o slarožitnostih slovanskih.
Spisuje F r. Hubad.
/ .
Gostoljubnost v Slovanih.
Br/.o li me, brate zaboravi,
I leb i so pod noge p o g azi!
Vuk, „srb. nar. pj.“ II. str: 608.
Med navadami, katere krasijo narod slovanski, stoji na prvem 
mestu gostoljubnost, s katero sprejemajo Slovani vsakega tujca, 
bodi si tega ali drugega rodu. Mnogi učenjaki so uže modrovali, 
od kodi izvira to svojstvo, katero nahajemo v raznih narodih po 
vsej zemlji v večji ali manjši meri. A vsi povdarjajo, da je na­
hajemo najbolje razvito v rodovih, kateri še niso stopili visoko v 
omiki in oliki. Poglejmo stvar nekoliko bliže. Na prvi pogled 
mogli bi misliti, da je res taka, ali promotrav&je bolje natanko, 
vidimo, da je vendar le silna razlika. Mnogi narodi, kateri so na­
predovali v omiki, izgubili so gostoljubnost, drugi so si jo ohranili 
tudi tedaj. Poslednjim smemo in moramo prištevati Slovane. Se ve, 
da so ne kaže gostoljubnost v omikanem narodu več takim nači­
nom, kakor v neomikanem. Na nizki stopinji olike nahajemo razne 
rodove gostoljubne, akoravno kažo druge navade in običaje, temu 
ravno nasprotne. Raznim narodom na otocih avstralskih je vsak 
tujec sovražnik, vsak ga sm6 zatorej ubiti, da, njega morilec stori 
posebno hvale vredno delo, ker mislijo, da donašajo tujci bo­
lezni, kakor menijo nekateri rodovi iztočne Afrike, da so tujci ča­
rovniki. ') Nekateri divjad tujcu sicer ne strežejo po životu, a 
jemljo mu vse blago, katero ima pri sebi. To jo po volji bogovom 
ali poglavarjem, kateri si ga razdele. Tu nahajemo tudi verslc 
upliv, ker zahtevajo bogovi, da se opleui prišli človtk. Da je 
res tako, kažo Stanovniki otoka To tune. Mornarju, katerega za- 
neso vihar na obalo, vzemo vso, tudi tako stvari, katere divjakom
'j K . Andree, ,,F orscliung8rei8en in A rab icn u n d O stafrik a. L oipzig 
1 8 7 7 ." zv. II. str. 3 0 7 .
Letopis 1879.
5 0
Običaji slovanski.
samim no mogo rabiti. A čo se odpravlja tujec zopet na odhod, 
darujejo mu čoln, jedi in drugih stvari, 'j
Na otocih Fidši darujejo tujca bogovom, aligasnedo, kakor 
na novih Hebridah. Celo svojemu rojaku, kateremu je razbila 
nevihta čoln in ga je vrgla na suho, ne prizanašajo. Kedor bi se 
usmilil takega nesrečnika, bi se pregrešil proti bogovom; ti bi ga 
kaznovali s smrtjo v valovih. Ravno tako je prepovedovala prazna 
vera na Nemškem nekedaj rešitev človeka, kateri je bil v nevar­
nosti, da se utopi. 2) Mislili so, da je njega nesreča kazen božja, 
da pošiljajo bogovi njega in blago njegovo pomorjanom v dar. Zato 
se je tako dolgo ohranil na Nemškem „Strandrecht“. Bila je ta 
pravica zelo kruta. Vsakega tujca, kateremu je razbila nevihta 
ladijo, smeli so zarobiti na suhem, ali vsaj ugrabiti vse, kar je 
bilo blaga na ladiji, ali, kar ga je vrglo morje na suho. To bar­
barstvo se jo dolgo ohranilo. Cerkveni in cesarski zakoni odpravili 
so ga počasi, ali vendar je ostalo še dolgo nekaterim deželam in 
njih gospodarjem kakor poseben „privilegij“. 3 j
A vendar nahajemo v vseh tčh rodovih veliko gostoljubnost, 
čo je .prišel tujec pod streho, v šator ali v kočo. To čudno pri­
kazen si moremo tolmačiti le s tem, da so vojevali in še vojujejo 
ti narodi skoraj vedno med soboj. Zato je trebalo prositi dovo­
ljenja vsakemu, kedor je hotel potovati po deželi. Na Molukih v 
A lf u r ih jo moral trobiti potnik na rog, kedar je prihajal v 
deželo in kedar je odhajal. S tem je kazal, da pride prijatelj. 
Ravno tako je moral v A n gl o s a k so n ih trobiti ali vsaj vpiti 
potnik, kateri ni šel po potu skozi gozd. Tako je zahteval zakon 
Withreadov. 4 ) A gosta, kateri je prišel pod streho, gostili so 
nekateri narodi na državne troške. V nekaterih nahajemo po solili 
posebno hišo za goste, kakor na avstralskih otocih. Na Kroti so 
imeli v starodavnih časih pri skupnih obedih posebna mesta, na­
menjena tujcem. 5) Ravno tako imajo še dandanes bogataši po 
nekaterih iztočnih krajih posebna poslopja za goste. ® )
A vse to velja posebno o narodih, kateri mnogo krat še niso 
zasedli gotovih selišč, ali vojujejo vedno med soboj, ali z drugimi. 
V Slovanih je stvar druga. Bili so uže od nekdaj kmetovalci, 
imeli so svoje polje, svoja poslopja, bojovali so so le, kedar jih
') Mariu er, ,,T o u g a -A rc h ip e l,“ str. 2 7 6 .
' 4) F . Nork, ,,D ie S itto n und G cbriiuche d er D cutsehen und ih rer N uch- 
b arv o lk er. S tu ttg a rt 1 8 4 9 ,“ str. 3 6 4 . — F r . P a n z o r , „ B e itra g zu r 
deutsclien M ythologie. M unchen 1 8 4 8 u n d 1 8 5 5 . Bd. I I .“ str. 2 3 2 .
3) S e h u l t e , „ D e u tsc h c R eiclis- u n d R ech tsg esch iclite,l< str. 4 3 4 .
4) W . Wachsmuth. „ E u ro p a iseh e S itten g esch ich te. L eip zig 1 8 3 1 . I I , '1 
str. 2 0 9 .
5) S c h o e m a n n , „G rio ch iseh e A ltertiim er. B erlin 1 8 7 1 — 1 8 7 3 , I . “ 3 2 7 . 
Klaprotb, ,,R ciae in den KaukaBUs u n d uach G eorgien, H alle und 
B erlin 1 8 1 2 — 1 8 1 4 . 11.“ str. CIO,
Spisujo 1'V . Hubad.
5 1
je napadal sovražnik, da si branijo svoje imetje. Zato nahajemo 
v ljubezni do miru še poseben vzrok, kateri stavi njih gostoljub­
nost nad gostoljubnost drugih narodov. A sicer je uplivalo na 
razvitje tega lepega svojstva se ve, tudi pomanjkanje vsake na­
prave za tujce. Kedor je potoval, bodi si trgovec ali drug človek, 
ni našel na potu krčme, kjer bi bil počival za plačilo.
Da je gostoljubnost slovanska res dika narodova, pričajo nam 
uže najstarejši pisatelji. Bizantinski carMavrikij pravi: „Tuj- 
cem so gostoljubni. Prijazno jih vodijo iz kraja do kraja, kamor 
jim je treba iti. če se pripeti komu kaka nesreča po nemarnosti 
onega, kateri ga je sprejel, začne boj proti njemu oni, kateri mu 
je privedel gosta, ker misli, da je pobožna dolžnost osveta za 
tujca.“
Ravno tako pripoveduje Helmold:2 ) „Po končani službi 
božji nas je prosil Pfibislav, naj počastimo s svojim prihodom 
njega hišo, nekoliko oddaljeno. Sprejel nas je z velikim veseljem, 
napravil nam sijajen obed. Nad dvajset jedi so nam donesli na 
mizo. Tli sem spoznal po svoji skušnji, o čemer sem čul prej le 
praviti, da ni gostoljubuejšega naroda od Slovanov. Pri nabiranji 
gostov so vsi jednako marljivi in prijazni, tako, da ni treba no­
benemu iskati gostoprimstva. Kar si pridobe s kmetovanjem, z 
ribarstvom, z lovom, vse porabijo za gostoljubnost. Kolikor več 
potrosi kedo o tem, toliko boljo ga čislajo. Da, marsikaterega 
izmed njih nažene to do tatvine in do plena. Taka zločinstva 
niso velika, vsak jih izgovarja z gostoljubnostjo. Po slovanski na­
vadi razdelujejo gostom po dnevi, kar nakradejo po noči. A če 
zasačijo koga, da je spodil tujega gosta, menijo, da mu smejo po­
žgati hišo in imetje. Vsi mislijo, da je neslaven, da je vreden za­
ničevanja, kedor ne sprejme gosta po svoji moči.“
Tako so kovali v zvezde uže stari pisatelji slovansko gosto­
ljubnost. Helmold pravi menda preveč, ker ni poznal zadružnega 
življenja slovanskega. On je mislil na tatvino, kjer je po slovanski 
upravi ni bilo.3) V zadrugi je stvar inača, kakor tamo, kjer ima 
vsak svoje gotovo posestvo. Ali še dandanašnji ne najdemo poto­
pisca ali sicer drugega opisovatelja kakega plemena slovanskega, 
kateri bi sc ne čudil gostoljubnosti slovanski. Da to svojstvo nima 
vzroka le v potrebi potnikovi, da ni urojeno le narodom na 
nizki stopinji omike, da ne izvira iz radovednosti, ker vedo pri­
•) „ 2 tQ a r s y ix 6 v 1“ 11. 5.
2) ,,C hroniea S la v o ru m ," I. 8 2 . P rim eri II. 12 . P rim . AdamaB romskega 
(A dam von B rem en), ,,h isto r. ecclcsiac“ II. 12.
■ ') Z ato čitam o tu d i v „ V ita S. O tto n ia“ II. 2 0 : „ T a o ta vero fides e t so- 
cietas est inter eos, u t fu rto ru m et fraudium p en itu s inex p erti (sin t).* 1 
Ž ivotopisee sv. O tona jc spoznal Slovane b o lje, on p ra v i, d a niso 
poznali ta tv in e ; zato še d an d an es n ek ateri rodovi slovanski ne p o ­
znajo kljue& nie, vse im ajo o d p rto , k er so ui b a ti tato v .
4 *
OibiŠaji slovanski.
povedovati tujci mnogo novic, kako sc godi po sveti i. t. d., kaže 
nam ves značaj slovanski. Bili so n. pr. tudi zelo ljubcznjivi in 
prijazni z zarobljenci. Ljubezen do bližnjega in usmiljenje do re­
veža, kateri tava po sveti, bil je menda in je še glavni vzrok go­
stoljubnosti. Zadružna uprava slovanska, po kateri ima vsak ud 
rodovino tisto pravico, provzrokovala je, da med njimi ni bilo be­
račev, revežev. Vsakdo je bil posestnik v z&drugi. Gotovo sc je 
smilil zatorej Slovanu vsak človek, kateri jc potoval po sveti, ter 
ni imel kraja, kamor bi položil glavo. Dobro in milo srce ganilo 
je zategadelj vsakega, da postreže tujcu, kateri pride k njemu v 
hišo.
Ta navada se je ohranila do današnjega dne v vseh rodovih 
slovanskih. Primor navesti bi mogli na tisuče, ali zadostujejo naj 
nekateri.1 ) Medakovič pravi: „Još jc uzvišeniji i plemonitiji 
karakter Črnogorca, kad prima n nevolji čovjeka pod svoj krov. 
Svakojem nevoljniku otvorena su vrata u svakojem domu svakojeg 
Črnogorca. Nije ta duševna vrlina i ljudska milost samo za brata 
Črnogorca, več za svakojeg brata riščanina pa i za samog turčina. 
Negledase, kojejevjere i narodnosti, več se gleda kakva je ljudska 
nevolja. Dogadjalo se, da su Črnogorci kakvog krivca gonili, da 
ga ubiju, a ovaj se dočepa da u čiju kuču umakne, onda je krivac 
u sigurnosti i više ga niko tači nesmije. Ovo je ne samo za ur- 
nogorca več isto tako i za Turčina, pa ako je Turčin krvnik čr­
nogorski i čeraju ga Črnogorci pa pobježe u dom Črnogorca, 011 
je tad spasio svoj život. Dok je ovaj nevoljnik utekao pod krov 
Črnogorca, domačin odina pod orožjem izlazi pred kuču i motri 
na one Črnogorce, koji bježečega gone, pak če jim, pošto se pri- 
maknu reči: „On jo pod moijem krovom, i dok jo u mojemu domu, 
preko meno živa, nemože mu niko ništa učinit; ako ga mislite 
ubit, prije mene pak njega.1 1 Nema te vlasti niti sile, koja če pri­
morati Črnogorca, da izda čovjeka izpod svojega krova; nema ni 
blaga, koje bi ga zaslijepilo ili prevlastilo, da pogazi ovaj amanet, 
ovu naslijedjenu vrlinu svojih pradjedova. 2 ) Jeli čovjek jednom ijo 
so i hljeb sa Črnogorcem, onda su oni brača i blizki drugovi. Kao 
što svakoga nesrečnika, tako prima Crnogorac pod svoj krov sva- 
koga uskoka, te ga čuva kao svoga rodjenog u svojemu domu: a 
kad se uskoku ukaže zgoda i dobije volja da ide, Crnogorac če
') Gl. D r. V. Bogi š i <5, ,, Pravni o bičaji kod Slovena. V k n jiževniku, č a ­
sopisu zn je z ik i p o v jest h rv atsk u i srb sk u . U Z ag reb u 18GG. (G o ­
din a tre č a ),“ Btr. 4 3 7 iu duljo.
2) G o st v hiši sv ojega p rija te lja je bil tudi varen prod p reg an jan jem 
zarad i zločina. H udodelci so se skrivali pri svojih sosedih, pod streh o 
n jih b o bili v arn i. T em n ep rilik am niso m ogli p riti v okom . V lad ik a 
Peter II. 'j e dal zato rej zaž g ati hišo, v k a te ri se je sk riv al kak 
hud o d elec, d a j e ustavil na ta način zlorabo g o sto lju b n o sti Gl. G. 
Frilloy in Jo v a n V 1 a h o v i č , ,,le M ontenčgro co n trm p o rn in , P a riš 
1 8 7 6 “ , str. 2 2 5 ,
Spisuje Fr. Hubad.
5 3
g c a pratiti i čuvati od svake napasti. Stojno uskok koliko mu drago 
u domu Črnogorca, nigda mu ovaj neče reči da odlazi, uiti tražiti 
kakve naknade, što jo užio kod njega."
V vseh Slovanih nahajemo isto razmero. Ivedar pride gost, 
pozdravljajo ga veseli, poslužijo mu z vsem, kar imajo. Po neka­
terih krajih, u. pr. v Hercegovini, domači 110 pijo vina in rakije, 
samo, da mogo gostiti došlecev. „Što bog i kuča da i što se na- 
mjeri“, vse jo le za gosta. Domačin in domačica se izpričavata 
gostu, če mu ponujata tudi najboljših in najobilnejših jedil: ,,Opro­
stite mi, nije kako so hoče, nego kako se može.“ Ali gost je tudi 
velika čast vsej hiši. Ako se ljudje rugajo komu, govore: „Nikad 
ti u godini dana ne bude jednom musafer u kuči.“ A čo hočejo 
hvaliti dom, pravijo: „Ne diraj u tu kuču, ona jo vazda musa- 
ferska kuča bil'a.“
Največja sramota bi bila vsej hiši. ako bi pustili oditi gosta 
negostovanega. Po nekaterih krajih sprejemajo gosta kaj slovesno. 
