159. številka
Ljubljana, v petek 16. julija 1897.
XXX. leto.
a
)abaja vsak dan a»^4«>r, iaimli nedelje in jvaanike ter velja po pofit i prejeman za avitro-ogertk« -letele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden 1 gld. 40 kr. — Za Lj obijano brea poliljanji na dom sa vse leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. —  Za t nj o detel e toliko Teč kolikor poštnina enaaa. Z« osna nI le plačuje tr od Rtiriztopi>e petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat   in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnittvo je na Kocgreenem trgn st. 12. Op ravaistvu naj bo blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Položaj.
Na Dunaj i, 15. ju'ija. Nemci so veseli.  O i valil se jim je kamen od srca.   In kaj  bi se ne, saj oni vedo, kako se do iene sedanja politična kriza, in to je gotovo vsltko vredro.
Ko je vlada zaključila državni zbor, raznesli bo bili Nemci glas, d« je to prcnzročila vlado obsojajoča izjava nemških veleposestnikov, katero je bil podal dr. Biirnreiter. To sicer ni bilo res, a Nemci so bili ls zadovoljni s to „7msgo* svojih veleposestnikov.
Zdaj sa zopet trudijo na vse možne načine, d i pridote* najnovejši izjavi nemškoliberalnih veleposestnikov velik pomen. Ti gospodje so izdali ts dni neko spisanje, v katerem sicer obsojajo veleiz* dajnko rogoviljenje nemških nacijonafcev, sicr pa popolnoma odobravajo počenjanje nemške opozicije, in sla t boj proti ravnopravnosti. — To izjavo povzdigujejo zdsj nemški lieti nad vse, in se trudijo, pridobiti jej velik pomen. Od tod izvirajo vsa po-roč.Ia o krizi, katerih so zdaj že ves teden listi polni.
Ta veleposestniška izjava je podkopala grofa Badeoija stališče tako popolnoma, da bo „moral" odstopiti. Tako prepevajo v zbora nemški listi, nemški črno-rudeče žolti patrijotje pa cepetajo veselja, prav kakor da sa že prihodnji teden izpolni to prerokovanje.
Naj imajo Nemci to nedolžno veselje. Resni politiki vedo, da so vse te vesti o mininieterski krizi neosnovane, da zdaj še stoji Budeni tako trdno, kakor kdaj poprej, in da ga nemške stranke spit h ne morejo strmoglaviti, naj sa trndijn, kolikor hočejo. Kar se piše o ministerski krizi, o ura !niskom ministerstvn, to so vse le nemške Želje dragega nič.
Badsni ostane, in sicer tako dolgo, dokler bo hotela deBn ca; a s tem Še ni rešena parlamentarna kriza, nastala vsled nemške obstrnkoje. Se zdaj se ne ve, kaj stori vlada, da konča parlamentarno krizo, se li oklene desnice, in poskusi ž njo zlomiti nemško obstrukcijo, ali se jej posreči, sestaviti novo vičino ali kaj.
Pred nekaj dnevi sele je vlada ▼ velečficijozni izjavi naznanila, da je za zdaj opustila misel na spravo mej Čehi in Nemci. Kmalu na to pa je „Fremdenblatt" naznanil, da se vlada ni estrašila neusptha glede pogajanj mej Cehi in Nemci, nego da hote isti smoter doseči dragim potom.
Skoro takrat, kakor je priftla vest o „drugih petih" v javnost, začele eo se Badenijeve avdijen-<• ;u pri cesarji. Ni ga skoro dne, da bi Badeni ce bil v avdijenciji; zdaj je sam, zdaj z Golucbcvvskim, zdaj s kakim drugim ministrom pri cesarju. Ako bi bilo njegovo stališče omajano in podkopano, bi se to pač ne godilo.
Te avdijencije in konferenciju so povod najrazličnejšim kembinscijam. Morda je kaj resnice na tem, kar je porečai te dni „Przeg'ai*, da se je vlada že di ti ti ti v no odločila g-ede nadalnjega svojega postopanja. V katerem orcis'u se je odločila, tega list ne pravi, namigava ps, da mi--li vlada na premembo ustave.
Vse je zdaj nekako ca peto. Nemci upajo, da nastane ministertka kriza, Slovani npajo, da se vlada že koečno cdleči in se oklene Slovanov, av fnntmiMi upajo, da pride Badeni po novih potih, kateie je naznanil „Fremd*rbUtu, do nove ustave, katero je namignil aPrzeg ul", a gotovega ne ve nhČe nič; vrekdo le s'uti, da sa cekaj pripravlja, da se vrše za k u lipami reči, kateie utegnejo postati dalekosežne ga pomena.
Sifuvac ji je dares še tako nejasna, kakor je bile, a cdleči se tekom prihodnjih tednov, vsaj do konca septembra. Kaj se /godi, tega nrorda danes ne ve niti sam — Badeni.
V IJiablJaiil, 16. julija.
Slovensko politično društvo „Sloga" v Gorici je izreklo princu dr. Fiideriku Sct\varzen-bergu najiskrenejSo zahvalo goriških Slovencev za znani govor, kateri je imel v Radejevicab, zlasti pa za njegove zelo simpat čne opombe glede boljše bodočnosti ubogega in v poslednjem čatu brezobzirno zatiranega slovenskega nareda v Primorju. — Istc-tako zahvalo ao izrekli princu ScLwarzt nbergu vo-lilci drž. posl. Žičkarja.
„Narodni Listya zahtevajo, naj pokaže ven-der jeden *i rat gr< f Badeni svojo barvo. Po sedanjem delu Badenijevega ministarstva se ni nadejati, da uredi notranje zmešane razmere. Sedaj je prištl čas, ko se cdloči Badsni na desno, ali na levo. Večnega cincanja so Čehi in vsi Slovani že siti. — Grof Badeni naj pokaže vsaj sndaj svojo .železno roko", ali pa naj izgine z njo vred mej nerabno staro šaro I
Nemci so razpcslali v neštetih izvodih vsem avstrijskim in izvenavatrijskim časopisom poročila o nemirih v Hebu, katera so pa sila pretirana, in v katerih eo krivi vsega zla samo — češki policaji na konjih. Proti tem ■'»-'•kun policistom je obrnjena vsa togota Nemcev, iu nedvomno bo o njib še mnogo praznega b°sedičenja v bodočem državnozborskem zasedanju, li Prage pa se nasproti nemškim lažnjivim poročilom avtentično sporoča, da Cehi v Hebu prav mkoger niso razžalili, kajti praška peticija je preveč diacij l-novana, (Ta bi sa kdaj spozabila. Dasi o popolni verjetnosti tega avtentičnega poročila nismo prepričani, smo vender preverjeni, da Nemci nesramno pretiravajo. Dejstvo je, da je bila množ ca v Hebu toli neču* eno s,lov. ta, da je hotela vhod na zbirališče kar ulemiti, da se je morala pred njo domača pol olja umakniti, in da tudi orožništvo ni opravilo ntčei*r, ker je je besno občinstvo napadalo in inzultovalo. Ako so izgubili torej mirnost češki polic; jat i, katere so zborovalet z najgršimi priimki , s kamenjem in z drugimi stvarmi obsipali, in ako so se potem postal li vsega svojega prava, storili so povsem prav, saj njihova nilrga je: napraviti mir in red na vsak način. — Sedaj pošiljajo različna nemška mesta svoja sožalja mestnemu županu v Hebu ter izrazila somtšljscstva. Mesto Bodenbach na Češkem pa je preklicalo svoje po\abi'o na praškega namestnika, da bi se udeležil ondotne rszstave. Veliko maš'evanje!
Drž. poslanec grof Dzieduszvnski je zdal v nemškem jeziku brošuro z naslovom „D as Program der Autonomisten Parts i". Ta brošura je nekaka raz'aga in nekak zagovor adres-nega načrta, o katerem bi bil poročal pisatelj, ča bi bilo prišlo do debate Pisatelj prav», da se je pokazalo, da se more v parlamentu, pomnoženem z za-
LISTEK.
Leniča.
Spisal Ivan Križaj.
