PoTz^sr' teto im. !tw. 140 v LlDHioni, v »teto zz lomio 19Z9. Ceoo Din i. ^3HB^^ MM ^^B^^ IHb HBH^H^H Hi^B «^J I^P^^^^ fl^HRHU ^^H IM ^^B ^HbhH ^^^^b ^I^b ^^^^r HM^^ Izhaja vsak dan popoldne, Izrzem9 aedelje ls prmiolke. — Tsseratf do 90 petit i Din 2<—* do 100 rrst Din 2J0, vtii ftmftll Pfttft mti Din 4.—, Popast po dogovor«. loserifnt da*ek posebej. »Storteski Narod« velia Ictno V JozosltvtJI 144.— Dio, a Inozemstvo 30Qb— Din. — **k**M tt m vnl^ — Itato Hitloiiit tterttfc« w: 1122. 1124 JI24 2125 tu 1124. 100 boinikou zgorelo V Kantonu je pogorela bolnttnica, pri čemer \e postalo 500 bol- nikov žrtev plamenov — Šangtiaj, 22. »unija. V me-stai bolnici v Kantonu se je dogodila strahovita eksplozija pannega kotla, ki je po-DoIiiKTTia uničila pritRcje. Po eksploziji so se vmeli v pri-tličju ležeći medika-men'ti in večia rrpnožifia etra. Ko je Tjflamen dosege! eter, je sledila prvi eksploziji druga se hujša, ki je v par hipih objcla celo poslopie z oanje«m. Naen-krat je prićelo zore ti v vseh treh nađ-sfropjih bo*l»n:5lkesa poslopja, ker so bile stO'paiice lesene, se je požar blisiko-ma raziiril in odrezal boioilkom beg iz bolnice. Ta!ko je zg-orelo v plamerah nad 100 oseb. tcžke opekline pa je dobilo Jiad 400 bornikov. Na pcmoč pri'hi-tcli Rdeči križ, policija, vojašrtvo in ogTKjegasci so z vdifcim naporom skuša li resili obupn-o za pomoć proseče bolnike. ki so se obešali po o>kmih, za-viift-i v plamen«. Mnogo botoiiikov je v obupu skočito iz trećega nad/stropja na tfla. kjer so naši i srrrrt. Mnosi so zopet v strahu in nervoanosti skočiđi nairte-sto na reševahie rjuhe, ki so jih raspeli ga sile i ic vojak i, poleg rjuh na tte. Na ta način je bilo mnogo boinikov, ki so se že oteli iz plamenov, ubi«tih v hipu, ko so mislim da so reŠeni. Med bol-nitki s-ta bila tuđi drva odlična kitajskt diplomata, ki sta bila baš pred nedavnim operirana inosti. o izipraznifivi Porernia in o reparaejs-kem vpra-šaTVJu. Minister Henđerson je pri- poročal. tiaj se čitn z Galogažo odvedli na policijsko direkcijo. Dr L6wy je im^l pri sebi rudi *a-pe?atPDO pismo, ki ga je prineeel Galogaii in ki ga je poliHja pravoČasno pre^tregla. O L6w\ju krozijo po Zagrebu fantastične vesti, da namre^ nihče ne ve, kje je v Zagrebu stanoval, in da «o mogli priti do njega samo oni, ki po poznali gotovo jje#lo. Nadalje se zdi, da je dr. Lowy predala vi jal centralni aparat, fi pomocjo katerepa se jf» vodila celokupna komunietifna akcija v naši državi. Na policiji dr. L<6wy v«e zanikuje, ?eprav ga zaplenjeno gradivo moftio obre-menjuje. Tako tuđi trdi, da ne pozna Galo-gažp. Policija je včeraj in predvceraj^njim izvršila nove aretacije, Zelezmški popust za hmeljarje; Minister za javna rida v južni Beograd. 2*2. junija. ^flni^te^ za javna dtla Savković je odpotoval na daljle in-•pekt i,j>ko potovanje v jiiino Srbijo, Sandžak, Crno goro in Bosno v ?vrho pregle^ia Manja ce?t. želeći iskih prog, po*tno-br70-javnih u^tanov, mplijoractj^kih del in gra-jenja artezijskih vodnjakov. — Minister pravda dr. Sr*kić je imel dopoldne daljšo k^nfer^nco fi prpdse<1nik(»m vUde gen^ra-l^m Živkovićem in ministrom Uzunovičem, popoldne pa jf odpotoval v Sarajevo, da preživi pravoslavne binko£tnp pra/nike s *v«5o rodbino. Naivečje gledališce v Stockhol-mu pogorek) s*ockholm, 21. \unija. Gledal;š£e ob zo- ološkem ;r:u, ki je bilo največje v Stock-r^olmu, ie popolnoma pozorelo. ČloveAkLh žrtev n; h-.lo. Spori v komunistični stranki Moskva, 22. ;un:ja. Jtemška sekc-j« ko-mun'stične 'nternacijojCV je Dredlagala izključitev Klare Ze^n \ intemacijona-e zaradi n:cne oštre K.kt itaHnnve po!:ti-ke. ^ NazadovanT> preb\alstva Pariz. 22. ueSjrf Preh.valstvo f^nc'je je v prv; tretjfn^eta nazadovalo za 7oJllQp, dočim je IJfcili/stem času naraslo za okTo\ Slo 8.000 o%gw ■ .. . Srbiji Beognd. 22. junija. Minkter u promet dr. Korol*v je odobril 30% popusta pri šp-leinišiki vožnji od normalne cene ta nabi-ratelje hmelja in sicer za Čas od 1. avjru-•ta do r5O. septembra t. 1. Ta popust je dovoljan samo za vožnjo v vagonih III. razr reda v potniških in mešanih vlakih in «i-c#r na progah Bra«lovČe-Zidani mo#t, C^»-ljef Maribor-Dravograd. Popust se dobi na podlagi l^pitimacij, ki jih iz*dajajo obČin-ske oblasti in ki se morajo žigo«ati na po-stajah pred odhodom in pri prihodu. Sorzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska horia danes ni poelo^ala. V proetpm prometu sa notirali: Amsterdam 22.87o. Berlin 13.58. BudimpeMa 9.98.04, Curih 1096.9. Dunaj 8.0060. London 276.11, New6ork 56.821, Paru ?22.W. Prapa 16R.65. Trst 297.90. ISOZKMsKE BORZE. inrih: tTeopra.! 9.127-5. London 25.19375, N>wvork 5196*2, Parir 20.32. Milan 27.187^. Berlin 123.9125, Dunaj 73.04, Praga 15.«, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90. oo. Sofija 3.75. Kdor ogtoje, ta nafiredije! Proslava desetletnice univerze v Ljubljani Oanes je naša umverza na stovesen način proslavila desetletnico svojega obstoja - Izro- čttev rektorske verižfee, dara slovenskih občin - Promocija novih doktorjev Slnvesna promocija dr. Danila Majarona za častnega doktorja univerze kralja Aleksandra I UuNNfet, 22. jiinjja. Dartes ob 11. dofMAđne se je vršUa v sia^'1^^o^te>o okra^Mti v«e«čil?Ški zteor-mci svečana. ivio«Uva 10 lotmce obstoja univerze. Uvcd v proslavo je bila sinoćnja podofcnka akademakega pevflke^a ribo rt pod vodstvom pevo-vo mu čevtkala k 10 letmei dbst*tev4>o profaeofsfci rf>or tpubllan-skt vm'rvtrze z refctorjetn dff. M4lafKwn Vfcimanem na Selu, ministra Mateimo-vić in dr. KoroSec ter ofco^i 100 po-vaWBeTice\'. Med d.ugimi to prmoetvovah svečani proslavi 10>letnicc n*At univene dlvizi.t«Jd iTODOftl Savi Tripković kot *a«topnik Nj. Vel. kralj & Aleksandra, pvotvvtni mmntfr Boza MakimHrrić, prometni min»ter dr. Anton Korosec. veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vo fakultete so se krepko organizirale. Instituti so lepo opremljeni. Absolventi na^e univerze so zaposleni povsod v državi in prav nič iim nišo opasni absolventi inozemskih univerz. Absolventi inozemskih univerz sploh nikdar narodu in drža\i ne moreio- biti to. kar so mu apsolventi domaćih iiiKO^lovan-skih univerz. Vsaj ne tedaj. kadar ima narodna univerza pravi delovni procram. Tega delovnega programa se naša uni\erzt popoinotna zaveda in aprav da na i nit zho- rovan.ie ie srečna prilika, da ta program v imenu univerze ia>.no tn ndtočno oCrtam. Univerza da* vlušatel.iem potrebno stro-kovno izobrazbo, njent proicsorji se pa se-veda bmvi)o se s čistim znanstvenim de-!om. Kaipak, da to ni \ se, kaiti ta se dobi rudi na inozemskih univerzah. a \otska. ki vsi gledamo s ponosom nanto. vzgaia siro-ke mase v pravern jucoslovan^kem duhu. Na*o mteligenco pa morajo prav tako, v i«tem duhu vzgajati naša tri vseučiliiča. Danes, ko ljubljanska uni\erza stopa v svoje drugo desetletje. s tem. da to desetletje phčenja kot univerza kral.ia Aleksandra Prvega, siovesno dokumentira, da hoče delati za državo. Njeno delo prvega desetletia te bilo ?t državi v korist. To ka/e že deistvo. da ie nas profesorski zbor državi dal dva mi-nrstra, enega poslanika za važno diplomatsko postojanko, eneca pokraiinskega na-mestnika, dva Škota, dva člana drži\ncs:a zakonodajnega svet* i*i enesa ueneralne-ga direktorja ministrstva. f>ili smo državi in narodu čez f^rt sred-nieiolskih profesoriev s popolnimi izpiti. 295 juristov z vsemi tremi državnimi izpiti. oTt izprasanih geodetov. H.6 inženjenev raznih tehničnih strok, I.V» izpra^amh teologov in 185 medicincev s končanim prvim ngo-rozom. Iz naše unuerze je v pr\ih desetih le-tih izlio: 52 doktorjev filozofije. 8« doktor-jev prava, 7 doktorjev tehničkih ved, « doktorjev teologije. Mnogo publikacij. domaćih in niozem-sk»h ča«;opisov vseh strok priča o znanstve-nem delu na$ih profesorjev in knuge. ki so jih v preteklem desetletiu sptsali nast znan-stA'eniki, so ponesle ime slovenske uni\erze v široki svet. V iavnem delu Slovenije in v*e države se vidijo slednvi srvdelo-vanja naših strokovnjakov. Toda najlep&i uspeh zavednega nar«d-nega dela te univerze je duh naše akademike mladine: Slo\enci, Hrvati in Srbi, ki Jtudirajo v Ljubljani so složni, za\ed-ni. pravi Tugoslovani. Zt pred leti so se vsa akademska druitva združila v Svetu sJusateliev. v impozantno, tovari^ko kor-roracijo. ki jasno priča, da je naše vsc-i čiliJče v polni meri storilo s\ oio dolž-i ost. V tem svecanem trenutku, ko poUgamo i »vnosti račuoe o desetih te/kih letih. srno ;drav organizem. pravilna enota profe^nr-:3\ in sluiatelje\, odločen korpus iiarod-:.ega in drža\ncj:a edinstva, ponosna slovenska univerza mlade in čile države Srbov, Hrvatov in Slovencev. To trditev bo ' ajlep^e mogel podprepiti zastoprtik S\eta !u ci s velikim veseljem oKlMJah zgodovinsko« pomemtven jubilej, devetlernico ovvoKoie* n ia /pod tujega nrma, ki unn bili mii vklenieni sto in stolctia. ter ujedmtenja r. brati Hrvati in Srbi v novo mogoćno dr» žavno tvorKo, kraljevino Srbo\. Hr\ »tov in Slovencev, pa. ie obhajimn istotako ra* d<*ttnej;a m ponoane^a srca druc /nimenit jubilej, ki je s prAim v naite»nei*i ndemi zveri. desetletnico t^ttoi« na^e un^erze kot nAj^vetlejiepa simbol* naie duhovne »voKode. Riz kulti*rno Maliiče j« raison d itn in najviiji ■srnitel v*akeg* naroda, da »e v n«j-popolnej4i meri kulturno iiiivlf* \n v skladu t »vojo m-divuJualrto nar»»drK> piiho ufttvarja n +ebe kulturne vrednote, ki tvo« njo orptnične deke \* letikem mozmku kut* turnih stori1e\' celokupne&* čloieitva Ja*« no p» ie, <\* je vr*e«je tega vehkega po* slansrva v koncertu narodov nemogoce, do. kler narod ni dcme*c\ vvoje nolitfćne ivo< bxxle. to ie. s« uvehavrl kot ntrodna celot« v v*em drravnem življenju. V«ak velik in popolen kutturen razmih pa ie nemogoĆ. ako (►inovne ce*hce — od ljudskih iol <*o raznovr»tnih ttpov irednnh ini __ te vihe gojiteljice niforfne kulture ne natdteio lojlmmact)« ▼ ntrviijatn kulfur« nrm ntHu. v unr%er»ih, ki