Napijajo mu iz čaše, pripravljene za tako slovesnosti, na kateri 
nahajemo mnogo krat napis:
,,D o b ro došli gosti m ili,
U zdravijo j e izk ap ili !’*
Ko jo gost v hiši, 110 treba mu skrbeti o ničemer. Oskrbč 
mu konja, posuše mu obleko in mu store vse, kar bi po krčmah 
niti za novco ne mogel dobiti. V Bolgarih okolo Ljoskovca odda 
došlec gospodarju celo svoje novce, da mu jih hrani, dokler je 
pri njem.
V Črnogorcih podajo domačin došlecu roko, napija mu in 
naznanja s tem, da ga sprejema v svojo vrsto. Kedar odhaje gost, 
prosijo ga domačini, naj ustreli s puško, da nazuanja sosedom, da 
je zadovoljen s sprejemom.
Taka dobrodušnost se kaže tudi v vsem drugem življenji. Rad 
pomore sosed sosedu pri delu, v nesreči, kakor le more. Da, celo 
država je gostoljubna. Skadarski paša Mahmut Bušatlija 
pridrl jo bil leta 1785 s silno vojsko v Črno goro. Došel je celo 
v Cetinje, popalil jo vso in storil silno škode. Posled dveh let 
se zameri paša svojemu sultanu, kateri pošlje veliko vojsko proti 
njemu. Zato vpraša Mahmut kneza črnogorskega Petra I., 
ali bi mu dal zavetja. Vladika mu odgovori, da so domovi siro­
mašni v Črnogorcih odprti vsem nesrečnikom brez razlike, da more 
priti zatorej paša slobodno k njemu, ker velja na črni gori zakon, 
da pomogo vsakemu v nesreči. Mahmut spravi zategadelj vso 
svojo dragocenosti na črno goro in jih odda vladiki na „amauot“, 
t. j. v varstvo. Ko premaga paša vojsko sultanovo, vrno mu knez 
vso dragocenosti.
Ali Črnogorci ne sprejemajo le tujca radi pod svojo streho 
in ga pogostujejo, tudi pomagajo mu radi v nesreči. Če pogori 
kedo, pomogo mu sosedje z novci in z rokami. Če mu pokradejo
5 4
Običaji slovanski.
živino, čo mora platiti „krv“ za ubitega Človeka, pomaga mu 
bratstvo kolikor le more. To imenujejo „poplata“. ') Zato ne po- 
menja glagol „poplatiti“ samo „plačati“, ampak tudi, „darovati“. Tildi 
poje narodna pesem: „Poplatiše sužnja nevoljnoga“. Dobrosrčnost 
kaže se o vsaki priliki. Seljaci se ravnajo med soboj po geslu: 
„Ja tebi danas, a ti meni sutra.“ To nam kaže prav lepo „pomoč“ 
in „m6ba“. Kedar treba seljaku delovcev za svoja dela, a jih sam 
nima dosta, naprosi sosedov in prijateljev, da mu pomogo s po­
gojem , da pomaga tudi o n , kedar jim bodo treba. Ali pri 
tem ne štejejo strogo pomagačev. Komur treba 15 delovcev, no 
more jih poslati n. pr. svojemu prijatelju več, kakor šest, vondar 
se pobotata tudi o tem.
„Moba“ je tudi pomoč, toda razlikuje se od nje, da prihaje 
na „mobo“ veliko več pomagačev in da jo sklicujejo le tedaj, kedar 
je mnogo dela na jeden krat, kateremu tudi velika zadruga ni kos. 
Sklicujejo jo na košnjo, na žetev, na „plastidbu“ (na spravljanje 
pokošenega sena). Tedaj se zbere po 20 do 30, v srednji Herce­
govini celo po 60 do 70 fantov in deklet. Plače ne zahtevajo po­
magači, samo pogostiti jili mora gospodar dobro. Delovci prihajejo 
oblečeni kakor na kak praznik. Po dokončanem delu so goste, 
plešo in povajo do trdo noči. Primerjati bi mogli temu na Slo­
venskem prostovoljne pomagače, kateri pomagajo spravljati proso, 
obrezovati repo, ličiti koruzo i. t. d. Vendar, najlepše so kaže 
„pomoč“ in „moba“, kedar prihajejo ljudje pomagat ubožcem. Zbero 
se ljudje in zorjojo njivo onemu, kateri nima svoje živine za delo, 
devojke se zbirajo po zimi po hišah, kjer ni dosta ženskih, da bi 
naprele potrebno preje za dom i. t. d.
O gostoljubnosti kažo daljo najbolje pregovor: ,.Težko ti kuči, 
u koju gosti ne dolazc.“
O Srbih pripoveduje V u k („Rj.“ s. v. krčm a): „Krčem dosedaj 
na Srbskem, po Bosni in Hercegovini ni drugod, kakor po mestih, 
po planinah, kjer ni vasi, in ob rekah. Kedor potuje, prenoči v selu, 
kjer ga prehiti noč. Ustavi se pred prvo hišo in vpraša, ali moro 
prenočiti. Gospodar ali gospodinja ga sprejme vesela ali mu reče, 
da ne moro, ker nima somi za konja ali kaj drugega, in mu pove, 
v kateri hiši moro dobiti potrebnega. Če jih pride vsa družina, 
razdele so po hišah.“
„Vsak gospodar sprejmo gosta, čo nima vina ali rakijo, da bi 
ga pogostil, izposodi si potrebnih reči od soseda ali prijatelja. Po 
hišah, kjer stanujejo imoviti ljudje, imajo gostov skoraj vsak dan: 
danes pride pop, drugi dan kak kalugjer, tretji kedo drug. Nekateri 
bogovi po Bosni imajo posebno poslopje poleg hišo, namenjeno 
gostom. Tu more ostati gost, kolikor časa hočo, ne treba mu 
platiti niti zase, niti za konja, niti za hlapca. Kedar odliaje, po­
kloni slugam kako darilo.1 1
') G l. Vuk, ,,R je č n ik ,“ s. v.
Splsnjo Pr, Hubad.
5 5
Dalje opisuje Bogišič gostoljubnost rusko. Po ruskih na­
rodnih pesmah nahajomo često običaje, katerih se mora držati 
gost, ki hoče uživati gostovskega prava. Ves obred spoznavamo v 
naslednjih vrsticah:
„M olodoj Solovej sy n ft B udim irovičfi,
S paso v u o b razu m olitsja,
V lad im iru k n jazu k lan ja ta ja ,
« K n ja g in jž A p raksevnoj vu o s o b ic u /1
(K irša D an ilo v , 5 .)
Stopivši v hišo moli zatorej pred „spasovim obrazom" (sliko 
spasiteljevo) in so klanja gospodarju in gospodinji. Ta obred mu 
daje vse pravice gostove; kedor bi se mu ognil, bi žalil hišo.
Gospodar pozdravlja prišleca z raznimi pozdravi, da bi mu 
pokazal, kako mil muje njega prihod. Imenuje ga „dragega gosta1 1 , 
prosi ga oproščenja, da ga ne sprejme tako lepo in sijajno, kakor 
bi ga hotel, akoravno stori vse, kar mu je moči.
Posadi ga za mizo na častuo mesto in donaša jedi in pijače. 
Vse, kar mu doneso na mizo, imenujejo „hljeb-so“, zato, ker je na­
vada, še danes, da ponujajo došlecu najprej kruha in soli. Tudi 
donašajo še sedaj vsakemu novemu namestniku cesarskemu, kedar 
pride na svoje mesto, kruha in soli, v znameuje gostoprimstva. 
Ravno tako delajo samemu carju, kedar pride v deželo ali v mesto. 
V granitni Palati v Moskvi in v Eremitagi v P e t erburgu je na 
stotine zlatih in srebrnih krožnikov in solnic, na katerih so pri­
nesli carju poslaniki raznih dežel in mest ,,hljeb-so“.
Zato imenujejo Rusi še sedaj gostoljubnost, „hlčbosolčstvo.“ 
Jednako imenujejo tudi Srbi človeka, s katerim so jeli kruh in 
sol, „solojednika“ ali „soiljebnika1 1 . ')
Sol in kruh rabi ljudem od nekedaj za glavno jed, zato ste 
obo reči vsem narodom v izredni časti. Rimski povestničar Tacit2 ) 
pripoveduje n. pr. o strašni vojski v Hormundurih in Chat tih 
zaradi slane reke, iz katere so dobivali sol s tem, da so ulivali 
vodo na ogenj. Mislili so namreč, da so kraji, kjer teče slana 
voda, nebu najbližji in da uslišujejo bogovi molitev človeško na 
takih krajih najrajši (eos maxime locos propinquare coelo, pre- 
cesque mortalium a deis nusquam propius audiri). Kedar odhaje 
gost, prosijo ga Rusi, naj ne raznaša slabega glasa o hiši.
Gostoljubnost narodova so kaže posebno revežem. Berači in 
sleparji menda ne žive nikjer tako dobro, kakor na Ruskem. Zato 
je tudi opravičen izrek: „Na Rusi ešte otugoloda (glada = lakote) 
nikto no umiralft1 1 . „lIljeb-so“ jo na ltuskem tako stara navada, da 
ja pošiljajo prijatelji in znanci pri vsaki priliki, tudi, ako je kedo 
promenil samo svoje stanovanje i. t. d.
') G l. Vuk, j^ ije č n ik ," s. v.
2) Taci tu s, ?,ann. X III. “ 5 7 .
5 6
Običaji slovanski.
Velikoruski scljaci, oddaljeni od mest, mislijo še sedaj, da je 
greh, vzeti novcev od gosta. Po njih misli je dolžnost vsakemu, 
da pogosti tujca s tem, kar je Bog poslal.
A gostoljubnost nahajemo tudi v Slovanih polarnega morja. 
Nesrečnike, katerim je razbila nevihta ladijo, sprejemajo ljudje po 
bratski, da, gostoljubnost velja tudi mrtvecem. Kedor najde mrtveca, 
mora ga pokopati, če bi s tem izgubil tudi mnogo časa in priliko 
za najboljši lov. To je vredno, da se spominja, ker je vse leto 
jedva kakih šest tednov ugodnih lovu. A še tedaj je mnogo krat 
grdo vreme, tako, da ostaje ugodnih dni časih jedva po dvajset. 
V tem si mora pribaviti marsikatera družina hrane za vse 
leto. ')
O Lipo vanih, naseljencih ruskih v Bu kovini, pravijo, 
da niso'gostoljubni, da no sprejemajo radi tujca ali gosta v svoje 
hiše, ali ti so razkolnici in mislijo, da so nečisti vsi oni, kateri 
niso njih včre; zato moremo umeti, zakaj ne vidijo radi gosta. V 
lepem svitu sc kaže tudi gostoljubnost v dalmatinskih M or lakih. 
O tem rodu pripovedujejo potniki marsikako slabo, ker ne poznajo 
njega izvirnega slovanskega značaja. Morlak je rojen gostoljub, 
rad odpira tujcem svojo hišo, gosti jih, kolikor najbolje more, plačila 
neče za svojo postrežbo. To svojstvo ima no le bogatin, ampak 
tudi siromak. Bogatin pripravlja gostu jagnje, siromak ponuja kokoš, 
mleka, sat medu, ali kaj drugega. , 1’o r t i s pravi na strani 55 
svojega potovanja po Dalmaciji: „D o1der živim, ne zabim srčnega 
gostenja, s katerim me je počastil vojevoda Pervan iz Kokoriča. 
Bil sem prijatelj nekemu njegovemu sorodniku. Poslal mi je obleke 
in vodnikov naproti; v nekaterih dnevih, kedar sem bil pri njem, 
mi je pokazal izvrstno svojo gostoljubnost, svojega sina je poslal 
z menoj do Neretve, akoravno je oddaljena od njega hiše do­
ber dan hoda. Dal mi je jedi soboj, a ni hotel niti krajcarja za 
to. Ko sem odhajal, izpremljal me je gospodar z vso družino, še 
po slovesu se ni vrnil, gledal je za menoj, dokler me je mogel 
videti. Ta prijaznost vzbudila mi je v srcu čuvstvo, katerega nisem 
čutil nikdar, ko sem potoval po Italiji.'1
Gostoljubnost se kaže tudi po narodnih poslovicah. V Čela- 
kovskega zbirki jih nahajemo polnih šest s tra n i;3 ) Čehi in Po- 
Ijaci pravijo: „Host do domu, buh do domu“, a Rusi: „Česti prilo­
žena (gostju), a otu ubytky bogii izbavilu.“ Kedar pride gost, žive 
bolje v hiši, kakor navadno; zato pravijo Srbi: „l)ogje gost, pa 
razori post“ ; zaradi tega se celo ne postijo, kedar treba častiti 
prišleca.
') Erman, ,,A rcbiv V .“ 5 8 8 .
Q ) G l. S. Ljubic, ,,N arodni običaji kod V lahah u D alm aciji. U Z adru 
1 8 4 fi‘‘, str. It5. Prim . M cnin, II costum c di tu tte lo n azio n i,“ str. 7 2 8 .
3) F r. L . Čelakovsky, „M udroslovi n aro d u slovauskcho ve p tislo v ich , 
v P ra z e, 1 8 5 2 ,“ str. 4 1 3 — 4 1 8 .
Splsuje Fr. Hubad. 5 7
Ali v prislovicah nahajemo tudi takih, katere ne kažo ravno 
veselja o gostih. V Srbih in v drugih rodovih čujemo: „VeseI 
gost. a žalosten gospodar” ; ali: ,Gost mrzi na gosta, _a domačin 
na obadva4 , a li: ,Najmilijeg gosta, tri dana, je dosta4 , in jednakih 
na stotine. To ne govori proti gostoljubnosti, ampak le proti onim, 
kateri tudi tu ne poznavajo mere. Ni treba misliti tu s G ela- 
kovskim (gl. str. 415) na to, daje začela ginevati gostoljubnost. 
Ako le pomislimo razliko med gostom, kateri pride po opravkih, 
ostaje toliko časa, kolikor mu treba, da si počijo, da izvrši svoja 
opravila, in mislimo si gosta, kateri samo lenuši po svetu, lenko 
uinemo, zakaj je narod stvaril tudi takih prislovic. A da pripisu­
jejo gostu mnogo krat tudi v šali, kar so ne tiče njega, nam pri­
čuje porogljiva pesmica srbska:
,,Sedam ku ca je d n u kozu m uze,
J o š ee (h )v ale, d a se dobro ( h ) r a n c :
D a im n ije m loge gostinice,
O d sira bi eu p rije zidali,
N a siruci b ’ vodenice m ljele. “
(Vuk, „ R j.< 4 s. v. g o stin iea.)
1 1.
Božja sodba.
Bog pomaga nedolžniku, mislili so pogani, verujejo kristijani. 
