153. Številko. v umom, i soboto. 4. tulim mol XII. teto. ■kala vsak dan arečer izvzemal ncdslje Id praznika tar velja po posti prejeman oa 34 K« sa pol leta 12 K, aa četrt Ista 0 K, m so maaea 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse šilo leto 80 K. — Na naročDO brca istodobna vpoaHfatvs naročnine so ne ozira. — Za — Dopisi naj ss izvole franko vati. — Rokopisi as no vračalo. — Oisislilio te Uredništva teleloa it. M, dežele za vse leto 25 K, za pol sata 13 K* za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfnbllano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta U K, so ostat Ista 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nsoaeifo celo leto 28 K. Za vso drago detele in Ameriko se plačuje od peteroitopoo poso-vrsie po 14 h, če se oznanila Uska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravniarvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvaii. m H II Upravništva telefon št 85. 0 slovenskem vseufl-Ilškem vprašanju. Poročilo dr. M. Rostoharja na shoda slovanskega naprednega d jaštva v Pragi. Ideja slovenskega vseučilišča v V ^VHani se je v duši slovenskega ( l^^j ^živela 1. 1848.; med njim l med ob oreva (*() današnjega dne, atrijska vlada tistega leta hotela preustrojiti višje šole v tem smislu, da bi bila »višja izobrazba« poverjena le vseučiliščem, tedaj je bila ogrožena tudi eksistenca modro-slovne fakulte (ali akademije) in kirurgične šole v Ljubljani; zato so slušatelji teli dveh zavodov sestavili peticijo na profesorski zbor, naj bi se tale zavzel za ustanovitev popolnega vseučilišča v Ljubljani. Ideja slovenskega vseučilišča je stalna, poglavitna točka našega narodno - kulturnega programa. In z vso upravičenostjo; zakaj ako dobro preudarimo svoj politični položaj; okolnosti, v katerih dandanes Slovenci vegetiramo kot narodna celota; ako dalje premislimo, kaj bi v teh okolno-stih pomenilo lastno vseučilišče v Ljubljani, tedaj bode vsakomur jasno, da ne moremo in ne smemo od tega postulata nikdar odnehati, ako resno hočemo živeti kdaj svoje narodno življenje. Slovenci smo malozaveden, pretežno agraren narod — in ravno to je slabo za nas v sedanjih razmerah, ko imamo za soseda močen industri-jalen in trgovski narod. Naše agrarne razmere pa se socialno in materialno tako razlikuje od onih na Ce-ikern. Poljskem, Angleškem itd., da tvorijo takorekoč neke posebne vrste agrarno vprašanje. Xaše kmetije so namreč tako majhne in razmetane na kose, da je naravnost nemogoče jih racionalno z modernimi pripravami obdelovati, kakor se to godi drugod. Zato pa naše kmetije, ako že niso deficitne, vsaj napredovati ne morejo. Kmečki proletarijat, ki je na Slovenskem v zanjih 50 letih tako močno narasel, se mora izseljevati v inclustrijalne kraje, da dobi kruha, katerega nm domovina ne more dati. Ko bi imeli Slovenci domačo industrijo, da bi mogli te delavske sile uporabljati doma in ž njimi pomnožiti slovenski kapital, tedaj bi bili lahko gospodarsko neodvisen narod in kot narodna celota bi se bili neizmerno ojačili. Tako pa smo utrpeli z vednim in ved ni m izseljevanjem delavskih sil nenadoinestne narodne izgube. Te neugodne kulturne in gospodarske razmere naše izrablja nem-ško-nacionalna politika in nemški kapital s tem, da stavi industrijska podjetja v slovenskih krajih, kar pomeni za Slovence dvojno izgubo. Prvič izrablja nemški kapital naše delavske sile in se jači na našo škodo. Drugič nam jih pa narodno popolnoma absorbira in uniči v nemških šolah in društvih. Nemška podjetja so prinesla na Slovensko nemške agitatorje in nemške šole, ki razjedajo sedaj kakor črvi naš naroden organizem. Trbovlje, Bela peč, Dovje, Jesenice, Sava, Tržič, Skedenj in nešteto veliko drugih krajev na slovenski meji so nam eklatanten dokaz tega! Nemška industrija, nemški kapital — to je »rollende Mark« vsenemštva na Slovenskem, Tega navala Slovenci ne prenesemo drugače, kakor če pouspešimo v prvi vrsti višjo in strokovno izobrazbo in se začnemo industrializirati, dase potom industrije in trgovine gospodarsko ojačimo in osvobodimo. Glavni pogoj za to pa je moderno visokošolstvo, kakor to vidimo pri češkem narodu. Da bomo pa svoj narodno-poli-tieen položaj še bolje razumeli, je treba, da se ozremo na naše uradni-štvo. Kdo so tisti, ki interpretirajo in izvršujejo zakone slovenskemu ljudstvu? To so ljudje, ki nimajo srda za ljudstvo, med katerim delujejo, ne razumejo ali nočejo razumeti, niti njegove govorice niti njegovih teženj, pač pa imajo smisel za proti-ljudske, protislovenske, da protikul-turne težnje V6enemških rovarjev. Nad 600 uradniških mest v slovenskih krajih zasedajo danes nemški birokratje, kjer vodijo s pomočjo vlade nemško - nacionalni režim; skušajo ovirati vsak socialen napredek Slovencev, dočim z največjo vnemo delujejo za prospeh nemških priseljencev. Nemško uradništvo je druga rak-rana v slovenskem socialnem življenju. In temu ni drugače odpomoci, kakor da z ustanovitvijo lastnega vseučilišča pomnožimo aka-demični naraščaj; le naraščaj, vzni-kel iz naroda — more imeti smisel za potrebe svojega naroda. To prepričanje je že tako ukoreninjeno, da mi ni treba podrobno o tem govoriti. Ne akademičnega proletarijata, ampak zaželjeno osvobojenje naše od proti-narodnega birokratizma pričakujemo od slovenskega vseučilišča. In če sem rekel, da smo v političnem in gospodarskem oziru podložnik i nemškega gospodstva, tedaj velja to skoraj ravno tako v duševnem oziru. Kakšno je naše duševno živ- ljenje? Vsa naša inteligenca — z nekaj malimi izjemami — je vzgojena na nemških univerzah. Svoje znanje in življenske nazore črpa iz nemške literature. Vsled trajnega vpliva nemške vzgoje je izgubila svojo narodno individualnost. Ona misli nemško tudi takrat, če se izraža slovensko. Duh njen je nemški, samo besede so slovenske. Vsled tega pa tudi naš jezik vedno bolj izgublja svojo individualnost. Le primerjajte kako slovensko razpravico z leposlovnim v narodnem duhu pisanim spisom, na primer s Trdinovimi spisi — pa bodete uvideli prepad med jezikom inteligence in pristnim narodnim jezikom. In ko bi zdaj začeli analizirati naša življenska nazira-nja, tedaj bi našli prav malo svojega, samoraslega, večjidelj nazorov nam je vcepila nemška vzgoja polagoma tako, da se tega niti ne zavedamo več in jih smatramo za svoje. Menim, da ne rečem preveč, ako trdim, da Slovenci danes nimamo svoje kulturne individuvalnosti, kar se je pri neki priliki prav odkritosrčno in umestno poudarjalo. Taki smo; spoznavajmo se in ne sanjarimo o narodni kulturi prej, predno se dobro ne zavedamo, da nam je treba prej lastnega kulturnega ognjišča — to je slovenskega vseučilišča, če hočemo sploh kdaj ustvariti indivi-duvalno narodno kulturo. Končno smemo* pričakovati od slovenskega vseučilK - jr:rj^ žalostnih socialnih razmer, v katerih živi danes slovensko dijaštvo. Daleč od svoje domovine, sredi svojih narodnih sovražnikov mora študirati reven slovenski dijak. Skrb za vsakdanji kruh ubija njegovo mlado dušo, kipečo po vsem lepem in vzvišenem. Kdo mu je podpornik v bedi, kdo tolažnik v težkih časih? — Vera v samega sebe — in ljubezen do svojega naroda. Naj nas ponižujejo naši naiodni sovražniki kolikor hočejo, vendar en biser ima narod slovenski, kakršnega sami nimajo — to je njegova idealna, duševno bogata mladina, ki je vredna lepše usode. Krepkejše bi vam ne mogel slikati njene bridke usode, kakor je to storil Josip Stritar: Po svetu ti pošiljaš svoje sine Sloven, iz učenosti vira pit; Najboljše svoje sine, cvet mladine, da bodo kdaj deželi v čast in prid: Na Dunaj ali v Gradec? to se vpraša to je nesreča, to sramota naša! Sirota! Žar prijaznega pogleda ne sije tam iz tujih mu očij: Domača ne pozdravlja ga beseda, Slovenski sam naj tiho govori: Po tujih hišah služi, da se hrani, Kjer se oblastno gleda ga postrani! Ni dvoma, da bi bilo moderno vseučilišče neizmernega pomena za Slovence. Vseučilišča so dala narodom lastno kulturo, dala so jim zavedno inteligenco, ki je in ostane či-niteljica ter nositeljica kulture; dala so jim potom izobrazbe tudi gospodarsko in politično moč. Slovenci nimamo niti razvite narodne kulture, niti dovolj inteligence, niti gospodarske, ne politične moči. To pa v prvi vrsti zato, ker nimamo lastnega kulturnega ognjišča — slovenskega vseučilišča. Ustanovitev slovenskega vseučilišča zahtevamo ne samo iz na-rodno-eksistenčnih interesov, ampak s tem terjamo Slovenci svoje historično pravo, terjamo zgolj to, kar smo že imeli, pa so nam vzeli. Imeli smo namreč lastno vseučilišče v Ljubljani. Postanek univerze v Ljubljani datira iz leta 1596. Tega leta so namreč jezuitje ustanovili v Ljubljani visoko šolo »kolegij« imenovano, kakor so bili že prej ustanovili v Gradcu enak kolegij, kateri je bil leta 1585. povzdignjen v dostojanstvo univerze. Poudarjam, da je bil ljubljanski kolegij popolnoma enako urejen kakor graški kolegij oziroma univerza. Oba kolegija sta imela samo bogoslovno in inodro-slovno fakulto, kakor sploh vsi jezuitski kolegiji, ker so bili jezuitje nasprotniki pravoslovnih predavanj. Na graški univerzi se je aktivirala juridična fakulta šele 1. 1779. Torej 200 let pozneje. Da je imel ljubljanski »kolegij« d e f a k t o značaj univerze, to nam dokazuje dejstvo, da je imel pravico podeljevati akade-mična dostojanstva: bakalavreat, magistrat in doktorat, kakor nam spričuje rokopis ljubljanskega profesorja Franca Wildeja in pa doktorska disertacija, katero je napisal ba-rod Sigfrid Gussitsch leta 1728. in katera je shranjena v knjižnici na smledniškem gradu. V knezoškofij-ski knjižnici ljubljanski pa hranijo Dolničarjev rokopis, v katerem smatra ljubljanski kolegij za visoko šolo, jo nazivlje »akademija« in jo stavlja v isto vrsto z vseučiliščem v Gradcu in Pragi. Značaj univerze je imel ljubljanski »kolegij« po buli »Exponi nobis« z dne 19. avgusta leta 1591., katera podeljuje jezuitskemu redu pravico, da smejo njegovi »kolegiji« podeljevati akademična dostojanstva. To pravico je leta 1578. papež Gregor XIII. z bulo »Quanta in vinea« razširil v tem smislu, da je dovolil prefektom »studiorum« podeljevati akademična dostojanstva. Ljubljanski kolegij je imel leta 1773. tele stolice: 1. za logiko in metafiziko; 2. za moralno teologijo; 3. za cerkveno pravo; 4. za mehaniko (Grubar) ; 5. za občno in specialno fiziko ter (moralno filozofijo) etiko; 6. za matematiko in zgodovino; 7. za poljedelstvo (agraria ars). Ko pa je bil leta 1773. jezuitski red razpu-ščen, je postal ljubljanski kolegij državni zavod »Lvceum« imenovan, v ostalem pa je ostal kolegij nespremenjen. Toda ljubljanski visoki šoli je vlada kmalu naredila konec na ta način, da je bogoslovno fakulteto premestila v Inomost leta 1784., mo-droslovno pa je razpustila, ker so bili profesorji baje preveč svobodomiselni. Tri leta potem, to je leta 1787. so deželni stanovi kranjski prosili v obširni, zanimivi peticiji na cesarja Jožefa II. za zopetno ustanovitev modroslovne fakulte v Ljubljani. In res, prošnja je bila uslišana: leta 1788. je otvorila vlada modroslovno šolo v Ljubljani, ki je obstajala — dokler je niso Francozi leta 1810. preosnovali v popolno moderno vseučilišče, kakršnih niti danes ni najti v Avstriji. Ker se je pokazalo, da je bilo vseučilišče za tedanje razmere osnovano na preveč obširni podlagi, zato je je general Bertrand preosno-val leta 1811. v vseučilišče s štirimi fakultami: z bogoslovno, pravoslavno, modroslovno in medicinsko fa-kulto. Na tem vseučilišču se je razvilo prav živahno duševno življenje, toda le kratka doba mu je bila usojena. Ko so se morali Francozi umakniti iz bele Ljubljane, zaprlo se je tudi svetišče kulture za Slovence. Dvakrat že smo torej imeli Slovenci svoje vseučilišče in to v dobah, ko še nismo imeli pravega narodnega življenja, ko je bila naša književnost še v povojih. Takrat smo bili zreli za vseučilišče, danes pa, ko imamo za seboj petdesetleten, mogočen naroden razvoj, naj bi ne bili zreli! To protislovje nam je mogoče razlagati le tako, da so nas sodili takrat možje, ki so imeli čut za pravičnost in smisel za kulturen napredek, danes pa nas sodijo ljudje brez moralne kvalitete, ljudje, kateri prodajo za en ministrski sedež svobodo vseučilišč. Ti, ki negirajo najprimitivnejše pogoje našega narodnega življenja, so najmanj kompetentni soditi slovenski narod, ki je skozi 300 let branil s svojo krvjo evropsko kulturo pred Turki. Smo li zreli za vseučili- LISTEK. Oiakarjeu Janez. (Ulomek) V majhni dolini sredi med debelimi gorami stoje lesene bajte skrite vasice, ki ji je lepo in blagoglasno ime Telebanovo. Nerodna in slaba pot vodi v to tiho zahribje. Leta in leta ni bilo on-dukaj nobenega tujca, ne hribolaz-ea, ne kolesarja. Pa tudi Telebanovci ne odhajajo radi z doma. Vsako leto parkrat ženo svojo govedino na sejem v oddaljeni trg ali pravzaprav tržič. V tem tržičku si nakupavajo vsake kvatre vse potrebno, česar jim ne moreta dati njiva in gozd. O življenju in napredku modernega sveta nimajo nepokvarjeni hribovci kajpada prav nobenega pojma. Prav tako životarijo kakor njih dedi in pradedci. Mirno in marno kmetu-jejo v svojem gorskem zakotju. Docela nič jim ni do novodobnih pridobitev; z vzorno vzajemnostjo se podpirajo v prastari nepokvarjeni zabi-tosti in pazijo strogo, da se ne bi kdo izmed njih nalezel naprednih kvan-tuz in sumnih novotarij. Le enkrat je v to srednjeveško temo posvetil nevaren žarek modernega solnca! Kobacajeva Jera je brzela soparnega jutra od bajte do bajte in povsod i že v veži ali pod kapom stresla nevarno novico: »Očakarjev Janez hoče — v Ljubljano!« Iz vseh koč so lezli in skakali stari in mladi Telebanovci, moški in ženske, in jo ubrali za Kobacajevo Jero, ki je vodila vse krdelo pod lipo na sredi vasice. Tam je uprla babni-ca roke ob suhe boke in oznanjala z neznansko visokim glasom: »Poslušajte, ljudje božji! Tiho, otroci! Očakarjev Janez sili v Ljubljano, tja, koder vera peša!« »Pohujša se v Ljubljani in potem pohujša tudi nas!« je cvilila Cenčanova Mica še više. »O vsi svetniki, pomagate nam!« Žene so ječale, moški so se pri-dušali, otroci pa so se brcali in suvali brezskrbno, kakor ne bi pretila Telebanovemu časna in večna poguba. »Odkar stoji svet, ni bilo še nikoli nobenega Telebanovca v Ljubljani,« je kričala Kobacajeva Jera. »Nikoli ne,« so vpile razburjene babuze, zlasti pa Cenčanova Mica. »Noben Telebanovec se ni spozabil tako grdo da bi zagazil v to nevarno mesto,« je izvajala zgovorna Jera Kobacajeva. »Previdno smo se držali rodnega kraja in živeli po svoji pameti pošteno in zadovoljno. In nikoli njun ni zmanjkalo ne fižola, ne krompirja v oblicah.« »Jera ima prav!« jo je pohvalil Cenčanov Miha, ki ji je bil dolžan mernik pšenice. »Jera govori dobro in modro. Jero poslušaj mo!« Pohvaljena Jera se je ponosno obliznila in nadaljevala: »Zdaj pa je zmotil enega izmed nas hudobni duh! In prevzel ga je napuh! Očakarjev Janez tišči v Ljubljano. I kaj bi neki tiščal tjakaj, ko lahko ostane doma, in ima vsega dosti, fižola in krompirja! Ves pohujšan se vrne garjeva ovca med nas in okuži vso dolino Telebanovsko.