Čudno lepo dekle je bilo . . . Ub, tako, da bi je Človek ugriznil v/ prTm ličtca. L<*po je bilo kakor cvet, ki ga nari fte slikar v spominsko knjigo svoji ljubici. Pri plesu je bila lahka kakor pero, na ulici gibčna in ličns, v ljubezni pa brez konca strastij, kadar je ovijala Bvoji drobni polni ročici okrog IjabimČevega vrata in se mu je udajala v dolgih, mehkih poljubih.
Različni fantje so stopali za njo. Ali dolgo časa se je branila ljubezni. Bita je „dobro vzgojena". Hodila jo k šmarnicam in skočila je todi sem ter tja na večer v cerkev. Toda nekdo ji ni dal miru, zalezoval jo je po vseh potih; postajal je v/ cerkvi za vrati, srečaval jo je vsak dan po dvskrat, trikrat, pisal ji dve p<smi, na kateri pa ni ničesar odgovorila.
Jela je premišljevati o ljubezni ter misliti nanj, in vsak dan ji je bolj ngajel. Njegova visoka, koščena, ravni postava, mlado lice s kemaj vidnimi tačicami, svetlimi očmi, njegovo pripravno in pri*
jazoo kretanje, vse kar je bilo na njem ee ji je po časi utisnilo v dušo.   In sanjala je že marsikatero noč o njem. Ko se je pa v jutru zbudila, se js jezila nad svojimi praznimi sanjami.
Njemu je ugajala. Njemu je sploh ugajalo vsako dekle, ki je imelo kel kaj obraza in rasti. A ljubil je ni iz srca, bila mu je simpatična, zdela ee mu je vredna, da jo bega s svojim zalezovanjem. Bahal se je jako rad v moški družbi s svojimi uspehi pri ženskah, in ves svoj prosti čas je potrati!, da je čakal po oglih ljubic in jih spremljal domov ali k delu. Imel jih je vedno po dveje ali troje v različnih delih mesta la ker je bil prikupen in se je priučil občevanju z ženskami, so ga rade imele.
Pisal ji je v tretje. Takrat pa rtu je moško odgovorila: .Rsno ali nič!" Ia odgovoril ji je: Resno;  saj on diugiča  ne ljubi nego resio. —
ln začela sta občevati. Iiprva jo je samo spremljal, potem pa js zahajal na dom. Ali ljubil je ni. Saj je niti ni poznal, in »i razumel njena prve ljubezni. Zdela sa mu je eimulontinja, ki samo igra, kateri je samo na tem, da fo dobro omoži . . .
Toda lansko epomlad je zapettovala dekletce, z istimi vabljivimi, ponižnimi, zelenkast-sivimi očmi,
I z istim prikupnim,   malim noskom sredi polnega obraza.
Prokleli so jo vsi, mati in oče, vsi ljudje so kazali za njo s prstom — samo sestra jo je vzela k sebi, odstopila ji malo sobico in )i stregla.
Njega pa ni bilo blizu. Niti deteta ni prišel gledat. Še predno je otročs zrgledalo beli dan, ji je rekel, da bo moral odpotovati v Bosno po eprav kih, pa da se skoro vrne . . . Drugi pa so pravil', da se ženi z bogat?, a grdo nevesto. Leniča pa je bila čedna, vitka igračica . . .
Čez štirinajst dni ji je ponujal radovoljno po prijatelju novcev zanjo in za otroka. A ona je odklonila.
Polegala je Še vedao. Le semtertja je vstajala, 86 vlačila kakor megla vsa prepadena po sebi ter posedala pri okou na s dnee. Tedaj pa, ko ji je ponudil iz nova cd^kcdiiiro, ee je vaedla ter napisala pismo: Drgi!
Otrok je moj in preživim ga in izreditn brez Tvojih nesramnih podpor. Niti prokletstvo starišev, niti zaničevanje ljudj, niti vsa drego trpljenje me ne peča toliko, kakor to, da sem ae tako van»l» in so udajala z vso dudo tako navadnemu zaps-ljivcu in hinavcu! — Tof'a otrok j> moj! —
stopniki V. karije, sestaviti urno taka večina, k', js nekako nekdanji „ železni obroč". Vačiaa sj je nt-z vala stranka avtononaistov in je ro stavila adraso, ki je paralelna 8 prestolnim govorom, in ki ostane zajedno popolni program večine za sa 1 tj i a pt bo-doJe. V svoj program je sprejela avtonomistična stranka Rimo taks točke, ki se morejo skleniti brez izpremembs ustave z navadno večino. Pnvo razlaganje s.danje ustave more na mesto sedanje negotovosti v divjem strankarskem boju postaviti položaj, v katerem s« bo oziralo na zgodovinska tndicije dežel in na narodna čusva ljudstev, kakor tuli na potrebe moderne evropske velo države. Izločili s j bodo tud< prep'ri, ki sodijo v deželne zbore, in ki delo prrlamentovo le zavirajo. Pisatelj priznava, da stremi s dan,a večina z I tam, da se izpremeni legalnim potom uatava, kadar to d jvolijo odaošaji. Nadalje g svou brošuri, v koliko naj se razširi delokrog deželnih zbcov, da se rczbrem ni parlament, — poteza se za podeželenje ljudske Bold, katero, kikor piše poslanec, varujejo driavoi tacnsljai IV koni, — brani jezikovni mrelhe za čnti in M i-ravoko ter sjnt»tra le deželna zh ra v Prsgi in v Iirnu poklicana, da dožeccta sprano
Turčija I imej vseh odgovorov, katere js dobii su'tan od razn h vladarjev, ki so mu složno priporočali mir, je bil ruskega carja najojstrejši. V svojem pnmu grozi car, da prisili Turčijo k mitu s pritiskom v Mali A.*iji. Sultan js sporočd na to, da odklanja vs.»ko odgovornost za nasledke mpj narodom in v i .A vrm, katere bo i nela popolna i:ročitov Tesalije. Pcs'aniki na skupno noto še niso dobili not enega odg>vora Za sredo so pričakovali, da se b do mirovne s >je n'daljev.de, a Tevvfic paša še dcalej ni dobil pooblastila, da sa sme pokazati noj pcslaniki, K.kcr „Times8 poroča, so poslaniki prosili svoje vlasti, caj jim dovolijo, za s'ućaj, di se Ta-čju še ne uda, prirediti pred Ca r:gr^dom velik) l-.dijevsko demrnatraci;o. Opozicija na dvoru in mej ministri traja dalje. Mej ljudstvom ni baje nobene razburjenosti, le častniki, uradniki in evečemki ag tnjejo prt teuu, da bi 83 vrnila vaa Tesalija — M j tem pa je prišlo na Kreti mej Angleži in B šiboz: ki do boj v v katerem so izgubili Angleži IG mož, Bs'tiboziki pa veliko število mrtvih Aimiralt so poslali tudi pred Kandijo pet -•..jnih ladij, da cstr*ši;o nemirne Mohamidance. — Torej vedno s'ara pes »m: note, prošnje, grežaje, i u zopet: no^e, prošnje, grolnje . . . d d dajanja pa ce pride nikdar. Žito pa stoji že uboga Grška na rebu Bnancijalnega, a vja Evropa na robu moral n ga bankerota! Zadnji bankerot je neprimerno v iCjj in usednejš'.
Dopisi.