Zato nahajemo v poganstvu in v kristijanstvu srednjega veka čudnih 
navad, in običajev, po katerih so skušali izpoznavati nedolžnost 
ali krivico zatoženčevo. Nedolžnost ima veliko moč, celo čuda dela 
Bog, da varuje nedolžnika, iz očitne nevarnosti, mislijo mnogi še 
sedaj, ga reši 13og. Če skoči nedolžnih v vodo, ne utone, če utakno roki 
v vrelo vodo, ne speče sc, v boju ga sovražnik no premore, ako 
dela vse le zato, da dokaže svojo nedolžnost. Po misli indijski 
more narediti otrok kroglo iz votic, po misli slovenski imajo ne­
dolžni mladenči oblast nad zmijami, gnati jih mogo, Kamor hočejo, 
da, ubraniti se jim ne mogo, če jih hočejo tudi usmrtiti, 'j Bog 
ustavlja celo prirodino moči, da varuje nedolžnika.
To in jednake misli so napotile razne narode uže zgodaj, da 
so skušali izpoznavati krivičnika por azilih skušnjah („očiste4 4 ) ali po 
božji sodbi. Obtoženec je moral prijemati ali nositi razbeljeno 
železo v rokah, moral je hoditi po žarečih lemežih, metali 
so ga v vodo, sezati jo moral v vrelo vodo, ali bojevati se
*) Jagid, „ A rcb iv fiir alav. P h ilo lo g ie " II. 4 3 9 .
5 8
Običaji slovanski.
mu je bilo s toži tel jem, da dokaže, jo li kriv ali ne. Kedor 
se ni opekel, kogar ni požrla voda, kogar ni premogel nasprotnik, 
bil jo nedolžen.
Uže v svetem pismu beremo takošno zapoved. V četrti knjigi 
Mojzovi (5. 12—18) stoji zapisano: „Če jo komu žena nezvesta 
in jo mož ljubosumen, a jej ne moro dokazati, da jo grešila z 
drugim možem, naj jo pelje pred duhovnika. Zanjo naj prinaša v 
dar deseti del jednega efa ječmenovo moko. Ali na moko naj ne 
zliva olja, uiti naj no sfpljo kadila nanjo, kajti to jo dar ljubo­
sumnosti, dar premišljevanja, da se najde pregreha. Duhovnik naj 
jo pripelje (na svetišče) in naj jo postavi prod Jehovo; naj 
vzame posvečeno vode v lončeni posodi, in prahu, kateri leži na 
tloh v stanovanji, in naj ga vrže v vodo. Potem naj postavi ženo 
pred Jehovo, naj jej odkrije glavo iu naj jej dene na roki dar 
premišljevanja, ki je dar ljubosumnosti, in v roki duhovnikovi bodi 
voda kletve. Na to naj zaklinja duhovnik ženo, naj jej ne škoduje 
grenka voda kletvo, ako ni grešila; a če jo grešila in so jo one- 
čistila z drugim, naj jo stori Jehova kletvo iu prisego vsemu na­
rodu, ledija naj so jej posuše in trebuh naj so jej napihuje. Iu 
žena naj odgovarja: amen! am en! “ Na t'o je zapisal duhovnik 
kletvo na listič in jo izbrisal z grenko vodo, in jo dal ženi piti 
vode. Potom vzame dar iz rok ženinih, darujo jedno pest, jo sežge 
na oltarji in žena jo morala spiti vodo.
Tedaj se bodo spolnila kletva nad njo, če so jo spozabila 
res, ali, čo jo nedolžna, no bode jej škodila voda, ampak rodovita 
bode.
Boj Davidov z Golij atom jo tudi le ,božja sodba1 , s po­
močjo božjo premaga mali fantič orjaka.
Od todi nahajemo kasnejše tudi v legendah mnogo jodnacih 
primer. Tako pripoveduje H er ma n do Valencie n nes (iz XIII. 
veka) v životopisu Marije device: ') „IIči Abramova je bila noseča 
od duha „drevesa življenja", katero jo usadil Bog na Abramov vrt. Iz 
lesa tega drevesa naj bi stesali nekedaj križ Izveličarju. Ko opazi 
oča, da je „trudna“, bil jo zelo hud. Toda ona mu dokaže svojo 
nedolžnost s tom, da gre skozi ogenj gola do srajce. Plamen jej 
ni škodil, nego promenil sc jo v dchtdčo rožice.“ Jodnacih primer 
imamo še mnogo po legendah.
V Grkih nahajemo tisti običaj. V S of o klej e vi „ Anti­
goni" (v. 264—267) pravi stražnik, kateri je varoval truplo P olj­
ni ko vo, da bi ga no pokopal kodo, „da jo pripravljen on in njega 
tovariši pobirati z rokami razbeljeno železo, iti skozi ogenj in slo­
vesno priseči bogovom, da niso potrosili niti sami trupla s prstjo, 
niti ne vedo, kedo jo to storil."
Boginja Gč (Zemlja) jo imela slaven tempelj v Kratili 
(Krathis) v Ah a ji. Svečenice nje moglo so biti le žene, katero
*) G l. „H iB toire litč raire d e la F ra n c e " , 1 8 . 8 3 4 .
Splsuje Fr. Hubad.
59
so se udale v svojem življenji jednemu samemu možu. Pavz a ni j 
(VII. 25. 13) pripoveduje zatorej, da so morale piti žene, katere 
so hotelo biti svečenice v tem svetišči, bikovo krvi, o kateri 
so mislili Grki, da usmrti vsakega, kedor jo pije, če no govori 
resni e.
Na Siciliji, blizo mestu P a li k i, so bili žvepleni studenci, 
sveti bogovom P a li k o m. Tamo so Grki slovesno prisezali, 
ali, kedor jo hotel prisezati, se ni smel dotekniti nekaj časa prej 
ženske, ni smel jesti nekaterih jedi i. t. d. Kedar je prisezal, 
stopal je kraj studenca, da se jo dotikal robu. Na to mu jo čital 
svečenik prisego in prisezalec je moral govoriti za njim. Kedor je 
prisezal po krivem, oslčpel je na hip ali jo umrl takoj. Drugi pi­
satelji pripovedujejo, * ) da so zapisavali prisego na deskico, katero 
so metali v vodo. Če je govoril zatoženec resnico, plavala je de- 
skica po vodi, če no, utonila je, a prisezalca jo zgrabil ogenj, da 
je zgorel.
Achillcs Ta ti us („do amor. Clitophon.“ VIII, 12) pripo\e- 
dujo tako o studencu pri Efezu: „če dolže kako žensko, da se 
je pregrešila, mora stopiti v studenec in so umivati. Voda jo 
plitva in seza nad meča. Kedor je hotel prisezati, zapisal je pri­
sego na pisno deskico, jo je zavezal po šegi tedanji z vrvico in 
si jo obesil okolo vratu. Na to jo stopil v vodo; če je prisezal 
pravično, ostala je voda mirna, če ne, naraščala jo tako dolgo, da 
mu je narasla do vrata, in da je potopila tudi deskico."
A E u s t a t h i u s (Ismene, VII.) poroča o studencu pri Efezu, 
da jo voda ostajala čista, če je stopila vanjo devica, ali če je bilo 
izgubilo dekletce svoje devištvo, skalila se je.
V Arkadiji, blizo mesta Nonakris, je bil studonec Styx. 
Kedor jo prisčzal po krivem in je pil njega vode, je umrl takoj, 
le oni je ostajal živ, kateri je prisezal pravično. Herodot (IV. 5.) 
pripoveduje, kako se je začel rod Skythov. Dežela, kjer so 
bivali kasnejše, bila je pusta, ni bilo živo dušo tamo. Narodi se v 
nji prvi Skyth, Targitaos. O ča mu je b il Zen, mati hči reke 
Bo r is tli ena. Targitaos je imel tri sinove, Lipo k sni da, Ar- 
poksaida m Ko lak saida. K o so vladali še vsi trije, pade z 
nebes zlat plug, zlat jarem, zlata bojna sekira in zlata čaša 
Starejši brat hoče prvi pobrati to stvari, ali opeče se, srednji po­
skusi drugi, ali opeče so tudi, a tretji pobero vso brez kvara. 
Starejša prepustita zatorej mlajšemu kraljestvo. •
Poznali so božjo sodbo tudi Rimljani, a rabilo so jim očiste 
navadno le za robove, no za oproščence. „Acron a d Horatii 
epistolas" I. 10 (Go s n er str. 521) pravi: „čo sumnijo, da so 
ukrali robovi kaj, vodijo jih k svečeniku; ta da vsakemu kosec 
kruha, kateri je zagovorjen (carmiue infectus). Ko ga snedo, zv6
*) Stephanus byzantinus, s, v. n aliH tj.
6 0
Običaji slovanski.
se, kedo je tat.“ Fo čem so spoznavali hudodelca, nam ne pripo­
veduje, ali misliti smemo, da so menili tisto, kakor v srednjem 
veku Germani, kateri so mislili, da so mora zadaviti zločinec 
nad grižljejem blagoslovljenega kruha.
Bogovi grški in rimski so prisezali pri vodi podzemeljsko reko 
Styxove. Kedor bi bil prisegel po krivem, ležati bi bil moral 
veliko letino dobo mrtev, a po vzbujenji bi moral živeti še dovet 
let prognan iz družbe drugih bogov.
Ko so tožili v Iiimu svečenico Vestiuo T učijo (Tuccia), da 
jo prelomila prisego deviStva, opravičila se je s tem, da je pri­
nesla vode v situ iz Tibero iu jo je zlila višjim duhovnikom pred noge.
Tudi v bizantinskem carstvu je bila navadna božja sodba, 
posebno po razbeljenem železu. Georgius A kr o poli ta (c. 50) 
pravi o carju Mihailu: „Ker ti ni moči dokazati po svedokih, 
moraš dokazovati resnico po razbeljenem železu" (tm /ivč^m zr/v 
aXriO-iinf n«QuazriataO-aC).
Da je služil narodom dvoboj o božji sodbi, je znano; mnogo 
prilik bi mogli navesti o Davidu, o bojih grških in rimljanskih, o 
vojskah nemških in slovanskih.
A posebno razširila se jo božja sodba v srednjem veku. 
Najstarejšo pričo iz teh časov nahajemo v Gregoriju Tur­
skem: ') „Arijausk in katolišk duhovnik1 1 , pripoveduje, „stase pri­
čkala overi." Naposled reče zadnji: „Kaj se mučiva z dolgim pravda­
njem, z dejanjem poskusiva, kaj je pravo, zakuriva pod kotlom, 
vrziva prstan v vrelo vddo, in kedor ga potegne iz vode, on ima 
pravico, nasprotnik se mora udati njega mnenju. Arijanu jo 
bilo po volji, dogovorita sc zatorej, da poskusita božjo sodbo drugo 
jutro. A po noči se začenja bati katoličan; zjutraj vstane iu si 
namaže roki z oljem in drugimi mazili. Ob tretji uri prideta na 
trg, ljudje privro od vseh strani, zakurijo, postavijo kotel na ogenj, 
voda začne vrčti, iu vržejo prstan v vodo. Najprej povabi dijakon 
krivoverca, naj zagrabi prstan, ali ta ga zavrne: „Ti si nasvetoval 
poskušnjo, ti moraš iskati prvi prstana." Trepetaje zaviše dijakon 
rokave. Toda, ko zapazi nasprotnik, da ima namazani roki, zavpije: 
„Rabil ti jo pripomoček, tvoja poskušnja ne velja nič!“ V tem 
hipu pride mimo drug katoliški duhovnik iz Raveno, Jacint 
(Jacintus^ in vpraša, o čem se pričkata. Jedva zve o čem, po­
tegne roko iz obleko iu utakne desnico v kotel. Prstan je bil zelo 
legak in droban, vroča voda gaje gonila sem ter tija, kakor veter 
plove. Dolgo ga jo iskal in lovil, a še le poslod jedne uro ga 
ujame. V tem so kurili vedno pod kotlom, da je voda boljo vrela. 
Ko potegne dijakon roko iz kropa, ni se mu znala nikakova ope­
klina, pravil jo celo, da je bila voda na dnu mrzla, le od zgoraj 
je bila mlačna. Krivoverec, osupnen, reče: „Tudi meni bodo po­
magala vera“ in utakne roko v vrelo vodo. Ali jedva se jo poto­
J ) Gregor von Tours ()tniracul. lib, 1. c. 8 1 .“
Spisuje Pr. Hubad.
6 1
pila roka v vodi, se je opekel tako strašno, da mu je padlo vse 
meso od kosti. Tako je bila končana „pravda.“ To se je zgodilo 
v gornji Italiji v šestem veku.
Leta 859 so tožili kralja Lotharja ženo Thietbergo, da 
ni ostala zvesta svojemu možu; zato ponudi ona dokaz svoje Č i­
stosti po božji sodbi. A ker je veljalo pravo, da ženskim ni treba 
dokazovati samim, ampak mogo voliti tudi namestnika moža, do­
kazal je nje sluga, da je bila tožba le obrekovanje. Posebno raz­
širjena jo bila in jo menda šo v današnjih dneh božja sodba po 
Indiji.
O Slovanih so mislili nekedaj učenjaki nemški, da niso po­
znali božje sodbe, ker pravi H el m ol d („Chronicon Slavorum“ I. 83. 
Leibniz, p. 608): ,,Slovanom (krščenim) niso dopuščali prisezati 
pri drevesih, studencih in pri kamenju, obtožence so dajali duhov­
nikom, da jih skušajo z železom (razbeljenim) ali z lemeži (zare- 
čimi).“ Ali od tedaj se razširja poznanje naroda slovanskega silno 
hitro. Angleži in Francozi se zanimajo zlasti za vse posebnosti 
slovanske, na Nemškem so se začeli pečati od nekdaj učenjaki 
resno z bližnjim narodom slovanskim. Razna društva v Meklen- 
burgu, v Pomoraniji, na Pruskem, po Poznanskem in Šlezijskem 
bavijo sc uže silno dolgo uspešno s starožituostimi onih pokrajin. 
Ta društva priznavajo radovoljno, da so bivali nekedaj Slovani po 
teh pokrajinah. Nemški učenjaki sami so dokazali, n. pr., da so 
vso pripovesti o nekedanjih Nemcih na otoku Ranu (Riigen) le 
pravljice. Leta 1868 je preiskaval poseben odbor razvaline na 
otoku in dokazal jo jasno, da no nahajo ni najmanjšega vzroka, 
da bi mogel pripisavati razvaline nemškemu narodu. Vso to jo 
prav veselo znamenje. Kaže nam, da je obilica učenjakov nepri­
stranska, katera išče lo resnico in jo priznava tudi povsodi, kjer 
jo najde. Da, mnogi so uže očitali svojim rojakom, da se pečajo 
bolje z narodi afrikanskimi in azijskimi, da se uče jezikov 
divjih ndrodov, a zanemarjajo svoje bližnje sosede. I)a je reč 
res taka, je gotovo, ali poglejmo tudi mi, kako delamo Slovani; 
koliko jih je Slovanov, kateri poznajo Slovanstvo le nekoliko bolje 
na tanko, kedo izmed nas sme reči, da pozna svoje brato, drugo 
rodove slovanske, lo nekoliko bolje, da pozna njih povestnico, da 
so jo seznanil s starožituostimi naroda svojega? Se ve, da bodo 
odgovoril kedo kaj hitro in po svoji misli tudi resnično: Saj ni­
mamo prilike, da se učimo drugih naroči slovanskih. Ali ta od­
govor še ni dosta, kedor ljubi res svoj niirod, bode našel sam pri­
liko, ako mu ni žal truda in dela.