« »Tale Jera pa res dobro govori,« se je oglasil nanovo Cenčanov Miha. »Presneto jo zna lepo zdrobiti, pri-maruha!« Pa tudi drugi so bili zadovoljni z govornico in so ji orglali hvalo na glas. »Zdaj pa jaz takole pravim,« je povzela jezična Jera. »Otroci, nehajte se vendar vsaj za pol urice suvati in pojati, saj je še dolg dan. Očakarjev Janez pa ne sme v Ljubljano!« »Ne sme, ne!« so vpili razdraženi Telebanovci. »Kamena jmo ga! Tako bo vsaj mir!« »Ne, kamenali ga ne bomo!« je odvrnila Jera Kobacajeva. »Potem bi bili zaprti. Za to so postave. Ampak veste kaj? Pretepimo ga in pa skrijmo mu škornje. Tepen in bos menda vendar ne bo hodil v mesto!« »Saj je res, Jera ima prav in še prav imenitno jo reže!« je dejal Cenčanov Miha in se praskal za ušesom, dasi ga tam ni nič srbelo. »Kar nadenj !« Janezova bajta je bila zaprta in o njenem prebivalcu ni bilo ne tiru ne sledu. »Oježeš!« je zaupila Kobacajeva Jera. »Jo je že popihal! Zdaj pa imamo! V škornjih jo je pobrisal naravnost v Ljubljano! Ali, kadar se vrne! To ga bomo!« »Dobro si govorila, Jera, ves čas!« je rekel Cenčanov Miha po kratkem, toda mučnem premišljevanju. »Tisti mernik pšenice ti pa vrnem že drugi teden.« Pet dni pozneje je okopavala Kobacajeva Jera krompir na njivi. Trudna se je malo vzravnala in pogledala po poti, gubeči se med str-movite gore. Naenkrat so se ji razširile oči in letela je v vas. »Janez gre!« je kričala medpo-toma. »Skupaj, ljudje božji! Garjeva ovca gre in škornje nese v rokah!« Ko se je prigugal Očakarjev Janez v vas, so bili Telebanovci že vsi skupaj in ga rinili pod lipo na zatožno klop. »Očakarjev, grdo je to, da si nam ušel,« ga je nagovorila Kobacajeva Jera s srditim obrazom. »Zdaj se pa zagovarjaj in povej, kaj si uganjaj v Ljubljani!« »Oh, v Ljubljani je vse polno samih čudežev,« je odgovoril Janez in si brisal potno čelo z rokavom. »Ljubljančani so čudni ljudje. No bodite zatorej preveč sitni, če vam povem kaj takega, kar se vam ne bo zdelo verjetno.« »Le govori!« mu je velela Kobacajeva. »Precej prvo uro sein videl v Ljubljani voz, ki je vozil brez konj in volov ali brez druge priprege kar sam po cesti.« »Lažeš!« so vpili vaščani. »Ti, to te bomo!« »Prav nič se ne lažem! Voz je vozil kar sam. Mož na njem je le malo pozvonil, in odfrčal je, kakor zlo-dej. Tako debelo sem zijal kakor zdajle vi, in tri muhe so se mi ujele v usta, mislim, da sem jih prav štel. Precej potem me je poklical mlad mož k sebi v štacuno. Povedal se in mu, da sem Očakarjev Janez s Tele-banovega. Čudite se, mi je dejal, da drči voz kar sam po ulicah. Pa to še ni nič takega! Poglejte tole! Na to omarico in te rene se lahko pogovarjam z drugim, ki je na drugem koncu Ljubljane ali celo v Trstu in še dalje. No, nisem mu verjel. Pa je pozvonil, se pogovarjal z omarico in dal tudi meni reno na ušesa. In čisto natanko sem slišal, kako me neznan sprache b. d. Rigorosen gepriift bc-zw. promoviert werden, wobei je-docb vorubergehend dieses volle Be-ciprocitatsverhaltnis insoferne uhd insolange eine Einsehrankung erlei* det, als furdie Vertretung eines Prii-fungsfaches durch eine italienisclie Lehrkraft noch nicht vorgesorgt ist. Tako se torej glasita dotični ministrski naredbi. Hotel sem tako pokazati, da je pot, katero sem prej na-značil kot naj pripravne j šo za dosego slovenskega vseučilišča, ne le mogoča, ampak morda eelo realna in zato tudi priporočljiva. Moremo se sklicevati na precedenčni slučaj. Menim končno, da je mogoče na češki univerzi v Pragi mnogo ložje ustvariti nekak provizorij slovenskega vseučilišča, kakor je bilo to mogoče v Inomostu storiti leta 1902. Tako mislim o vprašanju slovenskega vseučilišča; da bi bilo kmalu enkrat rešeno brez narodnih žrtev! Glasovi iz Hfle. Javen shod, ki ga je na pretekli četrtek sklical deželni poslanec gosp. E. Gangl v pivarni pri »Črnem orlu«, Je jasno manifestiral, da napredna Idrija ni zadovoljna s kravjo kupčijo, ki sta jo ravno kar po mešetar jen j u sklenili slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Dvorana je bila do konca nabito polna. Dokaz zavednosti udeležencev, da so vkljub naravnost neznosni vročini vztrajali na mestu. — Kot prvi je referiral poslanec Gangl. Težko stališče je imel. Videlo se mu je, kako ga boli srce, da ne more o celi stranki, ki jej pripada, tako poročati kakor o samem sebirostal sem zvest svojim obljubam in svojim načelom. Zato je pa valil glavno krivdo na vlado, ki je pa tudi po njegovem mnenju odvisna od vladajočih strank. Kakršne stranke, taka vlada. Ne bomo navajali celega, skoro enotirnega govora, ker so stvari, o katerih je poročal, še vsem v živem spominu. Končujemo tudi mi njegov govor z apelom: med ljudstvo, zrevolucijonirajmo ga, da si bode samo priborilo splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico, ako tega ne morejo storiti poslanci! Živahno odobravanje je sledilo tem besedam v dokaz, da zborovalci odobrit jejo postopanje svojega poslanca. Nato je govoril za socialne demokrate g. A. Kristan. Ta je seveda vso krivdo radi psevdoreforme naložil slovenskim strankam. Napravil je paralelo med kranjsko in tržaško volilno reformo. Ce se je vlada vdala v Trstu, zakaj bi se ne v Ljubljani. Narisal je klerikalce kot pretkane nasilnike, narodno - napredno stranko kot ležečo na smrtni postelji. Končno je napovedal nov boj socialne demokracije proti klerikalizmu. — Nato je podal g. Tavzes v imenu svojih somišljenikov in v imenu ]Kili tičnega društva »Jednakopravnost« sledečo izjavo: »Odobmje odločen nastop deželnega poslanca gospoda E. Gangla v zadnjem deželnozbor-skem zasedanju za preustrojite v dežel nozborskega volilnega reda v smislu splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, obžaluje politično društvo »Jednakopravnost«, da glas idrijskega poslanca ni našel odmeva v stranki, ter izjavlja, da ostaja slej kot prej zvesto programni točki na-rodno-napredne stranke, ki zahteva uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice v vse zakonodajne zastope. Obenem izreka politično društvo »Jednakopravnost« nado, da bode boj za splošno, enako, di- rektno in tajno volilno pravico, ki se bode po sprejetju sedanje volilne reforme šele prav razvnel, združil vse narodno-napredno in demokratično mislece dežehrae vse dotlej*,-'da-pride do popolne veljave temeljni državni zakon, ki pravi, da smo si pred zakonom enaki vsi državljani.« — Končno je še bila sprajeta resolucija (A. Kristan) izrazujoča zaupanje poslancu E. Gauglu in mereča nato, naj bi gospod poslanec izvajal kon-sek vence iz postopanja stranke v tem vprašanju. Seveda je ta pristavek brezpomemben, ker v tem pač ni me-rodajen shod, kjer imajo večino socialni demokrati. V život hoče zlesti »Slovenec« g. nadoskrbniku Pencu, ker si je pridobil »nevenljivih« zaslug za veselico na Zemlji, ki se je vršila na dan sv. Ahacija v proslavo rudnikove 4001etnice. Dekoracije so bile morda res lepe ,tudi umetalni ognji so bili za oči gotovo nekaj izvanrednega, ali od take proslave nima delavstvo prav ničesar. Zato pa je bilo delavstvo pasivno pri tej proslavi; radovednost, ne pa srce, je prignala mnogobrojno občinstvo na Zemljo .Ves trud g. Peneo in vsi tisočaki, ki so se potrosili za razsvetljavo in dekoracijo, vse je bilo zaman: idrijsko delavstvo niti za moment ni moglo izgubiti občutka, da slavijo gospoda 4001etnieo izkoriščanja in izsesovanja tistih nesrečnikov, ki jih je usoda postavila v to mesto. Pravega, odkritosrčnega veselja ni bilo na tej »veselici«. S šerbelci se ne ogrevajo srca. Hližajo se blaženi časi pri slav. rudniški direkciji, če jo bode še dolgo vodil gospod oskrbnik Peneo. Njegova iskrena želja, da bi spravil k paradi na dan sv. Ahacija rudarje, se mu ni izpolnila, četudi je poskušal sodruga Filipiča vneti za to stvar in mu je ukazal raznašati dotični oklic na rudarje; češ, če bodo rudarji videli, da Filipič, ki je član odbora rudarske zadruge, raznaša ta oklic, se bodo koj vsedli na limanice, misleč, da je zadruga sklenila udeležbo pri paradi. Pa ni bilo kruha iz te moke. Parade so se udeležili samo tisti, ki se še dajo komandirati; delavstvo se je popolnoma absentiralo. To je g. Penca skrajno razljutilo. Opazil je, da je tudi nekaj paznikov manjkalo pri paradi; nad temi hoče zdaj izliti svoj žolč. Vsi oddelni predstojniki so dobili ukaz, da morajo strogo poizvedovati, kateri paznik se ni udeležil parade in zakaj ni tega storil. O uspehih poizvedovanj morajo poročati direkciji. Radovedni smo, kaj se bode zgodilo z ilepokorneži. Za danes samo opozarjamo slavno rudniško direkcijo na § 14. temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 državnega zakona, ki pravi, da se nihče ne more siliti h kakemu cerkvenemu opravilu ali k udeležbi kake cerkvene slavnosti. Sploh je pa dolžnost strokovnega pazniškega društva, da se potegne za državljanske pravice svojih članov. Sicer so pa bili pazniki do letos vedno vabljeni k paradi, letos pa ne. kakor bi bilo samo ob sebi umevno, da mora paz-ništvo g. Pencu delati štafažo! Državni zbor. Dunaj, 3. junija. V začetku seje je poslanec Marckhl vložil nujni predlog za državno pomoč nekaterim spodnještajerskim krajem, ki so vsled suše posebno hudo trpeli. Potem se je nadaljevala in dognala razprava o zadnjem maloruskem nujnem predlogu, nakar je začela zbornica razpravljati o nujnem predlogu ece ali ne, o tem vprašanju lahko pustimo naše nemške nacionalce mirno dalje filozofirati, potrebnejše je za nas, da dobro premislimo taktiko svojega nadaljnega boja, da si izberemo pravo pot do ustanovitve slovenskega vseučilišča. V tem oziru pa menim, da bi bilo priporočljivo postopati po sledečem načrtu: Delovati nam je na to, da se slovenski docenti habilitujejo na enem vseučilišču, in sicer je zato najugodnejše vseučilišče v Pragi. Slovenski docenti naj bi predavali v slovenskem jeziku, ker le tako bi se mogel uspešno spopolnjevati znanstveni jezik slovenski. Le koncentracij*i slovenskih docentov na enem vseučilišču bi omogočila slovenska predavanja, Z njo je potrebna koncentracija slovenskega dijaštva, ker le tedaj, če bo dovolj osredotočenega slovenskega dijaštva na enem vseučilišču, bodo mogoča slovenska predavanja. Izrecno poudarjam, da bi bile vse te naredbe le provizoričnega značaja, tako da bi ostal češki značaj praško univerze s temi pripravami za slovensko vseučilišče nedotaknjen. Za priprave za slovensko vseučilišče na češki univerzi pa vidim neki analogon v vladnih pripravah za italijansko pravno fakulteto na inomoški univerzi. Citiram vam (v naslednjem) dotični dve ministrski naredbi v ekscerptu. Ministrski odlok z dne '25. februarja leta 1864. glede aktiviranja italijanskih predavanj na inomoškem vseučilišču se glasi: Seine k. u. k. apost. Majestat haben mit allerhochsten Entschlies-sung von 19. v. M. allergnadigst ge-ruht, den von dem Landtage von Tirol (in der Sitzung) zum Beschluss erhobenen Antrag, dass an der Inns-brucker Universitiit in der juridi-schen u. der zu errichtenden medici-nisehen Fakultiit im ersten u. zwei-ten Jahrgange die sclnvierigen Ge-genstande, nicht nur in der d e u -t s e h e n , sondern auch in der i t a-lienischen Sprache vorgetragen werden, in der Art zu genehmigen, dass an der Rechts- und Staatswis-senschaftlichen Fakultiit voni Stu-dienj. 1864./65. an die schwierigen Lehrfacher der ersten zwei Jahrgange auch in der italienischen Sprache vorgetragen werden dtirfen. Bestim-mung der genaueren Modalitaten dieser Vortrage u. ihre Aktivierung bleibt dem Staatsministerium iiber-lassen. Odlok naučnega ministrstva z dne 8. marca leta 1902. v zadevi reguliranja izpraševanja na pravniški fakulti pa se glasi: Indem ich in dieser Richtung Verfugnngen provi-sorisehen Charakters treffe, kanu ich nicht umhin ausdrticklieh zu be-tonen, dass die Regelung des Prii-fungswesens und die Kompletiening des italienischen Lehrkorpers, bezw. die Habilitierung italienischer Pri-vatdocenten ... Massnahmen sind, welche in letzter Linie gemeinsam auf die Wahrung des deutschen Ka-rakters der Universitat einerseits u. die selbstandige Ausgestaltung des italienischen Hochschulunterrichtes anderseits gerichtet sind. An diesem Standpunkte festhal-tend, wurden einige Bestimmungen der geltenden Rigorosenordnung fiir Riechts- und Staatswissenschaftliche Fakultat in Innsbruck imSinne einer nationalen Trennung der Priifungs-komissionen abgeandert. Es soli nun-niehr ein deutscher Studierender nur von einem Professor mit deutscher Vortragssprache und ein italienischer Studierender nur von einem Professor mit italienischer Vortrags- prijatelj zmerja: Očakarjev Janez, ti si velikanski osel! Potem je pritisnil mladi mož na evek in začele so goreti luči!« »O ti grdi lažnivec!« je vpila Kobacajeva Jera in drugi za njo. »In še to mi je povedal, da je ta luč napeljana naravnost iz pekla, koder je razsvetljava hudo poceni.« »Ali ste ga slišali, prijatelji in prijateljice!« je vikala Jera Kobacajeva. »Kaj bi še poslušali take kvante! Dajmo mu jih petnajst po napetih hlačah, pa bo mir! Kaj nas bo Imel tako nemarno za norca!« »Lepo govori Jera vsak dan!« je poudarjal Cenčanov Miha. »Dobro jo zna zabeliti, to moram reči, četudi sem ji že vrnil tisti mernik pšenice. Janeza pa le našeškajmo!« Položili so grešnika na klop in Kobacajev Šimen je začel šteti in ndrihati s krepkim poudarkom. Prav je štel do devet, nato je pa rekel kar enajst. »Stojte!« je zaupil Očakarjev Janez. »To ni nič. Šimen se je uštel. Oha! Goljufati se pa ne dam, saj nisem neumen! Začnimo od konca! Štel bom pa sam, da me spet ne opeharite!