Kaj obeta novi finantni zakon (za 1.1928/29) prosveti In udteljstvu? V prigibu prinašamo glavne točke iz fin. zakona za l. 1928/29, kolikor zadevajo učiteljstvo. Poverjeništvo je poslalo Izvršnemu odboru UJU vse sklepe pokrajinske skupščine v Kranju in predloge za skupščino v Skoplju, ki zadevajo finančni zakon, da jih predloži pristojnim ministrom. Izvršni odbor UJU izdeluje sedaj skupne predloge in jih bo v kratkem predložil ministrom. V sedanjem predlogu fin. zak. so sledeče določbe: Posmrtna pomoč. A. Min. fin. Čl. 27. Rešitve za podporo po smrti umrlih drž. uradnikov po čl. 124 čin. zak., za katere je predviden kredit pod »Penzije in invalidske podpore«, izda min. fin. po predlogu pristojnega mJnistra. Veljavnost zadužbin za celo državo. Po Min. prosv. Cl. 41. Veljavnost zakona o »zadužbinah« od 14. jan. 1912 in uredbe od 3. okt. 1925 se razširi na celo državo. Gimnaziie in meščanske šole. Čl. 42. Gimnazije morajo biti 4 razr. in popolne 8 razr. Popolnih gimnazij ne sme biti nad 80 v celi državi. V katerih krajih bodo popolne gimnazije, odloči min. svet na predlog min. prosvete ob sklcpu tek. šol. leta. Ostale se morajo stopnjema rcduciirati na 4 razr., pričenši s šol. 1. 1927/28. S koncem leta 1927/28 se ukinejo: a) meščanske šole v: Osjeku (žen.), Vinkovcih (žen.), Novem Sadu (moš.), Novem Vrbasu (žen.), Vel. Beokereku (žen.), Beli Crkvi (žen.), Vršac (moš.); b) nižje gimnaziie: Oračac, Virovitica, Zemun (žen.), Ilok, Derventa, Subotica (žen.), Loznica, Paračin, Petrovac (Požar.) in Uljčinj. Obvezno število ur. * Č!. 43. Čl. 69 zak. o srednjih šolah in čl. 3 uredbe S. N. Br. 8457 od 15. jun. 1921 ter izpremembe S. iN. Br. 2070 od 20. jul. 1927 se izpremene ter glase: Nameščenci srednjih šol so dolžni imeti tedensko sledeče števiko obveznih učnih ur: a) ravnatelji pop. sred. in strok. šol 3—5, nepopolnih 5—8 tedenskih ur; b) prof. sred. in strok. šol 20 ted. ur; prof. ki poučujejo samo jezike in matematiko po 18 ted. uč. ur; c) suplenti z nad 2 služb. 1. 18 ted. uč. ur; č) kontraktualni prof., supl., predmetni uči- telji in vsi ostali kQntr. nameščenci 22 ted. uč ur; d) suplenti po 2 služb. leti 15 ted. uč. ur. V slučaju potrebe morajo sprejeti tudi preko maksimalnih ur honorarne ure in sicer: a) suplenti po 2 služb. leti 4 učne urc; b) ostali nameščenci po 6 uč. ur; c) ravnatelji mepopolpih sred. šol 4 ,uŁne ure tedensko. UkinjenJe univerz in viš. ped. šol. Cl. 44. Ob sklepu tek. šol. leta 1927/28 bo sklepal min. svet, katere fakultete, v katerem času in na kateri način se ukinejo na univerzah v Beogradu (vštevši pomožne fakultete y Subotici in Skoplju), Zagrebu in Ljubljani. Istočasno bo sklepal ministrski svet o spojitvi višje ped. šole v Beogradu in Zagrebu v eno. Veterinarska šola v Zagrebu se pretvori v višjo veter. šolo in se določi. katere ostanejo. Uvedba šolnine. Min. nar. zdravja. Čl. 49. Pri hipotekarni banki se ustanovi fond za zdravsteno zaščito učencev. V to svrho se ustanove takse za zdravstveno zaščito učencev in sicer v: osn. šoli 10 Din letno, v srednji in njim enaki 20 Din, na univerzah 30 Din semestralno. To takso je dolžan plačati vsak učenec pri vpisovanju. Šolska oblast mora takoj oddati te takse hipotekarni banki. Iz tega fonda se krjjejo stroški, ki se odnosijo na zdravstveno zaščito učencev: na plače šol- skih zdravnikov, vzdrževanje šolskih poliklinik, zdravljenje bolnih učencev in osnovanje ustanov za zdravstveno zaščito učencev. Min. fin. bo v sporazumu z min. prosv. izdal uredbo o opravilaanju fonda in načinu trošenja izciatkov iz tŁga fonda. III. Ostale