Užo slavni Jakob Grimm, vzor vsakemu učenjaku, do­
kazal jo v svoji knjigi „deutsche Rechtsaltertumcr“ leta 1828, 
da so poznali Slovani tudi božjo sodbo. Tega ni sklepal lo od 
todi, da jo liahajemo v vseh inih narodih, da zatorej Slovanom 
gotovo ni bila neznana. Uže leta 1826 jo pisal E w e r s , profesor na 
vseučilišči v Dorpatu, svojo knjigo „das iiltoste Recht der Russeu“,
62
Običaji slovanski.
v kateri piše, (la jo jo našel uže v „pravdi“ 'j Jaroslavovi, dani Novgo- 
rodcem. Ta ,,pravda" je tem večje važnosti, ker je najstarejša. Noben 
narod nima pisanega zakona iz tako starega časa. Jedva 158 let je mi- 
nolo, kar je nastala država ruska. Še le leta 988 so se pokrist­
janili Kusi in so opustili daritve ljudi in uže 32 let kasnejše za­
pisali so prvo , pravdo.“ V njej nahajemo zatorej početek raznim 
pravnim rečem, o katerih vidimo v drugih narodih evropskih jedva 
slod. Naprave, o katerih moremo lo soditi, kako so nastale in so 
se razvilo v drugih rodovih, vidimo v svojem početku in razvitku. 
A še več, tudi početek ravno tem napravam moremo dobiti. V 
družbiuskem (zadružnem) življenji, katero ima svoj temelj prav v 
naravi človeški, vidimo vzrok temu pravu.“)
Jasno nam kaže ,,pravda" Jaroslavova, da ni bila država, 
nego združenje posameznih rodovin, da so branijo sovražnikom. 
Ali posamezno rodovine v državi niso izgubile nobeno pravice, dr­
žava še ni kaznovala človeka, kateri jo koga ubil. Sorodniki ubi­
temu svojcu so imeli še pravico do krvnega maščevanja; „pravda“ jo 
skušala le nekoliko skrčiti krvno maščevanje s tem, da je določevala 
visoko „viro“ (Wehrgeld) onemu, kateri je opustil maščovanjo. Ali 
o „viri“ v navadnem pomenu se ne govori, ta so je zgotovila še 
lo kasnejše.
Sinovi Jaroslavovi vladali sp složno vsak svoji deželi od 
leta 1054—1068. Kasnejše so se razprli in so živeli v sovraštvu.
Še za časa svojega prijateljstva dostavili so stari „pravdi“ ne­
koliko novega z imenom: „Pravda, dana zemlji ruski, ko so se 
zjedinili Isjaslav, Vsevolod, Svjatoslav, Kosnjačko, Perenjeg, Mikifor 
Kijevljan (KMHiBiiit), Čudiu, Mikula.“ Prvi trije so bili sinovi J a- 
roslavovi, drugi možaki, katero so si pridružili svetnike. 
Ti so določili uže „viro“ in so ukazali, da so mogo maščevati 
krvno le bližnji sorodniki. Vidimo zatorej, da so skušali omejiti 
prosto krvno maščevanje, ali odpraviti ga si niso upali.
Veliki knez Vladimir Vsevolodovič Mo nomadi je po­
množil zakon zopet z nekaterimi dodavki. ; 1 )
Med dodatki Vladimirovimi nahajemo tudi določilo o božji 
sodbi. V 17. paragrafu po novejši uredbi pravi: „Dati im pravdu 
želčzo vb vsčcli tjažbach i vt tatbbč i poklepe; ožo ne budcti.
') ^ P ra v d a '1 v pom enu „ R e c h tu zn an a je b ila tu d i Slovcnom . K m etje p r i ­
po v edujejo še sedaj o ,,sta ri p ra v d i1 *, t. j. o sta rih p rav icah , o k a ­
te rih so sc bojevali 1. 1 5 1 5 . in 1 5 1 6 . 
a) G lej Jo b . P h il. G ust. E wcrs, , D as a lte stc R eeh t der R usson in scin cr 
gescliichtlichcn E n tw ick elu n g d a rg c ste llt. D o rp a t 182G *, str. 2 8 8 .
3) N ašel je „ p ra v d o “ Tatiščev 1. 1 7 3 8 . Izd ali so jo k asn ejše m nogo 
k ra t. P o ljsk i j e pisni o njej J . B. H a k o w i e c k i , „ P ra w d a R uska c z jii 
pra\va w ielkiego se ig zia Jaro ah u v a W lad y m iro w icza. W . W a r- 
szaw ie. 1 8 2 0 — 1 8 2 2 .“
fcSpisujo Pr. Hubad.
G3
lica, tT > dati jemu žclčzo iznovolč do polgrivny zolota; aže i 1111,1 1 6, 
to na vodu.“ ‘)
Čudil se bodo kedo, zakaj ne nahajemo določila o božji sodbi 
uže prej, ker stavljajo ta dodatek še le v trinajsti vek. Nekateri 
so uže mislili na to in so hoteli dokazovati, da so so Rusi se­
znanili še le po tujcih (Nemcih in Skandinavcih) z božjo sodbo. 
Ali, če pomislimo, da nimamo iskati v pravdi običajev narodovih, 
ampak le določil kneževih, ako pomislimo daljo, da tedaj še ne 
moremo govoriti o državi, kakeršna je sedaj, v kateri imajo vladar 
ali njega uradniki po zakonu sami pravico kaznovati hudodelca, 
in oni, kateremu se godi krivica, nima iskati sam pravice, ampak 
le po uradu, bodemo lehlco uvideli, zakaj pravda prejšnja ne govori 
o božji sodbi, kakor vidimo še današnje dni, da si išče n. pr. 
okradenik po državah, kjer ni urejenih zakonov, sam svoje pravice, 
da jemlje tatu, ako ga najde, ne le ukradeno stvar, ampak mu 
naloži s pomočjo starejšin tudi globo, tako je bilo tudi tedaj, ko 
jo bila oblast vladarjeva še mala, vsakedo si je iskal pravice sam 
s pomočjo svojega rodu. Vladar se za take stvari ni brigal in so 
ni smel brigati, ako ni hotel, da bode ljudstvo nezadovoljno z 
njim. Zato smo videli, da vladar tudi krvnega maščevanja ni od­
pravil, akoravno so mu prigovarjali duhovniki, kateri so prišli iz 
Carigrada. Novgorodski lctopisec pripoveduje o tem: „In Vladimir 
je živel v strahu božjem, in množila so se razbojstva (paaboeirk), 
in škoije so rekli Vladimiru: „Množe se razbojniki; zakaj jih no 
kaznuješ?“ On jim odgovori: „Bojim se greha (rpr kxb'.“ Oni mu 
reko: „Ti si postavljen od Boga, da kaznuješ hudobnežev in po- 
milostuješ dobrih. Ti imaš pravico, da kaznuješ razbojnikov; ali s 
preiskavo . 14 Na to zavrže Vladimir ,,viro“, in kaznuje razbojnike. 
In rekli so škofje in staroste: „Vojska je mnoga, če je „vira“, 
naj bodo v orožju in v konjih.1 * In Vladimir reče: „Tako bodi!“ 
In Vladimir je živel po narodbah božjih, očetovih in dedovih. ® )
V tem odstavku nasprotuje si letopisec sam, ker pravi prej, 
da jo odpravil knez „viro“, a takoj potem pravi, da jo je trebalo 
plačevati v konjih in v orožju. Ewers dokazuje, da ni moči, da bi 
bil odpravil uže Vladimir „viro“, ker jo nahajemo v kasnejših 
pravdah in ker pravi letopisec sam, da je veljala še dalje. On 
misli, da so mu svetovali duhovniki, a da njih sveta ni mogel iz­
polniti; ali, da bi pripravil vsaj pot odpravljenju krvnega mašče­
vanja, ukazal jo le, naj so plačuje „vira“, so v e , le tedaj, ako je 
poškodovanec zadovoljen z njo.
Vendar, da je veljala božja sodba po dvoboju uže pred tri­
najstim vekom, vemo gotovo. Leta 993 premagal jo močen mla­
Gl. D r. H . J i r eček, ,,D as R cch t in B olim en u n d M iihron, P ra g 1865.**
I. 1. Btr. 6 4 . — Eivers, o. c. str. 3 1 7 . — IvaniSev, ,,d re v n ee 
p rav o čelio v , v Ž u rn alu m in. n aro d u , proa. 1 8 4 1 . X X X , 1 3 9 .“ 
— Afanasjev, ,,poet.. vo*zr. S la v ja n l, n a p riro d u II. 1 9 8 .“
“) G l. E i v e r 8. o. c. atr. 2 1 3 ,
6 4
Običaji slovanski.
denič ruski orjaškega Počenega v dvoboju in priboril je s tem 
svojim rojakom zmago. Zato ga jo napravil Vladimir velikega moža 
(velikimfc mužemb) Pečeneški vojevoda je bil predlagal, naj 
bodo takoj mir, ako zmaga Rus, ali, ako zmaga Peče neg, naj 
traje vojska šo tri lota.
Leta 1022 bojevala sta sc tudi Vladimir o v sin M s ti sl a v 
in kne/. K os o go v P re d e dej. Določila sta pred bojem, da iz- 
gubi premaganec imetje, ženo, otroke in deželo.
Vse to nam kaže vendar užc jasno, da so poznali Rusi božjo 
sodbo še v poganstvu, in gotovih poročil o nji ne nahajemo le 
zato ne, ker jo v pravdah ni trebnlo omenjati, in ker knez ni imel 
upliva nanjo. Ali tudi v inih Slovanih spoznavamo dvoboj kakor 
božjo sodbo. Kcdar so sc bojevali narodi, zbirali so mnogo krat 
od vsake strani jednega bojevalca, ta dva sta potom odločila za 
obe vojni. Užc v „Ilijadi“ nam opisuje Homer take boje, Livij 
nam poroča o H o r a c i j i h’in K u r i a c i j i h , in v Slovanih nahajemo 
še sedaj mnogo pravljic, n. pr. v Slovenili o Petru Klepcu i. 
dr. junačili, kateri so pridobili svojcem zmago v dvoboju. Toda, 
ne smemo misliti, da bi bilo to vse izposojeno. Narod je poznal 
uže takošno bojo, ko še ni vedel niti o sv. pismu, niti o inih 
narodih.
V baltiških Slovanih veljala je ta navada. VVagri- 
janih in Sak s o ni h n. pr. je nastal razpor zaradi meje. Vsaka 
stranka je trdila, da ima pravo. Naposled se dogovore, naj določi 
dvoboj, čegava jo pravica.. Saksoni si zbero junaka Iiarvida 
(Barvido), a Vagrijani A g r im a. V odločen dan prideta odbranca 
s knezi in mnogim ljudstvom na mosto, o katerem so sc pričkali, 
kronisti imenujejo ta kraj „vadum Agrim-vidil“. Obe stranki sta 
blagoslavljali svojega bojevalca, kristijanski Saksoni po šegi kr­
ščanski, poganski Vagrijani po obredu poganskem. Na to sc začno 
boj. Dolgo sta se ruvala korenjaka, naposled premaga Sakson 
Slovana. Vagrijani so morali zatorej prepustiti pokrajino. A Sak­
soni so postavili velik kamen na mesto, kjer jo pal Agrim, v 
večen spomin svojemu junaku Barvidu.
Jednako pripoveduje Wippo2 ) o Srbih (lužičkih), katerim so 
silili tudi Saksoni čez m ejo: „Pravili so pogani, da kalč Saksoni 
mir; to hočejo dokazati po dvoboju, ako dovoli cesar. Ravno tako 
so ponujali Saksoni, akoravno niso imeli pravo, cesarju dvoboj, 
da bi dokazali svoje pravo. Cesar dovoli, naj rešijo pravdo po 
dvoboju. Izbrana dva junaka začneta boj . . . končno pade kri- 
stijan, ranjen od pogana." Tako bi mogli najti še več primer, ka­
tero bi pričale, da Slovanom poganom božja sodba ni bila neznana.
‘j LCtopis N e sto ro v a po K euigalicrgiikonm sp isk u " , str. 8 7 . — Ewora 
o. c. str. 2 0 9 ; 2 2 4 .
*) Gl. P i utori tis, ,,scriptoros runi m germ iiuicurum , III. 4 7 9 .“ — Jire č e k , 
O. c. I, 1, utr. 0 4 . — J . G r i m m , „ D eutsche U ech tsu ltertu m cr", str. 9 2 8 ,
Spisu jo Pr. Hubad.
65
Opominjati bi mogli tudi boja Miloša Obiliča in Vuka Bran­
koviča pred bitvijo na Kosovem, ali dosta jo uže primer, saj 
bodemo videli še, da je ostalo do današnjega dne dovolj prič, ka­
tere nam kažo jasno, da ne smemo misliti, da tega običaja naši 
pradedi niso poznali.
Ko so sc pokristijanili Slovani, rabilo je kristijanom povsodi 
to sredstvo, da spoznajo nedolžnika in krivičnika. Saj smo videli uže 
priliko iz sv. pisma, kateri je bil vzrok, da se duhovniki takim 
obredom niso ustavljali. Ali opirati so se mogli tudi na boj Da­
vidov z Golijatom, na mladeniče v žareči peči i. t. d. Krščansko 
legende pripovedujejo tudi še mnogo, kako varujo bog pravičnika. 
Jednega dogodka smo omenjali uže zgoraj, a našli bi jih lehko še 
mnogo.
Znano je, da nedolžniku hudič ne more ničesar, da Bog ne 
dopušča, naj bi se zgodilo nedolžniku kaj zlega i. t. d. Stari Slovani 
so častili Peruna (pol. Pirun, lit. Perkunas, lot. Pohrkons, staro- 
pruski Perkunos). V Stargardu v Vagriji častili so ga posebno; 
tamo je bil mu posvečen log, o katerem pravi Helmold (I. 84), 
„da je bil svetišče vsej deželi1 1 (sanctimonium universae terrae). Ve­
likanski starodavni hrasti, drevje, posvečeno v vseh narodih naj­
višjemu bogu, šumeli so nad svetiščem Perunovim. Umeteljno iz­
delana lesena ognida je bila narejena okolo svetega kraja, nikedo 
ni smel stopiti v ogrado. Le svečeniki, knezi, oni, kateri so iskali 
pomoči, in oni, kateri so bili v smrtni nevarnosti, smeli so pri­
hajati. Vsak ponedeljek se je zbiralo ljudstvo pred ogrado k sodbam, 
(propter judicia), ker ni vladal Perun le blisku in gromu, ampak 
je bil tudi prorok. V njega varstvu je bila sodnija, ‘) v njega 
imeni, kakor stari Grki v imeni Z eno vem, sodili so Slovani. On 
je dajal oblast knezom in svečenikom svojim, da rešujejo tožbe, 
on jim je dajal tudi razuma, da so spoznavali pravico in krivico. 
Po slovesni daritvi so začenjali zatorej soditi.