« Vsi so bili zadovoljni s tem modrim predlogom. In potemtakem jih je prejel Očakarjev J a nek petindvajset namesto petnajst. Pa saj srce ni bilo tisto, kar ga *je boieto. Rado Murnik. Varstvo otrok. . Iz zapisnika društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija. (Spisal okrajni sodnik Henrik Sturm.) (Konec.) Izmed mnogo slučajev, ki jasno kažejo bedo osirotelih rudarskih otrok, omenim v naslednjem le dva. Provizija rudarske vdove znaša mesečno 6 K 40 vin. v gotovini, 17.5 litra pšenice, 35.5 1 rži, 10 1 koruze in letno 4 m3 drv. Vdova pa mora skrbeti za tri otroke v starosti od 6, 9 in 13 let. Najmlajši teh otrok, 61e-ten deček, je zaostal v rasti in je od svojega rojstva bolan na neozdravljivi bolezni, na kostni tuberkulozi. Na njegovem telesu so vedno odprta mesta, iz katerih teče gnoj, in tako se prikazujejo kostni deli, ki se ločijo vsled grozne bolezni od mesa. Premikati se ne more, hoditi sploh ne zna, zato mora ležati. In tako leži poleti in pozimi na peči ali ob nji. Tu je tudi edini prostorček zanj, kajti v mali sobici, v kateri se nahajati dve postelji in dve ponoćnim omaricam podobni mizi, pri katerih pleteta mati in lSletna hči čipke, ni drugega prostora za reveža, Družina se hrani z žitnim kruhom in s »podmet-nico«, ki ni drugega nego koruza, kuhana v vodi sami. Druga dva otroka obiskujeta ljudsko šolo, toda 13-letna deklica mora tudi pri pletenju čipk pridno pomagati svoji materi, zlasti odkar se ji je vsled dobljene poškodbe moral odstraniti potom operacije srednji prst na desni roki. Drugi ravno tako žalosten slučaj je ta: V letu 1901. se je stavila žena nekega rudarja vsled blaznosti pod skrbstvo. Kakor so pokazala poprejšnja poizvedovanja, ni bila bolezen podedovana, pač pa se je vdajal mož umobolne žene preveč pijači. Po smrti moževi se je izvedelo, da je bilo vzrok ženini blaznosti pomanjkanje in skrb za vsakdanji kruh, kar vse je bil zakrivil mož s svojim pijančevanjem. V letu 1903. je mož umrl, zapustil s pomilovanja vredno vdovo še 5 otrok, kojih štirje v starosti 7, 9, 10 in 12 let obiskujejo šolo, lSletna hčerka pa si služi kruh kot služkinja. Bolezen žene se je sicer toliko izboljšala, da more opravljati hišna dela ter skrbeti za svoje otroke, vendar pa se je bati, da jo vnovič napade bolezen, kajti vdova se nahaja v najhujši bedi. Zaradi tega se je naročilo varuhu, oziroma skrbniku in dotični sirotinski materi, da naj skrbnejše nadzorujejo družino. Vdova dobiva od rudniškega ravnateljstva provizijo v istem znesku, kakor v prvem slučaju omenjena vdova. Da pomnoži tedaj svoj mali dohodek, socialnih demokratov glede zavarovanja delavcev za starost in onemoglost. Nujnost je utemeljeval poslanec Eldersch, ki je kritikoval razmere pri zavarovanju za starost in nezgode. Finančne razmere teh zavarovalnic so zaostale daleč za pričakovanjem. Zdravniki vsled tega niso zadostno honorirani, zato pa tudi imajo vedno pred očmi le svoje gospodarske interese. Temu bi se odpo-moglo, ako bi država omejila svoje oderuštvo pri medikamentih. V ta namen bi se naj lekarne podržavile. — Poslanec A x m a n n je izjavil, da bo njegova stranka sicer glasovala za nujnost, vendar stoji na stališču, da se mora uvesti splošno zavarovanje, ker imajo vsi poklici pravico, da si zavarujejo starost. — Posl. C e r n y je zahteval ustanovitev državne zavarovalnice in posebnega senata za zavarovalne zadeve pri upravnem sodišču. Iz davčnega odseka. Dunaj, 3. junija. Davčni odsek je razpravljal danes o nujnem predlogu proti podraženju živil in o predlogu poslanca Glabinskega, naj bi se odpravila užitnina in klavnina od mesa. Finančni minister vitez Korytowski je govoril iz finančnih vzrokov proti predlogu. Minister je pri tej priliki zopet obljubil, da predloži kmalu zakonski načrt glede znižanja davkov od poslopij. Tudi o osebni dohodarini bo minister kmalu obširno govoril. Statistika dokazuje, da so v Avstriji direktni davki v primeri z drugimi državami izredno visoki. Parlamentarni položaj. Dunaj, 3. junija. Vkljub skoraj celodnevnim konferencam se ni posrečilo pregovoriti nemške poslance iz Češke, da bi umaknili svoje ob-strukcijske nujne predloge. Posebno trdovratni so nemški radikalci, ki hočejo izkoristiti sedanjo zadrego vlade ter doseči svoje zastopstvo v ministrstvu, in sicer kandidirajo v ministrstvo poslanca Paeherja. Sloga v nemškem tabor ju poka na vseh koncih, in krščanski socialisti izkoriščajo priložnost, da izpodkopavajo tla ministru dr. Marchetu. Iz dunajskega občinskega sveta se raznaša vest, da je naučna uprava dva dni pred glasovanjem o proračunu po ovinkih podelila Komenskega češki šoli na Dunaju pravico javnosti. Ta vest je krščanskim socialistom dobrodošlo agitacijsko orožje proti Marchetu, a tudi ostale nemške stranice že omahujejo. Kaj je resnica glede češke Sole na Dunaju Dunaj, 3. junija. V dunajskem občinskem svetu je včeraj grmelo o narodnem izdajstvu naučnega ministra, češ, da je po ovinkih priskrbel Komenskega češki šoli na Dunaju pravico javnosti. Na celi stvari je le toliko resnice, da je minister sporazumno z nižjeavstrijskim deželnim šolskim svetom odredil, da se v bodoče ne bo treba češkim otrokom imenovane privatne šole voziti v Bfeelav na Moravsko k izpitom, te-muč bodeta prišla dva češka učitelja od tam na Dunaj otroke izpraševat. Hrvaško-madžarska poravnava? Zagreb, 3. junija. Poslanec Zagorac poroča o pogajanjih, ki so se vršila zadnje čase za poravnavo konflikta med Hrvaško in Ogrsko. Kompromisna pogajanja je sprožila mora prati po tujih hišah. Cela družina, ki se živi večinoma le od »pod-metnice«, stanuje zgnetena v eni sami sobi, v kateri se nahaja le ena postelja, ena miza in nekaj stolov. Da olajša trpljenje omenjenih družin, jim daje naše društvo mesečne podpore. Otroku, ki leži bolan na neozdravljivi bolezni, bi se pač znatno pomagalo, če bi se spravil v kak zavod za take bolnike; ali kje naj najdemo tak zavod. Bolnišnice, ki so na razpolago, služijo drugim namenom, nečejo sprejeti neozdravljivo bolnih. — Zato pozdravlja društvo z veseljem vest, da je sklenila »Kranjska hranilnica«, ustanoviti povodom cesarjeve 601etnice zavod za neozdravljivo bolne in da je že kupila za to zgradbo potrebni svet. Upajmo, da se v tem zavodu ustanovi poseben oddelek za neozdravljivo bolne otroke; bolnikov v njem ne bo manjkalo, saj jih bo Idrija sama pošiljala v precejšnjem številu. Med varovance našega društva spadajo tudi nezakonski otroci, ki se nahajajo v celem sodnem okraju in potrebujejo ravno tako nadzorovanja kakor osiroteli rudarski otroci. Skoro vsi nezakonski otroci se rode v nepremožnih slojih. Mati je čipkarica ali dekla, oče navadno delavec. Noben izmed obeh pa ne skrbi zadostno za otroka. Mati stori sicer, kolikor neodvisna stranka. Dogovorilo se je sledeče: Sedanjo hrvaško vlado nadomesti nova, začasna vlada. Novi ban mora izjaviti v hrvaškem saboru, da je temu odgovoren ter ni eksponent ogrske vlade. Tudi mora izjaviti, da jezikovna vprašanje ne spada pred reguikolarno deputacijo, ker je že itak rešeno v lirvasko-ogrski nagodbi. Hrvaški poslanci so izročili ogrskim tovarišem spomenico, v kateri prosijo, naj se odpravijo nekatere najhujše krivice, ki jih mora prenašati Hrvaška. Za Hrvaško se mora ustanoviti nov volilni zakon, potem šele se razpišejo nove volitve ter se sestane regnikolarna deputacija. Tozadevna pogajanja se bodo nadaljevala v jeseni. Budimpešta, 3. julija. »Bu-dapesti Hirlap« piše danes o razkritju posl. Zagorca ter zatrjuje, da je izvedel iz vladnih krogov, da so bili imenovani razgovori med hrvaškimi in madžarskimi politiki brez oficial-nega značaja. Dotični madžarski poslanci so se iz lastne inicijative brez vsakega pooblaščenja s strani vladnih krogov začeli pogajati s hrvaškimi politiki glede sprave. Ogrska vlada pa se ne bo za hrbtom bana Rau-cha z nikomur pogajala. Ako se gospodje poslanci skušajo medsebojno sporazumeti, ne nastane iz tega za vlado nikaka obveznost. Ako se pojavijo sprejemljivi mirovni načrti, bo vlada pač poprej premislila, ali se naj spušča v pogajanja, in ako se tu di odloči za to, ne bo se niko>? T jala brez pritrdila in pq^ ) bana. i Madžarska vlada proti narodnostim. Budimpešta, 3. julija. Do-čim se je ravnokar poročalo, da se je višjim političnim uradnikom naročilo priučiti se v treh letih neni;i-džarskih jezikov dotičnega okraja in da se v učiteljišča uvede obvezni pouk tudi nemadžarskih jezikov, na pr. v Siget Marmorošu ruščina, začele so politične uprave preganjjiti nema-džarske učitelje. Upravni odbor velike županije v Biharu je uvedel disciplinarno preiskavo proti 55 trr-ško-katoliškim in grško-pravoslav-nim učiteljem, češ, da vzgajajo otroke v protimadžarskem duhu, da jih Ščuvajo proti Ogrski. Avstro - ogrska balkanska politika. Petrograd, 3. julija. »X»>-voje Vremja« poroča soglasno z londonskimi vestmi, da si Avstro-Otrr-ska prizadeva doseči v vilajetih Kosovo in Solun take privilegije, ki hi bili enaki stališču, ki ga je zavzemala Rusija v Mandžuriji pred japonsko vojsko. Imenovani ruski časopis se pri tem sklicuje na veleoficijozna nemška in angleška glasila, ki so prinesla brzojavke iz Carigrada, da BI dunajska vlada na vse načine prizadeva, da bi si pridobila pri turški vladi posebne privilegije glede Kosova in Soluna, »Novoje Vremja« piše k temu: »Te vesti, ki se medsebojno potrjujejo, nas navdajajo z začudenjem. Kmalu po glasnem govoru, ki ga je imel minister baron Aehren-thal dne 15. februarja, smo opozarjali na poskuse Avstro-Ogrske, da si zagotovi v Macedoniji privilegirano stališče. Takrat je avstro-ogrsko poslaništvo v Petrogradu to vest de-mentiralo. Sedaj pa nastopajo dejstva, ki dotična »zanikanja« brez-dvomno — zanikajo. Nimamo vzro- (Dalje v prilogi.) more, a v času, ko mora negovati novorojenca, ne more opravljati poprejšnjega dela in zato ne zasluži toliko, da bi iz svojih sredstev zadostno skrbela za otroka. Nezakonski oče se pa navadno odtegne svoji dolžnosti, plačevati za otroka obroke preživnine. Kajti če je rokodelec ali delavec, se oddalji odtod, in vsi koraki, ki jih napravi varstvena oblast v to svrho, da se ugotovi očetovstvo in določi preživnina, so brezuspešni, zakaj oče ubeži v inozemstvo ali se skriva na drug način. Drugače, a nič boljše je, če je nezakonski oče rudar. Vsi pri c. kr. rudniku uslužbeni rudarji se nahajajo v trajnem službenem razmerju, kar sledi iz tega, da služijo dolgo vrsto let ter se njih mezda in provizija ravna po službeni dobi. Na službene prejemke v trajnem službenem razmerju se nahajajočih uslužbencev je pa po členu IX. Št. 10 uvodn. zak. k izvršilnemu redu in po predpisu zakona z dne 29. aprila 1873 drž. zak. št. 68, oziroma z dne 26. maja 1888 drž. zak. št. 75 moči seči v slučaju izvršbe v izterjanje preživnine le tedaj, ako skupni znesek presega letnih 800 K. Toliko znaša pri izvršbah radi takozvanih privilegiranih terjatev eksistenčni minimum idrijskega rudarja, ki v mlajših letih niti ne zasluži toliko. Zategadelj so navadno vse izvršbe proti rudarju radi izterjanja preživninskih zahtev brez- 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 153, dne 4. julija 1908. ka, da bi ne verjeli tem vestem, toda menimo, da jih je treba temeljito pojasniti. Take vesti zanašajo neslogo v harmonijo, ki je tako potrebna v kompliciranem macedonskem vprašanju. Po našem mnenju se je program iz Murzstega nadomestil s tihim dogovorom Evrope, da se* težav-in položaj v Macedoniji po mogočnosti olajša, in sicer z uvedbo reform, pri katerih so velesile moralno enako prizadete. Ta pot je že začrtana, in neverjetno se nam zdi, da se katera velesila odstrani s te poti iz sebičnih vzrokov.« Ministrska] kriza v Srbiji. Belgrad, 3. julija. Danes so se nadaljevala pogajanja med delegati obeh radikalnih strank glede sestave koalicijskega ministrstva. Mla-doradikalci vztrajajo pri svoji zahtevi, da se morajo po sklenjeni trgovinski pogodbi z Avstrijo razpisati nove volitve. — Uradno se razglaša, da je upanje za rešitev krize, ker je Velimirovič pooblaščen, da se na razširjeni podlagi pogaja z Mladora-dikalci. Napetost med Grško in Turško. Carigrad, 3. julija. Turška preiskovalna komisija na otoku Sa-mosu je dognala, da je bil glavni provzročitelj zadnje vstaje na otoku grški konzul. Zaradi tega je nastala med obema vladama velika napetost, ki jo skuša grška vlada ublažiti s tem, da je kompromitiranega konzula odpoklicala ter ga nadomestila z dosedanjim podkonzulom v Carigradu, Simopulosom. Za odpravo smrtne kazni na Ruskem. Petrograd, 3. julija. V dumi je podpisalo 105 poslancev predlog za odpravo smrtne kazni. Predlog so podpisali vsi poslanci levice in mnogo oktobristov. Izgredi v Perziji. London, 3. julija. Minister Grey je odgovoril v parlamentu na razna vprašanja zaradi položaja v Macedoniji, da se je na sestanku med angleškim kraljem in ruskim carjem v Revalu le površno dotaknilo perzijskega vprašanja, a še pri tem le glede mejnih sporov in trgovinskih vprašanj. O notranjih perzijskih vprašanjih se je itak razpravljalo že opetovano med angleško in rusko vlado. Kakor zatrjujejo poročila angleškega poslaništva v Teheranu, ni nikake nevarnosti za Evropejce, zato tudi za sedaj še ni treba pomnožiti straž pri poslaništvih, ker tudi Rusija kaj takega še ni storila. Angleška vlada je ukrenila vse potrebno za nedotakljivost oseb, ki so se zatekle v angleško poslaništvo v Teheranu. V notranje perzijske razmere pa se ne misli vmešavati. Petrograd, 3. julija. V Te-brisu so bili zopet krvavi boji na ulicah. Reakcionar j i so razdjali več sto prodajalen v tistem delu mesta, kjer so prebivalci razobesili bele zastave v znak, da so se vdali. Reakcionarji so nadomestili bele zastave z rdečimi ter trobili k naskoku. — Evropejcem se ni ničesar zgodilo. Rusi so na svojih hišah izobesili ruske trobojnice, kar jih varuje pred napadi. Dnevne vesti« V Ljubljani, 4. julija. — Dobida — Kliment. Vsa slovenska javnost je ogorčena zaradi nečuvenega postopanja klerikalcev glede imenovanja finančnega ravnatelja v Ljubljani. Finančni minister Korytowski je sam rekel, da kaj takega še ni doživel in da ne more pojmiti, kako se more slovenska stranka ustavljati imenovanju slovenskega domačina na važno mesto finančnega ravnatelja. Kadar smo zahtevali, naj se imenujejo Slovenci tudi za vlsja, za važnejša mesta, vselej se je reklo, da nimamo kvalificiranih moči. Zdaj smo imeli izborne-ga strokovnjaka, lahko bi bil zasedel eno prvih mest v javni upravi, ker je bilo zanj tudi ministrstvo samo, in tega slovenskega uradnika, tega domačina, so po enoletnem boju spodrinili tisti klerikalci, ki so najprej sami sklenili, se zanj zavzeti. Klerikalci so začeli boj zoper dvornega svetnika Dobido v tistem trenotku, ko jim je brnski škof priporočal Klimenta kot odločnega in zanesljivega klerikalca. In vodili go ta boj skoro celo leto. Lahko bi bili od vlade marsikaj dosegli v narodnem oziru, ker je vlada klerikalce večkrat potrebovala, a ničesar niso hoteli, terjali so vedno le Dobidovo glavo in imenovanje Klimenta za finančnega ravnatelja ter so to tudi dosegli v trenotku, ko je bil ministrski predsednik v posebno veliki zadregi, ko je moral podkupiti različne stranke s koncesijami, da so mu pomagale iz stiske. Klerikalno rovanje zoper dvornega svetnika Dobido je javen škandal, kakršnega še nismo doživeli. Ob sebi se razume, da je do pičice resnična vsaka beseda, ki smo jo zapisali o tej zadevi in lahko še svoje navedbe popolnimo z novimi detajli če je treba. Postopanje klerikalcev je bilo tako, da so si klerikalci ž njim nakopali zaničevanje vseh spodobnih ljudi in zlasti vseh uradnikov. Tega se klerikalci prav dobro zavedajo in bi tudi radi ogoljufali javno mnenje ter v ta namen taje svoje ostudno početje v »Slovencu<, kakor sploh taje vsako lumparijo, ki jo store. Toda v stvari imenovanja finančnega ravnatelja je toliko ljudi direktno informiranih, da je klerikalno tajenje prav brezuspešno in bodo »Slovencu« verjele kvečjemu nekatere delavke v tobačni tovarni. — »Sonmvendfeier« v Kočevju. Naši Kočevci so žgali svoj nemški kres. Ti germanski prit liko včk i so najhujši nacionale i in zatorej uganjajo vse tiste prismodarije, katere so se rodile v mladonemških, radikalnih črepinjah! Žgali so svoj nemški kres, skakali so čez ogenj in klicali na pomoč starogermanske bogove, posebno Tora, ki je že vsled