odredbe. Veljavnost sledečih odredb fin. zak. 1927/28 se razširja r»a fin. zak. 1928/29: Min prosvete čl. 135, 139, 140, 146 in 150, od teh se nanašajo na osnovno šolo in učiteljstvo: Učnl načrtl. Čl. 135. Min. prosv. se pooblašča, dokler se ne izenači.o zakoni. da izda potom uredbe v smislu čl. 94 al. 2, ustava z bdobrenjem ministrskcga sveta enoten učni naort za vse šole, ki spadaio pod min. prosvete. Selkveni stroški. Cl. 146. Vkljub el. 33 al. b) uredbe D. R. Br. 96.000 od 30. sept. 1920 ter naknadnih izprememb se smatra nameščanje učiteljstva na podlagi razpisa kot na lastno prošnjo, ker se vrši na osnovi prošnje. V tem slučaju ne pripadajo selitveni stroški iz drž. blagajne. Pridelitev učiteljstva. ČI. 150/ Vkljub čl. 123 zak. o drž. računovodstvu in čl. 101 zak. o čin. se pooblašča min. prosvete, da lahko uporabi v prorač. letu 1927/28 prof. univerz, po pristanku univerz. sveta, prof. srcd. in strok. šol, nameščence mešč. in osn. šol v min. prosvete, pri obl. prosv. odd., v muzejih, gledališčili, strok. šolah, pri kulturnih in humanih ustanovah in na položajih dolž. šol. nadzornikov, po službeni potrebi ter ravno tako uradnike min. prosvete in prosvetnih oddelkov za službo v gledališčih in drugih umetniških zavodih po službeni potrebi. Ostali členi iz fin. zak. 1927 28, ki so važni za učiteljstvo: Ocena (odobritev) rešenj. Čl. 295. Odločbe. izdane po čl. 156. urad. zakona, se dostavljajo za državo namesto ministrstvu financ Glavni kontroli in to z ozirom na 61. 95 zakona o Ql. kontroli. Tožbc Gl. kontrole proti rešenjem o odmeri pokojnine rešuje drž. svet. — Vse odločbe o službenem razmerju (51. 144 urad. zakona) se dostavljajo Gl. Kontroli na recepis (dostavnico). Rok na njeno tožbo, ki je predviden v 61. 31 zakona o drž. svetu, teče od dne, ko je Ql. K. potrdila prejem odloka. To velja tudi za one odločbe, ki so objavljene v Sl. Novinah. Reaktiviranje — ponovna odmera pokojnine. Cl. 296. Drž. uradniki (voiaški, civilni in saobračaini), ki so bi!i izven drž. službe (v 'Pokoju, odpuščeni ali v ostavki) preden so stopilj v veljavo: a) zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923. b) zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih z dne 31. julija 1923 in c) zakon o drž. saobračajnem osobju z dne 28. X. 1923, pa so se, ko so stopili v veljavo ti zakoni, iznova sprejeli ali se še sprejmejo v drž. službo, ne morejo biti upokojeni s poko.nino, ki jim pripada po teh zakonih, preden potečejo 3 leta od dne. ko so iznova vstopili v drž. službo. Če se upokoje taki uslužbenci pred potekom triletnega roka, se jim odmeri pokojnina po odredbah prejgnjih zakonov in po prejemkih, ki so jih imeli ali ¦ bi jih imeli pred ponovnim vstopom v drž. službo, po plači položaja, dobljenega z reaktivacijo. Čas, ki ga prebijejo v drž. službi po ponovnem vstopu, se }im šteje za odstotek. Triletni rok se računa v efektivnem trajanju. Ta odstotek se ne nanaša na one, ki se upokoje, preden se razglasi ta zakon, bodisl da je njih pokojnina regulirana. bodisi da ni. Od tega se izvzemajo oni uslužbcnoi iz prvega odstavka, ki morajo biti pred potekom tdletnega roka upokojeni po zakonu samem, kakor tudi oni, ki so dovršili število 1-et na oopolno pokajnino, in sicer ti poslednii, če se ne upokoje na svojo prošnjo. Prav tako se ne uporabljajo odredbc prvega odstavka tega člena n.a rodbinske pokoinine uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku, če so kot aktivnj umrli pred potekom triletnega roka. Napredovanje — vštetje v pokojnino. Čl. 297. Državni vojaški in civilni uslužbencl, kakor tndi