n*j bodo t*r\» ' i Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. juniia 19*,. ^ tpv 140 K^j je torej umevnejše, kot to, da smo Slovenci, čim smo se /avedii svojega last» oega narodnoga jaza in pričeli energičcn boj za »vojo politično svobodo, Ufctočasno zapisali na svoj bojni prapot veliko kultu** no geslo: Lastno vseueihSće v Iculturnem središču Slovenije, v beli Ljubljani! In ta zahteva ni bila samo plod mišljenja neka* terih prosvitljenih posame*nikov.' temveč izraz enotne^a hotenja, enotnc volje ćelo* kupnega naroda, ki si je dajala krasnega duška v ncštctih sijajnih narodnih manife* stacijah. " In skozi deset uent-racij je vodil ve« na red z odličnimi in iie>ebtčnimi duševnimi voditelji na čelu živahno in odločno borbo 7ii svoje bitne politične in kulturne pravi« ce. dokltr njegovo delo in trpljenje ni bilo kronano z bogatim uspehom: Poleg poli* tične svabode je bil uresničen tuđi naš sto* letni sen. v Ljubljani je vzklila slovenska alma matris! Nepopisno je bilo pač veselje, ki je zavladalo ob tem srečnem df>godku v vsem narodu, Veselili so se zaslužni, ideal* ni borci, ki so njeni ustvaritvi posvetili de* setletja in desctletja neumornega, požrtvo-valnega dela, radovala se je studirajoča mladina, zavedajoč se pr«rediega dejštva, da bo mogla v bodoče na svojih rodnih tleh in v narodnom jeziku uživati in nabi-rati najlepše /aktade razuma in roda. \l njega s»mo izšli, pa se vračamo vanj, dk 7 nesebičnim, kulturnim in nacijo« nalnim delom pospešujemo njegovo kultur* no in gospodarsko blaginjo. Biti hoćemo zares akademiki. Harmonična sinteza kul* ture srca in razuma, tvorci in pospeŠevate* !ji narodne kulture in narodne zavesti, pre* žeti socijalnega čustvovanja in humanosti do svojih lastnih bratov. — do vsega čio* veštva. V tem smislu naj nam živi, raste in se razevita naša alma mater Alexandrina. Promocije visokošolcev * Sledila je promocija desetih absol-veatov za dok tor je, b kateri jfrn je čestital rektor z tiaslednjimi prisrcniml besedanii: Gospoda! Dtenašnji dan je za Vas izreden praznik. Dobili ste najvišjo akademsko čast, ki )O univerza podeliti more. Ta najrečji aka* danski spominskj dan je pa obenem praz* nik za vso unrverzo, ki slavi svoj pr\i de* cenij. Ko stopate v življenje, se 2avedajte, da Vas mlada univerza pošilja mlade v svet Vaša častua dolžnoat je. dla ostanete i njo v trajni duševni zvezi, da delujete vsak na svojem polju in po svojih močeh za njen procvit. Zlasti se zavedajte, da bo Vaša v redno st me rilo za vrednost univerze, ki nosite njen doktorski naslov. Narodna in državna institucija je Vaša alma mater. Xarod in država imata od Vas pravico ter« jati Vaše sile. Vaše znanje. S tem, da boste posvetili svojo živi jeo jsko energijo vis©* kiro ciljem domovine« se boste tuđi naj*reft» nicneje oddolžili univerzi, ki \ram je dala legitimacijo za odgovorna mesta v vrstah na#ega naroda. Xaj \'as premija Bog na potih Vašega življenja! Ohranite si ideale svojih mladih, dni! To je moja srćrta želja, ki Vam jo ob tej svečani ločitvi izrekam. Promocija dr Majarona za Akademski pevski zbor je zapel >Qaudeamus isitnr«, nakar se je vršila še promocija dr. Majarona za častnega doktorja ljubljanske univerze. Promotor in/. Zupančič \c imel častnemu doktoriu v čast kratek nagovor: Visoko spoštovani gospod doktor! Kar je svet tehniške fakultete sklenil in univerzitetni svet odobril, naj se danes v tem svečanem zboru vprioo odposlanca naj* višjega /aščitnika naše univerze, Njegove* ga Veličanstva Kralja slovesno izvrši. Prej pa še boste, visoko spoštovani go? spod doktor» obljubili, da boste tej univer* zi, ki ste se zanjo toliko trudili in ki Vam bo v priznanje Vašega dela podelila naj* višji akademski naslov, obranili iskreno prijateljstvo, jo v njenih težnjah podpirali in njeno kulturno in nacionalno delo po svoiih močeh pospeševali. To boste iskreno obljubili. Dr. Majaron: Obljubim. Sklcp r.ajvišjih predstavništev fakultete in univerze se more torej brez zadržka iz* vršiti. Jaz. zakonito postavljen? promotor. Vas gospoda doktorja prava Danila Majarona iz Borovnice po s-klepu tehniške fakultete, odebrenem od univerzitetnega sveta, imes nuiem in proglasam za častnega doktorja tehničkih ved. V dokaz in potrditev tega akademskega odlikovanja Vam izročam diplomo, ki nosi podpise zakonitih predstavnikov univerze in tehniške fakultete in veliki pečat Uni* ver/e Kralja Aleksandra Prvega. Proslava je bila končana točno opoldne. »Mladi Pen-klub« v Ijubljani. Po vzora iundon^ke'ffa »Mladoga Pen-k!uba« se je 'ud: v L-Ufbljani usianoivil »-Mladi Pen-klub«, ki h-oic z-birati mJa.de pisatelje z nameno-m, da ffo.ie družafone slike, duševno sodelovanie te-r da jx>-NpešujeK) rihednarodjii spo.raz.um med pisatelii. Ko-ncem maja se ie vršil ustaaovni obem zbor, kd je spreiel plavila in iz v« li I sledeči odbor, k; bo posloval do prv€«a redne^a oi>čncza z.bora v jaseni: p^^dsedn:k dr. Rajko Ložar, podp-red-scidniJc Vinko Ko§ak, tajnik Janko Travon. b'.z-2a>ai.k EUš Kocbv'k. odbornik Mile KIoi)čii. Usff>osobl>eno*t za članstvo daje samo&tojno ja\ no literarno delo. Odbor je kooično sodnik o usposob!>enosti za članstvo kateregakoH novega kandidata. Literarni oblikovale! mlajše geueraci- ie, ki jkle b.:i Člaoi »JAI-ni*«a Ptn~k*ub**t o*j poiijcjo prijm na m*$to*: Xmkc Kolak. c«ođ. servatodte ▼ Uublja^ ot AI«pu šoldi««a ^ta \92S29 m Wii danes V s-*0*0, doe JS. jumji ob 20. uri *teč€r v dvOraai RHutrmon^ne dražbe. Na*t«pQ» uoend kk*riuk*m c-ddrlk^ (Le. skovic B^pm\Tt Menar« Pl«. Kane Pavk, da-Lje \iod.inAi*a oddehka pwncij Aibcrt m Pti-vorše-k Uro*, bo^ptv^ktm <>ddielka: švi^:, Cv«:o, KofMčan S:lJm^, Skvarča Aaton. a. Sok Drajjpa^ Golob rV«« a ia Sivec Jps:p:na. Iz aiTsamfcbfc«2a odjelita se iav*ja Ookermanov Rekizioso m 4 violMČele CLMko>\-Jc. Nahtii^l. Žante!, T mi*k). S«dežt pri produkcii staoeje 5 D n, fttojOfii : Om. podrabot arored stase I Din. Predprođtja se vrši v Matični kntjttrir. — UI. cwcMidic»>* *>e vri* v poaede-ijHc, dne 24. t. m. cb 20. uri v riMia-rmonićii! dvora«. Potimdmim vprUoritev KocoJ*vc opere »Crne maske« v iciovni; s^zomi bo v p-on«dc-!;ek 24. t. ni. v običajni zasedbi pod taktirko S- ra.-vnate-Ija .M!r«a Por.*ča. Predstava se v.-ši za abonm* C :n D ;n U'prava je dostavila «>re-meaiene »edeže abosentom reda C p© pošti- V Uojitiu dt bi kd.o -»med p. n. abctientov reda C ne ivejd rozadevneta pisma, urodimo, da s« inioiirrifa. p-ri dsarvjii ali veoern-i bfasajni v operi v ponedeljek. kje mu je sedež d«o!očcn. Sp-remerriibe so Ie malenkost ne, oeobhodno po-U&bmt in uprava pr«s:. da zbo-ntnv to oproste. Podpjrajmo gasMce! Na praznik sv. Petra in Pavia se bo vršila pred Mcstnjin domom bla^oslovitev nove avtomotorne brizgalne Prvcja pro-stovoljnesa gasilneja in reševalnega društva v Ljubljani in motorne brizsaine Pro. stovoljnega gasilnesa društva Ljubljana . Barje. Pri blagoslovit vi kumujeU ijublj^n-ska kupanja sa. Olga dr. Pucova ter irod-jetnik in posestnik v Ljublian, z Jožko Hubad. Z blazoslovitvijo je združe:-, tud: iz. let Ljubljanske sasiiske župe. Ga&iUke svečanost] pođ pokroviteljstvom častne^a odbora se udeleži nad 1000 ^asilcev iz Slovenije in Hrvatske. Prvo prostovoljno sasilno in reševal»o društvo v Ljubljani je razposlalo te dni na vse ljubljanske hišne posestnike, ondobitne sloje in razne korporacije okrožu ^o. v ki-teri prosi, naj prispevajo za nabavo mo-dernega gasilnega orodia. Mnou; so se prošnji že odzvali in s tem Dokazali, da se zavedajo, kolikega pomena je 2a&r!s:vo za vsakega poedinca in za skupaost. V letos-niem letu je ljubljansko sasilstvo že pjscb, "o potrebno podpore, ker je bil proračun ljubljanske občine zaatno reduciran in ker je morala občina crtati podporo. k> io :e bila namenila društvu za tekuće ero. Da odplača motorno brizgalno. bo moru!o društvo najeti posojilo. Zato apeliramo hi na-šo javnost, naj se v čim izdatne.is: rr.eri odzove prošnji naših gasiJcev in iim om »-soči požrtvovalno delovanje za inrerese ^upnosti. Društvo praznuje prihodnie leto fid-letni-co obstoia. Ob tej prilik? se bo vršil v Ljubljani tuđi izlet slovanskih jjasilcev. 2e-leti bi bilo torej, da se pokaže linbliansko društvo slovanskiru ffosrnm 7. modernim orodjem in s temeljito izvežbanosrjo. 2al, ima društvo doslej samo eno motorno briz-^alno z agrezatom in se zlede ostalejja orodia ne more primerjati niti mariborskim jrasilnim društvom. Naši gasilci bi ^i radi čim prej nabavili vsaj naiporrebneiše sasilno orodje. To bo pa mocoče s»mo s pomočjo ljubljanskega prebivalstva, k' je samo najboli interesirano na obstoju društva. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Moda Bela barva Beia bar\a previaiJiijc s sako leto uekaj mesecev /-unaj v prosti narav.♦ posehrno v kopa.;:šč:h in letov:š<:ih. Nače-Jo mode :n tud: Jam, k: drže na svojo zunanjost, je. da bela barva v mesto ne spada. Za belo obleko, ki se nosi čez dan, >c rabi navalno svileno l>!atno, Šantun-^. krepdešin ali m«hka vo-na. Sportne oblek so najlep^e iz bele. surove svile, santunsa al: vo1(ne, kon.