Iz  CeloTca,   12. julija. (Strankarski
rhod nemške ljudske stranke ) Klor prebira nemške časnike, v katerih se piše, kako velikanska do bile manifestne jo, kako je bi > ljudstvo navduš juo za nas .etovace reiclu ije, ia kako egremna možici je prisostvovala zborovanjem, temu se nehote us Ijaja vprašanje: Ali ie pa tudi v3s a, kar se tu ali t »m piše? Korolko glavno veti to, C lovec, je dol t»-a minulo nideijo čast, da se je v njem vjšil shod poslancev n.etneks Ijodske Btianke il planinskih in podonavskih dežel. It cimo
samo shod, ali pravo za pravo zborovanj«, ker pravega ljudskega shoda pid milim nebon niso emeli napraviti. Oaejili so se na n »kako zbir) vanje po § 2 , po katerem mora imati vsak udeleženec na s veje ime glaseče se vabilo in pa, kar je še več vr d io, vlada ne pošlje nobenega svojega zastopnika k takemu zborovanju. Tako so se m igli zoani razsajači in hujskači z Dunaja vsaj „pošteno" »govoriti, ker se jim ni kratila svobodna beseda. Mesto samo ni bilo nič okra leno s zastavami, Dobrnikovo glasio „Frei* Stimnen" je namreč Ža prejšaji dan prosilo meščanstvo, naj ne razobesi zastav, pa le, ker se ie balo „fiuka", da bi tik) morebiti evet ne izvedel, da vse ljudstvo v tem mestu ni Bigslgtvedi posebao neaašco oaro In i ie ne odobrava otročjega postopanja prus.fi suh po slance v. S»mo magistrat je d«l razobesiti na oni drog, o katerem js „Slovenski Narod" že poročal, — frankf irtarico, kjor se po navadi ob nedeljah — in tudi ta dan — zbiraj? ljudje ki sloreaski g<> votć Dovolj značilno!—Navzočih je bio na t«m shodu 49 državnih in daželnih poslancev, rektor magcifuus graškega vseučiišči, dr Tiaoner, in venčiliačui profesor dr. Kratter. U lelež^ncev ja bilo prib'siuo G50. Zborovanje je otvoril slovenski renegat, diž.vni poslanec Djbraik, kot zastopaik celovškega mesta v državnem zbora. Povedal ni nič novega. V imonu mestne občine celovšte je pozdravil navzoče podžupan dr. M t m z. Kiferent je bil štajerski posl. dr. pl. Hohenbnrger, ki js v dolgem govoru slikal položaj Neacev v Avstrji. Oožalovai je, da si Namci niso že leta 1867. zagotovili svojeg i ne rast va postavno, namreč, da niso „bUženega" nemškega jezika proglasili državnim jezikom. Pravil je, da ni vss jadno, čo se mora ('•li učiti nemščino, ali pa Nemec čoščine, kajti C- In se uče neruski ne zaradi tega, ker j« slučajno ta jezik drugi deželni jezik, ampak ker je uem ščina kulturni in svetovni jezik Silno-grašfci p.slanej dr. Svivester je zaliteval, naj odstopi vlada, češ, v tem so jedini Nemci v A'p.eh in v Sudetib. N žjeavstrijski poslanec dr. R o h ter je povdarjal, da se bije boj z« obstanek nemštva proti slavizo vanju. KeroŠki poslanec černik se ja predstavil kot kmet, i no ;oval jezikovna naredba udarec s pest,o v lij* nemškemu narodu in se hu doval nad „klerikalnim ljudsk<mi udij-lc". Na -bolj draatičio pa je klevetal dr. Steiuvvaader. Ti je izjavil, da Nemci državi lahko služijo, | pa ne v „v!ogi služabnikov", ker oni so „ein Hjrrenvolk' in do gospodstva morajo vsekakor priti. Oj, ti učeni Stsinwmder, kaj si vendar izblekaii! I" ugodne pr liks tali ni smel zamuditi miI;jonar dr. Limiž. Ojcmmjal je k jede :hh i ia k ! u Im uru uporu proti vladi, katera hoče Nsmce prodati O^erski, Č hom ia klerikalcem. Omenjal je, da je pogodba z Ogersko neobhodno potrebna in tudi mogoča, ter dokazoval, da vlada v koroški dožali v reani^n;h potreb ih pri deželni upravi mej obema narodnostima popolno soglasje in mir. (£akor sa vzi.me. Op. dop.) H koncu je rekel: Ker i.e smemo klicati vsled prepovedi pod kaznijo: „Abzug Badenirec eno: Proč z ziste mom Bidaaijevim iz A/strije!* Z.doji sa je oglasil štajerski deželni cdoornik dr. Ij : i, ki je ime nova! dan 11. julija dan historičnega pomsna za nemški narod in za razvoj in cbstoj Avstrije. Vsled njegovega nasveta se je vzprejola dolga resolucija, v kateri ae ni?aja, da naj so bije boj toliko časa še dalje, dokler so ns prekhčejo jezikovne naredbe Ko se je reso'ucija jednoglasno sprejela, zapeli so ti vrli prusaki še mogočno pesom „Die Wacht am Rhein". Zvečir pa se je vsa t* Biamsr?.kova garda zbala na komer*, kjer so jim nemški pevci prepevali in slivo dtjal, da hočejo na tako odločen način „rediti nemški narod pog'ni". Ker je bil po poludne pozabil ali pa Bi ni bil domisUl drž \vni poslanec Hinterhubjr, da je tudi on poklican, po
seči vm«s, sporočil je zvečer zbranim pozdrav ko. roške trgovinske in obrtne zbornice kot zaatop, ki skuša gospodarske koristi z narod umi vedao v so* glasju držati. Ti stari lisjak, zopet si zamolčal h <■ ssdioo „nemško-narođnimi*, ko prošnje Slovencev tako oholo preziraš 1 Cjljski pislaaec dr. ['onmar ja pobiral ia „Su l.-nirko", ker ni prišel drugod navrito. Ta so se brali tudi razni brzojavi, od katerih pa jih je bil« gotova polovica iz „rjjha", jedaa od Ijubijaoskegi o. kr. profesorja lt.nlar.a od žnpana kočsvskega in več drugih Ko3e?arjev, kateri bi, kakor ae vidi, tudi radi postali „Hsrren-volk" v kranjski d /ali. Ob 11. uri poaoči pa j« dosda brzojavka iz Heba na češkem tako razbirila, da bi ss — Is naaloje manjkalo — kma'u bili ti „odrešAniki1 maj seboj stepli, tako 83 bdi popar jeni, d i as tudi na Čjškem ns posreči Nemcem uganjati takih demonstracij, kakršae bi morda radi priredili proti Slovencem, če bi se ti predrsnili jih priti „gledat". — Gospod urednik, kar sem videl in slišal, seai Vam opiial. Sadaj pa niff drugega ne rečem in sklensm z besedami naših nasprotnikov: „Ei war ein Volks.ag uađ Volksgeric'it, dsa D.sutsoi iea zar Aieferuag, der Regierang zar era-fi • n \V runu/, Slovencem pa V vapodbujo in premislek.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. julija.
— (Mestni župan) izdal ja naslednji oklic: Prsbivalcem mesta Lrubljane! Včerajšnji potres sicer ni dal povoda zi kako vznemirjenje; vendar pa je na poslopjih ia premičnoitih prouzročil občutno škodo. Pričakujoč, da bode ljubljansko ptebivalstvo, ki je že tolikokrati podalo dokazov o svojem troz-nem mišljenji, ohranilo samozavest in resnobo, katera ga celo po hudem predvlanskem udarcu ni zapustila, ter da se ne bode dalo begati po kacih praznih govorih in ugibanjih, — naznanjam ob jednem, da sem odredil vse potrebno zaradi takojšnje cenitve škode, ki jo je včerajšnji potres prouzročil. V Ljubljani, v dan 16. jnbja 1897. — Zupan: Ivan Hribar.
— (Občinski svet ljubljanski) ima danes nujno izredno sejo ob šeetih zvečer v telovadnici I. mestne deške pet razred niče v Komen* sVega ulicach. Na dnevnem redu so naznanila pred* Bddniitfa.
— (Potres.) Prebivalstvo se je skoro popolnoma pom r.lo, največ ker se od včeraj ni pr meril noben nov sunek. Kakor vse kaže, je škoda dosti znatnejša nego se je iz začetka mislilo. Potres je podrl nad 150 dimnikov, in strokovnjaki sodijo, da b i poprava vseh nastalih poškodb veljala blizu jednega milijona gol d. Čudno je, da so tudi popolnoma nove zgradba relativno mnogo trpels. Bore malo je hiš, kjer bi ne bil razpokal omst in bi slikarije in tapete ne bile pokvarjene; pri mnogih hišah pa bo treba znatnih poprav. K ./.en včeraj navedenih poslopij je po&kodovana tudi dež. bolnica ia mnogo drugih privatnih zgradb.
— (Vjemamo se z — „Sudsteir. Post.") Ža dolgo se nam ni primerilo, da bi bili Boglašali z „Sudsteir. Post"; zato pa smo z nekakim začudenjem čitali dopis „ A um Krain", kateri je priobčila v zadnji številki, ia v katerem odobrava stališče narodne stranke napram kranjskim veleposestnikom. „Siiisteir. I'oat" piše: „V naroiuem ozira bilo bi na mesta, zastaviti  pri veleposestvu
li di nvj,a pota! Pr-.zram te in zaničujem, lopova, ki si zataji  svo o lastno kri.