uslužbenci drž. prometnih naprav, ki se pomaknejo v višjo skupino, dobe pravio do osebne pokojniiie po prejemkiih te skupine. če «f> prebili v njej najmanj leto dni službe; drugače pa jim pripada pokojnina po prejemkih skupLne, v kateri so bili prej. Od tega se izvzemajo oni uslužbenci, ki se upokoje, ko so dovršili 60. leto starosti ali so postali duševno ali telesno nesposobnj za službo. To ne velja za rodbinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umTijejo kot aktivni. Spreiem v državno službo. Čl. 298. Osebe, ki so dovršile 60. !eto starosti, se ne smejo sprejeti v državno slu/.bo, razen duhovnikov. Odredbe tega člena kakor tudi členov 296. ln 297 tega zakona se ne nanaša;o na ministre, drž. podtajnike, pomočnike ministrov in velike župane. Obračun jn izplačilo višje osn. plače in stanaiine. Čl. 299. Periodični zviški obračunavajo in izplačujejo, če se zgodi prestop v višjo stopnjo osnovne plače v prvi polovici leta, dne 1. julija, drugače pa dne 1. januarja vsakega leta. Prav to velja za prestop v višjo stopnjo stanarine. Pravica do osebne pokojnine. ČI. 302. Civilni drž. uslužbenci; kiniso imeli dne 1. decembra 1925 dovršenih 10 službenih iet, dobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše 15 let službe. ki se jim priznava za pokojnino, in od pokojninske osnove jim pripada za 15 službenih let 60%, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1%, tako da dobe čez 35 let popolno pokojn-insko osnovo kot pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za pooolno. Predpisi tesa člena veljajo povsctn tudi za one uslužbence, ki vstopijo v drž. službo kasneje nego dne 1. decembTa 1925. Brezobrestno posojilo in vštetje 10 let — ukinltev. Čl. 303. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati odredbe člena 123. in poslednjega odstavka 51. 137. urad. zakona. Honorarji za izpite. Čl. 309. Honorarje za člane in zapisnikarje izpraševalnih odborov za odvetniški, sodniški. inženerski, profesorski, učiteljski itd. izpit, potem po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ali drug^ih specijalnih zakonih trpi kandidat, ki opravlja dotični izpit. Višino in način, kako je pobirati honorarje, določi minister za finance na predlog pristojnega ministra. Iz predloga fin. zakona za 1928/29 so važn! še: Čl. 66. Za vsa zvanja drž. uslužbencev (zvaničnikov in služiteljev), ki ne spadajo v uradniške kategorije, se smejo sprejemati poedine osebe za dnevničarje po čl. 130. urad. zakona od 31. VII. 1923, izvzemši drž. policijsko stražo in policijske agente (detektive), zvaničnike in služitelje pošinetelesrafske in telefonske stroke ter zvaničnike financne kcmtrole. Vsi proračunski krediti, ki so določenl za osebne razhode za take drž. uslužbence, se smejo uporabljati za izplačevanje njih dnevničarske nagrade. Ti uslužbenci se morajo zavarovati po^ predpisih zakona o zavarovanju delavcev ali bratovskih sk'adnic, in sicer za slučaj onemoglosii, bolezni, starosti, smrti in nezgode. Zavarovalni deleži države, po prelpisih zakona o zavaravanju delavcev ali bratovskih skladnic, se izplačujejo — v kolikor niso doioteni zato specijalni krediti — iz proračunskih kreditov odoforenih za skupne prejemke dnevničariev. Potnl in selllni sttoškj. Cl. 67. Drž. uslužbenci nimajo pravjce do povrnitve potnih in selilnih straškov: a) ko se premeste kazensko ali po proSnji: premeščenje po razpisu se smatra v tem slučaju kot premestitev po prošnji; b) v slučaju 6e se premeste v mejali občine, kjer so nastavl]en/i (v službi); c) v slučaju novega sprejema, ko uslužbenec stopa prvič v drž. službo.