-binirane z Iažjim matcriiaJojn. Bcl kreipdešin, ki je ze!o lcr>. pa t'J\l' zelo nepraktičen. >e rabi 7~\ kopaliske komplete, kjer je med vsemi na;ilep^;. K vsem beliin oblekatii se nos'jo beli čevJiji z ndkol ko tem-neisrni noga vica mi a!i Pa barvas»t; 5cvl.ji v barvi rarnih okras'kov, torej rdtvi, mod(r:. zelen: :td. Bela obleka je podnev; pre\ eč praznična, da b; je ne poživili z n:« jan-so kake dnjge barve. Tu velja načelo, d^ za. belo barvo ni nobena nl-jaTi^a preveo krlčeča. Letos se korn-bin ra bela barva z oštro žolto, /eleno in modro, večinoma v obliki trikolo-re. Kakor lani, tako je tuđi letos v mod^l rdeče-mcd bar-vastimi okras-kL Letošn.a modna novost so krepdešinasti kostumi ;n en-sambli, okrašeni z im»rwrme. Zelo cle-Sfanten vtis napravi tuđi koimb nacija bele in Črrie barve. Na popoklanski-ii obl-ekah n a-iisambHli zahteva ino-da vedno nekol;ko boli športu i kr^j. Krio tore-j ne srne biti zada i nodalšam.. "e f"knišeno s Č:nkami. Drugače je pri yečern:h oblekali. ki so bogato ukrašene. Za vroče poletje Na letošnji poletni modi je kroj oblek zelo kompliciran in duhovito se* stavljen, in da se obleka bistve-no raz-Iikujejo od lanskih poletnih. GU\no izpremembo so pa prinesla samo krila, kajti ves čas, odkar je v modi vitka linija, so ostali ži\ otki j^iadki, krilo se pa izpreminja. Zdaj vidimo ozka in krat* ka krila, zdaj zopet daljša, široka, na* brana, zvončasta, plisirana itd. Prak* tičnost oblekc je zdaj več ali manj od= visna od dolžinc krila. Kostumi imajo lahko zelu ozko tn kratko krilo, ki je v obliki gub nekoliko razširjcno samo na cni strani. Če je pa poletni kostum iz satena ali tafta, mora biti krilo ne* koliko daljše. Krilo ima največkrat ši* rok volan, s katerim je ob stranch ali zadaj podaljšano. Poletni kostum nazivamo tuđi po* poldansko obleko iz svilene^a voala ali muselina. čez katero se nosi kratka jopica iz tafta. Obleka je brez roka* vov, jopiea ima pa dolge rokavc in ta kombinacija je posebno praktična, ker lahko v restavraciji, izven mesta ali kjerkoli, kamor ne moremo v večerni toaleti, jopico odložimo in plešemo v obleki brez rokavov. V tem primeru ima obleka zelo elegantno krilo z rc* sami. Za vroče poletje imamo še ćelo vrsto praktičnih oblek, večinoma iz svilenega platna, iz krepdešina ali im^ prime toulirda. Krilo pri tfh oblekah ni podaljšano. pač pa krilo opoldtnskt oblekt spodaj ir *mc biti uvno. \ olani so /adaj moćno podalj&ani in tvorijo nekako vlečko. Li ^cjBm do tal. Za tako obleko je pa treba mnogo blaga in zato je prtcej drag* Imprimc popoldanska oblck4 nt prenoe nobe* nega okraska in /ato sr polaga \ečj.i va/nost na kroj. V Pari/u prin-jajo %eliki modni saloni /e /daj revije za ie>ensko tn rim* sko se/ono. Glavno vlogo v večerni in popoldanski modi bo igralo tuđi useni in po/imi krilo, -»tfiajočt spred^j do koltn. zadaj pn do pet« \elikr \t*čcr» ne toalete imaio vlcčtc-. /d*j, ku se je poletje komai pričclo. je seveda ^e pre/godaj misliti na zimo. Samo veliki modni saloni morajo fc \ juniiu misliti na /amet in ko/uho\ino. \a*e dame misli jo /da i tm poVitni« cv in na kopahu ohleke. Ker so »koro brc/ izjeme >itke. so tuđi kopalnr ob-lekc vceinoma \ pestrih barvah, ali pa belc. Za morska kopalisča je pripravila modn letos pestre pi/amc, nanipi sto te/kih knpalnih plaščev pi kratkf pla-<čk.e. sec^joec komaj do kokn Ko* palne obleke «0 -»koro brez i/jem( prc* pas.ine s pestrim pasoni in so i/kljueno iz enega dela tako da st* krilce in hla. čice sijena Lctošnic poletic hočt-jo imeri iLinie \ se /i\o in \rselo od ko* palnih obi* V i\<> \ceerfic tnalt te Koledar. 0»#ie^: Sfthofd. 22 .unua 19?9 kato'i-č^n': Ahaeii: pravoslavni* •. iuniia. NkMl. Jutrh N'cdcJia. 2* Minii«: kilnl'ČHni: Ivan r»'iij.: prn\ a%'*x\ n»: |0. iuniia, (JrufJ dirt iHjhovH r>atia*i»1e rrfređftv«. Opera: M^na R. Kino Matica: zaprto. Kino Ideal: Panika (Harrv P>1) II. ja\na produkcija goi^ncev nit*Kf«t Mat;ce \' P:]harrnon:.;; ori 3*>. PrireH'tve v n*d*4io. Oj>«ra: zaprto. Kino Matica: Lnv za zlatom (Tim M x) Kino Ideal: Alahov vrt (Sveti*lav Petr»» v:č). Sport: Nogometni turnir za JNS. Ob 17. nogometna tekma Ilirija—Slo\an. ob 17.4S Hermes—Primorje. ob 18.30 fnale med zmagov alcem* prvh dveh fekem. Dežiir>e lekarne. Dane* in jutri: Trnkoczy, Mestni trs; Ka;nor. Miklošičeva ceiti. ~ PepUotalai urmd ot«»ta«ga mAgi^trat* bo radi euaženja vaeh uradnih profctorov ▼ tor^k, «r^<1o i a ČMrtek, to je dn<» 'Jo., 2fv \r 27. junija 19Cfl sa itranlr laprt. Dober odzovor. Krmar pripo^ediuj-e v druifbc, da je na :z!ctn;škcni parnitku pa dio neki da* m: rdeč:!o za ustmJcc v vodo in ttiko je nastalo Rdeče rnorje. Tedaj se i* orla si I nckdo: — Cujtc, ali si nisttc umiva,If no* v Odesi? — Zakaj bi si rh umival baš v Odcsi ? - Ker l-cži ob Crncm morju Pri vsaki zabavi, ćelo pri trenutnem srecavanjju se neestetieno obeuti, ako prihaja iz ust slab duh. Veasih povzroča tuđi kaka želodčna indispozicija slab duh iz ust, večinoma pa je vzrok le nezdrava, lanemarjena ustna vot ina- Zato pridno grgra] z Odolom! Odol je čudovito ocvrstilo za usta. Odol prodre v vse gubein gubice sluznice ter še dolgo pot m nasprotuje povzročiteljem gnilobe in razkraianja. Ta izvanredni učinek je naredil jz Odola to, kar je postal za ves svet: dokazano najboljše sredstvo za nego zob in ust. Paul Reboux: ' *' tt * *; Konec romana Neke ga dive je v inratku nenadoma srtČaJa Marcela. Pr eri vala sta se v Bricči, miiiožica ju je potisnila na ozek hodnik rn n^nadoma sta si stada iz oči v oči. — Helena! — je zajeetial. Malo ie manjkalo, da ni od presc-nečenja oniedflela. Vendar si je pa r>ra'vočas pnesene-čen, je vpraša1!: __ Se vam godi dobro? Ste zado- voBJtii? — Da, da, — ie odgovorila. In da bi sn-loh kaj rekla, ie priT>omnila: — Ali vam oče kaj piše? — Oče?... Da, sa] res, niste mo-g(li 2rvedeti... Umni je ... — Oh! Oprostite ... Očitala si je, da v mraka: ni opalila, da >e Srno oblače«*. Marcel je nadalje val: — Umri je *v Buenos-Airesu. Nje-zila na drugo stran ulice, da b ^d-nj:č VdeU o-kno ntiegove sobe. Doteo ie rrti natij. Kar je luč v Ma redovi sobj ugasnila. Pa ve«d«r ni čakal elegatrten avto. ki ie irsnavil rvred h;šo na Marcela? Krcniia je nazaj Čez ces»to in se stisnila r>ri vratih v kotič-ek. Kn.aJ-u ie stooil 11 niše Marcel, zelo elegante-n in dobre \olje. Vstopii je v avto ki 1«-gin;l v velenTestnem vrvendu. Helena se ni moda ganiti. S4ala je v blatu in se ni zmenila za mimoidoče. Nihče bi ne verjel. da je ta porižana in obtjokana ženika, stoječa sama po-noči na dež>u. slavna umetoiica Helena Jou6Kmova. Sirota ie stala nepre-mično in ziia za njim, ki je počival ta čas v naročju drute. Stev 140 »SLOVENSKI N A R O D*, dne 22. junija 1920. bfrsn 3 Tuđi na domaći rivijeri je fletno Kdor nm knm nrnra ostati v domaćih vodah - Kopališče Ilirije letošnja atrakcija -• Tuđi Reteče se modernizirajo ■ Ljubljana, 22. junija. liospod urednik! Letos >o me ugnali. Določili so namreć, da moram na dopust koncem maja in ker orotesti nišo pomagali, a se manj prošnje, sem moral hoćeš nočeš ugnzniti v kislo jabolko in dopust nastopiti, čeprav se oiirevam za počitnice v Juliju ali avsustu. Takrat je namreć pri nas vreme stanovitno, obenem se pa elovek lahko izgovori, če ga kdo pobara, zakaj ne na mor-jc ali na Bled, da je tam prevroče. Je pač rajboljši izgovor. Če je v žepu kaca Začel sem torej ugibati, karn bi, kaj bi in kako bi. Veliko se ni dalo razmišljati, zakaj uRotovil sem le prekmalu, da imam v žcpu kaco, ki me pika že od zirne kar ne-pretrgoma. Zato si nisem belil ijlave, mar-več sem sklenil ostati lepo doma na doma-či rivijeri, kjer imamo vsaj zrak brezplačen. Solnca namreč pri nas vtčkrat še za drag denar ne dobiš. Vprašanje kaj bi je bilo torej s tem re-šcno. Dolj perece je postalo vpraianje kam bi. No, pa tuđi to ni bilo tako hudo. Pred-lanskim sem bil namreč stalen gost Gra-daške Slatine. Užival sem tam dober zrak in vodo, ki me ni veljala prebite pare, in bil sem ćelo časten član sportnega kluba »Cikorija« na Pasjem brodu. Pojali smo se za žogo, bili »kozo klamf« in čofali po Gra-daščici, da je bilo veselje. Bila je idila, da nikoli tega. 2al, da nam je lani nemila uso-da prekrižala račune. Grada^čici so namreč pristrigli peroti, ji uravnah tok in jo regulirali, ne da bi upostevaii, da so s tem pokvarili in uničili rivijero ob Gradiški Slatini. Dotok gostov je bil vedno manjci in lani se ražen one^avih nosobrcarjev, ki se pode po Pasjem brodu, ni živ vrag zmenil za gradaško rivijero. Zato setn lani obrnil Gradaški Slatini hr-bet in presedUJ na Ljubljanico. Tuđi na Ljubljanici je bilo fletno. Cvrli in pekli smo se na solncu. plavali po kalni vodi Ljublja-nice, požrli včasih med plavanjem brenc-Ija, ki se ie neusmiljeno zaletel v usta, in zalezovali parčke, ki so samevali po grmov-ju. Ljublja;lica šega namreč do Vrhnike in tja ne more oko postave. Vse gre na Ilirijo Tuđi letos sem kanil ostati Ljubljanici zvcst. Koncem maja in začetkom junija je sicer še preeej neprijetna — temperatura vode varira od 14 do 18 >topinj — mislil sem si pa: Borno pa balincali pri Mačku, dem veltbcriifmiten, tam za vodo in se pa-riij ali >zelhali« na solneu. In bi nemara res ostal na Ljubljanici, da mi nišo tuđi tu pokvarili idile. Kopališče so namreč otvorili sele sredi junija, za nameček so pa bazen tako zmanjšali, da se še obrniti nisem moge). Jok sem dejal in sklenil sem odriniti na Ilirijo. Kopališče SK Ilirije je letos moda in deviza vseh pošteno in kršćansko mislečih Ljubljančanov. Kaj Laže, kaj Reteče, kaj Sava in dru^o, ko je pa kopališče SK Ilirije tako idealno, ko leži tako srečno malone sredi mesta in ko razpolaga s tako kristalno Čisto, naravnost ažurno modro vodo. Voda je gorka in brez nevarnosti je! To je pač nekaj za LjubljanČane, zlasti zdaj v juniju. Zato ni čuda. da so Ljubljančani — ražen onih. ki *) iz principa prijatelji Save ali Ljubljanice — letos izbrali Ilirijo za svoj \veekend. Pentra in pisana družba je vsak dan zbrana na Iliriji, Liubliančani iz vseh krajev in koncev se shajajo tu: iz zaprašene £iške, Salatendorfa, zakaienega Vodmata L t .d. Markantna postava Markantna postava med kopal:i je g. Schrev. Tndi on fe letos presedlal. Naveli-čal se je Lju bljanice. »\Vissen Sie* ie dejal »die Laibach ist mir zuweit! Sploh mi je tukaj tako v5eč\ da ne grem niti na Bled. Veia gespud inženjer — se je obrnil na ku-čegazdo kopališča — če ini napravin eine kalte Duclie in die prhe, Vam bom zelo hva-Icžen. Sei veja in zastopja, da ne morem na streho gor in dol. Piese Duchen v rrhah sind mir aber zu \varm. Ce mi gespud inženjer ustrežejo, potem me še Rcgaška Slatina ne bo \idela. In ^jspod inženjer je svečano obl.iuhil -eine kalte Duche <. Zato je f.. Schrev sedai stalen gost Ilirije. giamofon: Mein Papagei irisst keine hart gekochte Eier... irisst er nkht... se glasi refren. Vćasih se pojavi v kopalisču Cvirn. Saj ga poznate, vražjega dečka s črnimi ciganskimi očmi. S seboj prinese saksofon in s kolegom svirata poskočne šlagerje. Na vrhu stolpa ali pa v solnčališču. Plesalce in plesalke srbe noge. Pa se ne upajo plesati. V plavalnih hlačicah in trikoju vendar ne gre. Lahko bi se kdo pohujšal in morda bi kakega filistra zadel kap. Uprava kopališča pač ne more prevzeti takc odgovornosti. Zastonj se tehtajo Ker ne morejo plesati, se hodijo kopalke tehtat. Pred lokalom nad katerim je s svet-limi črkami zapisano »Friseur« stoji tehtni-ca, ki je vedno dobro zasedena. Tehtanje je namreč brezplačno. Torej prihranite dinar ,ki ga morate odšteti, če se tehtate v le-karni. In to ni karsibodi! Zato ni čuda, da se včasih pred tehtnico kar tare kopalcev. Največ je nežnega spola. Ženske pač vedno zanima koliko tehtaio, koliko so se čez zimo zredile ali shujšale, koliko tehtajo v trikoju, zmanikirane in pedikirane! Ćrnolasa Elica je zadnjič z veseljem ugotovila, da jo je voda le malo »vzela« in da tehta sedaj samo 58 kg! »Še zmerom je preveč!