Ne približaj s? mi, sicer Ti pljunem v obraz!
Leniča.
Dekletce pa je mirno ležalo in spalo na postelji. Le isdenkrat je zavekalo, otožno in zategnjono, pot-»m pa je bil mir v sobi, Z ulice eo se eliš^li nagli koraki in ropotanjs tenkih voz Ko jo pa Lo n"ca spisala p'smo, sedla je na posteljo, vzela dete v naročaj, dojila je in jokala.
Pismo je odnosi da na naslov prijateljev. Ko je dobil pismo in jo prečitaK 88 je bestijaličao za smejal in zakro' otal ttr satirične siknil : „Tadi prav; denarja itak nimam na razpolago." —
Zvečer je žel po navadi k prijateljski mizi v gost Ino, kjer se je pilo, kirtalo, vmes šalilo z natakaric: mi in bahalo z uspehi pri ženskah. Ia on je bil vedno prvi; on jedini znanajb.ljii občevati z da-zrami, počenši od dekle in postrežkinje tja do naj-BnejSe gospe v svileni obiski ia Čipkah . . .
Saj pač ni imel nihče izaej družbe toliko uspehov. Tako č.doo dekle — in kako ga je ljubile, kako je za njim hodilo, kako je norelo za njim! No , ni Čudu, da se je kaj tacega pripetilo. O a ni krivi  T.-g* Li nikdar hjtel, tega je o n a
sama kriva. Ob, on se je hotel samo zabav-ti, po steno zabavati in nič drugegi . . .
Pa kar je, to je. S*eti Peter ji ne odvzame več. Skoda dekleta; znalo je ljubiti, kaker ne skoro jedna Ia tiko najivna, tako priprosta je bila! Eh: — „Žsnaka le vara na3 —
In pilo se je dalje do pozne noči. Kadar je pa prišel večno veseli kavalir Janko s svojimi citra mi, zaigrat in zapel svoje kvantarske pesni, takrat je prikipolo veselje, in avračali so kozarec za ko zarcam, da co lazili opotskajočih korakov domov . ..
Leniča je tedaj pestovala Bvoje dete. Često je zrla celo uro v Bpeči obrašček ii.oe m .j nki in si brisala cehe, ki so padale na rahlo in napeto lice dojenke. Nanj ni vediko več mislila, le včasih ss je spomnila r.jega, ko ji je mrla duša od bolesti in prevar.
Vse tiste lape Banje, vsi tisti nekdanji zlati trenetki, ko se je opajala z ljubeznijo, v vseh teh nebeških tr^notkih je bila varana, lu ona ni varala nikdar! Lub la ga je odkrito, iz vsega srca in vse duše, O, takrat je jokala vsa obapana, takrat ji je či'sto šinila v glavo mis-1, da bi bilo najbolje, če bi ne bi!« nikdar rojena, če bi se vtopila v reki z detetem vred . . .
Ali zopet drugikrat je plakala od veselja. Ko jo je motrila mala ia drobna Lsnčika z mokrimi, živimi očmi, tedaj ji je bilo pri srci mehko, poljubljala jo je, nosila po cele are po sobi, govorila ji, in ee ji smejala: „U„ ti srček, srček moj; ti zlati, pridni otrok moj! —" Tako je često sedela pozno v noč na postelji, in često tuđi zaspala vsa izmučena z otrokom v naročji.
Neko jutro pa se je zbudila rano. Pogledala je dete. Lažalo js na pernici z zabuhlim, plavkastim obraščskom, zatisnjenimi očmi in z odprtimi osti«. Vatrašila se je, vzela jo je k sebi, zibala po rokah in poljubovala. Ziela se ji je nekamo mrzla.. Lica in ustna so bila bleda. Nagnila je glavo k njenim majnim ustnicam in poslušala. —
Ns diše? — Kaj da je tako bleda? — -Jj-Ia jo je poležala? — Ne gane sel —
Mrtva je — mrtva —!
Zgrudila ae je z otrokom na postelj, zavpita je in ne ojeavestila. —
Is sosednje sobe priteče sestra. Ko jo zagleda visečo čez posteljo in pod njo njenega otroka, obstoji, skoči k njej in jo dvigne: BLeniča, L?nioalft, (Konec prih.)
pođjem in »kalati, pridobiti je za ljudstvo ia njegov« narodna in kulturalna pr zadevanja, mesto da ee ma sovražno, kakor doslej, naaprotnje. Kaj pomaga vpitje „na od!" „narol!" ako pa se ničesar ne stori, da se pomnoži število prijateljev in podpornikov narodovih! Pri vseh zbirkah morajo vedno isti rodoljubje plačevati, ki sami dosti nimajo, taki Kranjci pa, kateri bi lahko kaj več dali, stoje na strani, in ae imenujejo .nemške liberalce14, ker je še tako moda. Delajmo na to, da pride to iz mode." Tako „SudBteir. Post". Nismo pričakovali, da se mariborski list postavi na to stališče, in da obsodi stališ'e klerikalne stranke in „Slov. dihurja", katerega jo krstila „der Laibacher Frosch". Narodna stranka je že davno spoznala, da je veleposestvo pridobiti za narodno stvar. Hitro, kar čez noč, se taka prememba pač nikjer ne da doseči, a počasi gre vender. Veleposestniki zdaj že niso več to, kar so bdi za časa Dažmana in Vestenecka, odjenjali so v mnogih oz rih, ia zdaj gledajo naše narodno prizadevanje dosti prijaznejše, kakor nekdaj, in da je tako, je zaslaga narodne stranke. Kdo bi bil pred leti mislil, da bodo veleposestniki glasovali za podporo višji slovenski dekliški šoli — in vender je tako Zabeležili smo, kar je pisala nSu isteir. Post" kot dokaz, da prodira spoznanje o pravilnosti naše taktike tudi v kroge, ki sicer capljajo za našimi klerikalci čez drn in strn.
— (Občni zbor »Glasbene Matice") se je vršil vče:aj zvečer on debn udeležbi Članov, katerih se je zbralo izrtdoo mnogo v veliki sobani društvene hiae, nad 40 ljubljanskih, in nekaj unanjih osebno, oetali unanji pa so se po poslanih listkih udeležili volitev. Predsednik gosp Fran R a v n i h a r je po zdravil navzoče ia ce spominjal 25letnega uspešaega delovanja društva, ki sme z.dovoljno gledati nazaj na dolgo vrbto let svoje delavnosti, ob jednem pa zaupno zreii v bodočnost v lastnem svojem domu. Zapisnikarjema obč. zbora sta bila imenovana gg Bele in Kruleč, skratmatorjoam gg. Hafner in dr Kušar, pregledovalcema računov pa gg. Pribil in Tnnsts. Oučni zbor je vzel na znanje poročila tajnika (g. Beiej, blagajnika (gosp. Pe* trovčič) in odseka za ef ktno loterijo (poroč. gosp. Trdina), iz kato.h jo razvideti, da je društvo tudi v minulem lota delovalo z dobrim u mehom. Važnejše točke iz teh poročil bodemo še objavili. G. Pribil je iraeuom pregledovulcev račnsov izjavil, da sta pregledovalca našla račane in knjige v najlepšem iedo. G. svetnik Svetec je v daljšam govotu p i.(l-vj,! uspehe, katere je dosegel društveni pevski zbor posebno pri dunajskih kon OftUh in izrazil, naj se izreče zahvala zboroma in načelniku mat zb>ra g Veucaj^u. Na predicg dr. Foers terja, ki je povdarjal zasluge svetnika Vencujza, p.scbuo stavbo društvene hišo, katero asi sel je on sprožil, js bil g Ven ca j z z veliko vseino ghsov imenovan častnim članom. Potem se je vršita volitev odbora. Oddauih je bilo 111 glasov, cd katerih jih je dobil 86 gesp. Fran Rav-nihar kot predsednik, v edbe r pa so bili izvoljoni : Be'e Ivan, Urnost Fran, G».ogl Engelb»rt, Hrast Ivan, Kruleč Ivan, P^trovčič Anton, Il*zinger Anton, Rahrman Viktor, Sbrizaj I»an, dr. iSterger Stanko, Svetek Auton, Trdina Frao, dr. Volčič Eiuvard, vsi stuMijoči v Ljubljani. Na to je predsednik zaključil zborovanje, zabva^uječ se še jedonkrat članom za obilo udelažbo.