imena pravi kočevski bog. Končno so pogasili ogenj, in tedaj je nastopil neki Arko, uradnik pri kočevski hranilnici, ter pričel kvasiti neko deklamacijo, katere refren je bil: Kakor smo vdušili ta ogenj, tako moramo vdu-šiti vse Slovence v Kočevju! Velikansko navdušenje! V Kočevju se že brusijo nemški noži in kmalu bomo čuli morda o kaki šentjernejski noči v prijaznem mestecu ob nemški Rin-ži! V najhujšem položaju pa je omenjeni gospod Arko! Mož je sicer pristen Nemec, dasi mu v nemških žilah ne teče niti kaplje nemške krvi. Oče in mati nista niti besedic« nemško govorila. Na srečo je oče že umrl, a mati, katera samo slovensko govori, še živi. In sedaj pripade junaškemu sinu hvaležna nemška naloga, da zaduši svojo slovensko mater, da ostane zvest germanski svoji obljubi, oddani pri kočevskem nemškem kresu! Wacker! — Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Ko so klerikalci prodali narodne interese kranjskih Slovencev ter privolili v ustanovitev posebne nemške gimnazije v Ljubljani, tedaj so na nesramen način varali vso slovensko javnost, trdeč, da so dosegli poslovenjenje vseh drugih uspešne. Po zakonskem načrtu pa, ki se je predložil v letu 1907. poslanski zbornici, se namerava omenjeni eksistenčni minimum povišati na 950 K! Zdaj bi se pač že enkrat lahko začrtal razloček med navadnim, čeprav stalno nastavljenim delavcem in med takim uslužbencem, čigar službeno delo ne zahteva le fizične moči! Načelo, da so vsi državljani pred postavo enaki, se s tem gotovo ne bi kršilo. K sklepu omenim še nekaj. Ideja, mladinskega varstva je v Avstriji kolikor toliko nova. Šele od I. avstrijskega kongresa za otroško varstvo, ki se je vršil kakor znano lani, se je začela širša javnost zanimati za uspešen boj proti propalosti mladine; od tega časa dalje podpira tudi zasebna radodarnost živahnejše naloge otroškega varstva in se ustanavljajo mnogobrojna društva za mladinsko skrb. Tako se društva šele razvijajo, in da dobijo trdno podlago, se morajo vsi faktorji posvetiti neumornemu in složnemu delu. In ravno društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija se stavijo velike težko-če nasproti. Kajti vkljub temu, da že ne more doseči svoje naloge, ker ima premalo prispevkov, kajti večji- delj obstoje ti le iz prispevkov dru-štvenikov, se vendar deluje — skoro neverjetno je — od gotove strani naravnost proti njemu. Zategadelj je nameraval pisec s tem poročilom pokazati, vsakomur jasno, delovanje društva, da tako dokaže ničevnost vseh pomislekov ki jih imajo nekateri napram društvu. Po očrtanih primerih in po nastopu društva v vseh slučajih, spozna lahko vsak trezno misleči, da je društvo potrebno in koristno. Ravnaje se po plemeniti želji našega milostljivega cesarja, se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Idrija v letu njegovega jubileja. In nihče, ki misli in čuti plemenito, naj ne bo nasproten temn človekoljubnemu društvu! Ze ljubezen do bližnjega zahteva to, in komur je mar blagostanje mladine, ta bo to upošteval. Ravnajmo se po geslu: »Viribus uni-tis«, ki si ga je izbral pred 60 leti cesarski jubilar, da nas spominja sloge in mirnega dela, podpirajmo društvo pri njegovi težki nalogi in v njegovem plemenitem delovanju z združenimi močmi, da se bo razvijalo in razširjalo v prid ubogih otrok idrijskega sodnega okraja! kranjskih gimnazij in ustanovitev slovenske trgovske šole. To je bila čisto navadna goljufija, kajti na gimnazijah je ostalo vse pri starem. Pa tudi s trgovsko šolo je vse drugače, kakor so pisali klerikalci. Ustanovitev nekake trgovske šole je pač sklenil deželni odbor, a še do danes ni gotovo, če bo vlada to šolo podpirala. Najprej so klerikalci govorili, kakor da ustanovi to šolo država in da jo bo država ustanovila, pozneje pa se je izkazalo, da se država za to niti ne meni in se še ni odločila, če bo to šolo le podpirala. Kar se tiče šole, kakršno snuje dr. Krek, je med trgovci splošno mnenje, da ne bo prav nič vredna in da je škoda denarja, ki se bo zanjo porabil. Klerikalci seveda mislijo, da bodo s to šolo vzgojili klerikalen trgovski naraščaj, kakor bi jim bilo kaj pomagano z ljudmi, ki nič ne znajo, kakršni bodo gojenci Krekove trgovske šole. Da se klerikalcem res ne gre za interese slovenske trgovine, nego samo za umazano klerikalstvo, priča že to, da so izbrali prof. Remca za ravnatelja. Da je Remec slab pedagog, sirov in oduren človek in tudi v znanstvenem oziru eden zadnjih, to je znano. A tudi ko bi ne bil tak, bi ne sodil za mesto ravnatelja trgovske šole. Opica, ki jo Lah prenaša po Ljubljani in ki strelja, pleše ter drgne po mali vijolini,razume ravno toliko o muziki, kakor Remec o trgovskih vedah. Remec je naravoslovec, a na trgovski šoli se bodo gojenci preklicano malo zanimali za kebre, metulje in martinčke, ker se bodo morali učiti drugih stvari, in sicer takih, o katerih Remec niti pojma nima. Će postane Remec ravnatelj trgovske šole, je ta šola vnaprej kompromitirana in bodo morale različne korporacije, ki so obljubile, podpirati to šolo, resno premisliti, če bi ne kazalo dotičnega denarja bolje porabiti. — Klerikalno nasilstvo na Vrhniki. Očividec klerikalnega divjanja na železniški postaji na Vrhniki, nam piše: »Slovenec« je najprej poskusil sploh zainolčati napad, ki so ga uprizorili klerikalci na železniški postaji na Vrhniki. Ker je pa »Slovenski Narod« prinesel kratko in zelo prizanesljivo poročilo o stvari, poročilo, ki ravno najznačilnejših dogodkov ni omenilo, se je »Slovenec« razkoračil in je v četrtek prijavil notico, v kateri celo psuje tako, da ni mogoče več molčati. Kar piše »Slovenec«, je seveda zlagano od konca do kraja. Resnica, ki se da vsak treno-tek dokazati s pričami, je naslednja: Vlak je čakal na izletnike Še čez čas določen za odhod. Nobeden od osobja pa tudi nobeden izmed potovalcev ni vedel ne slutil, da je kdo zaostal. G. Volta n. pr. je imel dosti časa, da bi bil železniške uslužbence opozoril, naj vlak še počaka, če bi bil vedel, da je kdo zaostal. A ker sam tega ni vedel, tudi ni nikogar opozoril. Ko so bili vstopili vsi, kar jih je bilo na kolodvoru, je vlak odšel. Laž je tudi, da so tisti, ki so zakasneli, še prihiteli do vlaka in hoteli vanj vstopiti, a porinilo se jih je proč. Železniško osobje pa tudi drugi lahko izpričajo, da takrat, ko je odšel vlak, ni bilo nikogar, ki bi bil hotel še vstopiti. Šele ko je vlak odšel, so pridrveli zamudniki, z županom dr. Maroltom na čelu. Kriv je dr. Marolt, da so izletniki zaostali, ker so še zadnji trenutek na njegovo povabilo šli ž njim pit in mu še eno zapeli. Takoj, ko so prišli na kolodvor in so videli, da je vlak odšel, so obstopili postajenačel-nika gospoda Miheliča in ga začeli psovati. Najbolj glasna sta bila župan dr. Marolt in finančni koncipist Svetek. Kar sta počela, presega vse meje. Tolpa je potem kričaje drvela za načelnikom, se je s silo vsnla v njegovo pisarno in ga tam zopet psovala. Štefe je klical: »Napovedujem Vam boj, dokler vas ne uničim! Na svoje stroške Vas bom pustil opazovati.« Neki Eker, najbrže bivši ravnatelj kake v Avstriji neobstoječe železnice je stopil na stol, srdito pri-digoval o načelnikovih službenih dolžnostih in se potem polastil brzojavnega aparata ter na njem tele-grafiral — kaj in kam, naj vedo bogovi. Postaj enačelnikovi ugovori proti takemu početju in njegovi opomini so napadalce le še bolj razkači-li. Dr. Marolt je vpil: Mi smo gospodarji na Vrhniki — mi tukaj komandiramo. In zopet so letele psovke od vseh strani in grožnje. Naenkrat so napadalci dvignili palice in napadli postajenačelnika, ki je moral bežati iz svoje uradne pisarne, da se je rešil. Blagajna v pisarni je bila odprta in čuvala jo je mati načelnikov a. Napadalci so tudi načelnikovo mater iz pisarne pahnili. En del napadalcev se je med tem bavil z železniškim uslužbencem Zupancem. Zmerjali so ga in ga suvali; ženske so ga dregale z dežniki. Posebno je bila napadalcem na potu Zupančeva službena svetilka. Ko so prišli orožniki, so napadalci tudi orožnike potisnili ven. To so najbolj karakteristični dogodki pri tem napadu na uradno osobje vrhniške postaje. Z manjšimi detajli ne bomo dolgočasili cenjenih čitate-ljev; na Vrhniki jih itak vsakdo ve. Pojasnili smo pa resnico, da se vidi, kakšna je postala javna varnost na Vrhniki za županu vanj a dr. Marolta in da spoznajo, kakšna je javna varnost v kranjski deželi. — Otvoritev železnice Kranj-Tržič bo jutri, toda aranžirana je tako, da se mora to otvoritveno slav-nost imenovati javen škandal. Upravni svet te železnice je porabil otvoritev, da vprizori breztaktno demonstracijo zoper slovensko prebivalstvo v deželi. Namenoma ni upravni svet povabil mesta Kranj, da, prezrl je celo predsednika trgovske in obrtne zbornice, torej tiste strokovne korporacije, ki zastopa tudi interese železnic. Pri tem je treba uvaževati, da je predsednik trgovske in obrtne zbornice tudi član državnega železniškega sveta in deželni poslanec, dočim so povabljeni nemški poslanci, ki nikogar ne zastopajo in ne reprezentirajo drugega kakor škandalozen privilegij. Upravni svet je prezrl legitimirane zastopnike javnih korporacij, ki so interesova-ne na tržiški železnici. V tem ravno tiči impertinenca upravnega sveta, da je prezrl poklicane zastopnike javnih interesov, kajti osebno pač ni nikomur nič ležeče na tem, če se udeleži otvoritve kake železnice ali ne. Da bi bila kaka čast, priti v dotiko s člani upravnega sveta, tega se še ni upal trditi. Postopanje upravnega sveta je izzivajoča nesramnost, ki izvira iz nemškutarskega napuha in iz želje, demonstrirati zoper javne korporacije, ki so v slovenskih rokah. Na tako postopanje bi bil najboljši odgovor pač ta, da bi se noben Slovenec ne udeležil otvoritvene slavnosti v nedeljo. — Celo v Dob repo I j ah se dani. Dne 19. m. m. smo imeli pri nas občinske volitve. Čakali smo in čakali, da »Slovenec« o njih kaj poroča, a vse zastonj. Niti besedice ni o teh volitvah zapisal, dasi sicer najneznat-nejšo volitev razbobna in se kar na glavo postavlja, če zmaga »S. L. S.« kje v — hribih. Naj torej povemo, da so se celo v Dobrepoljah začeli majati stebri znanega Jakliča. Začeli smo se zavedati, začeli smo spoznavati, da smo ljudje, ne živenčeta, ki se jih vodi na vrvi. Volitve so pokazale, da smo se iznebili dosedanjega jerob-stva. Od 18 odbornikov jih je le četvero, ki mislijo klerikalno, ostalih 14 odbornikov pa misli z lastno glavo. Farovški gospodje so bili zaradi našega nastopa kar iz sebe in so jo odkurili, še predno je bila volitev končana. Župnik je pač prišel v odbor, a le na milo prošnjo Štihovo. Reklo se je: naj bo, ali bolje bi bilo, da ga ni. Jaklič, sedaj državni in deželni poslanec, nadučitelj in posestnik vile, je hotel z ustanovitvijo kon-suma Stihov, Berdavsov in Klinčev trebuh »izcirati« in je sami sebi res dobro postlal. Dobrepoljci imamo kar dva nadučitelja, dočim je drugod še za enega tesno. Toda vsaka stvar ima svojo mejo in vsake sile je enkrat konec. To se je pokazalo tudi v Dobrepoljah. — Šentlovrenska mlekarna pred sodiščem. Mlekarna župnika Oblaka iz Št. Lovrenca je pošiljala mleko v Trst. Tam je oblast zasledila, da je mleko vodeno in ponarejeno ter je začela proti mlekarni kazensko postopanje. Mlekarna je pošiljala mleko v plombiranih posodah v Trst. Naravno je, da je vsled plombiranja posod čisto nemogoče, da bi se na železnici kaj mleka ukradlo in mesto njega prililo vode. Saj je mnogo mlekarn, ki pošiljajo mleko v Trst, a še nobeni se ni nič takega zgodilo. Ravno Oblakove kanglje so si izbirali železničarji, da bi iz njih kradli! Sicer pa je to tudi čisto neresničen izgovor. Mlekarna * je sprejemala mleko, ne da bi ga merila. Matija Strajnar je pri sodniji izjavil, da je čateški župnik prvi dan odnesel merilo in da se je mleko samo na usta pokušalo. Znano je, da 6e v neki hiši celo polovico vode prilije mleku, predno se odda mlekarni. Župnik Oblak je sebe in svojo mlekarno rešil na prav preprost način. Pri obravnavi se je kratkomalo vsa krivda zvalila na železniško osobje in župnik Oblak je bil oproščen. Niti sence kakega dokaza ni, da bi se bilo na železnici kradlo in mleku vodo prili valo, ali da bi bilo to sploh mogoče, a so bili vendar železniški uslužbenci spoznani za tatove. Vsled te razsodbe si je župnik prihranil jako lepih kro-nic. Pravijo, da so klerikalni poslanci prej izberačili pri železniški upravi zagotovilo, da ne bo nihče izvajal posledic, če se bo župnik izgovoril na železniško osobje. Menda mislijo klerikalci in župnik Oblak, da čast tolikih in tolikih železničarjev ni toliko vredna, da bi se je ne moglo žrtvovati, če se gre za to, obvarovati podjetnega kmetskega župnika kazni in stroškov. Radovedni smo, če bodo železničarji na to obdolžitev molčali. Zdi se nam skoraj nemogoče, da bi brez ugovora prenesli tako nezasliša- no očitanje in da bi se ne ganili v obrambo svoje časti in svojega poštenja. — Slovanska konferenca v Pragi. Izmed Slovencev se udeleže slovanske konference v Pragi župan in državni poslanec Ivan Hribar, deželni poslanec goriški Andrej Gabr-šcek, drž. poslanec dr. Otokar Rybar, dr. Bogumil Vošnjak in zastopnik štajerskih Slovencev, ki se šele določi. Srbe bodo zastopali vodja staro-radikalne stranke Mikola Pašič, vodja samostalne stranke Ljuba Stoja-novič ter voditelja nacionalistov in naprednjakov dr. Vujislav Veljako-vič in Kosta Novakovič. Srbe na Hrvaškem bo zastopal predsednik hrvaškega sabora dr. Bogdan Medako-vič, Srbe v Dalmaciji drž. poslanec dr. Dušan Baljak, dočim Črnogorci še niso imenovali svojega delegata. Bolgarski delegati bodo: S. S. Bob-čev, dr. Kalinov in dr. K. Vačev. — Praznik slovanskih blago-vesfnikov sv. Cirala ln Metoda je jutri v nedeljo. V ta namen se bo danes zvečer sirom slovenske domovine, posebno na obmejnih krajih zažgalo nebroj kresov. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke pa zažgimo na čast sv. Cirilu in Metodu najlepši kres s tem, da darujemo za našo Šolsko družbo, ki se imenuje po njih, primerne darove. Naj bi ne bilo jutri Slovenca in Slovenke, ki bi ne darova a na oltar domovine dar. Naj se povsod nabira z družbenimi nabiralniki, vsak naj da, kolikor more, da se naša šolska družba okrepi in tako lažje spolni svojo veliko nalogo, Ki jo ima: reševati in rešiti slovenstvo ob meji. — Bercetova 251etnica. Kakor že omenjeno, obhaja jutri s silo vpo-kojeni g. župnik Berce 25ietnioo svojega mašništva ali srebrno mašo. To opravilo bo v Trnovski cerkvi zjutraj ob 8. uri. Ker je g. Beroe rodoljuben mož, ki je ostal zaveden narodnjak in deluje še danes vztrajno na narodnem polju, dasi je pretrpel obilico materijalne škode vsled tega, izkažejo mu narodnjaki svoje spoštovanje s tem, da se udeleže omenjenega opravila v kar najlepšem številu. Jutilantu pa kličemo: Še mnoga leta nam ostani zvest slovenski narodnjak v prid narodu, v čast sebi! Nazdar! — Volitve — posojilnica. Is Lukovice se nam piše: Dne 15. majnika t. 1. bile so občinske volitve, pri katerih je zmagala brez vsake najmanjše agitacije v I. in II. volilnem razdelku „Narodno - napredna stranka", le samo v III. volilnem razdelku je v manjšini ostala za 8 glasov. Zopet so se dvignili pristaši S. L. S. s svojih stoličkov in vložili proti njim ugovore. Toda brezuspešno; ugovore je deželna vlada zavrnila in volilo se je dne 30. junija t. 1. občinsko starešinstvo, ki je sledeče sestavljeno: županom je bil izvoljen g. Janko Eahne, o. kr. notar na Brdu; svetovalcema pa gg. Josip Bevo, posestnik in gostilničar iz Lukovice, in Ivan Smer kol j, posestnik in trgovec iz Lnkovioe. S tem so volitve za občino lukovško pri kraju, ki so se vlekle že od dne 29. oktobra 1906. Zdaj bodo pa vse eno imeli čas notarjevi uradniki zajce streljati, kakor se jim je svoječasno branilo. Prihodnjič priobčimo kaj več! Tudi glede hranilnice in posojilnice se hočemo malo v pogovor spustiti zjunakom, ki v „Domoljubu" v št 19. iz 1. 