* je trdila njena prijateljica Minka, ki je blondinka in vitke postave. »Saj veš, da moda predpisu-je največ 48 kg! je menila Minka. — No, bom pa še shujšala« se je odrezala Elica. Mož, ki reže kurja očeša Nasproti brivca je buda z napisom ^Pe-dicure«. Za LjubljanČane, ražen onih, ki hodijo pozimi k ^SIonu«, je bila to seveda novost. Skoro plaho so se izosibale bude, ki stoji tik pod stolpom in gospod pediker je imel preklicano malo posla. No, strah se je kmalu polegel in sedaj je tuđi ta umet-nik zaposlen. Zvedel sem, da so se Uudje samo bali napisa » pedicure« in da so se zato moža, ki reže kurja očeša in lepša noge, izogibali. Mož je to kmalu zavohal in prosil je, naj mu napišejo na tablico poleg »pedicure« še »operater za kurja očeša«. In ko so napisali, je začela njegova obrt lepo napredovati. Tuđi brivec je potreben Tuđi brivec v kopališču je dobro zaposlen. Gospodje so postali komodni in pri-hajajo kar neobriti v kopališče. Kdo bo ho-dil še posebe k brivcu, ko pa je v kopa-iis.'u. Tega mucnju so tuđi nekatere dame, Kategorije kopalcev ^Ulni so tuđi drugi, ki jim kopa'isče tu-k"n ali druRače ugaia. Kopalci se dele v več kategorij, v stalne, ilopoldanske, popoldun-s>ke in muhe eno^ri^vnice. Zadnji so tišti, ki Jih je prignaia samo radovednost. Teh je prav za prav milo, več je stalnih gostov. Ia voda, pisani solnčniki v solnčališču in na strehi, rožice na strehi, razposajene in vitke kopalke v pestrih dresih itd. Kakor v kaleidoskopu. Veselo, raizgrano in prisrčno je v kopališču ,med krik in vik se oglasi radio- ki se puste v kopališču striči in ondulirati. Brivec v kopališču pa je nekak zaščitnik in patron vseh kopalk. Kako to? boste nemara začuđeni vprašali. Je pa zadeva tale: Pred dnevi je neki gospod pograbil brh-ko kopalko in jo vrgel na »drei«. Cim je kopalka zlezla iz neprostovoljne kopeli, je stopila^ h „gospodu^^n„enejgič.no^.zahtevala^ porabijo LjuMjančani preeej. VroČe je namreč in da bi jih solnee preveč ne ob-žgalo se mažejo z raznimi olji, dišavami, vazelinom itd. Arnpak je treba omeniti, da se na Iliriji porabi veliko manj »nigerola« j nego na Ljubljanici, kjer je hiJo tuđi treba i preganjali brenclje. Teh mrcin r>amreč na Iliriji ni. Zato se popije mnogo več jogurta in »ehabesa«. Oboje je Ljubljančanom novo, zlasti pa ta preklicani šabes<. Bife Ilirije je sploh dobro založen, poleg jogurta dobite gnjat, salamo, kranjske klobase. jagode, pivo in vino, tako da se tuđi naj-boli razvajeni gurmani ne moreio pritožiti. Za zabavo skrbi v kopališču radio, mlaj-ša generacija pa pridno nabija ping-pong. Bazen je ves dan poln kopalcev in brhkih kopalk. Ljubljančanke so tuđi v kopališču postavne in šik. Ljubljančani jih zvedavo motre in modrujejo, da ima ena »fejst ge-štel«, da je druga le preveč vitka in da je tretje ali četrte preveč okoli pameh!ja. s>e, če kopalci napolnijo njegovo barko in stoječ na prednjem delu čolna v mirnem in zmernem tempu vesla od špice do kopališča in zopet nazaj. Nekaj se je pa vendar izpremenilo v Žanetovi barki. Prijatelja je dobil, ki ga zvesto spremlja v čolnu. To je psiček Rol. Izredno lepa živalca, čiste angleške rasme. In kako je brihtna! Gleda te kakor človek, razume vse, samo govoriti ne zna. Razume bon ton in laja samo kadar je potrebno in pa plesati zna. Lansko leto bi se Rol itak ne rnogel producirati v Zanetovem čolnu. kajti barka je bila vedno zasedena, letos ni gne-če v njem, huda je konkurenca. Zato zabava Rol goste in zapleše pred njimi natač-no po taktu, kakor žvižga Zane. Zane s čepico, smo tuđi rekli. Kar se tiče Zanetove čepiće je pa stvar tale. 2ane ima dvoje pokrivah Čepico in slamnik s silno širokimi krajevcL Letos pa ta pokrivača še počiva v čolnu pod desko in caka — pasjih dni. Saj razumete. O pasjih dneh nismo letos še nič pisali, enostavno, zato, ker jih še ni bilo.. Tišti dan, ko bo 2ane vrgel svojo čepico pod desko in se bo po-kril s širokokrajnim slamnikom, bodo za-Čeli pasji dnevi. »A me daste peljat« Pri mostu čez Gradaščico opaziš na ba-raki ob vznožju Ljubljanice veliko desko z napisom »Izposojevalnica čolnov«. Podjeten Trnovčan je zgradil barako in si nabavil več čolnov, ki jih posoja. Povpraševanje po čolnih je veliko in skoro vsi so vedno »zu-naj«. Na čolne preže na tem kraju tuđi fantici in punčke in se priporočajo veslačem: Gspud, a me daste peljat na špico? Na špici je namreč nekako ljudsko brezplačno kopališče. Na obeh bregoviti kar mr-goli otrok in odraslih ter družin. Tu se koplje vse vprek. Predmestni otroci. ki imajo glavno besedo, uradniki, delavci, skužkinje, tu vidiS že izumiraioČe tipe pravih ljubljanskih srajc itd. Špica je skratka nekak weekend prostor ja najširše občin-stvo. Tmovski pobi in punce iz rabi jo priliko in marsikateri se iih usmili in vzame v čoln ter popelje na špico. Sploh je »Špica« zelo zanimiva. Reduciran bazen Mestna občina je torej reducirala bazen mestnega kopališča. Ostalo ga je samo še tretjina z aotroke. Odraslim je ostala samo še skakalna deska in dvoje stopnjic v Ljubljanico. Kdor ne zna plavati mora pač ostati na kopnem, to se pravi na neredu- skupina obstoječa iz Studentov, študentje so se zadnje dni zabavali z Mrakovim »Sle-pim prorokom«. To vam je knjiga za smeh, kratek Čas in zgražanje, študentje si zna-jo kratkočasiti čas. Najraje prebirajo Mra- kove verze s primermmi gestami in po-udarkom, da se vsi naokoli drže za tre-buh. Na mizi pri okrepčevalnici igrajo Šah, kibici kibicirajo in igralca se razburjata. Na klopici sedi gospod profesor in filozofira o najstvih, kajstvih in morda tuđi še o čem drugem. Na klopicah je še nekaj par-čkov, ona zamišljeno, sanjavo gleda pred>e ali vzhičeno pobrca z nožicami in smejoč se pokaže >>vetle bele zobe, on pa govori, gospod govori... V otroškem bazenu je tuđi živahno. Mal-čki se uče plavati. Veselje jih ie gledati s kakšno navdušenostjo in korajio brcajo z nogami in rokami. V splošnem vldda pa prijeter; mir, \>aj v primeru z lan^kim \ ri-ščem, ko se je kopalo tu nad 1000 kopalcev dnevno Sicer jih nisem štel, ampak veliko nad 50 dnevno se jih je menda ne koplje. Vrišč in ropot je zato letos večji na onem bregu pri Primorcih. Primorci kot zamorci Primorci letos izredno številno in pridno posečajo svoje kopališče na Ljubljanici. Dopolnc in popoldne ob slabem in lepem % remenu jih kar rnrgoli na zelenem travni-ku pred barako. In pa Primorke, to so vam dekletca, temperamentna, vedno \esela, šaljiva. Lepo raščeni fantje so Primorci, vc-drega duha in vročega temperamenta. Nikoli se ne dolgočasijo, če ni drugega leiejo na tla in se s petami po nečem tolčejo. To pa le v skrajni sili, kajti njih program je bogat in pester. Igrajo tenis, si mečejo žoso, israjo karte, šah in različne družab-ne igre. NajzanimiveHa točka procrama Primorcev je pa -Ramona< ali Primorci kot »zamorci*. Ramona, eja pinta, harabu Ramona in zamorci so bih senzacija le-tošnjega velesejma. Primorski fantje p*! in naiprimernejši kraj za taborenie in kopanje. Vsi, ki prvič* pridejo v Reteče. se ne morejo dovol) načuditi, kako, da že prej nišo vedeli. da obstoja v taki blizini L.;ub-Ijane tako prijetno letovišče. Za kopanje je reka Šora ena naibol.&ih rek, ker je zelo topla, tako. da znaša razlika med Savo in Soro po približno 8 do 10 stopinj Celzija. Rajni škofieloški. širom Gorenjske znani zdravnik dr. Arko ie pra-vilt da je Šora tuđi zdravilna, posebno za revmatične. ki sicer ne smejo v premrzlo vodo, in pa za bolne, trudne oči. Ob Sori rastejo gosti ielševi in Da smre-kovi gotdi, tako, d« je v nekaterih krajih podnevi skoro tema v njih. Mivke in peska za solnčenje in za igranje za deco je ob Sori v izobilju. Voda je globoka okoli ene-sra metra, na več kraji.i pa tuđi do dva, tri in več, tako, da je ustreženo deci in odraslim. V več krajih izviraio tuđi bistri studenci, ki dajo izborno pitno vodo. Razni potočići ob Sori delajo kraj še boli idiličen. Iz Reteč vodijo krasni sprehodi v okolico: na prostrano SorŠko polie, opevano od Simona Jenka, v Medvode (eno uro), v §kofjo Loko po senčni poti ob Sori (eno uro), v vas Soro, kjer je svoj čas župniko-val naš Finžgar, na Holm in Osovnik (857 metrov, eno uro), kjer ie prekrasna raz-gledna točka, ra-zgled n« Triglav, vso Go-renisko, vso ljubljansko okolico do Gro-suplja. Iz Osovmka vodi lepa t>ot na Tosc ja Gorenja vas - Reteče in so vlakovne zveze zelo ugodne, je to med drugim važen moment za kuharice in gospodinje, ki lahko v najkrajšem času opraviio in nakupilo vse potrebno na ljubljanskem trtu, tako. da letovi£itr$k:m Jružinim ni trtbi o poctnšcah prav n-; l>/, v skrbeh ra fi-v.la in dru^o. V Rcte^a.i «»:a iuJ. 2 gotti.n.: Prelesnik n Jenko ter mesnica. Dalje je v R-tečah. klub temu, da %e majhna vas (28 hil) 5 :.tJ. - • *eriev. tako da ima:o z<^%:: tud: .o udobnost nj rai-polago, zlasti sedaj, ko kmetje nimajo časa poslušati. Te dnj je bilo otvori eno tuđi novo vtlU ko kopa!i§čc ob Sori z n«d ?