— (Popravek) 01 vtč, popolnoma neprizadetih in verodostojnih stranij sem dobil včeraj po
':'!■■■■] zboru pojasnilo, da ima za zvišanje podpore, po potresu „Glasbeni Matici" prvotno odmerjeno, največ zaslug g. dr. Ivan Tavčar. Štejem si v dolžnost, da ta nedrstatek v svojem letnem po ročilu tem potem javno popravim. Fran Belo, tajnik ,Glasbene Matico" za leto 1896, 7.
— .Kranjsko dežele gasilnih društev za veza) Shod kranjskih gaailniU društev se bode vršil v nedeljo dne 8. avgusta t. I. ob 9. uri dopoludae v sterostreliški dvorani v 1/uV'inui. Dnevni vzpon d :
\ 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o delovanji. 3. BlagijniČno poročilo. 4 Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev kraja prihodnjemu shodu ga-sitnih društov, G Posebni predlogi, ki se morejo pa po § 21. pravil 11 duij prod shodom gasilnih dra« štev pismeno naznaniti zaveznemu odboru. Vsled odborovega sklepa z dne 26. decembra 1896. leta ne »s mej o zavezi ni odborniki vzprejemati pocb'aetil. Posamezni gasilec tmo zastopati le tri društva; vender je želeti, da pošlje vsako društvo svojega rastopuika. Ob 7. uri zjutraj vaja gasilnega društva ljubljanskega. Ob 3. ari pepoludae skupni odhod k 251etni slavnoeti gasilnega društva Vič Glince.
— (Akademija,) katero prirede abitarijentje ma;k-'ga iu ženskega učiteljišča, bo, kakor čujemo, -uja.na. Priprave so velike, zanimanje obče. Saj nismo v Ljubljani že nekaj let doživeli abiturijentske skvnoati, in „akademija" bo nadkrilila vas dosedanje jedn&ke nlavnosti Posebno nas radosti, da prav naši bodoči učitelji stopajo 8 tako odločnim korakom v življenje. Di so si naši mladi gojit a Ij i narodovi žs zdaj pridobili simpatije slovenskega ^bčinst'a, to kažejo jasno naznanila mnogoštevilne
udeležba s Štajerskega in s^ Hrvatskega.   Zato se tud« nadejamo, da se i ljubljansko občinstvo od zove prijaznema vabilu. K r ie mogoča, da kdo ni dobil vabila, naj to oprosti ia naj vzlic temu po-seti veselico
— (Celduevni izlet slov. del. pevskega društva „Slavec") v Litijo in Šmartno v nedeljo, dne 18 junija t. 1. Vapored veliki ljudski veselici v Litiji na korist družbe sv. C rila in Metoda s prijaznim sodilo vanje*] Ltjskih rodoljubkinj, pev skega društva „Zvon* in tambaraškeg« zbora is Šmartna. Godba novomeške meščanske garde. 1. E ssnhut: „Na moru", zbor, poje „Slaven", 2. Bartl: .Pobrntim-ja". zbor, poje „Zvon". 3. HuJovernik: „Naša zvezda", zbor s bariton samospevom gosp. Rusa, poje „Slavec". 4 „Koračnica" iz ,Prodane neveste", udarja tamburaški zbor. 5. Bandl: .Svoji k svojim", zbor s čveterospevom, poje .Slavec". 6. Bartl: „Novinci", zbor, poje „Zvon*. 7. Vogel: „C gani", zbor s tenor samospevom g. M dana, poje „Siavec". 8 „Venpc slov. pesnij", udarja tamburaški zbor. 9 Hajdrib: „Noč na bedskem jezera", zbor s i-ve ter.spevom in baritonom g. št »mearja, poje „Siavec". 10. B>rtl: „Slovenski domovini", zbor, peje „Zvan". 11. Jaranec: „Pastir", zbor s teoor-in bsriton-Biimespevorsi gg. Lantbar in Šcamcar, poje „Siavec". 12. I. pi. Z »jo: „NoČni stražari", udarja tarabaraški zbor. 13. II »jdneh: „Jadransko morje", zbor. pojeta društvi „Z;onu in „Siavec" skupno 14. „Slovenska koračnica", udarja tamburaški zbor. Mej presledki h vira novomeška g >dba
— (Šolska letna poročila.) Iz letnih poročil posnemamo sledtč*: Na 1. mestni petrazreini deški ljudski šoli in obrtni pripravljalni šdi v L ubijani je obiskovalo koncom š-.lsk'-ga leta 1897. 536 učencev; izmej teh so bili vsi rimiko katoliške vere, po narodnosti pa sta bila le dva Nemca, ostali vsi Slovenci. Z* višji razred spodobnih je bilo 400. Ustsnove po 100 gld, eta uživala dva nčenca. Uko-vino je piačslo: e-lo 40, poio»ica 44, nobene 452 učencev. Z* vstop v srednjo šole oe je oglasilo 94 učencev. Na ohnr i pripravni šoli pa je bilo 146 učencev, ki 80 bil1 razen jedaega Namoa vsi Slovenci. — Na II mestni petra zr«-l:ii deški ljudski šoli, obrtni pripravijalnici in AoUki delarni v I..ubijan i je bilo koncem šolskega 1897. leta 500 učencev, ki so vsi Slovenci razen dveh. Z» višji razred je bilo sposobnih 389, nespobobnih pa 19 učencev. DitanOTO v zne-bku 70 gld je im?l jedea. U sovino je plačevalo: vso 50, polovico 25, nobena pa 425 učencev. Z\ sred '.je šole se js cglaoilo 58 učencev. Na obrtni pripravljalni šoli jo bilo 160 učencev. Izmej teh jo bila petorica nemške narodnosti. Z uspehom je dovršilo šolo 87 učencev. — Na Štiri-razredni deuki ljudski šolt in obrtni nadaljevalni šoli v Kranju je bdo 163 uč^icev; vsi katoliki. Slovencev je bilo 156, N-^uscev 6 in 1 H vat. Sposobnih ze višj: razred je bdo 112 učencev. Na obrtni nadaljevalni šjli so bili 103 učinci, vsi katoliki in le 1 N-m?c. Sposobaib js bilo 55.
— (Za prijatelje cvetlic) Pri vrtnarju Al. Koraiki ua Tržaški cesti Št. 10 je zdaj že drugič v cvetju Co.iautb.us Djmpieri, medina cvetlica te vrste na Kranjskem. Opozarjamo na to vse prijatelje cvetlic; noj nhčo ne zamudi, pogledati si to posebno cvetlico.
— (Včerajšnji potres) čutil ss je tudi na JgŽoK in cido v s tj krcnovinah, ua Štajerskem in na Goriško«. Dobili emo mnogo dolgih poroči), katerih s?veda ns more*no viei prijaviti, a zabele žiti hočejo veaj krajp, koder se je potres čutil. V Bovcu je Lil šunk jako močan in dolgotrajen, smer južno zahodna, nič buJanja; v Cerkljah je bil rueok preosj močan, da i.o zvouovi zaklenkali; pri Devici Mariji v P o I j u je bil suink jako močan, na hišah nn viiiio raapoke, ljudje so sa zelo prestraš-li; v G o d o v : č u je precej močno potreeb, in čulo se je podzpm^ko bobnenj;-; v Hrastniku jo bil Euuek j.»k, okua fo rezljala, podobe se na tjtsn.h premikajo, p'tres je trajal le l1 , sekunde; v S p. 1 d r i j i je bil sunek precej močan, čulo ss jo podzemsko bobuenje; v Kuežaku sa je čulo nfjprej podzi-msko babuonje, kateremu je sledil ra bel sunek; rudno, da je imel su^ek sm>r od severa proti jugu; v Mokronogu je bila smer potresa od jugo^p«da preti s^veroiztoku; prvi sunek seje čutil nekiij pred 3. uro po polnoči; drugi, 5 mia. pred 7. uro, je trajal kacih 7 sekund, značaj valovit; tudi 13 t. m. jo bil ob 1 ,3 uri zjutraj po tres, štiri e:ed>jemočni sunki; v Novem mestu je bil pot., u prav rahel; na Rakeku je potres trajal k^ke 3 sekunde in je bil valovit; šipe so se tresle, psi zalajali; v K r a n j 8 k i g o r i je bil lahek valovit, le 1 sekundo trajajoč sunek; z vodo napol njena in v vodi stoječa kupica premaknila se je od severovzhoda proti jugozahodu ; v S t. V i d u pri Vipavi je bil potres precej močan; tresla so se vrata in okna, čulo se je podzemsko bučanje, smer od sovereizhoda proti juzos^hodu; v Zagorju na Pivki je bil potres prucsj močan, čulo se js podzemsko bobnenje, smer od severa proti jugu; v Žalcu je bil sunek precej močan, trajal je 3 se kunde. Potres ee je čutil tuli v Št. Pavlu, v Celju in nu Vranskem. — iz teh poročil, v zvezi z naš mi včerajšnjimi poročili je torej razvidno, da je bila Ljubljana zopet sred nlo potresa. Potres se je čutil na j d o i strani do Celja, Maribora, Ko zjoga in Krškega, na drugi atiau. do Kranjske goro
in Bovca, potem do Gorice, kjer s'a bila dva sunka, in po ljudjs bežali iz hiš, (v GradeZu gi niso nič čutdi) ia do Trs^a. Gleda smeri ne soglašajo poročila. Na sre o ni po"res na deželi nikjer BM škode naredil.