S tr edowsky 4) pripoveduje, da so upodabljali Peruna na 
Moravskem z žarečim železom v roci. To bi moglo biti sicer tudi 
le znamenje strele. A omenjani pisatelj misli, da jo pomenjalo že­
lezo, katero je rabilo božjim sodbam. Da, nekateri mislijo celo, 
da je izvajati beseda Prove, Proven ali Prono, katera pomenja 
tudi Peruna od besede „prove“, katera rabi Kašubom še dandanes 
v pomenu „pravo“. Stfedowsky pravi, da so imonovali železo v 
v roci Perunovi „pravda“. Gotovo je, da jo bil Perun glavar sod­
nijam, v njega imenu sodili so Vagrijani, smemo zatorej misliti, 
da so ga častili vladarja sodnijam tudi drugi Slovani. Da jo bilo 
posvečenih njemu mnogo svetišč, kažo nam povestnica slovanska.
V Litavskem na gori Rombinus, blizo reko Momel, 
kazali so do leta 1811 daritven kamen Perunov, o katerem jepri-
*) Afanasjev, ,,p o etičo sk ija vozzren ija SlavjanT, n a p riro d u .'1 1 1 .1 9 4 . 
a) S a c. Moraviae hist. 1 7 1 0 str. 3 6 .
Lotopis 187». 5
66
Običaji slovanski.
povedovalo ljudstvo, da si ga je postavil bog sam. Pod njim, pravili 
so dalje, je bila zlata miza in srebrn plug. Leta 1811 razrušili so 
kamen, da bi so ljudstvo ne spominjalo več starega božanstva, 
napravili so iz njega dva malinska kamena. A še tedaj so menili 
ljudje, da je to velika nesreča za celo okolico.
Rusi častili so ga v Novgorodu in v Kijevu, Jugoslovani so 
mu darovali; Srbi imenujejo po njem še sedaj peruniko i. t. d.
O svetišču Stargradskom pripoveduje II el m ol d , da ga jo 
vidci sam, ko jo bil taino z biskupom Ljubeškim (Ljubica = Lii- 
beck) Geroldom 1 . 1155. Biskup jo dal razsekati ogrado in sežgati 
sveta drevesa. Kasnejše naselil je celo Saksone v mestu, da jo 
zatrl ne le poganstvo, ampak tudi narodnost slovansko.
Kedar pri sodnijah sodniki niso upali razsoditi sami, jo li 
kriv zatoženec ali jo nedolžen, pribežali so k svojemu bogu in so 
skušali zvedeti pravo po božji sodbi: kedor jo mogel nositi zareče 
železo v roci, kedor je utaknil roko v vrelo vodo, da so ni opekel, 
kedor je skočil v vodo, da se ni potopil, bil je nedolžen,
Bilo jo pač več vrst božjo sodbe. Kor jih no poznamo iz časa 
poganskega, bodemo našteli one, katere so bile navadno kasnejšo 
posebno na češkem, ’) o katerih vemo največ.
Razločevali so troje očist pri božji sodbi: a) pravo voda (ju- 
dicium aquao), b) pravo železa (judicium ferri), c) sedanie (dvoboj, 
judicium duelli).
Vse tri vrste navaja uže pesem iz kraljedvorskega rokopisa 
„Libušin sud“ :
. dvč viSglasnS dčvč 
v y u čen e veščbam v ite z o v e m : 
u je d n e j su d esk y p ra v d o d atn e, 
u v to rej m eč k riv d y k a raju či, 
p ro tiv im a plam en prav d o zv esten 
i pod nim a B vatocudna v o d a.“
Pri vsaki očisti imeli so biti navzočni duhovniki. Nekateri 
samostani in nekatere posamezno cerkve so imele posebne pravice, 
da so smeli očiščevati duhovniki po njih. „Jus Conradi" zapove­
duje določno, §. 8.: „Kedar so ima očiščevati kedo z vodo, nima 
ga spuščati v vodo nikdo drug, nego sam duhovnik in njega po- 
magač.“ Očiščevali so sc v „božjem sudu“ po vreli vodi ali po 
mrzli (judicium aquao ferventis, judicium aquae frigidao). Kedor 
so jo očiščeval z vrolo vodo, imel je sezati z golo roko v kotel 
vrelo vode, da potegne iz njo kos železa, kamen ali kakošno drugo 
stvar. Prepovedani so bili razni pripomočki, o katorih so pravili, 
da varujejo roko vročino.
J) G l. J i r e ček, o. c. „ 0 R u sih u g l. Afanaujev, „ p o e t. vozzr. 
S la v ja u l n a p riro d u “ II. 1 9 5 .
Spisiijo Fr. Hubad.
6 7
Predno se jo očiščeval, imel so je izpovedati, potem ga je 
obhajal svečenik in ga opominjal, naj ne skuša Boga, ako je morda 
kriv. Pri božji sodbi po mrzli vodi so peljali za tem toženca k 
jezeru ali k reki; a kjer ni bilo tekočo vode dosta velike, rabila 
jim je kad polna vode. Ko dospo na odločeu kraj, poda mu du­
hovnik blagoslovljene v6de, da jo izpije, rekoč: ,,Ta naj ti krepča 
vero!“ Na to se obrne proti vodi in reče: »Zaklinjam te, voda, v 
imeni vsemogočnega Boga, kateri tc jo stvaril in tc podelil ljudem, 
da jim rabiš; zaklinjam tc v imeni sinu, kateri je hodil svojima 
nogama po tebi in so jo dal krstiti s toboj; zaklinjam to v imeni 
svetega duha, po katerega volji se je razdelilo morje, da je šlo 
ljudstvo Izraelsko po suhem skozi nje, da ne pustiš tega človeka 
v sebo, ako jo dolžen, česar ga tožijo, ampak, da ga pustiš plavati 
na sebi.“ Na to se obrne svečenik z nova k tožencu in ga zopet 
opominja, naj opusti očisto in naj ne izkuša Boga, ako je k r iv . 
Po vseli teh obredih slačijo služabniki toženca, mu vežo roki in 
nogi, mu opasujo vrv okolo ledij in napravljajo vozel na njej; 
potem ga spuščajo polagoma na vrvi v vodo. Če se je potopil to­
liko, da se je zmočila vrv do vozla, bil jo nedolžen.
Se ve, da ni bilo težko napraviti, da se je potopil hudobnež 
do vozla, zato je bil prepovedal uže cesar Karol Včliki 1 . 800 
svojim poslancem očisto po mrzli vodi. Prepoved je ponovil 1 . 829 
tudi L ud o v ik Pobožni, a vendar ni obveljala povsodi, ker tudi 
oblast cesarjeva ni veljala povsodi v jednaki mori. Iz početka 
mislili so tudi, da sc potopi le krivičnik, ker so menili, da bodi 
storil Bog čudo, da varuje nedolžnika in ga pusti plavati po vode.
Ko so začeli proganjati čarovnico vedno hujše in so premiš­
ljevali tedanji modraki vedno bolje na tanko moč hudičevo, ko so 
začeli verjeti vso neumnosti o čarovnicah, da mogo letati po zraku
i. t. d., domislili so si, da bi mogel pomagati peklenšček hudo­
delcu, da plava nad vodo, zato je obveljalo ravno nasprotno : kedor 
je utonil, je bil nedolžen, kedor je plaval nad vodo, je bil hudo­
delec.
A poznavali so čelu še drug način božje sodbe z mrzlo vodo. 
če sta se toževala dva o nepremičnih stvareh in sta hotela pri- 
sezati oba, moral je iti tožnik skozi v globoko reko, a toženec za 
njim, tri korake oddaljen od njega. Čc je začel toniti tožnik, smel 
so je vrniti toženec in je bil opravičen; a če je prišel prvi onstran 
vode in je bil drugi v nevarnosti, da utoni, dobil je pravdo prvi. 
Ali če sta pregazila oba srečno na drugo stran, bil jo prost to­
ženec. ') To očisto so tudi poznali Nemci z imenom „\Vasser- 
treten“.
V Rusih so so ohranili do današnjega dne po narodnih pri- 
slovicali in poverijah razni ostanki staro očiste z vodo. Pravijo n.
g g Običaji slovanski.
pr.: „pravda ne vtonetB u vode in ne zgoritr. u vognjč;“ znan je 
tudi rek: „vi>i vesti kogo na svežuju vodu,“ kar pomenja toliko, 
kolikor: prepričati koga leži ali nepravde. ') A poznavali so tudi 
užo od nekdaj božjo sodbo, da so metali žrebo v vodo, na katero 
so napisavali imena sumnjivih osob in so izpozuavali krivca, kakor 
nekedaj Grki, po tem, da jo utonil njega žreb. Stara pesem pri­
poveduje, da sejo zagrešil bogat trgovec S ad k o , ker ni dajal 
žrtev Morskemu Carju (t. j. Morju). Zato so vstavi njega ladija 
sredi morja in se ne gane z mesta. Da bi spoznali, kedo je kriv 
temu, reče Sadko mornarjem:
.,vz m žsto V80 vLI so b iraitesja,
A i rč ž te žereb L ja vl>l valženB I,
A i vejakr> — to piSi n a im ena,
I b ro sačte vLI (ich ) T > vr J > sine m o re:
K o to r ile bl>I poverchu p ltlv u tT .,
A i tč bl>I d u š e n tk i p ra v L lja ;
Č to ko to rL le — to vTi inorč to u u tB ,
A m t l tčchT> spichnem T > vo sinii m o re.1 1
Žreb gospodarjev potone in ga naznanja krivim; zato zapove 
napraviti drugih žrebov, „žerebr>ja vetlanLie“, in reče: Čegaver žreb 
bode plaval po vrhu vode, ta so jo zagrešil. A tudi v drugo jo 
pokazala sodba tisto: Sadkov žreb jo plaval na vodi, drugi so so 
potopili vsi.
Ta navada se jo tudi ohranila med narodom. Kedar hočejo 
izpoznati tatu ali druzega zločinca, vzamejo čašo vode, vržejo 
imena domačih in poznatih osob, zapisana na kosec lesa ali papirja, 
v vodo. Co zavrte čašo in skoči kosec iz nje, jo kriv oni, kate­
rega ime jo zapisano na njem. * )
Drugodi iščejo na jednak način hudobneža, kateri jo storil 
koga bolnega. Kadar lečijo takega bolnika, mečejo goreče oglje v 
vodo, a v tem zgovarjajo imena znanih sumnjivih osob. Tisti, če­
gaver imo zgovarjajo ravno tedaj, ko potone oglje, jo krivec. 3)
Jednake misli so so obranilo med narodom v vseli narodih, 
če se je užo tudi pogubila misel na očisto, ostalo jo važno čaro- 
vanje in prorokovanjo po vodi. Na sveti večer prižigajo n. pr. po 
mnogih krajih lučice v orehovih lupinah, katero devajo v posodo 
polno vode, da plavajo semtortija. Čegaver luč gori dalje, oni bodo 
i živel dalje, če so približati lupini, mladeničeva in dekličina, in 
plavati vkupe, bodeta dotičnika mož in žena. Po češkem mečejo 
dekleta o krosu venco in kitico v vodo ir\ prorokujejo srečo in 
dolgo življenje onim, katerih venci plavajo dolgo po vodi i. t. d.
Očisti po vodi jo mogol uteči lo oni, za katerega so prisezali 
drugi ljudje.
*) Poslov. Dalja 3, 5 , 1 9 4 . 
a) Afanasjov, o. c. II. 1 9 9 . 
a ) Afanasjev, 1 , c.; Valjavec, 2 4 8 .
Spisujo Fr. Hubad.
6 9
Pravo železo jo bilo tudi dvoje. Obtoženec je moral iti bos 
preko nekoliko razbeljenih lemežev. Položili so jih po devot ali po 
dvanajst na tla, čim več jih je bilo, tim ostrejša je bila očista; 
odmerjenim korakom imel je stopati siromak po njih. Druge krati 
so razbelili kos železa, in hudodelec ga je moral nositi v goli roki 
nekaj, navadno devet korakov daleč. A navadno niso sodili takoj, 
je li prestal obtoženi očisto ali ne; po nekaterih krajih so ovijali 
roko ali nogo s platnom, katero so zapečatili. Posled treh dni 
odvil je odbor, kateri je nadzoroval očisto^ platno, in je pogledal, 
je li roka ali noga zdrava, ali ne.
Z železom so se očiščevali posebno tatovi in morilci. „Jus 
Conradi“ zapoveduje v paragrafu 19.: „Če ukrade kedo živino ali 
slugo, če krade bučele, ') ima se čistiti z železom."
Ustanove Brečislav o v e („Decreta Brecislai I.“) iz 1.1039 
ukazujejo v §. 5: „če taje oni, katerih dolže ubijalstva, naj jih 
skušajo z blagoslovljeno vodo (aqua adjurata) ali z žarečim železom." 
Zakon srbskega carja Stepana pravi: „1 ašče kto poišče husara 
i tata, a nebudet’ obličenia, da im est opravdanie železo.“ 2 )
Nadaljevalec Kozmov (Cosmas, letopisecčeški) pripoveduje: 
»Ko se je zarotil 1 . 1130 Miroslav zoper Sobčslava, imel se je či­
stiti on in pomagači njegovi železom, ali Bog sam jih je obsodil, 
videlo se je, da so res krivci.“
Državna oblast je začela omejevati uže zgodaj to očisto. Po 
dogovoru smolenskega kneza Mstislava z Rigo in z „Gotskim bea 
regom“ 1 . 1229. ne sme pozvati Nemec Rusa in Rus Nemca n- 
božje sodbo železom, če ne pristane nasprotnik dobre volje na 
to: „Rusinu ne včsti latinina ko želčzu gorjačemu, aže sam i 
VTjsehočetT.; a latininu tako rusina ne včsti, aže sam i vtschočeta." 3) 
Pravo železo je bilo hudo. „Pravda“ (Rechtsbuch) gospodov 
Rozenberških (der HerrnvonRosenberg) pravi, da se je mogel 
umakniti železu človek le tedaj, ako jih je priseglo sodem zanj.
Kolike važnosti so bile te očiste, kaže nam med drugim tudi 
nemška povestnica. Po smrti Ludovika, kralja nemškega (1 . 876) 
osvoji si brat njemu Karol Plešivec nekoliko njegovih dežel. 
Ko je bil Karol v Koloniji (Koln), pride njega sinovec L u- 
dovik pri Andernachu črez Reno in pošlje od todi svojemu 
strijcu trideset mož. Deset izmed njih so je ponujalo, da dokažo 
pravo Ludovikovo in njemu bratov (Karl m an na in Karla De­
belega) po božji sodbi vroče, deset po sodbi mrzle vode, a deset 
po očisti žarečega železa. Karol jim dovoli očisto in letopisec 
Ilinkmar Rems ki (Hiukmar von Rlieims) pripoveduje, da so
') V sta rih zakonih, tu d i v p rav d i ru sk i, nah ajem o m nogo k ra t kazni 
za tatv in o b u č e l; to nam k aže, d a so bili uže od nek d aj Slovani 
p rid n i bučelarji. 
a) G l. J i r e ček, 1 . c .
3 ) Afanasjev, o. c, II. 1 9 9 .