^0 orrur canil in okoli 40 kab Kdor hoče tuu .-reživct: počitiisce nfi vsaj sobote :n nedelie v prosti nara\ ne predaleč iz Ljubljane, ta naj nr de por!«'dit v Reteče in dvi! se bo "n ne bo me ža! Javno kopališče v Kranjski gori Poidrua*£.i leta ;e b .o treba, da x n.io končno vendarle dovrtenn kopa!^^e. ki it z ozirom na skrajno romantično lete i« originalni konstrukciji V ' = »eb. ne«a, ki rnu je težko r..-. . . ^ %e] državi. Delo je stalo tujsko-prornemn dm. š:vo ozromne stro$ke in ic ve! ' ^ n», pora. Kopalke je bilo skr:< ;i«. ker so letoviščarji pogre^ali iavnega prostora, kier bi se nemntenn in na *o!nca kopal: Pomankanje kopališča ie skranrt ikodnvalo razvoju IctoviSca. ker *o bi!* i-w stje sredi poletna prav brez naiveč e:i k'>* forta, ki 2a nndiio vsi druca let ~ ,. Zato 'lj dogotovljeno moderno kopa! šče. ki nudi pr»v vse, kar more človek ?ahte-vati. velikega pomena za Kranisko goro in ho hrez dvoma pripomn^lo. da se Kranjska gora kot letovijče razvije do one viiine, ki jo zasluži zaradi svoje lezr in nar^v« ne privlačnosti. KopaMšče bo neoficiieln^ otvorjeno jutri v nedeljo. a tvečana itvo-ritev se bo vriila porneje sredi sezo.ie o pr:l:k! proslavitve petiadviisetletnice tu?-sk'i-priimetneja društva v Kranisk' a >r . Stavbno gibanje v Ljubljani i. i>atjt*L ix*i«-lovatelj Lole* i -ki& vozičkov, je «lelavni<*o v Zvon« <-r., ulni zelo poveeal in za pno nad>tropje \zlnjmL \* pritličju Iwn1r- tl.'l;nnii-:i. v /ti>r!ijih pro-»torih pa »»kladiica. Zi"1o\je ;«- po\ fi'r'in -pritlično hi.-o s pod*trt--iiii!ii »-tanuvanjem v grobem (gezidano in pokrito. Ko nupravijo šp miiarji, pleskarji, pe^arji in slikarji ivo-je delo, ho dobil go«podar uporabno dovo-ljenje. Zidarska dela izvr*»uje ii«lar«ki moj-ster Fr. 2i\er. — Ob (V«ti v M««tni tog j« E. PopoviČ povečal -'>-i'hiar«iko [^oslopje Uk. en trakt, ki je ie pokrit in r>o v kratkem poraben. — (>t» «1e*nem bregu liradaž^ir« *ta ?i postavila lično dvojno nišo Adamii ia Zupanctč in že tu«ii ?tanujeta pod «\ ojo streho. — Na Viču m jaradi kl/u^avniĆartki inojster J Sterraen»ki y<*pr>dar»ko po-islopje. Zidarska dela izvrsuje zidarski moj-Mer Fr. Mannčič. P«*lopje bo kmalu p»-tabno. — V Rožni dolini se je lani jako dosti zidalo. Tuđi leto« ra#ejo pridno ii tal manjše in večje hiže in vile, da>i je toar ZJiat-uo podraži *tavl>e. (ia. Heuižgsr >i gra ii tu svoje ognji^če in dvorište. \VokoprithČa« hi^a * podstrelnim ^tano^ani•Jlll j# pod streho. VrSijo me mi/arska d*la. kakor: vladanje okenjikih okunu in j-m Hioj^v. Hi-*o je udal zidarski mojster \ r. 2ivec. — Korenceva visokopritlična hiia jt* ipravlj«-na pod »streho / \a\ so \ IHu -^ manjka zidarska in [>.i mlinarska dei.i Zi iarcka dela j« izvr^il ttavbnik Ertl. — 1^. l>robei im* vi*okoprit!it'iio hiJto toliko *ez.idano, da bodo te dni tfsarji [*>»tavili streimo. V hill bo polet; pritličnega tuđi podstreSno ttani>« vauje. Zidarska d»M.i izvršuje X iiattelino. — Nekoliko \i^-- ^»>ri ob Vedm |»otj »toji li^na vila A. Knez** s Vica.. Zdaj *e ometa« vajo s=tene. Pod to strebf) ho več stanovanj. to je v pritlirju, v 1. nad*.tropju iu [>a pod streha Zidarska deU iivriuje iidar#ki nioj>ter Kozamernik. — Strojevodja Furlaa ima viMikopritlicno, rijonad^tropno hiso ža \h*.\ -'r^'ho. Potslopje je \>>\<■ ►•111 gotovo, Manha zi-hti>ka in »i!A;ir>rL.i i< ia *e blila-jo koufu. Zidarska lela je imel v rok ah fitavhmk Matko Curk. — \ blizini Furlano-ve^a doma fci je po*tavil *voje o*»n .ii**« m dvoris-če Palčar. V hi*i je pntli< - >ko- pritlično in pods-trešuo ^tauovanje. Cvet-lice na oknih nam mulce povedo, da #o im v njej Ijudje. Ukoli hi^e je v delu betonski podstavek ta o^rajo. — Kunaverje\a hi5>a s pritlicnim tri podf tr^>nini stanova njeni je v £rot>em io/i.iana. Zidarska in minan»ka deln ne *■b Ce*ti ua Roiiiik tik gozda ra*e iz tal dvonadstropuo bivaliSče gledaliike igralke Marije Vere. Visok betonski temeljni iM je dodelan, idaj se lida opečno zidovj«. \ ila lx> iui^la teraso, s katere bo prelep raz-trled proti jugu in zapadu. Zidarska dela tzvrsnje *U\hu.» poijetje G. Tonnies. Pri voljnih. Kapitan izipraš*uje no\in-ce. Kaj J« teren? — \ praša Janeza. Jancz mok!i. — Tf> boš ra \eixlcr \cdcl saj begaŠ tam že osem tedrov dan za dnetn. — IV I ^' lcakor io je imcl moj avto. — Zato se verklar ni treba ustra- 3U-ti. — Kakpr«ra«atbe T n*ši vejski in morua-rici. Napredovali to: v j>eljoti za polkov-uike podpoikovniki MUan Majcen, Alojz Sajbel, Franjo Malčak, Miroslav Martindič, Franjo List, Karl DoU'ne in Josip Horvat; za podpolkovnike major Ivan Broaovič; v iuž°njereiki ?troki za majorja kapitan I. klate Oskar Kirchbaum; za [Kniporocoika narednik Anton Komel; v ekonomski stroki za pod polkovnika majorja Anton Hivert in Josip Luckars, za majorja kapitan I. klase Josip Sušnik; v inženjer^ko-tehnični §troki ia majorja kapitan I. klase Anton Sep; v geo-ietski stroki za majorja kapitan I. klase Vitomir Nem^Ček; v eanitetni stroki za polkovnika podpolkovnik dr. Viktor Ruiič\ za majorja kapjtan I. klase dr. Miroslav Purher; v veterinarski stroki za polkovnika podpolkovnik tiki s Francijo. R. Jo-cimović je priobčil te dni v beograjeki Politiku: svoj razgovor s prof. Eifienmannom. Uvodoma piše obširno o Eisenmannovih zaslužan za slovenske narode, potem pa sledi razgovor o intelektualnih stikih med Jugo-sloveni in Francozi. Prof. Eisenmann pri-poroca, naj bi se v Beogradu oenoval po zgledu Prage in Varšave francoeki institut. Jugoslovenski profesorji naj bi hodili predavat v Pariz in za Francoze naj bi bila izdana jugoslovenska enciklopedija. — Iz zdravnfške službe. V imenik Zdrav niske zbornice za Slovenijo sta bila vpisa-na zobozdravnik v Ljubljani dr. 5rane Tav-čar in kopališki zdravnik v Catežu dr. Ivan Matkovič. — Iz sodne službe. 2a višjega paznika zvaničnika pri moSki kaznilnici v x\\ariboru je imenovan paznik-zvaničnik Anton Bizjak. Upokojena sta sodna slugi Jakob Ozrizek pri okrainem sodišču v Celju in Majko Zavcrl pri okrajnem sodišču v Sevnici. — Razpisana zdravniška služba. Kra-jevna bratovska skladnica v Ljubljani raspisuje mesto zdravnika za zdravlienje njenih članov v Litiji. Prošnje je treba v!o-žiti do 1. julija. — Tolmać nemškega Jezika. ViSie deiel-no sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Ludovika Grobelnika za tolmača nenškegi jezika pri okrajnem sodišču v R;bnici. — Iz »Uradnega lista«. *U radni list« št. 63. z dne 21. i. m. objavlia zakon o posiov-nem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o ustroju državne uprave, izpr^i!j:-!-1 j iii dorolnitve carinsko-poštne-ga prav.luika, pravila za polaganje izpita za zvanje inženjerja profesoria na srednjih tehničnih šolan, naredbo prosvetnega ministra o ekvivalenci šolskih dokumentov in izpremembo v pravilniku državne likvi-dacijske banke. — Prepovedan inozemski list Italijan-ski list »II Popolo della Dalmaiia« je pre-povedan v naši državi, ker piše proti interesom kraljevine SHS. — 0 te naše ceste! Nobena cesta, ki vodi iz naše prestolniee na deželo, ni brei-hibna, ali daleč za vsemi je cesta v Pol-hov gradec. Ob z Gradasčico na Viču ima ielezno ograjo, ki je od rje tako razjedena, da ni več koe fvoji nalogi. Ietotako je od rje uničena in ekrivljena železna ograja tik ob Gradaičici prexi Kozarji. Ob strmem bregu pod Gabr-jejn je pa lesena ograja do malega razpala. V varstvo vozovnega prometa je treba vee te in druge nedostatke nemudoma odstraniti. __ Otvoritev planinskih kor. Erjavčeva koča na Vršieu je bila stalno otvorjena 16. r. m. Mojstrovka je po novi poti dostopna, Triglavski ilom na Kredarici 6e otvori v ne-deljo dne 2.1. t. m. Triglav je dostopen od veeh strani. Aleksandrov dom se otvori v torek 25. t. m. Za Vidov dan bodo otvorje-ne in oskrbovane vse komo. Ko je prišel kmet Ajrula Barjamović ix vaši Marevae pri Gnjilanu neke^a dne s polja domov, je nasel svojo hišo prazno. Njegova lepa in mlada žena Pačija je izginila. 71etna hčerk« mu je pa povedala, da sta prišla *o-eeda Ametović in šinanovič, ko ga ni bilo vi in šinanovi-ćevi sorodniki osvetili. Barjamovićeva čast pa še ni bila oprana. Osvetiti ee je hotel še Muratu. \eke«a dne je zalotil njegovo žeuo na polju inje uetrelil na njo, toda ni je za-del. Moral je Lbeiati nazaj v gore. Končno so ga oroiniki ujeli in ivočili §odisču. Bil je obsojen zaradi dvojnega umora in po-ekusa umora na 15 let ječe. — Tftiotapci tobaka. Iz Subotice poro-čajo, da so finančne oblast: odkrile tiho* tapsko tolpo, ki je razpečava'.a najiinejši tobak po mestu in okolici. Komisar finan* čne kontrole Miroslavljevič ie opazil. da se v njegovem okolišu kupuie v trafikah rai-meroma malo tobaka, da pa seljak: kade najfineiii vtihotapljeni tobak. Opozoril je finančne organe, naj strožje paziio na ti-hetapce. V vaši Cauloviču so financarii preiskali hišo nekega kmeta in odkrili ćelo skladišče vtinotapljenega tobaka. Sredi dvori^ča je bil kup slame. Ko so slamo odstranili, so opazili vhod v lepo urejeno klet, v kateri je bilo 505 kg tobaka in stroj za rezanje tobaka. Pri sosedu pa so naili 150 1 neprijavljenega žganja in 300 kg tropin za kuhanje žganja. Oblasti so tobak in žga-nje zaplenile. Tihotapce so aretirali in iz-rocili sodišču. — Hotel je umreti v svol! hi^i. Kakor smo pred dnevi poročali, je nastai v Oštt, rijah pri Ogulinu požar, ki ie upepelil 9 pos'opij. Pri gaSenju je dobil posestnik Sti-pe Mihajlovič težke opekline. Prepeljali so Ka v ogulinsko bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Starec ie slutil. da se mu bliža zadnja ura in je zato prosil zdravnika, na] ga puste domov, ker hoče umreti v svoji hiši. Njegovi Želji so ustresli Doma-či so sa odpeljali v Oštarije. Nesrečnež ie doma k-nalu umri. — Pred veliko letalsko tekmo v Za« crebu. Te dni ie imel zagrebški Aero-klub sejo, na kateri \e razpravljal o reorganizaciji