— (O blagoslavljanju nove zastave veli-kovške „Narodne šole) so nam piša iz Vukovca: Izranredna slavnos ss je zopet jedenkr*t vršila minulo nedeljo za naše mtle in pridne šohr.^ke v šentrupertski šoli družbe sv. Ciril* in M-itoda, Od blizu in dileč prignala je rtdoveduost mnogo kmetov in duhovnikov, ki so ob*udo ;ali nadarjenost šolske dsce. Oo 2 uri popoludne blagos ovil ;e v predmestni cerkvi Št. Roberta gosp. dekan Iv.Wtettf krasno šolsko zastavo in o tej prliki izprsgovoril nekaj res prav lep.h b-sed zbranim otrokom opiso-vhjo j'm tudi na kratk j življenje sv. Cirla in Metoda. Po blagoglovijenju ztstava bila so še l.taure z blagoslovom, na kar so šolski mUdina in vsi navzoči šli iz cerkve v šolo, kjer se je vršila j»ko lepa šolska s'avnoa.. Ljudstva se je toliko n«bralo, da so bili pros:<>rni šolski prostori popolnoma natlačeni. Ta si slišal razne dek'amtcijs in govore dečkov in deklic v lepi slovenšč ni, ki >e vse navzoče prepričala, da t.ud in žrtve, ki stanejo to šolo, nikakor n so odv^č. Škod*, d\ ni bilo deželnega predsedn k* koroškega zraven, ki je nekoč dvomil o učenju no/e slov-nsčine na tej šoli ; tu li ta bi »n u-al uv;deti kako nujao h > take šile, na katerih se p^učuie le v materinem jezika, potreone povsod na Koroškem, kj-^r stanujejo Slorenoi. K sklepu i^-u "i se je izvajala dvodejaoska igra „Stari vejak in megova reieuka", naiidu e pi zapel« A' cesarska pesem. Naj omenimo, da so sa vsi nđaleianoi, mej katerimi smo tudi opazili prosta gospoda Mario'ča ]ako pohvalno i .-••k ii o 'len n..; rrd*u m.dih nčencav in učenk. V d -h sno, da krasna ia draga •'ehko / Ak.a stavb« že roti doh-ir sad.
— (Občinski svet tržaški) V tržaškem obč. svetu t duiova vse, kar zadcui iz iredeutovskih listov. Komaj so ti listi jeli vp ti, ker je ljubljanski obč. s/et dovolil za podporo rodbin n i i izgredov obsojenih okoličanov 250 gld., čul so je že v mestnem zas opn odmov. Rtzupiti Spadoni je napadel obč. svet ljubljanski, ker je dovolil no\toličanskim vandalom" to podporo, apostr:lial vlalo, ker tega sklepa ni ustavila in ni obč. sveta razpustila, ter Bentiiiientalno vpraševai, če bo to (bresti one svote, k- t ;o je svojedobno Trst podaril Ljubljani. ObČ. svtt ljubljanski stoji previsok'-', da bi ga mogel užaliti kak Spadoni, zato 80 nam ne zdi vredno retrgovati na vsa njegova sumničenja. Kar pa se dostaje podpore o potresni k.i "-.tr i. moramo gosp. Spadoniju pač povedati, da vsa močtiejšs kakor čutda 11 ' I - ž. ^ o t i ua tržaško m sto nas v'že čutilo braiske ljubszni 8 slo ženskimi Tržačani, katerih čutil ne bo Ljubljana n k lar zatajili.
* (Tidkrat krščeni Mohamedaueo.) Na K ki je Hi-.n dve leti služil v ondotni papirn ci m'a 1 Turek Aga Hussein, ki je stanoval v sosednjem G obi ku ter užival mej prebivale: splofiae simpatijo. Pošteni kmetje so obžalovali samo to, da Hussein ni katoličan. Zato so se v zvezi z župnikom silno trudili, da bi ga pregovor.li, da bi se d h l krstiti. M adi Turek ne je dolgo trdovratno upiral, koačoo pa se jo adal, ko so mu obljubili veliko d^rov. Ii ros. Tu ok se je dal krs iti. Botri uo mu bdi ugledni in bogar.i Ijadje iz H)ke in Sa« šaki. Občina je priredila v«i*>i;co in bankot, vye il velikega veselja, di ee je izproobrnd ljubljeni Aga Hassf-iu, ki je dobil oi vseh stranij dragocenih darov, Nakrat pa ee je izvedelo, da je hI m adi Turek že — dv-ikrat krščen, in da je vjele; dobil veliko d«rov. Turek pa je izginil; Saboj je savada odnesel ves .zaslužek".
Dunaj 16. julija. Tukajšnji listi prijavljajo cbširna poročila o včerajšnjem potresu in izrekajo svoje sočutje Ljubljani.
Dunaj 1C. julija. „Ostdeutsche Kuui-schau" grozi Slovencem s silo in napadi, ako bi se drznili, sklicati vseslovenski shod v Celji ali v Celovci.
Dunaj 16. julija. Oficjalni komunike naznanja, da so vsa poročila raznih listov, da je Bidenijeva pozicija ornajsna, in da so v ministerstvu nastala ntsporazuuiljenja, gole izmišljotine.
Budimpešta 16. julija. „Pester Lloydu prijavlja članek, kateri je spisal posl. Vaša ty. V tem članku predlaga v dosego sprave mej Cehi iu Nemci, naj drž. zbor najprej v smislu nujnega predloga dr. Pacaka zakonitim potom izvrši in uveljavi ravnopravnost, potem pa naj se jezikovne naredbe prekličejo.
Atene 16. julija. Po olicijalnem izkazu je bilo v minuli grško turški vojni 750O grških, vojakov ubitih in 5800 ranjenih.
Kim 16. julija. ItaVjanski listi javljajo, I da se črnogorski prestolonaslednik princ, D a-iii 1 o, na jtsen zaroči s gestro ruskega carja.
Narodno-gospodarske stvari.