7 0
Običaji slovanski.
prebili vsi oČisto z dobrim uspehom. Ta dokaz vendar ni preveril 
Karola, veliko boljo mu jo dokazal kasnejše sinovec svojo pravico 
z or ožj e m v ro ci.
Danskemu kralju Haraldu je dokazal, kakor pripoveduje 
legenda, na jednak način misijonar P o p p o , da jo vera K r is to v a 
prava. Ko je pridigoval kralju, naj se pokristijani, vpraša ga po­
ganski kralj, si li upa dokazati resnico svojih besed z žarečim 
železom? Vesel pritrdi Poppo. Kakor pripovedujeta Si gob e r t 
v o n Gemblours iuThietmar M o r z c b u r ž k i, da razbeliti 
liralj kos železa v nenavadni velikosti, ali misijonar ga nese brez 
kvara odmerjeno korake daleč, in kralj so preveri.
Tudi o ti očisti ohranili so se ostanki do sedaj. Kakor pri­
poveduje Afanasjev (o. c. II. 199), zbirajo ljudje, kedar jo ukradeno 
komu kaj, vse sumnjivo osobe, jim dado svečico jednako dolgo v 
roke in jih užgo; čegaver sveča napravi utrinek, ta je tat. Vidimo 
zatorej, da ne velja več staro strašno pravo, da se jo prodrugačilo, 
ali navada priča vendar še jasno o starodavnosti. Na Avstrijskem 
in Španskem je razširjena misel še dandanes, da more ugasniti 
devica luč s sapo in jo upihati zopet tako, da začno goreti na 
novo. ’)
Sedanie2 ) („judicium duelli“, ali „pugnae“, dvoboj) ime­
novali so kasnejše tudi ,,klanie“, kar je pomenjalo prej to, kar 
nemški „Turnier“. Bojevala sta se nasprotnika z mečem („s meči 
sčdati“), ali s kijem (,,za kyje sedati"). K ij jo rabil le proti 
tujcem. „Jus Conradi“, §. 37. pravi: „Duellum, quod in vulgari 
kyj (a pišo ki g), non habeant nisi ad estrancos.“ (Dvoboj, kateri 
imenujejo kij, naj jim rabi le proti tujcem.)
Nekaj primčr dvoboju naveli smo uže zgoraj. Primer iz leta 
1315 nam jo ohranila pesem iz tega časa. Iludolt Ivošic ubije 
Včnžk-u „panoši“ (Edelknappe), zato ubije Venek Rudoltovega 
sina. Na to pobije Rudolt sina Venčkovoga. A da bi ne zahtevalo 
krvno maščevanje še več krvi, se dogovore, naj razsodi „božji sud.“ 
Ograde zatorej pripraven prostor, „okol“, in spuste od vsako strani 
šest bojevalcev nanj. Boritelji Včnekovi zmagajo.
„Majestas Carolina- 1 imenuje dvoboj „staro pravo1 1 , (jus) an- 
tiquum) in „staro navado" (antiqua consuetudo).
Legenda o sv. Vaclavu pripoveduje o boju Vaclavovem s 
knezom Radislavom Zlickom. 3) Tako omenja te stvari tudi leto- 
pisec Dalimil (49—50). Radislav Zlicko vojeval je proti Vaclavu, 
zato ga pozove ta, naj določita boj z dvobojem. Radoslav pristane 
na to, in na konjih se zadrevita drug proti drugemu, ali priKazen 
nadčloveška konča boj.
*) Grimm, ,,d eu tsch e R ech tsa lte rtiim e r,“ str. 9 3 2 .
2) P rim eri tu d i: J o s. u. Herm. J ir c če k, „ d ic E c h th e it d er K o- 
n ig in h o fer H an d sch rift, P ra g , 1 8 6 2 ,“ str. 1 3 2 .
3) J ob. u. Herm. Jireček, o. c. p. 1 3 2 . — Vybor, I. 3 1 6 .
Spieujo Fr. Hubad.
71
Posebno jim je rabil zatorej „meč krivdy karajuci1 * v vojski, 
da sta končala dva sama boj in sta prihranila s tem mnogim 
življenje.
Rusi so imenovali dvoboj „sudebnr>ič poedinskr r > “ ali „polo“. 
Zadnja beseda naznanja prav za prav le kraj, kjer sta sc merila 
bojevalca. Po mislih starih Slovanov jo bila vsaka bitva med voj­
skama božja sodba1 , ker store bogovi mogočnega in hrabroge lo 
onega, katerega liote, kateri zasluži. Zato nahajemo mnogo krat 
izraz: „To užo Bogovi suditi.“
Uže Muka d dozi, pisatelj arabski, pravi: „Kedar rešujo 
car razpor med dvema tožečima se, a ta dva nista zadovoljna s 
sodbo, tedaj jima pravi: Bojujta se z mečema svojima! kedor ima 
ostrejši meč, onega jo zinaga.“ J) Ravno tako pripoveduje tudi Leo 
Diakonos (§.93.) o Tavroskjthih: „Tavroskythi rešujejo še dan­
danes svoje razpore ubijstvom in krvjo.1 1
Ali tudi ta očista je imela često neprilike, posebno, če sta 
so merila človeka raznih držav. Zato določuje tudi dogovor smo- 
lenskega kneza MstislavazRigo in „Gotskim beregom1 1 , da 
Rusin ne sme zvati Nemca „na pole1 1 na ruski zemlji, ni Nemec 
Rusina v Rigi ali na „Gotskem beregu1 1 . Kedor se jo hotel biti s 
protivnikom, moral jo iti v njega domovino in se je podvrgel s 
tem v razsodbi tudi tujemu gospodarju.
Kasnejše so določevali ruski zakoni na tanko slučaje, v ka­
terih je bil dovoljen dvoboj, orožjo in način boja. „Pskovskaja sud- 
naja gramota1 1 (1.1467.) določuje, da so mogo bojevati tudi ženske, 
a dovoljevala jim je tudi, kakor vsem drugim slabotnikom, starcom, 
bolnikom in duhovnikom, da si volijo namestnika; dovoljeval se je 
tudi dvoboj s tožencem in svedokom, kateri je pričal njemu pro- 
tivno, toda če je pričalo več prič jednako, ni trebalo dvoboja več. 
Nadzorovali so »poedinok1 1 posebni pristavi, mnogo krat je sodil 
celo sam posaduik ali namestnik, kakor omenja ,,Novogorodska 
sudnja groinata.1 1 Ti zakoni določujejo tudi bojno orožje. Sudebnik 
Ivana Groznega ukazuje, da so morali prisezati bojevalci pred 
bojem in poljubljati križ, in čo so imeli namestnika, morali so 
prisezati vendar lo sami. Ali privolil se je tudi dvoboj s svedoki, 
kateri niso pričali jednako.
Na Ruskem veljal jo dvoboj pred sodnijo do 17. veka, ako- 
ravno so ugovarjali duhovniki užo zgodaj. V Novgorodu ugo­
varjal je metropolit F o ti j užo 1 . 1410 in je pretil popu, kateri 
da bojevalcu sveto pričastje in ga pušča poljubovati razpelo, »toPb 
popovstva lišenT).1 1 A kedar gre na dvoboj in ubije protivnika, po­
gubi svojo dušo, zato ga izključuje metropolit za osemnajst lot iz 
cerkve. Posebno so pisali in govorili zoper »polo1 1 , kor je rabilo 
bojevalcom čarovaujo, da bi zmagovali. Vraža jo poznala mnogo 
sredstev, katera so varovala meča. Posebno moč je imel jozik
*) Afanasjev, o. c. II. str. 2 7 1 in dalje.
n
Običaji slovanski.
črne kače, ubite s sabljo ali z nožem, i. t. d .1 ) Tudi v Čehih 
in drugodiseje ohranil dvoboj pred sodnijo sila dolgo. Brnensko 
mestno pravo, dano v Pragi meseca januarija 1 . 1242 kralju 
Vaclavu, omenja še „pravice božje po vodi in žarečem železu1 4 
(justitia dei por aquam vel ferrum ignitum), če svedoki ne niogo 
dokazati. A mestno pravo tistega kralja za Ig lavo govori le še 
o rani v dvoboju, „de vulnere duelli“ in o načinu napovedovanja 
dvoboja, „do forma indicendi ducllum.“ ,J ) Drugih očist tedaj uže 
ni bilo več navadnih. Na Češkem jo bil zadnji dvoboj pred sodnijo 
leta 1514, a na Moravskem celo še le leta 1549. 3) Na Štajerskem 
odpravili so jih uže leta 1186.
Slučaji, katerim je sodil „božji sud“, bili so razni, nekaterih 
omenjali smo uže. Ustanove Brečislavovc zapovedujejo tudi, 
naj razsodi božja sodba mod zakonskimi, kedar toži žena moža, 
da je no ljubi i. t. d.
Kedor se ni hotel očiščevati, odtegnil sc je leliko, se ve, da 
je bil po tem kriv in so ga kaznovali o zločinu. Poleg tega za­
hteva „Jus Conradi“ tudi, da mora platiti duhovniku sedem dc- 
narov „et vetulae duos“. Namestnika si je smel najeti na Češkem 
le plemenitaš prve vrste, „len,“ in menda žene. „Jus Conradi1 1 pravi 
§. 9.: „če ima kak plemenitaš, in ne „drho“ (vir nobilis et non 
drho, t. j. po Jirečku, plemenitaš drugo vrste, „vladyka“ (na sebi 
„narok“, naj se čisti zanj mladenič (,,puer“, til menda v pomenu 
,.oproda“) ali če ni prebil očiste, naj mu plati dve sto denarov.“ 
Poznejše sta stopila na mesto božje sodbo žreb, n. pr. „za vodu 
vrči hfeb<5“, in prisega.
Pri prisegi govoril je prisegalec „roto“ (Eidesformel) in držal 
je v tem prste na kovčeg, v katerem so bili ostanki kakega svet­
nika, ali na kosu razbeljenega železa. Od todi izvira po misli ne­
katerih tudi beseda prisčzati. „Roto“ je moral govoriti brez jec­
ljanja, brez pogreška, roke ni smel umeknlti, dokler ni izgovoril.
Omenjati treba še druge očiste, o kateri nam pričajo ostanki 
še dandanes. Kedar so našli ubitega človeka, a niso poznali 
ubojca, položili so mrtveca na oder in prignali so k njemu vse 
sumnjive osobe. Vsaka se je morala dotekniti ran in popka umor- 
jenčevega. Mislili so namreč, da začno rano z nova krvaveti, če 
se jih dotakne morilec. Po Kranjskem se je ohranila ta misel do 
denašnjega dnč. Na Gorenjskem' pripovedujejo kmetje še sedaj, 
da krvave rane ubitega človeka gotovo, Kedar se jih dotakne mo­
rilec, ali tudi, če pride samo blizo mrtvecu, če je minulo tudi 
uže dalje časa po umoru. Sodnikom je rabilo nekedaj to znamenje 
res, ali dandanes vodijo tudi še ubojca pred truplo umorjenčevo, 
akoravno ne mislijo, da bode pričala tekoča kri o njem, a po utisu,
J) G l. Afanasjev o. c. II. 2 7 5 .
'•* ) Jahrbucher der Literatur. X L . B and, W ien , 1 8 2 7 , str. 1 0 8 .
3) Jireček, ,,E c h th e it der K o n ig in h o fer IIa n d sc h rift,“ str. 1 3 4 .
Spistijo Fr. Hubad.
7 3
kateri se kaže na obrazu morilčevem, mogo boljo soditi, je li kriv 
on, ali ni.
Nemci so imenovali to božjo sodbo „das Bahrrecht." Uže pe­
sem o „Nibelungih“ jo pozna. Ko prineso Kriemhildi truplo 
umorjenega moža pred vrata, zahtevala je ona, da bi našla mo­
rilca, naj stopijo k mrtvecu drug za drugim vojaci nje brata. Jedva 
stopi Hagen k mrtvecu, začne vreti kri iz ran, kakor je kipela 
iz njih ob studencu, kjer ga je bil prebodel.
D a h u b K riem hild a n :
W e r u n sch u ld ig sem w ill, leieh t ist so d a rg e th a n ;
E r d a rf n u r zu d er B ahre, h ier vor dem V olke g c h n ,
D a m ag m an g leich z u r S telle sich der W ah rh e it versehn.*'
.,D as ist ein grosses W u n d e r> wie es noch oft g e sc h ie h t:
W en n m an den M ordbefleekten bei dem T o d te n sieht,
So b lu ten ihm die W u n d en , wie es au ch je tz t geschah.
D a h er m an n u n der U n th a t sich zu H ag en v e rsah .“
So li poznali to sodbo uže stari Slovani? Mogoče, da so se 
seznanili z njo še le po Nemcih, ker v drugih narodih ne naha- 
jemo sledu o njej.
Nemci so poznali še drugih sodeb, o katerih v Slovanih no 
čujemo ničesar. P r i,,pravu križa1 1 (Kreuzurtheil, judicium crucis) sta 
pravdarja stopala z raztegneniina rokama h križu, in kedor je prvi 
povesil roki, ali, komur ste se začeli tresti prej nego nasprotniku, 
je izgubil pravdo. A uže Ludovik je odpravil to navado, češ, 
da ni krščanska. Pravu železa dodajali so še to, da je držal obto­
ženec roko nekoliko časa v ogenj, kakor v ripuarskih Fran­
kih; v Frizih imel je iti, kedor je hotel dokazati svojo nedolž­
nost, v sami srajci, namazani z voskom, skozi gorečo gramado. 
Pravo voda je odstranil, kakor smo uže omenjali, Ludovik 1 . 
829., ker je bilo preveč jednako krstu Kristovemu. Kasnejše, ko 
so začenjali preganjati čarovnice in nevernike, urinilo se je na 
novo, zato je je prepovedal 1 . 1601. parižki parlament.
Pravo blagoslovljenega grižljaja (Probe des geweihten Bissens, 
judicium offae) rabilo jo posebno Anglosaksom. Duhovnik je 
blagoslovil kos kruha, in obtoženec ga je imel pojesti pred oltarjem, 
če se je le količkaj davil pri povživanji, je bil kriv. Ta navada je 
bila prastara. Navadno so se pripravljali tudi pri drugih očistah 
zanjo s tem, da so prejemali obhajilo. Mislili so namreč kasnejše, 
da pogine gotovo, kedor nevredno zaužije hostijo. Rabila jim je ta 
božja sodba, — imenovali so jo „Abendmahlprobe“, (judicium eucha- 
ristiae) — navadno le proti duhovnikom in menihom. Toda rabila 
jim je tudi o drugih. Kralj Lothar II. se je bil ločil od svoje 
žene Thietberge in je stopil v zakon z neko pregrešno Wald- 
rado. Papež Nikolaj I. izključi zato kralja iz cerkve in ga 
prisili, da zapusti Waldrado. Leta 869., ko je bil izvoljen namesto
7 4
Običaji slovanski.
Nikolaja Hadrijan za papeža, pride Lotliar v Rim, da bi se po­
miril s papežem. Hadrijan ga sprejme ljubeznjivo, ga polje v cer­
kev k maši in mu reče po blagoslovljenju hostije, naj zaužije za­
krament, če so Čuti, da ima čisto vest in trdno voljo, da ne vidi 
Waldrade več. Vedeli so sicer vsi, da to ni res, vendar sprejme 
Lothar obhajilo. Papež, osupnen, so obrne k izpremstvu kraljevemu 
in jih pozove tudi, naj prejmo zakrament, ako imajo čisto vest, 
da niso pospeševali Waldrade. Skoraj vsi prejmo obhajilo, lo malo 
jih jo odšlo. Ali, ko so vrnokralj domov, pride jedvado Piacenze. 