kluba in sklenil prirediti v avgustu veliko letalsko tekmo v Zagrebu. Tekma se bo vršila 8. ali 9. avgusta, ker bodo te dni pristali na zagrrebškem letališiu italijan-ski, franeoski, angleiki, nemSki in švicarski avijoni, ki se udeleže velike mednarodne letalske tekme. Definitiven pronam tekme še ni določen. Zagrebčani bodo vsekakor imeli priliko videti redke zračne akrobacije. Med drugimi se bodo izvajale akrobacije iovskih aparatov, boibe v zraku in drag-e atrakcije. — Tihotapec safaarina in dsaretneca papirja. Zagreb^ka policija je prijela t:ho-tapca saharina Miroslava Ivančica. Prišel je iz vaši Oporovca v Zagreb. Ker se je zdel stražniku sumljiv in se tuđi ni mogel legitimirati, so ga na stražniki Dreiskali in zaslišali. Pri njern so našli 41 zavitkov saharina in veliko -količino ci?aretnega papirja »Otoman<. seveda brez banderol. Ivan-čič je rodom Iz Gradca in pristojen v Ko-privn-co, kjer je služboval pri nekem peku. Pozneje je Dostal zastonnik neke sli. karske tvrdke. Ker mu pa pošteno deln ni dišalo, je začel tihotapiti. Prodajal je s«ha-rin in cigaretne papirčke po vaseh. Poli-cjia i© uvedla obširno preiskavo, ker se zdi, da je Ivančič član dobro organizirane tihotapske tolpe. __ Borovnica. Sokolsko društro priredi dne 7. julija javni nastop, rdruŽen z rrtno veselico na «en?n«m vrtu g. Hele Svigljeve. Opozarjamo izletnike v Pekel in borovoi-5ko okolico, da je zapro§en vlak, ki bo vozdl proti Ljubljani o polnoči. N&znanilo! Pisama Podpornega društva slepih v Ljubljani &e je pre«elila ▼ Klju-famičarsko ulieo St. 3, II. na^stropie. Vhod Me«tni trg 22 ali Cankarjevo nabroje 18. Podpirajte ria«ti sedaj najbednejle slepc. 6/L — Vie nosi le kopala« oblek« znamke :1KKOLJ«, ker «e odlikujejo po isvMtni kvaliteti in cudovitem i^tavu barv. 65/L Iz Ljubljane —lj Merkurjer izlet Trgovsko društvo >Merkur* v Ljubljani priredi za svoje članstvo ter prijatelje društva s svojimi rodbi-nami v Hedeljo, dne 7. julija t. 1. celodnev-ni vrlo hvaležni irlet na prirodno najlepšo točko Kokrske doline v vaa Kokro pri Kranju. Odhod iz glavnega kolodvora • turi-stovskim vlakom ob 5. uri 15 minut rano ter povratek z zadnjim vlakom v Ljubljane Prijave, ki so potrebne radi prevoza Iz-letnikov iz Kranja do Kokre ter radi kosila, eprejema društvena pisama Gradišće 17/L (telefon St. 26—52) najka§neje do po-nedeljka dne 1. juli ja v uradnih urah. Vabimo na obilno udeležbo, zlasti le gg, p«V' ce. — Odbor. 384/n —lj Obn»T« i« pretila*« kiš. Csdova hisa v Zvezdar«ki ulici te obnavlja in beli zunaj in znotraj. Zunanje stene se morale dobiti do malega ve* nov omet, da ee more hiia okuftno pobeliti. Hido obnavlja stavtv- nik ini. Đukič. __ V Erjiveevi uliei ee beli vila Seunigt)vih dedičev, kar bo kolikor toliko "povzdignilo mičnost ondotne okolice. Obnovo izvrSuje stavboik S»mlelowski. — Odri ob Lokarjevi hiši na Sv. Petra ceeti hiš. Stev. 85 kai^jo, da dobi to po*lopje novo luna nje lice. Obnovo vodi »tavbmk Adolf šuster&ič. — Na Bor6tnikov«m trffu *• pr€-zidava in preurejt hUa štev. 1, nekdtnja škofova lastnina. Sedanja nje imetnika sta ini. Miklič in pa el^ktromont^r Iv Mihtlčič. Inž. Miklič preureja evojo polovico hi4e, Mihelčič je pa podrl obee^tni prizidek. na dvoriJfcu si pa tida garažo. Delo ixvršujeta arhitekt Miroslav Zupap in stavbnik Polja-nec. —lj Kaj le z inkorporadlo Brinia la Sv. Križa k obćlni Ljub^aM? Kot znano, je mestni občinski zastop Ljubljane v svoji redni seji dne 14. novembra 1928. sklenil priklopiti k mestni občini Liubliani tuđi Brinje in pokopališče pri Sv. Križu, v kar ie že poprej občinski zastop na Jeiici v svoji seji privoli!.- Od dneva sklepa, t j. od 14. novembra 1928. je tuđi pretekla doba za vlajanje ugovorov oroii omenjene^u sklepu, je *orej sklep postal pravno velja-ven. Pričakuje se, da -Uradni list« c.m prej razglasi omenjeni inkorporaciji kot zakonito vel;av".i. Komorni večer coiencev dri. kon-»•rvstorija se bo vriii v torek ?5. t. m. :n ne kakor javljeno v poB*đeljek -^- *- ^n-ob 20. uri v Filharmonični dvorani. —li Mestna vofaikl urjd bo v sr«do in ćetrtek, i. j. X>. m 27. t. m. zartd: ;.kf. nja prostorov za stranke zaprt. izvzet: *o le Mi]nl slučaj:. —lj Ro»ki odbor v Ljubljasi in Ru*Wa Matiea obv«>3iČAta, da ?f» bn flutil v B^'ielj^, dne 23. t. m. ob 9. zjutraj v pravofltvni Va-peliri na Tiboru parado« za dn* 14. t. m. v Petrogradu ustreljenim »tud. mH. Jun-jem Jermolaj#viČem Kanskira. Pokojni mladini?, ra kateriitt žaluje rodbina prof Kanskv, je bil po mat«ri ne^ak inaa^sa egiptologa prof. Turajeva. UČil *e jp na medicinski fakulteti v Rigi, a hrep*»nen,;e po domovini ga je pripravilo do u^Adneea koraka. Oktobra leta 1927 je prekoračil *ovj<»t-sko mejo, ker bi se bil rad vpi«al na do-mačo univerzo. Naslednji dan je bil raprt in po dveletnem bivanju v j**či napo*ilM ustreljen, ker je odklonil gnusne ponudb*1 vofauniti sovjetom v prid me4 emigranti. Umri je 25 let star. Večnaja pamjatj! —lj Orkestralno društvo GUsbene Mati-ee javlja članom, da se vrši generalna vaja za naetop ie v ponedeljek, 24. t. m. vsled produkcije drž. Konservatorija, ki je v torek. Vaja ob S. uri v Glazbeni Matici. V*i in to?no. — Odbor. —lj Načelstro bolniške blagajne ljubljanskih tnestnih nam^^enreT »kliru]^ za v torek, dne 25. t. m. ob 18. v mestno dvorano izredni občni zbor in prosi, da te ga članstvo zan^sljivo u^^leži. —lj Mladin^ki odsrt Sokol L bj Taboru priredi v nedeho, ?3. t. m. za svojo deeo pesizlet v 3oitavce. Zb;ral:4čc ob 1 uri po-W5'.dne na Tabora, cdhccj r»čn« »b tn €ttrt -» 2 \"abl:ei: ^«1 s'arš' Iz Celja —c Vpisovajije na dr|*\ni de>Vi ne* ščanski šf>li v Celju v pr\i razred bo v po- nedei:ek. čr.t 1. julija r>d 8. do \2 ure. Spre;emaio se učenci, k: s- u&pe^i **i-romi pred>?:t^ ub^ž-nn spriieva « —c Cvettidal dan Dri. krti ial*it« d»?t in mladine v Cehu ie priv d^hro m ?id^-vcljivo usp«;. Odbor se v$em !t na dfjav«! dcikl m+> ićaMlrl ««11 v Celju sf 19. juni**. Izmti 2r> u-f#neev IV. r*zf4* se je prffavilfs 33 i ! pf'vat;*t U«p#h ti-pita »€ bil sledeč: r odličnim u«p#»^m t, % prav dobrim 1<\ z d^fim 15, t rt4««tu m 7, 2 u*enca pa *♦» bi'a repr^K rtm ?* 2 meseca. —c Tombola društta rx>*tnih u*ltti>»#«-cev ;e kfiniali s prav u2f»dn.m f#ru!Tamm-G'avne dobitke «« prejef:: l.vtln' *'?&\ tdč. Aniet Ravnak. moi^n kal« fdč L'zilrt Kosir. žen«kn ko'o ffd*. P«za ICnef. <*vm Z Lovrenc Sodjt. ster.sk« ur« i. L»"»p^!d Sinkovič, W k* sladkoria rt. Btfts Zt-drave*, mnJko obleko t- Fn^itn Puf, Htio platni t- Aloif'i ZuptiĆiS. %tt\n% ;• pi\"^ C Juln' Pedlistek, lunkn t- r*rtnc DiruSef. ?er. Znaffilno je, da <> veft'.n« rliv^'h d^ birkov prtjelo sirornt^n« de'tvsKr*. Prošnja policijskemu ravnateljstvu Ponočniiki so postali že tako predrzni. e pa-. santov. ne glede na to. ali nodi neiec p^ i trotoariu. kar b; moge! potrditi tuđi slul-' buioči stražnik na Ambroieveaa trgu. Priznavam, 4a so mi vsakojake d.rk« kot scertaiku vseč, vendar ne one :a na tako prometnih krajih, katere vrJe voraii-iottrri s leJkimi skrop.ln.cami ljubljanske meitni občine, ksr tuđi s!ednii ne more biti v Vfi-rst. — Vsakdanjl pa^ant in oćivldtec. Operne predstave na prostem -K*j pa spet t* Untatira?« bo a\4f&Uc4* dejii. — O, prav nič! L« pojdite parkfft idiporedoma v tej Dezno*m vročim v ope* ro, pa, Nam bo goto>o fcinil« ta rnitei v gl»» vo — cc ste imeli &eve4« že opravk« % »opeto na pro*tcm«. — Mnogi hvtl«vre4« nega. jt ž« atoril n*š neumorni operni ra,v« nateij g Fohč *a povzdiga in procvit g\$* dahšCg. Kaj ko bi poikusil u\«sti po rglocju nekatenh inozemskih, v poletnem ćs#u u&miljenih, glediić — operne pred:*t»>e aa prostem? Pa to ne bi bilo »eveda **ncio r%» di vročmc, ampak tuđi radi — »lepiega«! Večkrat *em rc pniostvoval takim pred« stavam m r«čem vajn, da jt bilo »ijtj-no na« besko. Svei in čist zrak ter nebeski — praMm nebeski -~ gU^o^ i in nebeski mke-*ter Prav glazbena 4ehkttesa! Ali »i m<*» rete ztlcti še kat več? Jaz že ne! Ncpo« zabno mi je ostalo vse to v spommu Prepričan sem, da bi te isto obn«*l<» tuđi v Liuhliani. kjer imamo kakor naltftĆ za to — v iso-bilju — p^lprl^Tlcgt tartnt m ti>di tozadeven franzma ne Iffi bil tako dr4g. da bt s« Kil& treba ban deficita liu< bitelji glatbe bi bih ra to velikopottfna delo relo h^aleinl in uipeh bi n« i?r»*tal. L«p« poskusna prilika g» iz^ «dKo trjt bi bila o pnltki je««n*ke2a \clc»cjna. Kl 41 pravit« k t«tnu g ravnatelj m — *+ rap ume — cfMijana uprava glediića? — 2tltl bi slišati vise mnen.it! Rtden obiskttvaUc gledišiš Vzrok padca konzuma tnbannih izdelkov V eaa*pis.[u objavlj^n^ .statistika ukasu-j^ zna^o pad«c komuma tobačnih izdtl-kov. — Viroki padru ^o m*d drugim ttHi. da *«» bolji« vrste tobaka uvaiajo v mo-ftntftvo, eim se flabii tnbak prodaja »loma. Tobahii izd^lki *o alabi, kritika ^ v tem primaru upravičena- K^r w» po vrhu Se zelo dragi, je ab#tinrn<*a ^aJ# <** <*■* do dne vptja. — Ti momenti pn^P^uj"]« tihotapstvo zla«ti » riparetnim tr>b«Wf>m Svalčice so poleg tega »Ubi*, ker *o l*p-l.l*»ne io b# ti«kaw Ljubljanska trO^fna t«varna u^nluj« kf»t mano, i«io l«brt amf»tki. tmodkt 4ru|ih tovirn «o na naravnoM %p*f#W in Jih k*-dilci odklanjimtv Skrajni ?an hi Jbil, da «* tuđi v tetn p*-ItlMu napravi rem«dura in te naj i« ■/» dober denar tuđi dobro, n« pa $laho Klago. Vge svalčice pa *«► aaj itdaj« samo \mp-ljene ali »smo tiskane, da nam kadilren ne bo treba Mati od tobakarn*» do Whakar» ne loviti priljubljene ti#kant rigarfte. Ako »p b§ U nasvet \^>oliteval in ixv#-.IpU ni dvoma, da se bo konturu v»ab to-ba?nih iidelkov dvignil v dobro drjav^i blagajni in v zadovoljstvo konz4un^ntwv t«r tobakarnarjev. _ VeČ strastnih ka4il<"*^« Pristopite k „Vodnikovi družbi" Štev. 140 »SCOVENS1CT NAttOp«, dce ». fenija 1929. Stran 5 Coock o svojih avljendrih izkusnjah Tajnik najvccjc strokorne organizacije na svetu A. J. Cook o življenju t premogornikih britanske države Tajnik največje strokovne organira-čije na svetu A. J. Coock je objavi] v angleških listih zaninm Clanek o svojih življenjskili izkušnjah. Dasi je Coock mož, o katerem se na An^leškem mnogo govori, posebno v delavskih krogih, vendar je bilo doslej zelo malo znano o njem in njegovi preteklosti. 