— Državne železnice.  V olajšavo razposi-Ijav in   dobivanja  brzovoi-nppr t in  voznoga blaga uatanovi   se s   16. jai'j^m 1SD7. 1  sa  sprejem in oddaj    b'aga  v   kofih blagovna   pcdiužnica c. kr. avsfr. državnih že'e?nic na Bledu ter si rbjfdnem uvede  nav> ž nj<*  in  odvažanja   omenjenaga blaga po  že!<* - r i rtm   prpiedo • anjn   m^i  postajo L^ste Bkd   in   krnji   Bled,   Zakrvi; a,   Ž leče   in Mlino. Blagovni podružnici  na  Bledu   sprejema, oddaja in odpravlja blago od postajo in na postajo Lesce Bled v zmielu za cdpravo  po železnicah veljavnih zakonov in tarifov po razmerji sedajnega razglasa, voznega tarifa in reda, veljavnega za dovažanje in odvažanje blaga.    Dobavni  roki  v prometu z blagovno podružnico  Bled   so vsled reglementaričnih določeb isti, kakor za postajo Lesce Rled, katerim se daljina omenjenih krajev v kilometrih, in vtded odo bretija nadzorne  oblasti   za čas  od  1. oktobra do 14. junja pri blagu,  katero rVle po 3. uri popoln dne v postajo Lesce-Bled  dojde, določen dokladni nk I. dne prišteva.   Lradne ure za blagovno podružnico so ob delavnikih  od 8. nre zjutraj do 12. ure  opoludne   in od  2. ore   popoludne do G. ure zveeVr;  ob  nedeljah  in   praznikih le za brzovorno blago od 9. ure zjutraj   do 12. ure opolndn«. Od navt žanja  in   odvažanja se  izključi:   a) Blago v kosih, katero žel<5 prejemniki ozir. razpn&iljalci sami od osi roma na postajo Lesce-Bled pripeljati ali odpeljati, in sicer glede prejemnikov od dne, katerega je  postaji   Lesce Bled  dotično pismeno obvestilo v zmislu doloib §. 68 (5)  obratnega   zakona doSlo. b) B ago v k< sili,  katerega posamni  kosi  več ko 1000  kg tehtajo,   ali  katero  vsled kakovosti ali oblike ni pripravno, da se na tovornih vozovih odpravi,   c)  Blago   katero se po železnici odpraviti, ali vsled kakovosti z drugim  blagom  skupno vložiti ne sme. d)  Žive živali, razun poSiljatev malih žival ij v kletkah, zabojih itd, kolikor je možno iste vsled postavnih tarifnih   določb oddati.   Od 15. julija t. I. naprej   dovi-žalo se bode za prejemnike v omenjenih krajih (vozni kraj) stanujoče došlo blago v kosih, katero  ne spada  mej  izjeme pod a) —d) navedene, in sicer tndi tistim prejemnikom na dom, proti plaČihl dovozne pristojbine, katerih izjave, da pridejo po bago sami, oziroma, da je blugo vročiti tretjim osebam,  se tačas pri pcstaji Lesce Bled ne nahajajo.    Izven  voznega   okraja blagovne podružnice,  t. j. na  Rečici   v Gorjah, Bohinjski Bistrici. Bistrici, na Stari Fužini,  prt Sv. Janezu na jezeru itd. stanujoči  prejemniki, kateri žele prejfmatisvr.je, na   postnji Lesce-Bled   došlo  brzovozno  in vozno blago v kosih pri blagovni podružnici na Bledu, naj dotične pismene izjave podajo pri postaji Lesce-Bled pli blagovni podružnici na Bledu: nasprotno pa za morejo v tacih krajih stanujoči  razpošiljalci v raz pošiljavo brzovoznega in  voznega  blaga v kosih, posluževati neblagovne podružn ce. Vozninski tarif: Kraji Bled, Zagorioa in Žaleče oddaljeni so od Bleda B 5 klin. in od Mlina 6*5 klm    Voznine plačati je od brzovoznfgi in voznega blaga v kos'h iz Lesec-Bleda na Bled,   v Zagorico,   na Žaleče in v Mlino aii naspr« tno od 100 kg: a) od navadnega blaga v k- sili 24 beličev, b) cd rabljenih z ivojev 20 beličev in c) od zaprtega  blaga  30  beličev.    Od pošiljav, katere so težji od 500 /»y,  plačati je voznine brez izjeme glede razlike  blaga od   100 kg 20 beličev. Najnižja pristojbina  od  posiljave je 40 beličev, in za pošdjave,   katere tehtajo več kot 500 /</, a) od navadnega blaga v kosih   120 beličev in b) od zaprtega   hlapa  150 beličev.   Teža   blaga okroži se od 10 do 1(J kilogramov.    Spločne določbe: Došlo blago v kosih  pripeljava  m   prejemnikom na dom, zamore se pa na zahtevo  vzprejeti  tudi v poslovnici blagovne podružnice. V postaji L*sce-I5led došlo, za gr.ri naveden*' kraje določeno blago v kosih do« važa se tudi tedaj, ako se vozni li-ti ne gla e na b'ag vno   podi uznico.    Po blago v kosih iz krajev voznega okr ja, katero se  namerava poslati z Železnico, pride se na dom, ako dotični k željo izrazi pri  blagovni  podružnici,  bodisi  pismeno ali ustno, ali z vpisom dotične želje v naznanilnih knjigah, katere so na Bledu, v Zagorici in na Mlinah v za to določenih prostorih, v     ilečab pa pri blagovni podružnici razložene. Ako se blago v podružnici neposredno  vozniku izroči,  prevzame železnici odgovornost za težo, navedeno od pošiljalca v pravilno izgotovljenem   voznem   listu,  še le  tedaj, ako se jedn.koiežje  tudi   pri vaganju na železnici pokaže. Blagovna podružnica ne zalezuje gotovega denarja Obširnejša pojasnila glede uredbe blagovno podružnice, in kako je ravnati, ako se isto poslužuje, zadobiti je na zab te vanje pri oskrbniku blagovne po družnice ali C. kr. postajnem uradu na L-scah-Bled.
— Državne železnice Dne 1 julija je bila na lokalni progi Vodnan Pracbatioe mej postajama Vodnan*mesto in Bavorov otvorjena postajica Pražak za osebni promet in omejeni prtljažni promet. Voznimi in tovornina se pl:i«'uj-i naknadno.
Umrli so t IJ niklja nI:
Dni 12. julija: Božidar Kramar, kavarnarjev sin, 7' t mes, Dunajska cesta 8t  5. drevesni kaUr
Dn6 13. julija: Teodor Mehle, sprevodnikov sin, S", leta, Vodmat St. 77, davira. — Friderik Serfien, sprevodnikov sin, 1 lete, Vodmat St. 29. Črevesni katar.
Dne 14. jnlija: Ivanka Černe, skladiščnega paznika vdova, KI let, Trnovske nlice St. 15, ostarelo-«*.
Dne I|k, jnlija: Alojzij Amhrožii, krojačev sin, l1/« mea , Komenskega nlice St 8, želodčni in črevesni katar. — Marija PodkrajSek, mestna uboga, 60 let, Karlovaka zemlja fiL 7, ostan-lost.
V deželni bolnici: Dn6 11. jnlija: Ivan Jager, posestnik in mesar, 38 let, pljučni edem.
Metoorologir.no poročilo.
Viftina nad morjem 30iv2 m.
Ces. te avstrijske      državne železnice,
		Stanje
BJJB	Čas opa-	baro-
>■-»	zovanja	metra
		v mm.
15.	9. zvečer	730-5
16.	7. ejntrej	731 1
■	2. po pol.	730-1
rtiora
v C
Vetrovi
Nebo
M: k nna v mm v 24 tu*h
18 0  ! si. jvzh.
dež
25 6
si. sever oblačno si  jvzh.   del. jasno
84
Srednja  včerajšnja  temperatura  16*5",  za  3 3° pod normalom.
dne 16  julija 1897.
{kupni državni dolg v notab                    • 102 gld. 10 ki.
•kupni državni dolg v srebrn 102   p   15 „
k*strij»ka slaca renta        .... 123   ,   25 „
Avstrijska krouska renU !•/,         .   .   . 101   ,   20 ,
3gerska zlata renta 4u/0....... 138   ^ 65
Jgcrska kronska renta 4 ,            ,   ,   , 100   a   20 ,
Ivatro-ogerske banflve delnice             ,   . 1*52   ,   — ,
kreditne delnice    ...               ... j67        75 ,
"jondon viata.......... 119   ,   50 ,
>)emoki dr*, bankovci ta LOO mark        , 58   ,   67'/i ,
K) mark                      ...           -   . 11   „   73 ,
i« fnujk »v   ... ,   52'/, ,
■taljjartki bankovci   ... *5   B   50 (
1 kr. cekini ... ,    65 ,
Dne 15 julija 1897.
iV„ državne srečke iz I. 1854 po 425U gld. Državne si-o k..- iz 1. 1864 po 100 gld. [kmava reg. srečke 5°/0 po 100 gin.   . . iemlj. obč. avstr. i' /,* 0 zlati zast. li»ti
Kreditne Brečke po  100 gld......