Tamo zboli in umre dne 8 . avgusta 1 . 869. in največ izpremljevalcev 
njogovih umre tudi za kugo. Zato so monili ljudje, da je bil Lo­
thar kriv.
Navadno so so očiščevali ljudje z dvobojem ali s prisego in s 
soprisežniki. Druge očfste so veljale prostfnom, drugo noprostinom, 
ako gospodar njih ni hotel prisezati zanje. Ženske so smatrali na­
vadno slabejše od možkili, zato so jim dovoljevali moža namest­
nika. Letopisci nam pripovedujejo o ženah posebno trdnih in 
pogumnih, katere so niso strašile boja tudi z možkimi. Vendar so 
lajšali tudi takim boj. Mož, kateri se jo boril z njimi, imel je 
stati v jami do kolena, ženska jo stala na ravnem poleg njega, 
zmagala jo uže, čo so jej je posrečilo potegniti ga k sebi toliko, 
da so jo doteknil zemlje s kolenom.
Za časa, ko so proganjali čarovnice, našli so po nekaterih 
krajih še novo sodbo. Mislili so, da izgubljajo čarovnico svoje teže, 
zato so jih tehtali; dobro rejeni ljudje niso bili nikdar sumnjivi, 
da bi imeli opravka s hudičem.
Kakor povsodi, skušali so tudi mnoge prevare. Babjcvercem 
prodali so zviti rokovniki mazil in drugih ropotij, katero varujejo 
človeka, da se ne opeče i. t. d. Zato nahajemo po starih zakonih 
tudi kazni o takih prevarah. Med očistami sevjo ohranil dvoboj 
najdalje. Da, celo v našem času ni še zginil. Še sedaj jo muogo 
ljudi, kateri mislijo, da ne mogo očistiti razžaljene časti drugače, 
nego s lcrvijo! —
Nikjer po vsej Evropi sc ni ohranila božja sodba tako dolgo, 
kakor pri južnih Slovanih. Prava raznih most pripovedujejo mnogo 
o tem. Pravo (Statut) istrijanskega mesta Labina (Albona) ima 
celo poglavjo o božji sodbi z vrelo vodo (do lego caldarja) ') Naj­
bolje nas zanima, kar pripovedujeta nesmrtni V uk Stefanovič 
Karagjič*) in d r. V . Bogišič. 3) Pravita, da jo minula sicer 
božja sodba, a da je živola še početkom tega stoletja po pokra­
jinah, kjer vlada turška sila. Vuk je poznal še sam dvojico, katera 
sta ,,vadila maziju“, t. j. sta potegovala razbeljeno želozo z golima 
rokama iz vrele vode, Panta Stameniča iz Jadra, sola Tršiča
‘) G l. Bogišic v ,,A rchiv fiir B la v isch e P h ilologie II. 3 . 5 8 8 .“ 
a) ,,R ječn ik , a. v. m azija i život i o b ič a ji."
3) ^Z b o rn ik aadačinjih prav n ih običajči u ju ž n ih Slovenil, str. 5 6 0 , 5 6 2 .“
Spisuje Fr. Hubad.
75
iu Mitra Tufekcija iz Ragjevine, iz sela Mojkoviča. V u k pri­
stavlja, da sta imela oba opečene roke, da 0 1 1 ne pozna nikoga, 
kateri bi bil „vadil maziju“, a bi se ne bil opekel.
Bogišičev odgovornik iz Hercegovine, Črne gore in Boke 
kotorske pravi, da je videl sam v Grblju, „da je vadila maziju po- 
padija (žena popova) pred svojim možem, da so mu opraviči, ker 
so jo dolžili, da jo imela posla z nekim drugim človekom. To so 
godi tako: Kotel vode postavijo na ogenj, da zavre voda, a kos 
železa deno v žrjavico, da se razbeli. Ko začne kipeti voda, po­
stavijo kotel z oguja in zakolnejo vodo „zemljom, nebom i sve- 
tijom Jovanom", da ne vre dalje, iu vržejo žareče železo s kleščami 
v krop. Kedor se lioče očiščevati, zaviše rokave do ramena, sežo 
na dno kotlu in potegne železo ven. Čo se opari, je kriv, če ne, 
mislijo ga nedolžnega. Mnogo krat se jo uže zgodilo, da so bili 
ljudje zadovoljni, ako je liotel seči obtoženec v kotel, in videli so 
uže po tem, da ni kriv.
„Maziju vadijo" navadno žensko, katerih dolže nezvestobe. 
Ljudstvo nevedno še veruje v čarovnice, ali kakor jih imenujejo 
Srbi in Hrvati „vještice“. * ) Vsaka omožena žena, posebno če je 
stara,- more biti „vještica“. O njih pripovedujejo, da sokrive mno­
gim boleznim malih otrok, a spoznati jih mogo lo svečeniki.
Taka žena ima v sebi nekakošen hudičev duh, kateri jo za­
pušča v spanju, se prominja v metulja, kokoš ali kakošno drugo 
ptico, leta okolo in jč ljudi, posebno male otroke. Kedar najde 
spečega človeka, ga udari z neko „šipko“ po levem sescu, na to 
se odpro spečemu prsi, vještica mu iztrga srce in ga sne; prsa 
se onemu zopet zarasto tako lepo, da nikedo ne more izpoznati 
sledu. A „zjedenik“ umre takoj, ali v tolikem času, kolikor mu ga 
je namenila čarovnica. Vendar misli narod, da „vještice“ ne mogo 
škodovati več, ako se izpovedo; po tem so „lekarice“ (zdravnice) 
in pomagajo „izjednikom“ z raznimi rastlinami. „če mro otroci1 1 , 
pravi Bogišič, „zbira se selo, da bi izpoznalo žene, katere so „vje- 
štico“, in da bi jih kaznovalo. Kedor nosi puško, pride na zbor in 
starejšina govori tako : „Vidite li, bračo, da nam pomete trag od 
bezdušnih hrdoroga i krstašica, bog im sudio. Sutra rano svaki 
svoju Ženu i majku, kao šta ču ja moju, dovedite na ubao (stu­
denec, ali na „čatrnju“, kapnica, ali na „rijeku“), da ih u vodu 
bacamo, da vidimo, koje su i da ih kamenujemo, ili da nam se 
zakunu (zakolnejo), da neče više zla činiti. Hočemo li bračo?“ Vsi 
odgovarjajo jednoglasno: ,,Hočemo a da kako?“ Drug dan pripelje 
vsak svojo ženo, jej priveže konop (vrvico) pod pazduho in jo vrže 
oblečeno v vodo. Ono, katera se potopi, potegnejo hitro iz vode, 
a ona, katera „koprca“ nad vodo, je vještica. 11
Ko je bil poročevalec Bogišičev še dete v B i sn u (Risono), je 
slišal, da so metali Krivo ši j ani v selu Unirini svoje žene v vodo.
') Vuk, ,,R ječn ik , a. v .‘f ; Ljubic, „ N a ro d n i običaji kod V lah ah u
D alm aciji. U Z ad ru , 1 8 4 6 ,“ str. 4 1 ; Bogišic, „ Z b o rn ik ,“ str, 5 6 1 .
76
Običaji slovanski.
Tudi po Hercegovini jo živel ta običaj. Tistemu poročevalcu 
je pravil Trebinjan Luka P iš t e l j a, kako so nagnali Turki kristi- 
jane trebinjske 1 . 1857, da so morali metati svoje žene v Trebiš- 
njico (roko, katera teče skozi Trebinje), in da ste sc potopili slu­
čajno njega pokojna mati F a n a in še živeča žena njegova Mara. 
Sedem so jih ni potopilo, ker so imelo mnogo obleke na sebi in 
so pale v vodo na noge in jim jo ušla voda pod obleko. Turci so 
zahtevali, da jih kamenajo vseh sedem. Jedva so jih izprosili kri- 
stijani z obljubo, da pokličejo iz samostana Duži-igumna (opata) 
Jefstatijo Dučiča, da jih izpove in da sc one odrcko čarov­
ništvu petrahiljem (7iiQtT.oayr;ht>v, stola).
V početku tega veka je zatorej živela božja sodba na Srb­
skem, ali osvobojena Srbska jo je opustila. Po Hercegovini, kjer 
Turek ni dopuščal omike, živela je dolgo, in živi morda še 
dandanes.
Toda ravno to priča, da Slovani niso prejeli božje sodbe od 
tujcev, ker bi se jim ne bila ukoreninila tako trdno. Kavno vera 
je pospeševala tudi ohranitev očisti. Kako trdno se drže ljudje 
mnogo krat besed sv. pisma, priča tudi drug slučaj, o katerem po­
roča Bogišič (str. 183). Dopisniku dopovedoval je njega oča, da 
je snubil nek mladenič devojko in se je bil zaročil z njo. Po ne­
sreči se snideta v noči in ona „zatrudni“. Ko se izve za to, gredo 
Risanski poglavarji k protipopu in mu povedo, da je dekle uže v 
šestom mesecu. Pop ni imel druge knjige nego „kromčijo“ (nomo- 
kanon, zbirka crkvenih zakonov). Tam najde zapisano, da treba 
kamenjati oba. Prižcno zatorej devojko in mladeniča pred cerkev 
in primorajo njih očeta, da vržeta prva kamen nanja. Za njima so 
metali kamenje vsi možki, da sta siromaka umrla. —
111.
D odale in p r poru,Še, 
a li prošnja za dež v Jugoslovanih.
Suša uničujo mnogo krat vso upanje pridnemu kmetu; če 
ni nekoliko časa plodnega dežja, nastane dragina in lakota. Zato 
so uže skušali od nekdaj razni narodi, da sc varujejo „šibe božje“ 
z molitvijo. Molitev ima čudno moč, ona more rešiti pogube 
človeka, more izprositi od Boga vsega, česar treba človeku. Ta 
misel, je navdajala ljudi uže od starodavnosti. A posebno velika je 
moč molitve v vezani besedi.
Spisujo Pr. Hubad.
7 7
V vseli ml rodili nahajemo naj starejših molitev v vezani besedi. 
V narodu na prvi stopinji razvitka je bila pesem celo prva služba 
božja. Pesem je zatorej starejša od daritve, molitev sc je narodila 
šo le pri daritvi. ')
Ko so so pokristijanili razni rodovi, zapustili so svoje malike, 
ali marsikak obred, marsikak običaj ukoreninjen je bil tako silno, 
da ga ni bilo moči takoj izruvati. Zato so skušali oznanovalci 
vere kristijanske postaviti na mesto starih bogov in boginj pra­
vega Boga ali vsaj njoga svetnike in svetnice. Sam papež 
Gregor Veliki priporoča v pismu opatu Moli tu in nadbiskopu 
angleškemu Avguštinu (gl. Mo ne „Gesch. des IIeidentiims“, 
II, 105), naj ne skušajo jemati preverjenim malikovalcem s silo 
starih običajev, rajši naj jih obračajo na krščansko stran; sve­
tišča poganskih bogov naj posvečujejo v cerkve krščanske, da se 
bodo opravljala služba božja pravemu Bogu v njih. Zato, pravi, 
naj jih posvečujejo svetnikom, katerih spomin praznuje cerkev v 
času, kedar so se zbirali pogani, da so darovali starim bogovom, 
in če so praznovali svojo praznike prej s pojedinami, naj jim nikdar 
ne branijo tega kristijanom, toda naj pazijo, da so vesele samo v 
slavo pravemu Bogu, ker je težko vsakemu opuščati takoj stare 
navade.
V Slovanih jo vladal gromu in blisku, dežju in toči Poru n. 
Mnogo nahajemo prič v starih pisateljih, da je imel Perun moč o 
nebeških prikaznih. V cerkvi kristijanski so imeli tudi svetnika, 
kateri je bil najbolje pripraven, da stopi na njega mesto, sv. Elija.
Uže sveto pismo stare zaveze (I. knjiga kraljev, 17, 1; 18, 
41, 45) pripoveduje, daje nastala suša na njega prošnjo, in apostol 
sv. Jakob piše v svojem pismu (5, 17), da na njega prošnjo ni 
deževalo tri leta in šest mesecev in je prišlo deževje še lo potem, 
ko jo prosil o n.
Zato nahajemo v Slovanih sv . Elija na mostu Peruno- 
vem. On vodi oblake, ima strelo v roci, grmi a) in daje dežja in 
točo zemlji. Posebno v srpskih narodnih pesmih ima Elija vedno 
priimek „gromovmk“ (n. pr. V u k „srpske narodno pjesme“ II. 1 . 
vrsta 12 i 35; 2. 3; „pesmo iz Hercegovine11 str. 304 in še mnogo 
krat).
') G l. Krek, ,,E in Ie itu n g in die slav. L ite ratu rg esch ich te str. 3 0 9 .“ 
S k rep k im p o v d a rk o m , slovdsnim i besedam i so prosili Grki in 
Rimljani pom oči od svojih bogov. P eli so tu d i n aši p ra d ed je 
Slovani p ri žrtv a h , k e d a r so zah tev ali od Poru na d ežja za 
po lje in v in 6 g rad e. N aravno so so o b račali do n ajv išjeg a bogii, 
Peru na, k ak o r G rk i in R im ljan i do Zona, Nemci do Tho- 
narja, k a jti v lad a rju nebds in zem lje so p rip iso v ali vsi, d a im& 
v o b lasti tu d i oblake, k a te ri p lo d ijo zem ljo z nebdsko m okroto, 
a) „ M ila d .“ str. 2 1 3 .
78
Običaji slovanski.
Kako je prišel grom v oblast Eliji, pripoveduje prav lepo 
srpska narodna pesem „sveci blago dijcle“ (Vuk II. 1.). Pesem 
slove:
„ K a d a sveči blag o p o d je liš e :
Pet.ar uze vinee i šenieu,
I k lju čev e od neb esk o g c a rs tv a ;
A Ilija inunje i g ro m o v e;
P a n te lija velike v ru č in e ;
S veti Iv an kum stvo i b ratim stv o 
I k rsto v e od časn o g a d reva,
A N ikola vode i b ro d o v e.“
A pesem „car nebesni ženi sunce“ (Vuk, „srps. nar. pjesme 
iz Hercegovine,“ str. 304) pravi, da je dobil Elija grom v svatovni 
dar od solnčne neveste. Ta pesem kaže živo, kako si mislijo Srbi 
še dandanes solnce v podobi Človeški.