21 let v podzemnih rovih Tako piše Coock: Življenje je bilo zame vedno borba, ki se je pričela v moji otroški dobi in se nadaljuje do današnjega dne. Moja prva zaposlenost je bila pastirska služba na farmi, kmalu pa sem postal hlapec. Poljsko delo mi ni posebne usajalo in bil seun še takorekoč »po-ba«, ko sein prišel v premogovni revir za delorn. Rudar je imel v onih dneh boljšo plačo kot pa delavec na polju. Danes ni med njima skoro nobene razlike. Kajti oha sta enako slabo plaćana. Na papiriu seveda stoji, da prejema rudar več, dejansko pa je poljski delavec skoro na boljsem. 21 let sem kopal premog v podzemnih rovili ter spoznaval življenje, kakrš-no je v resnici. In ni mi žal, da sem kreni! na to pot. Pomilovalno se nasmeh-nein, Če slišim govoriti o življenju in doživetjih. Pri tem imajo seveda v mis-lih nočna zabavišca, bare. pijančevanje ali pa filozofirajo budalosti, ki so jih po-vzeli po kakem šundu. Odgovorni funkcijonar Trade Uniona Vzemimo dva mladeniča, od kate-rih je eden rojen s »srebrno žlico« v ustih, drugi pa je sin rudarja, podiem-nesa krta. Pni je pravkar dovrši! svoje studije, prišel je z univerze in ima o življenju ravno toliko pojma kot njegov pes o matematiki. Drugi pa je že od otr^ških let okusa! grenak kruh, ki si ga je služil s trdirn delom svojih rok. Morda ima tuđi že ženo in deco, za ka-tero je dolžan skrbeti. 2e davno je spo-znal, kaj pomeni beseda glad, stradal je ko je premogovnik počival. ko ni bilo naročil, ko je vladala splošna brezpo-selnost, ali pa ob stavki. Vedno pa je vztrajal v borbi kljub temu, da morda doma v omari ni bilo skorje kruha in so bili stavkovni fond! že davno izčrpani. Morda je v otroški dobi videl nekega dne kratek sprevod, ki se je ustavil pred vrati njegove matere, v sobo pa so molčeči možje prinesli vse, kar je ostalo od v rovu ponesrečenega očeta. In videl je. kako je med tem, ko je oče Še ležal na mrtvaškem odru, mati pripravljala jed, ki jo bo vzel s seboj njegov starejši brat, ko pojde zvečer v ro-vc. Kmalu, prav kmalu pa je tuđi on moral v rudnik. Kdo teh dveh niladeničev ima več živUenskih izkušenj, ni težko uganiti. In tto je življenje v splošnem po pre-mofovnlh revjrjih britanske države. Ta-ki m slični vtisi ostanejo za vse življenje neizbrisni. Mnogo sem se naučil v 2\ letih pod zemljo, še več pa, ko sem posta) odgovorni fupkeijo-nar naivečje strokovne organizacije na svetu Trade Union. Zakaf je Tradetmiomst atro-koTno organizirali Velika većina mojih rojakov se je leta 1026. ko je delo popolnoma poči* valo skoro po vseh revirjirt, zgražala. ker so se rudarji borili za ohranitev 7*urnega delavnika in povprečno pla« čo 30 in pol šilinga tedensko (679 ČU narjev), kar za angleSke raz-mere ni mnogo. Na drugi strani p« so bili zo* pet mnogi, in seveda jar med njimi, ki so trdili in Se trdijo, da nihče ne imej preveč, dokler je Še kdo, ki ima premalo. Dejstvo ostane, da skuša sleherni zemljan ohraniti, kar je njegovega in če mogoče, to se pomnožiti. Življenje je borba in zmaga gre močnemu. To je zakon, katerega delavec zgoda? spozna in baš zato je Tradeunionist stro* kovno organiziran. Zaveda se. da je slaboten, dokler je sam. močan pa v skupnosti. Življenje je borba. Zato je zdravje najdragocenejse. kar more človek imeti. Delavec slabotnega zdravj^ ne more tekmovati z močnej* šimi tovariši. Tuđi pogum je za pro* Ietarca velike važnosti Pogumno se mora zoperstaviti z legalnimi sredstvi onim. ki j?a skušaio podjarmiti. V vsakem primeru mora imeti dovolj poguma za bodočnost. sicer je iz^ub* Ijen. Človek, ki se V»oji svojega last< net?« mnenja, ni zmožen voditi druge N<> oozabtte na zelenio roleo Življenje me ie naučilo, rh mora biti ćlovek uljuđen, obenem pa tuđi rogumen, ako hoče kai doseči. Tođa med tem. ko je potrebna mehk«i ro* kavica, ne smete pozabiti na ?e!ezno roko. Paradoksno se sliši, a je lesnično, da novi izumi in nanredek v inđiisrri* ii in drugie množe člove^ko gorje. na= mesto da bi ga blažili in l-nšali. Veda. ki tira ljudi na cesto in v Krezposel* nost je brezčutna veda TiV napre-dek je le napredovanje v — prepad. NTisem nasprotnik vede in stroia. hočem pa, da bi bilo to dvoie člove* ku v bTagor. n ne v pogibeli. Beda gr« sporedno z izumi Najbridkejša iskušnja mojega življenja je, da razvoj novih virov bogastva nivadno spremlja siroma* štvo. Beda koraka sporedno z izumi. Zavedati se moramo da smo vsi ustvarjeni po božji podobi in da ima« mo vsi pravico 1o življenja, pa naj si bo rudar ali milijonar. Življenje bi bilo srečneje tuđi za milijonarje, ako bi se vsi tega ^avedali in se tuđi po tem ravnali. OTROiKt MOGAflCl 'ilOOH Najveći skandal nemške justice Čudna Tloga višfega đržarnetfa pravdnika Miillerja v procesu proti Uapca JakiAoTskemu, k i je bil na podlaci indicij 6b*o- ieo ma murt in uanrcen. Proces iproti moriiou 3 letnega ne-zakonskega sina Ide Nogens EwaWa se deli v rianala krivim Mat>ca Josefa Ja'ku-bo\isfce£a. ki je to! lanak wte*m v istem me^tu o*bsojeTi tia simrt :.n t?udi u^nrčen. Druiri \n morda ne zadnji del procesa je bil koncan v torek pred poroto v Neu-Str«4i«ftBu, ki je morala čez š^riri leta popravirti krivično raz-sodibo pnres:a jx)rotn«s:a jvod'sća. V n«Arai5nef$em pog:le%^ke?a "n kako ie bil nesrečnež na podlagi pr'čevanja Irudi. ki so bili sami osihti-lieni soudeležbe pri umoru :n ki so v drugem delai procesa tuđi ni«topvh kot obtožencr. obojen na smrt \r\ usmrćen, je jedimstven in v nnem je treba i^kati hidi pra^i vzrok Sfpiofnc-Z2 zanimanja nenršVe ia^'TlostT za ta proces. V prvem Stadiju preskave zago-ne-tnega umora sta pričali izpovedi bratov Nojcens. Friedridia in Avgmsta, o čisto d'-rugačnem historijatu zločma. Avfust je prvotno prianal, da se ic mudiJ na dan umora v vtsi Palincen ;n da se je fločint udeležil. friedrich je pa primat da je pri riočrnu posna-zal. Todt oba sta <5olžiU Jakwbo\'iSlke-?t, da iu je n asova dal nai deSka umo-rita. Usodme«a dne — 9. novembra 1924 __ Kahierjeva ?n KreutzfeM ništa Mla v Paliflgenu. Din trred nminim od'hodom ie JafcUbovsk! baje postel Friedricha k Avirustu. da bi nw naro-č'A, naj priđe druzn' dan v vas. Friedrich In Avsrusta 9ta bajc vedela. da zre za umor 3 letnejra twaMa. Dru*', dan ie A\-srus* res T^iSei. Friedricha ie R**»*ć«va v kraij«wtru SMS Fran K&. L*in»k. M«r>toof. Cankarj»«a ui ' .zr\a'.l na morišče. do-čim so druff'i?'. ena^ko osurrrlieT;m. iv>» maeall iz prt;skovaMesra zapora. V'prašanje kri\\5e \n n*ot:vnv je Se ved-no nejasno, pr'mcr Ijktibovskcsa ie b:l :n ostane 'ust Cna zmota. a p^> krivdi 1alvfcore;sikavn n: nije^ar 'zpre-rn-en!a rn na tem vc ne more n čc^ar izpre-menit!. dokler umoc malein Fwalda Nogcnsa ne bo v \^en po-drohno^tih pojašnjen. To b; pomenilo tretio fazo te ^enzac:Analne afere. k\ bi pa mogla ma stopiti samo, če bi vsai eden clavn;h krivcev s\rok de že polaeorna izluičajo junaki in junakinje. k«uerijn je ljubljansko obein-stvo poklonilo in izelasovalo primat. Glasovanje se vrši v razmeroma pravil-nem redu. Cetudi bol] ali manj pod vplivom proti koncu icralmh filmov, katerih vtisi so pač ?e najbolj s\e2i, sre vendar glasovanje preko tega, sicer važneca momenta in ubira i«ralce, igralke iu filme s precej ne-prtstranskirn in nevplivmm okusom. Pač malokaten oJ po^ame/nih i&Uso-valcev si je motel predstavljati, kako vt-likcsa pomena bo to glasovanje za splo&no cenitcv naše^^ fllm^keiJ občinMva, kiko častna ali pa tuđi kako porazna postao« lahko ob koncu generalna ocena IjublJan-ske*a hlmsketa okusa. Toda vse ka2e, da je — kakor ljubljanska ijedalilka -< ludi ljubljanska filmska publika na zelo visoki stopDji in ud njena izbira kaže na selo čast-no odločitev. Pa naj potem glasuje gospod za izralko ali pa dama za isralca — po-vsod je opaziti že nekako s zgo.fo, smotre-no urejevanje in razločevanje kvalitetnih fiimov od slabih produkcij zakonitih eno« dnevnic. Da pa bi vedelo ljubljansko občinstvo, kako aktivno sodeluje s tekočini cltsova-njem, kako neposredno pomaga pri izbiri in i u^meritvj repertoarja za prihoUiijo iczono. tedaj bi se v ;e večji meri posluže\alo rtz- I deljenih glasovnic — dokler je ?e čas. JLugust JBlcneA*. *& žNa valovih strasti Armind je izsiml in r>ustil vra.ta.rta sanie-ga. Vratar je stal ves presenečen ob zivek do z-admjesa upa, si je rutli naž vratar kmalu opomogel od presenečenja in pomisli! je, da mu ute-sme radodama markiza res dati napitnino, če že nt tako bogate, kot moznal markfzino kočijo in ker je iz te*a sklepa!, da se name-rava nekam feiati tid in da doblm tato od milostive rospe markize napitnino. Markiza ifl baron, kotnornica in U-kaj so začuđeno riedati vratarla, kl Je težko đihal in lovil sapo, ker je na vso moč hitel po stopnicah. — Monseigneur !e pozabil doma ključ od vrtnih vrate, — Ie nadaljeval vratar, — toda faz sem se pripognil in vse je 51o srladko od rok, verjemfte mi, gospa markiza. Toda, da ne poiabim, monsei^neur je izgubil pred našo hiSo s srebrom in zlatom okovano đoio, — je pripomnti In se ozri na lakaja, češ, pa je vendar nisi ti pobrai. —- Ka-J rj»ra\1 ta klada? — je vrfdift-nila markiza. — Pijan ie. — je tnenil baron. — In da dobim napitnino od zospe mar4cize. — je nadalje-va! vraala in Ukal se je dr*at zm. tretah od sroe- ha. Markiza in baron sta pa postaU naenkrat resna. — Cez vrt! — je ponovila marfoi-za. — Ka-j je isikal na vrtu? — La^al je. da ga caka kočsiaž, lopov! Dejal je, da Ima M$uč o<3 vrate in da je že o*pe4ovaflo pri§el čez vrt. mrcina gmda. Marfciza se :e kar penila od jeze. — Spremili ste ga čez vrt pravite? — je vprašal baron ves iz sebe. — Da. b«tf sem tei>ec, — je priznal vraitar. — In ko sva do spe 1 a do vrate, ki so bita zaJdlerrjena, me je j>ris«Iil, da sem se r>r?po«?n>-i]. on mi ie pa stopil na hrbet in prepJezal z'd, capin! t— In potem? — sta vprašala markiza in baron v en glas ter se po-membno spodedala. — Potem mi je detfal, da nri da go-apa. markiza moknino- na kar ie sko-Č3 na cesto. — Na cesto? — Da, fn v*e to je ^on| ?»