1908. zatrjuje v dopisu z Brda med drugim tudi še doslovno: „Uradoe prostore ima posojilnica brezplačno, to v pojasnilo, ker neka ter i zavij aČi trdijo, da si je nakopala s prestavo pisarne take stroške, ki jo bodo uničili.u Nimamo prav nič zoper to, ali lahko trdimo, da poso ilnioa plačuje za svoj prostor nekaj kroni c v stari Soli, in ima le brezplačno poleg posojilnioe prostore za svojo trgovino brat načelnika. — Blejski župnik — blaga duša. Splošno ljudsko mnenje je, da so duhovniki poklicani tolažaiki v urah vsakovrstnih nesreč. Kako umeje blejski župnik to svoje zvanjo, to je pokazal pri požaru. Ko je namreč župnik prišel na pogorišče zijala prodajat, je šel mimo goreče hiše posestnika in gostilničarja Antona Ropreta. Videč plamen, ki uničuje Bopretovo imetje, je veselo vzkliknil: „Vi dite, vidite, kaj se Vam je zgodilo, ker niste molili." Bes, prav prisrčna tolažba. V sv. pismn je zapisano, da niti las ne pade z glave brez volje božje. TJžgali pa so otroci, katerih varuhi so bili v cerkvi. Torej tudi božja volja. Eden zažge, ki moli, drugemu pa pogori, ker ne moli. Pravičen je prst božji. Škoda pa je, da ni župnika za njegove besede nihče udaril po zobeh; zaslužil je to pošteno. — Saperlot, „čuki" grozilo I Piše se nam iz Sp. Stajerja: „Čuki se Čutijo. Krila so se jim okrepila in napovedali so .Sokolom" — boj. Tresite se čili „Sokoli"! — Zadnji mariborski „Slovenski Gospodar" m dne 2 julija t. L doslovno piše: „Naša telovadna organizacija je sedaj na Slovenskem prva in najmočnejša in gotovo ili v interesu sokolstva, kije s organizacijo daleč za nami, da nas njeni politično-sorodni listi psuje j o, kakor to delajo pouliČnjaki u — To pa to. Vidi ae, da je pasja ▼rodina zmedla povsem našim klerikalcem moigane. — »Slovenec" Ima najboljše Informacije — tako se bahasto tolče ob prsi 2. t. m. povodom imenovanja dvornega svetnika g. Dobide, rekoč, da prinaša vesti šele po najzanesljivejših icformacijah. Človeka kar po trebuhu kolje, Če čita kaj taoega. Da „Slovencu" spomin nekoliko osvežimo, ga vprašamo: Kje pa je dobil tisto popolnoma zanesljivo informaoijo lanskega leta, ko je telegrafično poročal, da je g. prof. dr. Bezjak imenovan ravnateljem I. drž. gimnazije? Ali ono o g. prof. Fajdigi, da je imenovan ravnateljem v Kranju, a je ves akt ležal še v Ljubljani in se je izvršilo imenovanje mnogo tednov kasneje? Ali najnovejšo vest: „Ljubljana se pomakne s 1. julijem, kakor smo iz najboljšega vira izvedeli, v 2 Vrsto aktivitetnih doklad, gospodje uradniki bodo vedeli kam se imajo za ta dar zahvaliti —? dasi o tem povišanju ni ne duha nesluha. To niso zanesljive informacije, to so kalne informacije, kakor je kalen oviČek v „Unionuu. — Imenovanje pri državni Železnici. Pravi višji nadzornik je postal T. Opitz, načelnik oddelka za trasiranje nove železnice v Novem mestu. Nadzornik je postal višji stavbni komisar in vodja pri gradnji železnice Kranj TriiČ Robert S o h i n d-ler. Stavbni komisarji Frid. Pin v Trstu, Boštjan" J e 1 i č v Kninu in Adalb. Grunwaldna Jesenicah so postali višji komisarji. Revident je pcstal pristav pri ravnateljstvu v Trstu Fr. Pope-lak, višji revident pa Rajmund Golob. Višji cficijal je postal postaje-načelnik v Skofji Loki Al. Preveo. Za nadzornika je imenovan dr. Ludvik K o r p n i k, titularui nadzornik v Seljaku; stavbni pristav Ludvik P a v-liček pri sekciji za vzdržavanje železnice v Trbižu je imenovan za stavbnega komisarja; Josip Brus, asistent pri prometnem uradu v Trbižu je postal pristav, kakor tudi asistent Avgust Legat pri direkciji v Beljaku. Pristav Friderik Kozak pri žel. ravnateljstvu v Beljaku je imenovan za ofloijala. — Zdravniška vest. Emer. I. seknndarij deželne bolnice in substi-tnt ordinarija deželne blaznice kranjske na Studencu, g. dr. Pavel Metod In dr a, je začel po mnogoletni bol-nični praksi v splošnih javnih bolnicah: Praga, Brno, Gorioa, Ljubljana kot okrožnizdravnikvPlanini pri Rakeku 1. julija ordinirati. — Gec me trska vest. Nadgeo-meter II. razreda, V. B i c e k v Celju, je pomaknjen v I. razred. — Postna vest. Poštar v Borovljah Ernest Vido vi S je na lastno prošnjo premeščen v Ljutomer. — Iz pomorske slnžbe. Stavbni praktikant Linko Bogulič v Trstu je imenovan za stavbnega pristava v X. čin. razreda drž. uradnikov. Vročinske počitnice. Pri sedanji vročini trpi šolska mladina, da je groza in naravnost brezvestno je, da se z vročinskimi počitnicami na Kranjskem ne postopa nekoliko libe-ralneje. V Ljubljani imajo seveda vročinske počitnice na vseh srednih Šolah in menda tudi na ljudskih, samo ne na II. državni gimnaziji. Gosp. ravnatelj Wiesthaler je vendar klasičen filolog in bi moral poznati izrek tistega latinskega klasika, kije dejal, da se mladina poleti dosti nauči, če ostane le zdrava. Ali mora prej kaj fantov obole ti ali celo umreti predno ravnatelj Wiestbaler uvidi potrebo vročinskih počitnic, ki so vendar oblastveno zaukazane. Za pogorelce na Bledu. Slov. pevsko društvo „Ljubljanski Zvontf priredi v nedeljo, dne 9 avgusta na vrtu in v areni »Narodnega doma" veliko ljudsko veselico in koncert v korist blejskim p o gorel-oem. Veselica bo zasnovana na ob" airni podlagi in bo nudila kolikor mogoče mnogo razvedrilnega, kar se pa vse še prijavi pozneje. Prosimo vsa narodna društva, naj se ozirajo pri določanja priredb na našo dobrodelno veselico, ki bo kakor rečeno, dne 9. avgusta. l9Merkurjeva,( veselica« Slov. pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" opozarja vse svoje člane, naj se v obilem Številu udeleže jutrišnje „Merkur j eve" veselice. K ustanovnemu shodu nZveze aarOdnib društev na Štajerskem in Koroškem" v Celju, dne 28 junija imamo pripomniti po pojasnilu našega izvesti tel j a, da je na tem ahodu bilo zastopano tudi g r a š k o slov. akademiČno društvo „Tabor". Dražbi sv. Cirila In Metoda sta poslala gospa Tilka dr. Češ arko v a iz Kostanjevice in g. Josip Perovšek, o. kr. geom. v Krškem 90 K mesto venoa na grob umrle sestrične Slave Kurentove v Sevnici. — H. Frank in sin v Zagrebu pa sta izročila po g. Lilleku naši družbi 300 K. Hvala iskrena! Jubilejna šolska veselica bo v sredo, dne 8. julija na posojilnič-nem vrtu v Starem trgu pri Ložu. Slovensko akad društvo v „Adrlja" v Pragi priredi v soboto, 4. julija ob 8. zvečer v Matunovi restavraciji na Kralj. Vinogradih III izredni občni zbor; na dnevnem redu je: Čitanje zapisnika. Poročila od bora. Slučajnosti. — Gostje dobrodošli. Komična tovarna v Mostah je baje že štiri dni zaprta. Da so delo v tovarni ustavili, je baje vzrok ta, da so vodstvu delavske s le predrage. Predpoved računanja s goldinarji je s topila v veljavo s 1. julijem, na kar je opozarjati zlasti trgovce in obrtnike, ker se prestopek kaznuje z denarno kaznijo. Ustrelil so Je v Pulju vojak 87. polka J. Kamaček (?) Za pogorelce na Bledu je daroval cesar iz svoje blagajne 5000 kron. Nesreča« Ko je v torek hotel Sletni posestnikov sin Josip Jelov-šek v Utiku pri Vodicah splezati na lipo, da bi nabral ovetja, padel je na tla tako nesrečno, da je v sredo umrl. Prepotrdltov knjigo. Naučno ministrstvo je izdalo Matkovi „Geometriji za višje gimnazije" predapro- baoijo. Krekovo in Trnovo* Piše se nam: Priznavamo popolnoma, da je bila prepoved ljubljanskega magistrata, da se ne sme vode tratiti ne le na mestu, temuč zelo potrebna. Odločno se pa protivimo, da bi se nas davkoplačevalce s tem gmotno uničilo. Mi živimo od zelenjave s tem, da zalagamo vse mesto in tudi druge kraje. S tem vzdržujemo mesto glede živil v primernih cenah poleg tega pa privedemo dokaj denarja v Ljubljano. Ker pa je prepoved premalo precizna se z nami postopa od nadzorovalnih organov tako drakonicno, da mora Trnovčan in Krakovčan kot vrtnar gledati mlade kumarice in na novo nasajeno salato in druge enake rast line, kako mu ena za drugo ginejo. Vsak bi rajši do skrajnosti žejo trpel kot gledal posledice te drakonične prepovedi. Med tem ko se po mestu premožni sloji valjajo po vodi in jo tratijo s kopanjem kar na kubične metre brez vsake posledice, se Kra-kovČana in Trnovčana za pol litra strogo kaznuje. Za 30 vinarjev v mestni kopeli in za 80 vinarjev pri Slonu smem porabiti več hektolitrov vode brez vsakega strahu pred kaznijo; ni li to ironično? Ne bi bilo bolje, da bi se pazilo bolj na javne in privatne banje in drugo tratenje, saj imamo dovolj kopališč na prostem. Na podlagi tega prosimo merodajne faktorje da se temu takoj opomore, ker je od tega odvisno naše gmotno stanje ter tudi cene zelenjave. Na ta način mora postati največje pomanjkanje zelenjave in s čim bode revež živel. Sedaj je še čas, pozneje bode prepozno. It krogov prevalevalcev pošt na deželi se nam piše: Slavno deželno skupino centralnega društva c. kr. poštarjev in poštnih ekspedijen-tov s sedežem na Rakeku se uljudno opozarja, da bi bilo zelo umestno, ako bi ona skupno z odborom centralnega društva na Dunaju, v korist imeteljev poštnih voženj na Kranj-skem, vložila na pristojaa mesta proš nje za 20% povišanje pavšala od prevažanja pošt, kajti ti pri sedanji draginji krme ter splošnem po draže d ju, nikakor ne morejo izhajati z njihovim, itak pičlo jim odmerjenim pavšalom in bode moralo priti do splošnega štrajka. Zadeva je resna in nnjna, in je le želeti da bi se si. centralno društvo z vso vnemo zavzelo za ta predlog ter delovalo na to, da bi se gospodje na višjih mestih prepričali, da je ta naša prošnja res upravičena in da se mora v tem oziru nekaj storiti. Stavbna delavnost v Idriji. Nove hiše grad« Valentin Vidmar in Fran Čuk za Sv. Trojico, Anton Mo-raveo, Ivan Lapajne in Tomaž Kobal ob oesti na Vojsko, Peter Sova v Grapi, o. kr. rudniški erar ravno ta dvoje večjih delavskih hiš. Več hišnih posestnikov je popravilo hiše in s tem mnogo pripomorejo k olepšavi mesta, večja pozornost naj bi se posvečala vrtovom pred hišami zlasti sredini mesta. C. kr. upraviteljstvo državnih cest razširi most pri Didiču. Občina je popravila več poti in jim oskrbela potrebne jarke, razširila oesto na Vojsko v dolgosti 80 m. Mestno društveno poslopje pa čaka v napol razdrtem stanju rešitve. Pripravlja se za mesto tako nnjno potrebni rega-lačni načrt. Deželna meščanska šola v Celja je štela, kakor poizvemo iz tozadevnega izvestja, v začetku Šolskega leta 1907/1908 — 140 učencev, a ob koncu jih je bilo 122 in sicer: v 1. razreda 61, v 2. r. 39 in v 3. r. 22. Iz Štajerskega je bilo 98, iz Kranjske 8, iz Primorske 4, is Ko- roške 1, iz Češke 1, im Gor. Avstrije 2 ter ic inozemstva 8 obiskovalcev. Po veroizpovedim ju je bilo 117 katoličanov in 5 protestantov. Po narodnosti bilo je 58 Slovencev, 60 Nemcev, a 4 so bili drugorodoi Is mesta Celja obiskovalo je zavod 45, iz celjske okolice 24, iz tujih šolskih okolišev pa 58 učencev. Sto vencem bil je pouk iz slovenščine obligatoričen; izmed Nemcev se je učilo slovenskega jezika 51 dečkov Šolsko leto je zdelalo z od i ko 8 prvi red dobilo je 102, a drugi 7 učenoev; eden je ostal neredovan in 4 imajo preskušajo čez pocituice. Poučevali so poleg ravnatelja 4 redai učitelji, 1 verouč telj in dva izvan redna učitelja. Ravnatelj in vsi redni učitelji so trdi N*moi. — Redni pouk v prihodnjem š dakem leta se prične dne 18. septembra t l Sadja na Štajerskem bode b t s, tako se nam piše, prav obilo P seb no lepo obetajo jabolka, osobito pa slive in češplje. — Vinska trta krasno kaže. Najstarši ljudje se ne vedo spo minjati, da bi bilo trsje tako bogato obloženo kot letos — Po uradnih izvestjih utegne se letos iz Štajerske izvoz ti 3500 do 4000 vagonov sadja Čudet po lurškl vodi. V „Domoljubu1* se bere dolga klobasa, v ka teri pripoveduje Mici Saver iz Spoduje Idrije, kako jo je ozdravila lurska voda, ko ji preje noben zdravnik ni mogel pomagati v hudi bolezni. Se verjeva pravi, da je spila le žlico lurške vode, kmalu pa je čutila, kot bi ji kdo močno stiskal rebra in neko pretakanje iz pljuč na levi strani je Čutila. Drugo jutro je bila pa zdrava. Ženska ne sili nikr g*r, da bi ji moral verjeti njeno pripovedovanje. Saj bi tudi prebito malo pomagalo tako siljenje! Led V SUŠI Sedaj, ko vlada vprav strašna suša in tropična vročina, je pač nekaj izreduega, da se more sedaj kaka ledenica polniti z ledom. In vendar se to godi te dni v restavraciji pri kolodvoru na Dovjem, ki je prišla pred kratkim v last g. Jo s. Zupanoa, lesnegi trgovca v Mojstrani. Led dobivajo iz groz nega snežnega plazu b'izu P. dkuž. dobre pol ure od žel. postaje Dovje, ter ga vozijo v ledenico imenovane restauracije To pač redko d-do ob tem času je dokaz, da se g Zupan resno trudi spraviti dosed»j zan*ilji K 3«0 Zavojn. aaatonj.* Povsod priznani kot najboljši domači zdravili proti slabostim aeiodca, gurečici, krčem, poškodbam, ranam itd. — Naslov za naročitve in denarne nakaznice : A. Tnlerrv, lekarna pri angelu varna ▼ Pregradi pri Rogatca. 1359—12 Zaloga ▼ ssjgfc lekarnah. . Poslano. = Jtfislite na = mnihouo$raske 395—14 od gld. moški na trakove najfln. Izdelani 6*90 domski na trakove najfin. Izdelani 5*75 damski nizki parliki najt. izdelani 3*90 Tvornica Jamči za vsor par. PopraoUanJa točno In čenč. HENRIK KENDA zaloga c. kr. prtu. čevljarske tvornice mnlhovosraSke. Proti zobodoiu in gnilobi m izborne dslujs dobre snsns antiseptična Melneine ustna in zobna voda U atrđt divino In oditrsnjajv neprijetno mtpo ls ant, t atekienle« ■ ■■vodom i R. BI gorodnema gospoda M. LevatllLu, lekarnarja v Ljubljani. Vata izborna Melusine ustna in sobna vođa je najboljšo sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ie neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 8 steklenice Melos, ustne in sobne vode. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold eangi, mestni tajnik. Metlika, 84. aprila 1906. Dtl likam* Mil Liusttk* i LjubijanU tteljm mM 111 tolo* novozgrajenega Fran JosaJ*™*«* obi. mosta Id 27 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila In Metoda. G. L Čeme v Št. Petru na Krasu 14 K katere je nabral kegljaš ki klub ob odhodnici g. inženirja Brabenca. — G. Fr. Z orma n ob priliki blagoslovljenja brizgalne požarne hrambe »Valtavas« 1 K. — Lovski klub »Gaberk« nabral ob priliki, ko se je sestavil 11 K. — Vesela družba Postonjcanov v Predjamskem gradu 10 K. — I. drž. gim. IV. b rasr. 11*50 kron. — G. Marija Pfeifer, g. Jugovičeva ter g. Janko Maurer z Rake 6 K mesto »raket« ob prazniku slovenskih apostolov. — G. Albin Sajovic v Litiji 6*10 K, nabranih o priliki godovacije g. Mimi Tolazzijeve in gospe Mici Hočevarje ve. — G. J. Rahne, c. kr. notar na Brdu 10 K is kazenske poravnave Ber-var Filip iz Blagovice. — G. M. Pfeifer v Krškem * K, katere ste darovali (a 2 K) g. Josipina Jerman ter g. Fani šusteršie, mesto raket na predvečer godu naših apostolov. — G. M. Bregar v Mariboru 3 50 K. — Skupaj 77'10 K — Srčna hvala! — Živeli! la Flanel Trubarjev spomenik, Učiteljstvo ptujskega okraja prvemu slovenskemu književniku 10 20 K — Živeli! Za rsofjorelee na Bledu. Stalni gostje pri »Figovcu« ne marajo piti piva gostilni« carja, ki se je med drugimi največ poteza 1 za podraienje, in se ne udeležijo koncerta v Švicariji v korist blejskih pogorelcev zato pa pošiljajo med seboj nabrano svoto 53 kron v isti namen s prošnjo, naj se ta svota pošlje gospodu Peternelu na Sledu. — arena hvala v imena pogorelcev I Borzna poročila. Llnblluufca „Kreditna banka v LJubljani". Uradni knrsi don. borz« 3. LLurria r\ur>aona OOVAJJUOCE SREDSTVO Naložbeni paplijj. 4*2% majska renta. . 4*210 srebrna renta . . • 4°/0 avstr. kronska renta. • 4% w zlata m . . 4V0 ogrska kronska renti . 4 V o m zlata m 4*/# posojilo dež. Kranjske 4\'g*/0 posojilo mesta Spljel 4V/o . „ Zadar 41/l°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . i" , češka dež. banka k. o. 4*7 n m „ i. O. ilU*U iast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . »*/■% pest. kom. k. o. z 10' pr...... 41 '.•/. zast. pisma Innerst. julija 1908. Dana* Blago 97- 99 15 97 20 115 85 93-11080 97-75 10010 9920 hranilnice zast. pism; dež. hranilnice i1, zast. pisma ogr. centr. z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih že- 97-20 99 35 97 40 11605 93-20 111 — 9875 101-0 100 20 98 65 97 95 97-50 9870 104- 98 50 9825 98 50 98*— 9975 10075 99 65 98 25 98 50 99*70 105'- 99 50 9925 9950 99- 4' 4 . leznic d. dr. 4» g°', obl. češke ind. banke 4J/„ prior. lok. želez. Trst- Poreč...... V ( prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. V,«/, I*/«*/, avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srećke od 1. 1860»/, . . . „ od L 1864 .... , tizske...... „ zem. kred. I. emisije ■ n rt 11- n » ogrske hip. banke . srbske a frs. lOCr— r turške...... 8asi!ika srečke . . . Kreditne 9 ... Inomoške „ . - . Krakovske „ ... Ljubljanske < 9 ... Avstr. rdeč. križa B ... ' ji . „ „ w ... Rudolfove „ ... S.! Ichui ike , ... Dunajske kom. 9 ... Delnice. I ižae železnice..... Državne železnice. . . . A. vstr.-ogrske bančne deln.. Kvtstt. kreditne banke . . Ogrske , „ . . iivnostenske „ . . Premoczokop v Mostu (Bribc) \iphtske montan .... Praike žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trtoveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe C. kr. cekin . ^0 franki . . 20 marke . . Sovereigns, . Marke . . . LašKi bankovci zublji . . . Dolarji . . . žitne cene v Budimpešti. Dne 4 julija 1908. Termin Pšenica za oktober . . . sa 50 kg K 10.86 Rž za oktober . . . . za 50 kg K 8*86 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 698 „ za avgust . . . za 5) kg K 7 06 „ za maj 1909 . . za 50 kg K 695 Oves za oktober . . . za 50 kg K 825 »EfVfatlv. Nespremenjeno. Meteonlositno poročilo. Vittna nad morjem 906. Srednji araeni tlak 786-9 mm*. 99.90 98-279 — 9910 151 — 261-142 75 268 50 261-50 239 50 ^102-186-19*50 470-50 108 — 111 — 6040 5040 25*50 67-50J 187 25 493- 113-691 50 1735— 619-75 737-238 — 70^-656 — 2655'-547 60 265 — 521 — 166-—j 11-36 1909 234J 23 92 117-52 95*50 2 51! 480 99-281-— 100 10 155-265-146 75 274 50 267-50 245 50 108 — 187 — 2150 480 50 118-121-6640 54 40 27 50 71 50 188 25 503 - 114- 692 50 1745 — 620-75 738-238 50 714 657 — 2662'-548 60 270 -'52H — 17f>— 11-38 1912 23 54 23 93 117-72 95 65 252 5 — rt Cas opazo- vanja 3. "9. zv. 4. 7. zj. • 2. pop Stanje barometra v mm 734 8 7344 7325 26 s S 21-8 18-5 SO 1 Vetrovi Neb« sr. jzahod jasno sr. svzh ! del- obL sr. jug del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 22 3 , aorm. 19 3«. Padavina v 24 urah, 0 0°. Zahvala. 2333 V svojem in v imenu svojih otrok Els, Konrada in Silve se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtopleje zahvaljujem za mnogobrojne izraze sočutja, sa krasne nagrobne vence in za spremstvo k večnemu počitku mojega rajnega soproga, gospoda Konrada Grimma c. kr. pristava tob. režije. Posebna zahvala bodi izrečena za izraze sožalja, za spremstvo in za vence ravnatelju tobačne tovarne preblagorodnemu gosp. V. Mollerju, uradnistvu tobačne režije, poslovodjem, tovarniškemu gasilstvu in vsem drugim uslužbencem tobačne tovarne. V Ljubljani, 2. julija 1908. Pavlo Grlmni raj. Vogelnik, vdova. V vročem letnem čm se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša osvežujoča in namizna pijača posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi. Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. f 4—2 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Dobro ohranjen 2303-2 avir (StutzfMgel) se takol cen6 proda. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Urarski učenec se sprejme pri Rudolfu Run v Kranju. 2265 5 Deklice 80 sprejmejo za prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje pri boljši rodbini. 23i7—2 Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda". Iščem mojstra Žagarja za žago na jarem, ki mora znati dobro brusiti žage na likalno plOfičO (smirgel 1 proti dobri plaći. Kje, se izve v upravništvu „Slov. Narodu". 2324 Pikolo (i.avari)iilii vajenec) se takoj sprejme. 2323—1 Kantonu ..Ilirija" b Llubljanl. OtrošKa vrtnnrica vešča slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo. Prijasne ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod Otroška wt-nariea" do 15 julija 1908 2331 Pavel in Savel! Vse se obrača in se je že obruilo proti kartelom piva. Od danes naprej pije Savel in Pavel pri gostilničarju „stev 6" na Dunajski cesti po stari ceni vrček 20 vin. budejeviško pivo Škorci. 2339 Ljubljančani pozor!! X nedeljo, 5.1.111. popoldne zidanje babilonskega stolpa na Fužinah .pri Štajercu'. Pri tej najnovejši priredbi, za katero so se prireditelji stavbenga društva z vso resnostjo potrudili, dobi občinstvo priliko, ogledati si najnovejšo umetnost in zabavo. Vabim torej podpisani vse ljubljansko občinstvo, naj si ogleda jutri v nedeljo popoldan Fužine, katere bodo res ispromenjene v pravi dunajski prater. Podpisani jamči kar najbolje, tndi da občinstvo zadovolji z najboljšo postrežbo, gorkim! in mrzlimi jedili. Točil se bode dobroanani pristni dolenjski cviček« kakor tudi tirolsko, hrvatsko, istrijansko in najbolj priljubljeno fino goriško vino« Z odličnim spoštovanjem se priporoča Anton Kališek, gostilničar „pri Štajerou" na Pniinah. 2335 Boljšo gostilno licem v najem ali na račun v LJubljani ozir. v Šiški. Ponudbe na uprav. »Slovenskega« Naroda". 2295-2j jUša s sadnim vrtom se proda v Št Vidu št 62. — Poizve se pri Leopoldu Štruklju istotam 48. 2258-2 Dijaki se sprejmejo za prihodnje šolsko! Na razpolago je vporaba klavirja. — leto na dobro brano in stanovanje pod strogim nadzorstvom. Kje, pove iz prijaznosti g. Novotnv. Dunajska cesta št. 11. 2298—3 ovanje s 4 sobami ter sobo za služkinjo išče mirna stranka brez otrok za L Oktober v LJubljani. Na razpolago naj bi bilo nekaj senčnatega vrta. Ponudbe na uprav. ^Slovenskega Naroda". 2270 2 Lepe prsi v dveh mesecih povzročijo PILULES OMENTALES edine, ki prsi razvijo, utrdijo, obnove in dajo ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Priznano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost Škatljica z navodilom K 6 45 franko. J. {Batie, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pl. Toro k, lekarnar Kiralv utca 12, v Pragi Fr. Vitek & Comp. 2256—1 Prilika za naliup! Prekra«nH "V Z pna ura z verižico samo K 3 50. >. *> ■ o c» Mcma d. a w nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo a H. 50 vi«. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za 5 kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, izvoz ur Krau.v št. 358. Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 2311 Z električ. obratom urejena tvornica G. Skrbić o Zagrebu. Ilica Steo. 40 priporoča svoje na glann aolidne in cenene 26 r les. tkane m platnene rolete, železne in lesene kapice za ckoa In prods- Jglnlce is prosi, da čim toč pozornosti poklonite tej solidni tvornici. Genovniki in proračuni na zahtevo zastonj. Opozori se (/T pri nakupu Hia za isto t na blizn 40 let obstoječo tvrdko R. MIKLAUC tjnbljana 27 Stritarjeve (Spitalske) ulice Jtev. 5. 92 «" *■ zahtevo m i dopouwo vmtol i AVGUST REPIĆ j 27 i LJubljana. Kolealjake ulloa 16 ^ <-v TraoTtm' Izdeluj« prodsg* in popra^lj* vsakovrstne sode pa smajsmlajisi emmmM. Priporoča ae trgovina z oblačilnim blasom HUGO IHL Stritarjeve ulice it. 4. Velika zaloga najnovejšega In najboljšega blaga za ženske in moške obleke. Vzore* sit ?3hts»»ftii aoštnlns oroste. I Tovarna ln prodaj a oljnatih I barv, flrneža ln lakov. | -i* Klektrićni obrat, t* U iiftiaii- 1 i i m 2 C a <4 irata !lts 1842. Prodajalna in komptoar: Mikloiičova costa it Delavnica: igriško ulico it. 8. S Masti sekta a ki. *U b a tr. prti. Jst Mm 6. Slikarja napisov, Stavblnska In pohlitiana plaskarja, Velika iibirka dr. Sckoenfeld-orih barv v tubah u akad. slikarje. Ealoara čopldev as plesksrje, slikarje In zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja !td. Posebno priporočava slav. občinstva najnevejse, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanji sobnih tal pod imenom „isapiđol". Priporočava se tudi sL občinstvo as vse v najine atroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelco in fino po najnižjih cenah. 3* Blaž Jesenko Isjiabljana, Stari trg 11. priporoča klobuke cilindre, čepice itd. najnovejša rafone ■ p * ^ p» i n i # I i c o it i- yfcif*zn š*?tt/c 4$vbrc>. /h? cvrn in Wm*tm9$ftVO potovati nir/^f obrne/e Hiša a 3 sobami, t kuhinjama, 2 ko-laroloama In pralnloo se is proste roke prosta« — Več se is ve pri lastniku na Coatl po« Botnlk it 71 v Boinl stotini pri LJubljani. 2294—2 no* Ljudevit Boro vn i k puikar v Borovljah (Ferlarh) no Horoihem. se priporoča v izdelovanje vaakovratnih pnSek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — liustro- naprej priporoča fr. p. zajec, urar 2291 Ljubljana, S ori trg 26.; 2 Mm sa keajua! V prijaznem Selu pri Žirovnici, 10 minut hoda od postajališča Žirovnica ae odda na posestvu spodaj podpisanih še nekaj stanovanj. Zdrava solnčna lega, senčnat vrt, dobra domaČa kuhinja, pristna vina, izleti na vse strani. Kopel topla in mrzla v hiši, vozovi na razpolago. 23q9 -1 H. Jegličevi nasledniki. Mt Bajec nmetni in trg. vrtnar V £jubljani Korlovskn cesto itev. Z. Največja izbira vsakovrstnih sadik, Ustne in cvetoče rastline, vrtnica, alaaotrajna cveulce (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konllere (ciprese), velika izbira lepih rastlin sa balkona In okna. Priporoča se sa naaadltve parkov in vrtov. — Trgovina a cvetlicami. Izvrševanja šopkov, vencev Ltd. Okusno dalo In šmarna osna." 27 :: lunanja naročila'toćno. s Y6 Neoženjen uradnik iS6e dve nemeblirani sobi ali onako stanovanje, fie mogoče ▼ bUiinl II. dri. gimnazije, to je na Poljanah 2300—2 Ponudbe pod „urednik" na upravniStvo „Slov. Naroda*4. Za novembrov termin ae odda stanovanje na Miklošičevi cesti št. 6, I. rad atropje Stanovanje obstoji iz 3 sob, predsobe in pritiklin. 2280—2 Več se isve tam. Učiteljica sprejme med počitnicami instrukcije Tozadevne ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „instrukcija" poste reatante Ljubljana. 2332-1 [Sprejme se takoj taietnli piči mešanega blaga ae sprejme v naj Ponudbe pod n gostilna" na uprav. „Slov. Naroda". 226&—3 Ceno češko posteljno perle! 5 kg novega skubljenega K 12—, belega, iako mehkega skubljenega K 18*—, K 24'—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznn na Češkem. 2173 3 Vsled 2340-1 vinske krize prlporota nova vinska klet UabUana, Selenbursooe ul. S fini teran liter po 48vin. najcenejši vir kopalne obleke 2338-1 n plašče n avbe it črevlje n rjuhe 99 rokavice 99 hlače v modni trgovini P. Ma$dlć, LJubljana, Prešernove ulice it 7. dL©-xr©13< as IS let obstoječa mfsHaiPsijisl ljubljanska iosredovalnica stanovanj in služeb G. PLUX Sosposke ulice it 6 2312 išče nujno: 4 gospodinje, samostojne kuharice (brez gospe v hiši) 30—40 kron plače; kuharice na deželo in letovišče (kuhinjsko deklo), prodajalko v kopališče, pestunje, klane In bona, več deklic za vse; kočljai za fino mestno hišo; postUJon. za Gorenjsko itd. itd. — Priporoča ae: preprosti Francozinji (Švicarici) sedaj v Ljubljani v službi, moralni in ki imata radi otroke; hotelska klina, blagajnlcarka v točilnico in kavarno; natakarica na račun z letnimi izpriševali. Vestna in kolikor možno hitra pestrsiba zagotovljena. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se sa natančni naslov. in 2342—1 ajenec. $ragotin pUC, tapetniški mojster. LJubljana, Marije Terezije cesta. Restavracijo Rožna dolina 2330 Rožni dolini pri LJubljani toči I pivo prazdroj 2O urin. pol litra. Poštenemu načelu, da svoja prodajamo po strogo stalnih, brezkonhiireneno nizkih cenah, Ki mo vtisnjene v vsafe par. ae Ima zahvaliti naša firma za nedonežni renome! Elegantna prileinoat! te: Odlična kakovost! Moški štifljetni, močno delani . . . Moški štifljetni, iz prav dobre kozlo- vine, jako ceno....... Moški črevlji na trakove, pripravni za trpež........... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine......... Moški čevlji na trakove, usnje la box- calf, orig. Goodvear šivani . . . Moški Čevlji na trakove, usnje la box- calf, A meri kan - Style..... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja........ Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob- siti, črni, rjavi in sivi..... Isti za dame.......... fl. 3*50 V60 3*75 4*75 6*25 7*50 3--M0 ft It ft ft It tt tt tt Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze......... Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani........ Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, modema oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . . Damski čevlji na trak. iz veief box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani . Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........ Damski Čevlji iz la chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni . . . JI 150 375 3 25 340 425 575 6-340 6- 1 Specialiteta: ,,Goodvear svetovni" čevlji In skornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, •—^» Otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. —— JiLPEED FEJilTKEI-., icorri. dr. 1371 -5 Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v LJUBLJANI, Stritarjeve (Špitalske) ulice št. 9. Douka prosto posojilo Iz leta 1908 c. kr. državnega slavnega In rezidentneta mesta Dunaja v skupnem Imenskem znesku - kron 360,000.000 - T7"xa6l5iT7"o tt imenski Trxe mi** j : Mestni svetnik : Župan: Mestni svetnik : K. Hallmann s. r. Dr. Karel Lueger s. r. Josip Rauer s. r. Od prve delne emisije nominale K 200,000.000*—, ki se izda glasom predstoječega prospekta, se za subskripcijo razpisuje nominalni znesek kron 150,000.000 — davka prostega 4°|0 posojila o. kr. državnega glavnega In rezidenčnega mosta Dnnaja iz leta 1908 Subskripcija se bo vršila - v sredo, dne 8. julija 1908 2328 m Dunaju pri C. kr. priv. avstrijskem kreditnem zavodu za trgovino in obrt, » Anglo-Avstrijski banki, » Dunajskem bančnem društvu, » C. kr. priv. splošnem avstrijskem Zemljiškokreditnem zavodu, v Ljubljani pri podružnici C. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt i » Nižjeavstrijski eskomptni družbi in nje bančnih in menjalniških poslovalnicah. » C. kr. priv. avstrijski Landerbanki, » banki Union" in » Centralni hranilnici občine Dunaj. dalje pri podružnicah Anglo-Avstrijske banke, Dunajskega bančnega društva, C. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt, C. kr. priv. avstr. LSnderbanke v Gradcu in Pragi, banke „Union" V Trstu med uradnimi urami, običajnimi pri vsaki teh poslovalnic in po nastopnih pogojih: 1. Subskripcijska cena znaša: a) za vezane komade, to je za laka znamovanja, glede katerih se znamenjalec zaveže, dodeljene mu in po terminih vplačane kose do 1. aprila 1909 pustiti na znamenjalnici 9635%; b) za vsa druga znamovanja 96'50%- Poleg subskripcijskega zneska je plačati 4% kosovne obresti od 1. junija t. 1. naprej do dne vplačila. Efektni obratni davek nosi znamovalec. 2. Subskripcija se vrši z zato določenimi prijavnimi obrazci, ki se na gori imenovanih mestih dobivajo brezplačno. Vsakemu subskripcijskemu mestu je pridržana pravica, da po svojem preudarkku določi visokost zneska vsake posamezne dodelitve. # _ . . . « „. . 3. Pri subskripciji je položiti jamščino s 5 % znamenovanega nominalnega zneska ali v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu preračunjenih efektih, ki jih dotično subsknpcijsko mesto smatra za dopustne. 4. Dodeljenje bo po sklepu subskripcije čimprej mogoče, o čemer se znamenovalci obveste. 5. Dodeljene založnice oziroma začasne liste mora znamenovalec vplačati od 15. julija t. I., do najpozneje 31. avgusta t. I. Po popolnem odjemu se založena jamščina zaračuni oziroma vrne, 6. Prijave na določene oddelke se morejo vpoštevati samo toliko, kolikor se zdi dopustno po preudarku znamenovalnice. 7. Dvigniti se mora listina tam, kjer se je priznamovala. Na Dunaju, 1908. Anglo-nvstrijska Danko. C. kr. priv. sploini avstrijski ZemUKkokredltnl zavod. j Dunajsko bančno društvo. C. kr. oriv. avstr. kreditni zavod za trgovino in obrt. HKIeovstrUska eskomptna družba. C. kr. priv. avstr. Lflnderbanka. Banka „Union. 37 00 PATETN lnienlr tat laprlseieni patentni posrednik na Danafa VII. Slebenaterngaaae 7, nasproti e. kr. patom vsak gumasti predmet. • znantSah. L* to dobit* o al tti> higieaične vzorce, 6 vaoreev K M) lz vzorcev K 3 40, ?f> »fc •? 6 K 80 b poleg aa|novejia|a llnatrovanega aeaevmiaa n na vodilo bo a porabo francoskih io ameriških gumastih predmetov, tacat od 90 h naprej. V lalogl SO ffM kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje N^cenejše in direktno se kupi le na pismeno naročilo. Diskretna posUjate* K«, zaloga tovarnlalsJIa srumastlh prr clstsetav. lluiiaj, IX. 5, Nussdorferstrasse 3—10. 836 18 Zdrauilisče in vodno lečisče Prospekte pošilja zastonj dr. Rud. Utackenreiter zdrav, vodja in zakupnik kopališča. Postaja c. kr. drž železnic, I1/« ure od Ljubljane Vse vodno zdravljenje (sistem Priessnitiev In Knelppov, solnčne kopeli, ogljikovo kisle to 52 elektriSke kopeli, zdravljenje a suhim vročim I zrakom, —^ zdravilna gimnastika in elektroterapija. —— Smerne cene. —_ ~ masaža, Odprto od 15. maja do 15. oktobra. LJubljano Stari tr$ 26 priporoča svoj dobro urejeni :: optični zavod:: kakor rasna Očala, sčlpalce daljnoglede toplomer i e, srako- merje itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. 27 Velika zaloga rasnih žepnih in stenskih zlatnine io srebrn ine. Oblastveno varovano! 1 ,Hygienicus Varstvena znamka. senzacijonalna iznajdba, ki daje oblačilnemu blagu izgledanje novega. Neutrpljivo za namizno, posteljno, toaletno perilo, bele (ne škrobljene) srajce, bluze, nevestinsae opreme, v trate, zastorje, čipke, pajćolane itd. ,.Hygienicusn dela perilo konsistentno in izredno voljno kakor žamet, pa volni tnim blagom pa daje izgledanje holandskega platna Vedno enako velikega učinka za vse tkanine: platnene - pa vol nate, vol nate ali svilene. — :Razkusevaioče! 2 47-6 Dobiva se v vs-h špecerijskih, koloni talnih, drogerijsk h In podobnih trgovinah l. cim & me, mmi mim še obupam pravi marsikakšni bolnik, ko se zjutraj zbudi iz nemirnega spanja, in zakaj ? Ker je že brez uspeha rabil zdravila, razna zdravljenja, kopeli, masaže in druge zd avilne načine, in misli, da zanj ni več pomoči, da je obsojen, da nosi to brezupno stanje svoj živ dan. Da se v tem oziru jako motijo, to dokazujejo veliki uspehi, ki so se v zadnjih letih dosegli s patentiranim in od največjih profesorjev tukaj in v inozemstvu preizkušenim električnim životnim aparatom Elektro-Uitalizer zlasti za nrrvosnost, nevrastenljo, rr tmntlz^m, bolreme v križu In v sr1*?!, želodčne Iss drevesne težltoeV, slabosti sress, ohromelosti In »lahoMil %sett srnt Prav radi vsakemu bolniku, ki nas obišče v naši ordinaciji, o tej izvrstni zdravilni metodi brezplačno damo pojasnila. Če pa to ni mogoče, pa zadostuje, da se pošlje ta inserat na našo ordinacijo, nakar nemudoma pošljemo gratis in franko svojo 64 strani obsežno in s premnogimi ilustracijami opremljeno 2316 brezplačno knjigo lektrot« pili Elektroterapeotllko ordinacija, nas j IVeuer Tiar k 114 I. sinci «tr odd. Ol. 9 * al l I al Jfupon za brezplačno knjigo. 4-/vn- 1908- Elektroterapevtiska ordinacija na Dunaju L, Neuer Markt 14,L, odd. 01. Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime: Naslov: A. KUN8T <*> LjuMiaiM -e> Židovaae ullce4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka se dame, gospode In otroka je vedno ne Is bero Vsakršna aaročila as ftavriajeja tečne m pa aiaki eeai. Vse a ara as skraaja-jajo ta sesnassaaiajeje* — Psi saaaajik oaročilis saj ss blagovali » vmmtmrmaittmoH*. 11 Vaino' Važno! (oiiouiji, trgom ii iifiunjei. Ii)lui|ta Ii aajcaaajia ■ssfrs2bs ss drogva, ssatlkallja, sailsća, ovetja, korenina itd lud po Knaippu, ustne toda In sobni presek« ribje olje, re-Jline In poslpalne moke sa otroke, dišave, mila tu sploh vse toaletne ¥ predmete, Časa a; ra Slane aparata ! ti pulrabseln«, klrurglena obvs-tlle seske vrste, eredstve ss deeln-fekoljo, vosek In peste se tle Itd. — Velika saloga najfinejšega runa in C a. o nj alt a. - Zaloga svežih snl-aaralnin vnel In aollj ae kopel. dDiSeiv. »uniittb. 0008)8 strupov. mm aivlnnrnfeo vHjsgdd priporočljivo; grenka sol, dvojna eol, sollter, enojen, kolmoi, krmilno spno Itd. - Vnanja naročila v? »v aajejo tncno !s solidno 27 Anton Kano .luDiiana. /idiivske ulice Št, I. taupuj« p« aajvlejl «(iafis (rosa), ovetje, korenine, ru.ua. aSorje ttd. itd. *a sn s ■ a aa snvssa ■ = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii 11111111111..... Datanovllano lota 1845, Kdini zavod - v Ljubljani- za kemično čišćenje obleke ter zastorjev, barvaplja in likanje sukna ti« par JDS. REICH Poljanski nasip — Ozke ulice St. 4. Sprejemališče SeienDurgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidna nas = 111111111111 lIllMIlNItlllllMIMIIIIIK IIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII w ^a^ ~^mć '^bz' "^b^ /v\ >/v\ ^v\ ^v\ Slaščičarna in Kavarna R, Kirbisch LJubljana, Kongresni trs priporoča eer vsak dan svežo ledeno kavo in sladoled. ■^^^ "^^^ ^V\ ^vv ^VV <^vv ,^vv ry^r> rv--i mn ^yw~ r'' IWaz| nm*Bf*V solnčniKa in dežnih) domaČega iidelka priporoča JOSIP VIDMAR az.faa.Mfae] ikoUJo It, Stari trf 4, nune 4. Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki I Vinska trgovina ALOJZIJA ZAJCA v spodnji Šiški pri Ljubljani ima v zalogi najbollsa tat lamceno pristna vina la najslav. vinskih goric kakor: dolsn|skl evieek Is Sadove peči In Is Orenove, blzeljec, sromeljčan, In droga Štajerska, hrvaika, Istrska ln goriška vina. 1537—27 Cena zmerne! Poitrezba solidna in to ena! Vzorci na raspolsfo! tž^rx- Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO s modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubijane čez Anrverpen v Bfew Torb je proga tae deča toetda m Ns naših parnikih Pinland, KroonlaJid, Vaderland, leeland in Samiand ki oskrbo-jejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med ▲ntvrerpnom in Novim Torkom je snainost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ps novem urejene v kajite sa 2, 4 in 6 oseb, aa vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz LJubljane vsak torek popoldne. 20—27 Naši parniki rotijo tudi na mesea po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne eenejia kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Lubljani, Kolodvorske ulico 0^ 26 od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri^Starem Tišlerjn11. , narodno knlisarno ! i v tjubljani, Jurčičev trg štev. 3 ] priporoča naslednja dela: | Ljubljanski Zoon. Io. Cankar: Alei Iz Razora. Ta povest iz narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med najboljša dela tega pisatelja. Broš. K 15 J, vez. E 2*60; po pošti 20 v več. 1 \ ioon Lah: Oafka kronika. I Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin- X akih povesti iz slovenske preteklosti in sicer is dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš. K 170. vez. K tf'70, po pošti 23 v več. Tega prvega in naj odličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti ss naslednje letnike: 1901, 1902, 19 S, 1904, 1*06, 1906 in 1907. Vsak letnik veija broširan K 920. i Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. <> Zgodovinski roman is dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. 2 zvezka. Broš. oba 2 K, po pošti 40 v več. Josip Jurčič: Zbrani spisi. Vil. zvezkih so zbrali najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se ie s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. 2. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinj Kloštrski žolnir. 5 Hči mestnega so*dika. Nemški valpet. Sin kmečkega cesarja i. dr. o> Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tugomer. Veroaiks Deseniška i. dr Vsak zvezek velja broširan K 1*20, vezan 2 K, po pošti 20 ▼ več. Korlstko. Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem času Broš. 80 v, po pošti 20 v več. O H. KlKhsteKer: Pod spo-vednlm pečatom. Ta roman is duhovskoga živ (Jenja odkriva skrivnosti iz župnišč in duhovskegs stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po posti 40 v ved. Dr. Jos. Vodnjak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi. TJ. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. t K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov, l^jegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli aa odru naju p še uspehe. Ves čisti dobiček Je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda. rhH^h^af«^^^ Drn$ofln Jesenko-Doksoo: Pesmi. V najlepši moški dobi umrli Jesenko Je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v rasnih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki Jo je zapustil Jesenko. Ves. izvod velja S K, s pošto 20 v več. Zbirka znamenitih povesti. L = Štiri ruske slike. = Cena 60 v, s pošto 70 v. Ta knjižica obsega štiri svetovnoslavnih povestic, ki so j h spisali Gorki j, Čehov in Turgenjev. Novi obrtni red. Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 K 10 v. Novi vinski zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržeo injvsak vinogradnik. Cena 70 v, s pošto 80 v. Uzorna pravila ■a obrtne zadruge. Cena 60 v, s pošto 60 v. Uzorna pravila sa pomočniške zbore. Cena 80 v, s pošto 40 v. I IzdalovatalJ vozov stanovanj FRANC VISJAH UiMlano. Rimska cesto stn. 11 obstoječih eno is dveh in eno in treh sob se oeMa toknf sii sa avajantov teranln v hiši Pred Prmlaati it 13 v L|nhl|anL 2337-i Prodajalko tudi zaSetnioo, pošteno in mlado, apro|ano taho| Anton Ssnerke, pek ■n Rimski cesti, Ljubljana, 2305 2 priporoča svojo bo|atozalogo tn aa rabljenih »8-27 oaso r\opaln 2315-2 $vokolssno motorno kolo popolnoma v dobrem stanja, skoro novo, so prodi pri lastnika Ivanu Triilerin, ključavničarju aa Bledu. 1 I i aa Elegantne klobuke najnovejše pariške in dunajske modele 2321— 1 priporoča Uivod-jKozelič v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobuke. Filljalka v Kranju, Glavni trg. I i O. 3sz. oTočr^a zavarovalnica Asslcnrozioni Generali o Trstu ustanovljena lota 183L Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kron. «89 6 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. J meseca junija 1908 j od 1 lanuarja 1908 Vložilo se je ponudb aa zavarovano vsoto . . bgotovljenih polic je bilo ta zavarovano vsoto . . Naznanjene Škode znašajo 1563 K 12,303.52816 1366 K 10,266.207-49 K 623.89641 9789 B 78.439.159-21 8395 K 67,729.878-52 K 4,811.878-49 i Kavarna „Ilirija" t Kolodvorske ulice st. 22 v Ljubljani. P. n. slav. občinstvu vljudno naznajam, da sem prevzel a današnjim dnem na DOTO nreleno kavarno „ILIRIJA" katero bodem vodil kakor doslej nadalje, in se bodem potrudil — z o žiro m na svoje dolgoletno poslovanje v tej stroki — povsem zadostiti vsem zahtevam in željam slav. občinstva. 2322—1 T kavarni so na razpolago dva izvrstna biljarda (tvrdka Seifert), posebna igralna soba, kakor tudi vsi domači in taji politični in ilustrovani časopisi. izborne pijače, likerji, tal, kava itd., Tina v bntaljkah vseh vrst — postrežba točna. Vsem svojim dosedanjim gostom se tem potom aa izkazano mi zaupanje kot plačilni marker zahvaljujem, ter prosim, da mi to zaupanje ohranijo tudi naprej. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča Stevo Miholič, poslovodja. BLUZE 53 največja izbera v svUl in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblekoe priporoča po aainitilh česali M. KRISTOFIČ por. Bučar ŠTABI TRS it. 28. Dobro ldoča, prostorna prodajalna a mešanim blagom na lepem prostoru v Ljubljani ter poleg spadajoče stanovanje a sobo, kuhinjo, kletjo la drvarnico In 25—30 m- vrta aa zelenjavo se takoj ali za avgustov termin odda. Najemnine 500 K. Poizve se na Opekarski cesti, Veliki atradon it 9. pri Alojziju Večal« v Ljubljani. 2334 l kila le povest a V Ccz trnje do $rcee. sj :: :: :: spisal M. S e n č a r :: :: :: Izhajajoč v podlistku „ Slovenskega Naroda" je ta povest vzbujala največje zanimanje zaradi svojega nad vse interesantnega dejanja. Snov te povesti je zajeta iz res-niČoega Življenja, povest je spisana po resničnem dogodku in sicer tako, da človek ne more knjige deti iz rok, dokler je ni :: :: :: :: pretital. :: :: :; :: Ceoa E 120, s poŠto 20 v. več. :: :: :: Dobiva se v :: :: :: .NARODNI KNJIGARNI' :: Jurčičev trg št. 3. :: $h obrtne| I zadruge. 