Ljubljanske srečke......... '-2   , 25
Sudoifove srećke po 10 gld...... 25    , 25
\kcije anglo-av »tr. banke p t, 200 gld. ,   . 168   ■ 50
{-aiuwav-druit. velj. 170 gld. a. v.       . 474
•'apirnati rnbel'........                                       ■ . 268/4
158 gld. 50 kt.
189 1'.8 99 200
25
ao
Zahvala.
Vsem, ko i i so naui izražali tolažeče aoCntjfl povodom britke Isguba inkreno ljubljenega, nepo zabnega našega očet*, gospoda
Ivana Jagra
mesarja in posestnika
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prav toplo in iskreno posebno Se prećastiti duhovščini, čč. sebtram usmiljerikam, slav. mesaraki fadrngi, itanovakirn tovari lana pokojnikovim c. in kr. vojnStvn vseh tu garnizuječih vrst, darovalcem vencev in mnogobrojnim udeležencem pogreba nenadomestljivega nam pokojnika.
fl0271
V Ljubljani, dne 16. julija 1897.
Žalujoči ostali.
i:v:v y>MUlMIia^ftilfi'LV^
Izvod iz voznega reda
velja-'meara od 1. J\a.2il5a. 1897, Odhod Is I.|nl>l)t»»ie. (jui. koL).
Pro^a 6e> Trbli. (962-159)
Ob 1* ari S min. po noal oaobal vlak t Trhla, B*IJ*k, OalOTM, Vvanaanifait«. Ij|uhno; ••••« Salathal v Au§i»», Tiohl, Omnudan, Solnovrad, Iisnd-Gaatetn, Zeli ob Joioru, Iiiomogt, IlroK«no, Ourili, Oonaro, Parle, .v« Klaln-Halfltng » St«yr, l.n..- na nuna| vit Amatattan. — Ob T. url 6 min. ajntraj oiohnl vlak ▼ Trbli, Pontaliel, Beljak, OnlrtTM, Kran»ena-faila, Dobno, l»-in»i , 6aa Selathal v Bolnograd, čai Ktein-Rfllfllng * Btajer, Lino, BudeJaTipa, Ptaonj, Marijine rarl, Ileh, FranaOT« vari, Ktrlovo ▼ari, Prago, I.ipako. — Ob 11. url 60 min. dopolndne oaobnl »lak ▼ Trbli, Pontabel, Baljak, Co'OTeo, Tjjubno, a«lathal, Onaaj. —Ob 4. url a nrln. popoludna otubnl vlak v Trlli, Ha11 »k. O* lovno, Praii«i<fitf»tta , !.|.imi.» oai 8alathal ▼ Solnoffrad, Tjand-Gaatsin, Zol) ob teaeru, Inomoat, Brefreno, Ourth, Oanevo, Paria ; čoa Klein Hoirllnsf t 8loyr, liina, Bodaja-»loa, PtaenJ, Marijine vara, Heb, Pranoova vare, Karlove vare, fr»»o, Lipako, nnnaj *ia Amatatten. — Ob 6. uri 39 min. popoldne otobni »lak v L«"«ce-ni8d, (le ob neileljah ln pramikih.) — Ob 7. uri 48 min. areca* ■ .ti i Lm vlak v  !,(>»■■.» -HI i> I
Proa;a v BTovo mesto in v Koćovjo.
Ob 6. ari 15 min. ajatraj meianl vlak. — Oh Ifl. uri M min. po-polndnt mai&nl vlak. — Ob 0. url SO min. aveAer meianl vlak.
Prihod t LJubl)»no fju£. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob t. uri 61 min. ajutraj oaohul vlak ■ Dunaja via Amitettaa, Solnoirrada, Idnoa, Stevra, Omundeot, laohla, Anaeoea, Parlaa, <l»ii«»a, Curlha, KroBenoa, Inomoata, Zolla ob Jo^oru , l.Jubna . Onlovoa, Beljaka, rranaenafeita. — Ob 7. uri lifi min. ajutraj oaobnl vlak la Leaaet Bleda. — Ob 11. url 30 min. dopoludi e oaobnl vlak a Dunaja vla Amatetten* Karlovih var.v, Ueba, Marijinih v»ri v, Planja, Budejevlo, Bolnograda, Ltnoa, Btevra, Parlaa, Oaueve, Ourlha, Bre<enoa, Innraoata, Zella ob Jaaeru» 1..T1.1 ii»«i.'ina. l.jni.i, a, Oelovoa, Ldr.oa, Poulabla — Ob 4. url 117 mia. popolndae oaobnl vlak a Dunaja, ljubi a, Balaihata, Beljaka, Oelovoa, Kranaanefeat«, Pontabla. — Ob 9. url 6 mu . avaoer oaobul vlak a I Itinaja
via Amatettan in ....., la Ulpakega, Prage, Piranoovlh varov Karlovih
varov, Heba, Marijinih varov, Planja. Hudejevlo, I.lnoa, Hteyra, Holnograda, Beljaka. Oabvca, Pontahln —Ob 10. uri 35 minut sveiior oaobul vlak lm Iieace-Bleda (le ob nedeljah tu praznikih )
Proga la Novega mesta in ta Kočevja.
Ob 8. uri It min. ajutraj meianl vlak. — Ob 2. url 8'i min. po« polndni meia.nl vlak. — Ob S. url S6 min. aveoar meiaul vlak.
>dhod la JLJablJMue (drž. kol.) v Hfatuulh.
Ob 7. ari 38 min. ajutraj, ob a. nri & min. popoludne, ob 8. ari 80 mlu. »večer, ob 10. url 86 min. aveoer, (Poaladnji vlak le ob nedeljah ln praanjkih.)
Prihod v l,|abl|uiii» (drž. kol.) ta Ktaiiiultcta.
Ob 6. url 66 min. ajutraj, ob 11. uri 8 min. dopoiudna, ob 8. od 10 min. *»...•..r, ob 9. uri 06 min. aveoer. (Poaledujl vlak laob nedaljali ln praanUiih.)
Trgovski pomočnik
ki   ee  je  iziu'il   v  trgovini  mešanega   blnga, želi vstopiti I. avgusta v kako prodajalnico.    1016—s> Ponudb«   vzprpJHina pod naHlovom „Trgovski pomočnik ' iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Nar.".
Učenca
iz  dobre   hiše  in  z  dobrimi   šolskimi   spr čevali, takoj  vzprejmem  v avojo prodajalnico z muSanim blagom il023—2) I_.-u.d- v lic Smole trgovec v Sevnici ra Štajerskem.
v prija?nem, zdravem mestu, ležera mi Ippem kraju,
proda se iz proste roke.
Več pove Ignacij RI*Jerlć na IIhuim ol> Motil, polen Rogate«.
i >: >: S :♦: m s. >'■
Miai trgovski pomočnik
izurjen v apecfrijskem in železnem blagu žfdi Hvoje meato pr^mpniti v kako bližnj« mfsMtt, — Ponudbe naj ne poSiljajo upravnicvu „Slov. Nar.a.   (101 )—2
Vzprejme se mlad, izunen in zanesljiv
Ive? pove upra.nistvo „SIov. Nar.u. (1018—3)
Tryovski pomočnik
izurjen v manufakturi. H) let star   i»««'•«' »lu2t»e, Ponudba pod „Trgovski pomočnik št, 1015"
na upravni-1vo
Nari da"
-o >o
• I—t
■~
-»-» CD
Ph
O co od >
tt> Oi
00
'S
a u
O)
>
Doering-ovo milo
(1021-2)
y, >;
>: >: >: >:
>: >: :•: >:
>: m >: &
Od I. 1897
zopet po dodaj i dragocenih tvarin zboljSano, tako dn ae vsom damam in muteram ne more dosti nujno priporočiti, naj poskusijo.
y. y. sr
>: >: >: >:
x >: >. .♦.
M. JL J1.
y. y.- y.
Varčno v porabi
Izborno v kvaliteti.
Povsod se dobi po ttO kr.
Q
n>
a
(d
5*
o
N V> Oi r-r-O Xt
on
c-r-
«1 o
o
cv-03 O
tr
&> o
o
a,
rr1 ta
CD
a
pr
>; :•: >: .*.
I A >: >: S
(213—8)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".