«mo zato, da mi nakortfe siitirros*:... toda gorje mu-, Če mi priđe v roke! — Toreš je dbral &nizo pot in sreč-no ođne^el pete! — je zamrmral barem in zafcrpa! z zdbrvA. — Drugo pot! — je zašepetala mariciTa in s« otirmila k olcciu. da bi lakaj in kotnornica ne opazifa, kako jo je ta ve«t razorila. VrataT ni cpazil markizine in ba-ronove poparjervosri, ka#ti nnisfU je samo na svojo blamažo. Da ie videl v maHrifino in baron ovo dušo. bi <*e bi lahko smeial na račjun tis-rih. ki so se tako navdušeno s*rreja!; njetmi. Toda \ide4 ie- samo srvojo nauiteano, ob Va- Lero je UA. in s\ojo ženo. ki inj bo navili use&a. Kaj je smeh v j>rv*m nacfstrophj v primeri z neviht< , k; ga ^a«ka v piriti i fibu? Skratika. rvjesov položaj v hiš; lepe marlcize ie bil vsega obižalo\an»?a vre-d©n. rMini, ki si }e lahko čestitat, ic bil nedK'orruno Armami Camtbott. Iz tega sledi, da ;e dobro biti do-^de\TH princ, morda Šc bo^jc. nc-go bi-t; pravi princ. XXII Cerkev sv. Magdalene. Četrt ure r>red doV>cen;ni casem %t je pojavi! Armand Camfron v rut df Anjou pred hi^ bamkirja O^ro-nryifcra. Stil je tam pol ure, ne da bi kaj 6\cdel o banfciricvi ne3akiny:. Megia se je tWi že nekoliko r^zpr-^1a. vendar pa |e Wla 5« tako gosta, da ie <*o*rf! Afrtna-nd na prag. dt b! ga sci, ka4erega ie prčakoval. la?le o^i-rl. Nestirmo ie pTiča1UTiija 1929. 6t*v\ 1* *■ Slabi zobje kvarijo aajlepši obraz. Neprijeten duh u?t j© lopra. Ob« hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-pastc. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-šćetke, ker ista iisti zobe tuđi na njih etranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzroCajo piilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki itane Din. 8* -. Chlorodont-Ičetka za otroke, ta dame (mehke ščetine), za gospode (trde pčetine>. Pristno samo v oripnalnem modro-zelenpm omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Fo-Iljire nam ta o^las kot tekovino (omot neialepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno upo rabo. Tvornice Zlatorog:, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 NAJBOLJSE TAMBURICE arkaševega n sremsKega sistema zdelu # 'i ^azpošilia ob -amstvi1 star« tifir. tvornica tamburi« Stjepan IM. Gilg _ Sisak 610 tCačićeva ulioa 174 fHrvatsfca Jenovnik tamburu, ^njšljem n<* tantevv tasm Odlikovan / ivema Jatima Koiamama GRlTZNER. ttOLfcR m KAYifcfc •ivaim stto ter sir«/ „OUBIE0 edino pr Josip Petelinc, tublian* ot> vod» i, iole Pre«t*f ove ■ f n '< y KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! •••■•■■■•■•■■■■■■■■■•••«•■■■•■■•■•■■•■«■•■••■«•■■•■■•••••■••» „JAVA" pšenična kava ja iivrstna, iclo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih: Razpoiiljamo ]O tuđi po pošti v zavojili po o kjj ia 70 Din, ce se denai aaprej poilje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Hoštnino plaćamo ml. Vsatcemu > kg zavoju .Java* pšenične kave je kot danio pridejaaa ftpa skodtlica za kavo Kdor pošlie 2 Din v z amkah, dobi vzorec 100 gramov .Jav** pšenićne ktv« poitnine prosto, Sprcjmemo za vtak večji kraj zastopnika PftZlONA KAFfc »JAVA« K. *>. 44-L BEOGRAD. Lomla« ul. 11 c * - <>ltolesa aajboll&b svctovui iridmlt v reloJd krbiri relo poce-ai. NajoovejSi -nodell otroikilj vo-i čkov. od r>r€prosteg» do najfl* nejSega, kl tsra&oi rotički » ta* lozi. Ve£ znamk Sčvalnih stro je v najaovejših modelov, deE ta pnevmadka. CeniM Eraoko. Pro-____ daja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoics in otroškib vozičkov, Ljubljana, Karlovsk- c. 4 ZA STAVBE oo znižanih cenah vsakovrsten suh. tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žagane. odpadki od lesa. drva. Dostava tud* na stavbo FCAN ŠUSTAD lesna Industrija m trgovina, parna žaga UUBUANA. Dolcnlska cesta 12 13) >*6ia1t oblast< Vsaka besedo SO pmr. Plača «e tahko tndi 9 snamkaK Za od&ovor tnamkot — Na vpraianjo bre* Klfučavničarskega pomoćnika veščeza vseh v striko spadajo»--h del sprejm«m takoj s hrano !.» stanovanjem v hš-i m plaio pc do-jsovoru. Pon.udbe na naslov: Josip Ambrožica na si. v Ljubnem št. 54. p. Bodnart, Goreti}sko. 1295 Zimnice predelujesn po 38.— Dhi predelule«. V&a ta- retni&ka d«!a po koirkurenčnih cenah. — Slavič Franc, tapetništvo, Emonska cesta 10 — Pred pruta* mi 23. Pridem d«Iat tuđi na dom. 12PS Ovratni obesek iz platina, v obl'ki križca, z bri-Ijanti: 1 velitkim, 4 sredTijimn in 35 različne velikosti p^roda Schrol! F.. Sevnica ob Savi. 1336 Gospo ali gdčno š perfektnim z-ian:ein s>v.. hrv. in nemSkesa jezika v govoru in p-.savi ter vajen^ vseh p-sarniškib noslov — isčemo s 1. iuliiem 1029. Ponuclbe z navedbo d^sedanlesra službovanja in d^lovanja je poslali na upravo vlastelinstva MokT:-ce, pc'šta Jescn:ce na Do!enjsi.cm. 1353 Krušno moto in vse mlevske izdelkt vedno sveže dobte pr A. M. Zorman Ljubljana,Stari trg32 Klavirii! Svarim nred nakii'pom navi-dezne-if3 blaga, cenih k!av4rj«v! Kupujte na obroke od Din 400*— prve sveto vne fabrikate: Bosen-dnrler, Steinway. Forster, Holzl, Stinsl original, k1. so nesporno najboluši! (lahka, preezna meha-n ka). Prodaja j h izktjučno le sod. izvedenec in biv učit. Glasbene Ma* :ce Alfo*?* đtreznik Mestni trs 3 Velikanska Izbira! i najboljšim uspebom ie nad 23 let ap.jrat>i4je Lamcta kapsule u izjavljen)* spoimb ->)'eros (tnper betn kaiMBie). V /said lekarni t>ni&c» Di« /5—. S >>5to poilj« lekariM Blum. Subo-tica W-L Športni otroški voriček dobro ohrinjen. napredaj. — Poizve se na upravi teja hst«. 13» Odvctniškcga kandidat* sprej-me dr. han Sajovic. odvet-nik. Ko će v je-_____________1343 Vafenca z-a z'.atarsko obrt, pridneaia in T>c-iteneira, iS£e Kajo Defcč. z!atar v Ljubjjani. Vidovdanika c 2. 1319 Puhasto perje raz4>oŠJ''. jlKo — dokler traja zaloja. L. Brozović, Z^rreb, l!ica Si, kemč-na čistilnica perja. 1351 Gospodično k otrokom 5—8 let. pošteno, samo tiubiteljico otrok. vajene kune imajo prednost, aprejme industrijalka Pobr:!a Kahrbclova. Pan-čevo. 1335 Stavbna parcela (nj«va), r.k glavne cestt ob it\tz-nic:, 15 minut od ?osta;e napro^aj radi selitve po 2 D:n 50 ?. Pcias-tvila date Neža Požar, vas Sp. Brezovo, pošta ;n postaja Blanca. 1354 Vcč ferojaških pomočnikov za ve!:ka :n niajhna dela iixre}me takoi Joiko 2n:dar, kro-rač, Cupr!-jji, Srbaja. — V p*>stev ^ridejo •* i rezu i ti*! nerve konjske ocreme, se iwoda. Vp rasa ti pci Mi!:s!avu S'oiano vicu, art. kapetanu 1. Wa*e v a«ri-tjerijsfci vojiimci. 1349 I. Stjepušin USCIWIT*57 umtmt. ti«*. ftMflb firtttirt I Mtalt f* ircMfiM ta OJtttms at p«risk«jiilatif Cjcakl Inakt Samostojnega navijalca za chk ricne Zahtevaitc ponudb ! - Usta- njvjjtno 1910. i *s SiaTbna parcela na prodaj v Zg. šjiki. okroj 2000 m*, istotam kozolcc z 10 š-tajiti na kamenitih podstavkih in t. o©«ko krit. Poizve se v Zz. Si-ski it. 39. 1356 Specijalna delavnica za previjanje električaih motorlev in jelšev no Bi kn|»it* v b onh tvrdks Julio Fischer & Co., Sušak MORSKE RIBE OPERNA KLET, Gledalitka ulica 2 (-den-a'i) »rioravljc«« ** rumt oaČmc. ka4r»; tud. &ar4le4c. 54o«brl, pa!««ul('vo t u?OTibo .epo.:.inf krerm EROS*. »Ere s- služi v doseffo .ti c-hrandtev Itnpete obraz j vratu ;n r^nk. Ohranja lep.^to do n3tK šj-e itaro^ti p^d jatti-s-tvofli. Z4.ravnišk o>pwinie obf«ea v 24 urah. p še so-S'Pa dr. M. G'atize nd. — Si>jajno pceiziku^- "- > djmah .rt sfOfef*od;h vsakc itarov... Gena Din 16.—, *• ki Din 34.—, 6 l<»iuftov Vhm S5.—. Dr. Nikol. k*tneny. Koiic«. fw»StiU predat 12 L SI. CSR. Bmesecevna Palma namesto 2 meseca na usni u jicetrer tfWn|i pisani *#ro/ zm poHiVfnfc in ptiar* no, konstrukti}* in materijal prvovrttna. Piačilne olafiave. T«Mbn *av. 2900 Zanesljiv pomotek za nego las '• Z rabo na novo lznajdene Irancoske pomade »MlSEL« t« nstivi tepadanje f.: \n sivinje fas, povrnejo se Izgubljeni lasje. odstranilo se vsi pojavi. Iri laradi ;' niih UsJ« tepadajo ta siv«. Uspeh ie zanesljiv pri 60 do 160 eramih. Icakor so '^^/t-'1' so že koma dali Časa siveM afi ter>ada« lasje. Cene % do«tavttvijo vsakemn naro&vikn na dom: 60 er 115 Din, 80 p. 150 Din, 100 cr 185 O*Vsatoi5 2n^^ Priloženo tarandđo ta *o*ota asp*b za ta lek. Za stu^aL da bi -e Wo j spe ha, vTDemo denar In poravnamo vs# stroSk«. ^ V tttzemstv« poUUa do pov^tjn Dw » JiizosUvijo pomada .MlSELt. Beosrad, Vasina 8. - V Beogradu prodaja lekarna Pelini. Knez Mftaflova 1. ^BBBBBBBBBBBkIvkBbT -^^BBBBBBjBbBBt v^ *^^^^^^ta~_^^ Jl^^ .^a^^^^^^^^^r BBBBBBBBBBBBe!%9^ ^^\-^r ^^^^^^^^^^J ^r .^a^^^^^^^^BBBBBBBr ^V^^^^l ^bbbbbbbbbbb^^K^^bbbbHK/ r^\~mm~~—-\'^0^f^^m^) bbbbbbbbbbbbbMbVI/>^^^^ ( -^^^""""^^bbbbbP^V^^ ^BBBBBBBBBB^BBBBBBBBBBBB^^^^LK^^aBBBBBBBBaB^a^alB^BB^^BBr l^^^^^'^BBBBBBBBBBBBBBBBml^^^ ^^■BBMBBBmBBBB^aV BBBB^B^BBBBBBBBBBBBBBBBbRoS^Hs _J ^^^V ••^^BJBm^l f ^^^4I^B^B^BBV^^^^^^^K^' \ , J ^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB6Mn^F^BBBBBBBBHBBBBBB9C^BB«»\ ^B^^^^l ^"^"BBBBBSBVBB^V T ^^^^^^a^aBa^a^^^^^ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBwSQbwSbP^ .a^^^^K^^^^^^^11^* ] I £^^ 1 ^""^'^^^^""^BBBBBbV^ ^^'^^T^^*^ ■.■•-••..■ t\ .-"■••'-■ ■ - - rasNCneftVi platna in lifonov Is domaćih tovaru, kakor tuđi svetovne mana atiamke „Sthrotr A. ft E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI TRG Stav. 10 Ugodna eaoal . ... Ha ialjo vzorcil Kreditni zavod za trgovino in industrijo UHBLI4NA Preiernova ulica itev. 5O (v lastnen poslopiu) Obr*M«Taaja rUf, aakap i« pr^»i* »*ak» mteik ▼r*d«#»tmik paplrj«^, *»*il t» »thii Ur/»a aar^la. predujmi U krpiti tiak. fnt«, tsUmpt i« !-*••• memi« t«r ttk.i liLt ▼ to- i« iB»n>nut^» »a!« • d»p«^i itd. ftd. i«K 87-L Urejoje: itiip Sup«iCid. - Za *N«odiK> t*k*n*>; Frmn lesartelk - 2a uprt** 1d «uera ni dai U«a. Ot«i Chrttot - Vti t Ljobljai*