1 &l Obrtne zadruge, ki morajo KI J^jj svoja pravila premeniti in jih zaradi pozne sezone in velike zaloge 23013 20 odstotkov ceneje. CI U mM mrmrm n mm mm Mestni trg Št. 8, • J. riamann, Ljubljana. Št. 20899. 2327-1 Razglas. Glasom sklepa občinskega sveta z dne 5. junija t. 1, Je naprodaj ob Dunajski cesti 15 stavbnih parcel niušesa uolnoerarskesa posestvo. Natančnejše se izve pri mestnem gospodarskem nradn ob običajnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. junija 1908. Velika serijska prodaja! 7l . . ____JI___ —. . ilainalrA K S- 60% nitte cene za vse poletne predmete n. pr.: damske ba- tlatea " svilnate obleke, avette obleke, plketaata m platnena krila ter čipkaste in batistaste blnae. Moftke in deske lis tro ve in pralne obleke m lahke obleke iz poletnega blaga. 00 Jnsieško skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Oaz. kr. avstrijske fj£| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Dohod v Mubllajio laz. zaLi 6 36 zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka |nf, - ■ lenic, Gorice, Trsta, bnl vlak iz Kočevja, Straže- _____ Odhod Is L|a»ljaae las. zaLi 705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- ao pred pol d ne. Osebni vlak v smeri: •csenice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. u-38 »redpoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak luž. žel., Gorico dri. žeL, Trs dri. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 46 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-io ivefier. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 iveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, irbii, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 10- 40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž. tet. Trst dri. žeL, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod ta Ljubljana ari. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 05 papaldna. Osebni vlak v Kamnik 7 IO cvooer. Osebni vlak v Kamnik io-eo ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo oD nedeljah in praznikih.) žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Koče " Toplic, Rudolfovega, Grosuplia. 11-22 predpoidne. Osebni vlak Iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc In Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja* Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. popoldne. Osebni vlak _ mmm ■ m *zt 3*56 popoldne, useom viaz iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čee Podrožčico) Gorice dri. žeL, Trsta dr& žel. Jesenic. 6 so zvečer. Oseb. vlak iz P*ags, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) tesenic 8 37 zvooor. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 8-45 zvooor. Osebni vlak iz Beljaka juž žet, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Po6 rožčico) Trsta drž. žeL Gorice dri. ŽeL Jesenic. 11-50 ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trafo drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic Dobo d v Ljubljano dri, kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, io so predpoidno. Osebni vlak iz Kamnika 6 io zvooor. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 ponool. Osebni vlak iz Kamnika, (Sa* o ob nedeljah in praznikih^ (Odhodi in dohodi so naznačeni v iredn|f* evropejskem času.) VKt svoja pravila premeniti in jih fV| jCJ spraviti v soglasje z novim rX obrtnim redom, dobivajo od V Ki ministrstva prirejena KJ K vzor-n a |n i pravila za obrlae zadruge i ^ 1 J " .s poŠto 15 v. ve*.) gj iza puuiuuiiioiiu liuui u US (izvod 20 v.v s poito 15 v. vel.) |YjJaroiMI[njipnii'| Otvoritev špecerijske trgovine. Dovoljujeva si slav. občinstvu najvljudneje naznaniti, da bodeva v hiii gosp. Fr. Fabifana na Vodnikovem trga št. 2 v Ljubljani v popolnoma prenovljenih prostorih, otvorila s 6. iali|em t. l. i v Ljubljani. : s špecerijskim in mešanim blagom Dolgoletna praksa pri najuglednejših ljubljanskih tvrdkah je gotovo dobro zagotovilo, da nama bode mogoče slav. občinstvu v vsakem oziru kar najbolje postreči. Slavno občinstvo zagotavljava, da bodeva vodila trgovino na naj so -lidnejši podlagi ter si bodeva potrudila na ta način pridobiti zaupanje cenj. odjemalcev. — Priporočava se za mnogobrojen obisk in naročila, bilježi v a z odličnim spoštovanjem _ 2326-1 Berjak & Sober. 84 mm i opravo za trgovino z meJonlm blagom M oddalo za daljšo dobo takol a a*a|em Trgovina je najstarejša in v obsežni okolioi prav dobro poznana ter ima velik promet. 2176—5 Kje, pove iz prijaznosti posredovalnica Slovenskega trgovskega drnstva „Merkur**. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Podtrančost.l priporoča 27 vse v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah. Poprave točno in ceno. Vnanja naročila z obratno pošto. 5000 ur z verižicami. Povodom cesarskega jubileja in zaradi reklame za naše novo izdelane jubilejske ure z razširjanjem ilustrovanega kataloga, dobi lahko vsakdo tako velefino novo srebrno remon-toarko na sidro z oklopno verižico zastonj. — Pošljite torej svoj naslov in pridenite mu eno krono (tudi v pisemskih znamkah) za poštnino in stroške na Uhren-Exporthaus »Famos« na Dunaju, XVI 2 poštni predal 148. Po povzetju stane K 170. 933—6 I > o a > ca •** mm •a £ At s i co •o o «- o a o co < e s »s X >N o mt a 7 «* m w a 9 i 8 s m e Za dobiček in proti izgubi. Iniormacije iz vseh krajev tuzemstva in inozemstva, tudi brzojavno, v malo urah. Pojasnila o pravdnih nasprotnikih, njih premoženjskih razmerah in rubilnostt. — Preskrbljenje agentov in zastopnikov. — Kreditna kontrola, strokovna poročila, prevodi v vse in iz vseh jezikov, preskrbljenje vseh trgovskih agend. — In kas o starih dolgov a rez provizije, opominjanje in inkaso tekočih knjižnih in kupčijskih terjatev, preddela za vložitve tožba in izročitev spretnim odvetnikom, zlasti v inozemstvu, — Intervencije med dolžniki in upniki, posredovanje odplačanja dolga na obroke — Ranii-ranja. — Preskrbljenje poštenih denarnih virov. — Prevzemanje knjigovodstva. — Preskrbljenje naslovov vseh poklicev v tu-in inozemstvu, izdelane tudi že kar za od-poslanje po pošti, prevzemanje pisarskih del na stroj tudi po stenogram i h, razmnožit ve Prospekt št 15 In proračuni zastonj od mednarodnega zveznega društva „Credli-refornt", Gradec, Haydngasse 10. 303 poslovalnice. 1765 uradnikov 95.000 članov. 2024—2 8664-72 Projekti in izvršitev pn domači specialni tvrdki Rfln0ll5flCl]C, kOPOlISke nOprOVC tatttititft Hkt itn. 4. irmovl: Ladnlt-UntiOcii (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zaetoni) „Ottoman" Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! ra m 4 co oazpoaassataoa ssazso), stiađci*, neprekosljivo in neutrpljivo proti raokavl koži, lahkim 1 ranam na koži, opeklinam, ranam, odrgnjenju nog in vsem zaradi napora od športa, vročine, 8 prahu, potu itd. nastalim kožnim bolečinam Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lekarnah, * drogerlj., parfurmerljahin naravnost pri tvorničarjih Dr. Graf A, Ko., Ounaj VI/I, Koperniknsg. 10, Kinemntojraf „edlson •t Dunajska cesta aasproti kavanu .Evropa' V sredo iai soboto nov spored. 2313 Slivovka troplnoveo 1296-25 kranjski brlno se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni coni v zanealflvl ka-——— kovoati v - veležganjarni in rektifikarni sadja H. R0SNER & Co., Ljubljana Sp. Slika, poleg Kosleiieve pivovarne. ■ [liiJSaiiuarstTo Ign. Fasohing-a vdova Poljanski nasip Steu. 8. Reichova hiša. ETERNIT- TOVARN A?L J UDE VITA HATSCHEK LIHZ VOdKLABRudk bUMAJ BUDIMPEŠTA NYERBEi-L:JFAHJ •lavno zastopstvo za Inine detele: Portlandcementne tvornice delniška dražba Dovje, Trst Vprašanja na zalcžnikajTeodorJa Horna« krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 1844—4 Iz«ratno In boIIdric» delo. On«* zmerne. Popravila a« turno lavriujejo. r - ■ - - - ■ - ■ ti Šolsko leto 1908/9. * Inomoška trgovska * akademija. * a) Komercialni strokovni tečaj — xa srednješolske abiturljente (abi- 1 turijentovski tečaj). Vpisovanje dne 5 oktobra, kolegnina 100 kron za se- ■ mester Sprejem je omejen na najmanj m 12 in največ 24 slušateljev. i b) Trgovska akademija (obsto- m ječa iz 4 razredov in enega priprav-ljalnega tečaja) Vpisovanje 16 sep- ■ tembra. Šolnina 60 K za semester ™ c) Trgovska sola za deklice m (dvorazredna). Vpisovanja 6. septembra; šolnina 25 K četrtletno. a Ravnateljstvo lnomoake H 2022—3 tgovske akademije. ■ Med počitnicami se lahko govori ob ■ torkih in petkih od 9. do 11. dopoldne _ lIsniaiaiaiBaPIlI ! ■ ■ ■ r. »^*n<^»n cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimu|očih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice * za okna in balkone. SkC Izvršuje Nopke, venee in >Tg babe te za razne prilike. (J!) Delo umetniško okusno In po pjfc solidnih cenah. ^ Tr*o%tna a r vrt lirami itd ^ Naročila na deželo hitro In vestno HKiimK'^^&^s ^nf^Sat" W~n¥~~Ssf4rW" SsAaFT Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z manj saj očimi se vplačili. Vsak član ma po preteka petih let pravico do dividende. ta 45—76 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . Rez. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države a varalnoal u I o« a na k o-narodnu upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zaatop ¥ L|sUd|anit čigar pisarne ho v laatnej bančnej hiši aalfl«3saaa fattoBvr. S 2. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjoje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Delniška družba združenih piUOUOren Žalec in Laški trg - a»a*lu»oa.a-o»#>aa ovnfe -= ——— Šneelnlltetai —- izborno pivo. črno pivo JolVOtor". H3T Zaloga v Spodnji SiSkl. — Telefon Sto v. 187. T8S| 767_19 anV* roiUlatva aa doai apro|OBM rastavratsr aosp. Z. K r i 1 i ■ I k nSaroial «oai", I^nbllaaa. (Žtav. teleloaa 82.) ~ns Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, zarezane strešnike (sistem Marzola) (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma wanO ptvjtt aerilHL) Portland-cement aa)boljše vrste, peči, itedHnike.»drugi stavb, materijal. $ #0 mi Mlfl iflft loilf J / 1908 12 F. P. VIDIC Se K f 1 ana 3868 Jzvedbe vseh v bančno poslovanja spadajočih - - transakcij. - - J. C. M A YER uoMjmrajtrt^ l84i Banka in menjalnice. Manufakturna trgov'na na debelo in drobno. Zaloga suknenoga tod naatoga in manufaktur - - nega blaga. - . SVETOVtifOSLAVNI 126 8RANGA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljai pri: J. Buzzo liniju; Anton Staoulu; slaščičarni Jak. Zalaznlka. Z—Sfl Elegantne pomladanske novosti: Bar Otroške čevlje Ameriške čevlje 5S1 Dokolenice (gamaše) S v največji izberi. 5 v izvrstnih ka-kakovostih po tmernih cenah. Prra in najTečja zaloga čevljev na Kranjske; . Szantner Selenbursooe ulice k * LJubljana * Selenbursooe ulice 4 Ceniki zastonl In poštnine prosto. Zunanja naročila točno proti povzetju. S ii Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrlmae Chrlstl line ga ja majskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675—21 Za obila riaroČiia se priporočam s spoštovanjem Avgust Benigar I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci. Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3. Salvator vinovica Vrlo ugodno in osvežujoče mazilo za razna prehlajenja, po naporni hoji, jahanju in drugih telesnih naporih 1 žličica na Čašo vode pomešana služi kot osvežujoče rszkužno sredstvo za usta in grlo. Priporoča se za umivan e glave, ker osvežuje in ojača živoe in odstranjuje nevralgijske boli. Na sladkorja ali z vodo nekoliko kapljic vzetih, deluje izvrstno pri razoih bolih želodoa. er«B*aaa m m* er«*m\ae a H. S. Mittelbach lekarna in drogerija pri Salvatorju v Zagrebu, Jela6l6ev trg St. 2. Glavno Hltladiaee asa IVI ubijanu Josip Jvfayr II 5 1550 lekarnar tt LJ-va/bljan.!. 858 38 Velika zaloga oblek zo gospode In dečke. II VSDje ::: Priznano najboljša ::: delavnica za izdalo-iBlet ao meri. Stalne, na vsakem pred-::: metu označene cene. ::: Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga. Ljubljana, Dvorski trg štev- 3. m KI CM tjubljanska kreditna banka v Ejubljam. na Z500 delnic četrte izdale Llubl]. kreditne banke v Ljubljani po K (00 nominale v skupnem znesku K 1,000.000 Redni občni zbor delničarjev z dne 6. marca 1907 je sklenil spremembo §-a 4. bančnih pravil in povišanje delniške glavnice od dosedanjih K 2,000.000*— na K 3,000.000'— z izdanjem 25OO komadov novih polno vplačanih na imetnika se glaseČih deloic pO K 400*— nominale. Obenem je pooblastil upravni svet, da razpiše zadevno subskripcijo kadar bo to smatral za nadaljni razvoj banke potrebnim. Ta sklep je odobrilo c. kr. ministrstvo notranjih zadev sporazumno s c. kr. finančnim ministrstvom z odlokom z dne 30. maja I908 štev, 12278. § 10. odd. 4 bančnih pravil predpisuje, da vloge na knjižice ne smejo presegati dvojnega zneska vplačanega delniškega kapitala. Ker pa znaša sedanje stanje vlog na knjižice že čez K 4.000.000-— in nadalje z ozirom na bližajočo se otvoritev podružnice v Trstu je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo v roku od 1. do 15. julija t. L pod sledečimi pogoji: Prednost do mladih delnic imajo imejitelji starih in pripada torej na vsaki 2 stari 1 nova delnica. Delnice, katerih ne prevzamejo dosedanji delničarji, se po izidu subskripcije dodelijo gg. subskribentom nedelničarjem. Ljubljanska kreditna banka vabi torej: 1. ) Svoje dosedanje delničarje k subskripciji novih delnic za kurz K 430-— za vsako novo delnico v nominalni vrednosti K 400"— s pravico do dividende od I. januarja 1909. 2. ) Gg. subskribente nedelničarje k subskripciji za kurz K 480-— za vsako novo delnico s pravico do dividende od I. januarja 1909 3. ) Vpisovanje novih delnic se vrši s posebnim zglasilom od 1. julija do 15. julija t- I. proti predložitvi starih delnic brez kuponskih pol pri blagajnah centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Spljetu in Celovcu. Stare delnice se pri predložitvi prekolekujejo in takoj vrnejo. 4 ) Pri vpisovanju se mora položiti za vsako novo delnico K130 od delničarjev, in K180 od nedelničarjev v gotovini. 5. ) Drugi obrok v znesku K 150*— za vsako delnico se mora plačati do i. septembra t 1. 6. ) Tretji obrok v znesku K 150*— za vsako delnico se mora plačati do i novembra t. 1. V ostalem se prepušča vsakemu subskribentu prosto, da vplača tudi ves znesek naenkrat. Vse zneske vplačane na nove delnice bode banka obrestovala po 43|4°|o od dne vplačila do 31. dec. 1.1. O izvršenih vplačilih se izročijo gospodom subskribentom začasno potrdila in po 31. decembru 1908 popolni obračun. Proti vrnitvi vseh potrdil o izvršenih vplačilih se bodo Izročile nove delnice gospodom delničarjem začetkom leta 1909. V Ljubljani, dne 27. junija 1908. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke. Izdajatelj in w to P us t oslem šek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 46 14