Tudi v Hrvatih in Slovenili mislijo ljudje še dandanes, 
da grmi sv. Elija in da poja hudiča. Da, Bog ne sme povedati 
svetniku, kedaj bode njega god, zato ga skuša prevariti. če vpraša 
E 1 i j a : „Kedaj bode moj god?“ odgovarja mu Bog, pravijo, navadno, 
da je še dolgo do tačas, ali, da jo uže bil. Ko bi zvedel sv. Elija, 
kedaj je njega god, grmel in treskal bi tako strašno, da bi bilo 
sveta konec. A kedar mu dovoli Bog, da progaiija hudiča, razljuti 
se, da ga mora miriti oče nebeški, naj ne pogubi zemlje. Srbi 
pravijo, da se ga hudič tak 6 boji, da se skrije celo pod križ; zato 
rekajo, naj se človek no križa, kedar grmi, da bi se hudič ne 
skril za človeka, katerega bi sv. Elija v sveti jezi ubil s skritim 
vragom. Jednake pripovesti pripovedujejo si tudi Sloveni po Go­
renjskem. Pri Skaručini za Šmarij no goro sem čul takih 
pripovedek sam. Tudi v starih Nemcih je imel sveti Elija oblast 
o gromu. ‘)
Ali čudno je še bolje, da Stanovniki svetski v Kavkazu 
časte tega svetnika gromovnika. Od strele ubitega človeka nazi- 
vajo srečnim in pravijo, da ga je vzel Elija k sebi. Ostali Sta­
novniki se vesele, zbero se okolo mrtveca, plešo in pevajo pesem, 
v kateri slavč Elijo „gospodarja gorskih vrhov.“ Pokopljo ga in 
nalože kamenja na kup, a poleg kupa postavijo drog in obesijo 
nanj kožo črnega kozla. Prosijo tudi Elijo, naj stori plodovito polje 
in naj odganja točo.
A tudi devica Marija ima oblast na nebu. Srbske in bol­
garsko pesmi jo imenujejo „ogujano“ (Vuk, II. 2, 4, G , i. dr.) in 
pravijo, da je dobila pri delitvi blaga med svetniki „munju i stri- 
jelo“, s katerima pokori hudobne ljudi, a Uija z gromom.
’) G l. Grimm, ,,d eu tsch o M y th o lo g ie“ , 4, n a tis I. str. 144.— Mann- 
liardt, ?> M ytli.c‘ str. 1 5 7 , 1 5 8 , 7 7 2 . — „ Z e itsc b rift fiir deutsclie 
Mythologie“, II. 3.)
Spisuje Pr. Hubad.
79
Kedar so ljutljč hudobni, da mlajši uc spoštuje staršega in 
detca roditeljev ne sluša, da tera kum kuma pred sodnika in pri- 
sezajo svedoki po krivem in sorodnik ne spoštuje več sorodnika, 
tedaj prosijo svetniki Boga in:
„B o g im d ad e od n eb esa k ljuče,
Z atvoriše sed m era n e b e sa ,
U d arise p e č a t na o b la k e ,
T e ne p a d e d a žd a iz o b lak a,
P la h a d ažd a, n iti ro sa tih a ,
N it’ o b asja sja jn a m je se čin a ;
I n e ro d i vino ni šenica 
Ni za crk v u časn a letu rg ija
P u n o vrem e za tri godinice.** (V u k , II. 1, 6 4 in 7 2 ).
Druga pesem črnogorska (Vuk, II. 2.) pripoveduje to malo 
drugače in opisuje strašno sušo (str. 43—56).
Bog kaznuje lmdobuike po prošnji svojih svetnikov, med ka­
terimi sta prva „ognjena Marija** in „gromovnik Ilija“. Srbi pri­
povedujejo o „ognjeni Mariji**, da je „sestra rogjena sv. Iliji.“
M. S. Milojevič ') jo zapisal narodno pesem iz staro Srbijo 
od Kačanika, v kateri imenuje Elijo kar naravnost Peruna. 
V tisti pesmi imenujejo Peruna „daž dljivi** t.j. deževnoga. 
Videli smo zatorej, da nainestuje sv. Elija popolno starega 
poganskega Peruna; to dokazujejo uže pcsine iz Vukove zbirke, 
akoravno se na Milojevičevo ne smemo opirati preveč, ker so 
sumnjie. O njem pravi namreč temeljiti poznavatelj narodnega blaga 
slovanskega prof. dr. Krek:2) „Milojovič nas je iznenadejal s 
pesmami, v katerih nahajemo ne le srbskega S var o g a , S va ro ­
žiča, Dažboga, ampak tudi Radgosta, K u p a 1 o, Velesa, 
Davorja, Jarilo, Ljelja, Poljelja i. dr., kakor boginjo 
Svarogo, Živo i. dr. A ne le to, nego obilo rodovino bogov 
nam pripoveduje, vendar le tako, da no moremo dvomiti, da jo lo 
izmišljena. Še to nas no moro prepričati o resnici, da navaje pos- 
nikov, kateri so mu peli pesem, in kraj, kjer jo pojo. Kor spo­
minja bogov, o katerih Srbi niso nikdar znali, n. pr. polabskega 
Itadfigosta, in božanstev, katera jo odpravila vednost uže davno 
iz nebčs slovanskih (n. pr. Živo, Davorja, Ljelja i. dr.), ne 
morem misliti, da so res narodne in stare. Tiste pesmi nahajemo 
tudi v drugih nabiratcljih, ali v nobenem ni bajeslovnega lišpa, 
ako tudi jo vso drugo ravno takošno, kakor v Milojcviči.**
A za sv. Elije namestnika Perunovega nam ni treba Mi- 
lojevičevih prič, saj smo jih naveli uže dosta in jih bodemo 
našli še več.
*) „ P e sm i i o b ičaji u k u p n o g n a ro d a srb sk o g , p rv a k n jig a . O b redne 
pesm e. U B eo g rad u 1 8 6 9 .“ str. 14.
') ,,E in le itu n g in die slavisclie L iteratu rg escliich te u n d D arstellu n g 
ih rer a lte rc u P e rio d en . I. G raz, 1 8 7 4 .“ , str. 3 2 0 .
8 0
Običaji slovanski.
Tudi Bolgari pripisujejo svetnikom moč, da pošiljajo sušo 
ljudem v kazen.
Ko so poboljšajo ljudje, pošlje jim Elija zopet dežja.
Tako so se ohranile gotovo iz Časov poganskih nekatere na­
vade do današnjega dne. V god sv. Elije ali v obče, kedar jo 
suho leto in treba dežja, hodijo v Srbih „dodole“ ') od hiše do 
hiše in povajo razne pesmi, v katerih prosijo dežja. Nekoliko de- 
vojk se zbere v kaki hiši, jedna so sleče do srajce in druge jo 
ovijo s travo in cvetjem tako, da se je ne vidi nič. To imenujejo 
„dodolo“ ali kračje „dodo“ (imen. doda), v stari Srbiji po Mi- 
lojeviči „daždo“, v Albaniji, Macedoniji inTesaliji „dudo“. Nato 
hodijo od hiše do hiše. Pred vsako obstoje, stopijo v vrsto in do- 
dola plešo pred njimi, a nje drugarice pojo razne pesmi. Na 
konci vsake vrste pristavljajo: „oj dodo! oj dodo le!; < Potem pride 
domačica iz hiše s polnim škafom vode in polijo d o dol o, katera 
se vrti v tem še vedno okolo. Pesmi, katere pojo d o d o 1 c , so te 
le (po V u k u ):
1. Pred hišo, kedar plešo dodola.
,,Molimo sc višnjem Bogu, oj dodo, oj dodo 1«!
Da udari rosna kiša, oj ....
Da poroBi naša polja, oj ....
I Senicu ozimicu, oj ....
I dva pera kukuruza, oj . . . . “
2. Ali:
,,Naša doda Boga moli, oj dodo, oj dodo lc!
Da udari rosna kiša, oj ....
Da pokisnu ‘ 2 ) svi orači, oj . . . .
Svi orači i kopači, oj ....
I po kuči poslovači, oj . . . “
3. Ali:
„Udri, udri sitna kišo, oj dodo lc, M oj Božo
Te porosi žito vino, oj dodo le! . . . le!
I tri pera kukuruza, o j ...............................
I lanove za darove, o j ...............................
I kudelju tankoviju, o j ............................... “
') V u k Stefanovih Karagjič, ,,R ječ n ik s. v .; živ o t i običaji 
n a ro d a srb sk o g a“ str. 6 1 . — Krek, „ E in ltg .“ , str. 28C . — Grimm, 
„ D e u t. M jftli/*, str. 4 9 3 .
2) §e zm očijo.
Spisujo Fr. Hubad.
8 1
4. Kedar idejo preko sela:
*
„M i idem o prek o sela, oj dodoj oj dodo le !
A oblači prek o nebo, oj . . .
A mi brže, ob lak b rže, oj . . . .
O blači u as p retek o še, oj . . .
Ž ito , vino p o ro siše, oj . . . . “
5. Ali tudi:
,,M i idem o prek o sela, oj dodo lc ! Moj božo le !
A o blači p rek o n eb a, oj
Iz o b lak a p rste n p ad e, oj .
U jag m i g a kolovogja, oj . . .“
Tako prehodijo vso vaš. Ker so hiše mnogo krat daleč na­
razen, izpremljevali so jih prej tudi naoroženi mladeniči, da jih 
varujejo kakega napada.
Prej so hodile okolo tudi odlične devojke selske, ali odkar 
so jeli pridigovati svečeniki proti tej navadi, hodijo le reve, zvlasti 
ciganke, katere prosijo darov in beračijo. Popolnem še vendar ni 
zginil običaj; ohranil se je še po kmetih.
Po Dalmaciji, posobno po Ko to r ih (bocche di Cattaro) 
hodijo tudi mladeniči okolo. Imenujejo jih „prporuše“. Svojega 
vodjo imenujejo „prpca“ (prpac), ovijejo ga z divjim trsjem (sro­
botom, clematis vitalba Lin.) in z zelenimi mladikami. Izpreinlje- 
valci nosijo zelene veje v rokah. Tudi „prporuše“ hodijo od hiše 
do hiše, pojo in plešo, a žene skušajo politi posebno prpca z vodo. 
Pred vsako hišo jim dele malih darov, s katerimi si napravljajo z 
večera gosti. Pesem, katero pojo, nima pripeva in slove tako:
,,P rp o ru še h o d ile ,
T erem B oga m o lilo ,
D a nam d ad e kiSicu,
D a nam ro d i g o dina 
I šen ica b jelica 
I viuova lozica 
I n ev jesta ') g jetica 
D o p rv o g a b o ž ič a .“
To je obredna pesem. Pristavljajo tudi še nekoliko vrstic, v 
katerih prosijo daru in se zahvaljujejo za prejeto maslo, volno, 
sir, sol ali jajca.
Takošenobičaj nahajemotudivBolgarih. 2 )NaRuso sredo 
(menda po binkoštih) odbero si dečki jednega izmed sobo, ga
') Srbi im enujejo om oženo d ek le še prvo leto po poro k i „ n ev e sto “ . 
tt) G l. „M ilad in o v ci“ , str. 5 1 1 in 5 2 4 .
Letopis 1879. ®
8 2
Običaji slovanski.
opašo vrhu obleke 0 ( 1 pet (lo glave z različno zelenjavo, posebno 
z bezgom in drugimi mladikami, in hodijo od hiše do hiše, peva- 
joči pesem, kateri pripevajo po vsaki vrstici besedo: „Oj ljule“ 
( = dežuj Dospevši pod kako okno, polivajo od zgoraj vodo na 
opasanca. Potem gredo v hišo in toče sito; če se povezne, po- 
menja lakoto hiši, a če pade inače, naznanja dobro letino. V vsa­
kem hramu jim darujejo kaj malega, moke, masla, ali kaj jedna- 
cega. Z nabranimi darovi napravljajo si z večera gosti, plešo in 
pevajo do trde noči. Ves ta obred imenujejo: „Oj ljule.“
Pesem, katero pojo, slovo v prevodu vcleučenoga g. župnika 
B. Raiča:
,,S p re letav a l se m etulj je , oj lju le oj!
O d o rača n a o rača, oj . . .
O d k o p a ča u a k o p a ča , oj .
O d re za ča n a re za ča , oj
D a zaro si d ro b u a ro sa, oj . . .
D ro b n a ro sa plodonosna, oj .
I p o p o lji i po m orji, oj . . .
D a uspeva vse obilno, oj . .
V se obilno — vino, žito, oj
P šen ic a tja do slem ena, oj .
Je č m e n pak o do strešin e, oj
L en o v je k a r do po jasa, oj
In sadovje do k o len a, oj .
D a se h ra n e sirom aki, oj . . .
D rev esa niso (n i) sito, oj .
D a je sitn a (sita ) le tin a, oj .
D rev esa niso m erica, oj . . .
D a je p o ln a košnica, oj . . .
D re v esa niso b erači, oj . . .
D a j e tu č n a letin a, oj . . .“
Metulj, o katerem poje pesem, da frli od orača do orača, 
zovc so bolgarski „preperuga“, s katerim imonom se ujema 
beseda „prporuše“.
Da je bila ta navada razširjena nekdaj tudi po Sl o venskem, 
dokazuje Dav. Trstenjak (slov. Glasnik III. št. 5. 1. marca 1859, 
str. 78). Na sredpostno sredo toče mladeniči tržiške okolice sod z 
vodo in kamenjem v bližnji potok, da se razbije. Tej igri pravijo: 
„Velitro-Babo kotalkati." Vehtro-Babo poznajo od Tržiča 
preko kameniških planin ti j a do Pohorja. Pastirji po planinah 
imajo posebno igro, pri kateri kličo:
,,V e h tra-B a b a I d ežja d a j! —
L auri ti dam d ebel k u č a j.“
*) P rim eri češko besedo 1 u l a t i , m in g erc, slov. p o liilati se, lat. 
pol-lučre; d otca p ra v i: lulu.
Spisuje Pr. Hubad.
8 3
A često oblečejo kako pastirico s plaščem, spletenim iz sitja, 
ter jo polivajo z vodo, plešo okolo lije in pevajo:
» V e h tra-B a b a, daj pšenice,
M oji k rav ičk i tra v ic e ."
Jednak običaj poznajo tudi Rumu ni, in kakor poročajo ne­
kateri veščaki, Magjari. Toda misliti smemo, da sta prejela ta 
dva naroda ves običaj od Slovanov.
V sedanjih Grkih se je ohranil tudi tisti obred, a reči ne 
moremo, je li domač, ali izposojeu. Kedar ue dežuje nekaj časa, 
zbere detca izmed sebe otroka od 8 — 10 let, navadno kakošno si­
roto. Slečejo tovariša in ga ovijo od nog do glave s poljskimi 
cvetlicami. Imenujejo ga „pyrperuna“ (nvgmgovvci). Pyrporuno 
vodijo po vasi od hiše do hiše, pevajo neko pesem * ) in vsaka 
gospodinja mora zliti vedro vode pyrperuni na glavo in darovati 
otrokom jedno paro.
Da so vsi ti običaji bistveno jednaki, vidimo na prvi pogled, 
in skoraj bi se mislilo, da je ta navada lo slovanska, ker ne poznamo 
jednakih navad v inih narodih. O jeduakem običaji poroča vendar 
tudi Burchardus v o n W o r m s (f 1.1024) v svoji knjigi „Samm- 
lung der Decrete“, natisneni v Koloniji (KOln) 1548 na str. 
201, b. V omenjenem delu navaje raznih dekretov cerkvenih zborov 
proti vražam in babjevorstvu. O nokaterih vemo, od kodi je za­
jemal, ali ravno o tem ni gotovosti. Pisatelj pravi: „Kedar ni
dežja, zbero žeue po več deklet in izboro izmed njih dekletce 
vodnico, katero slečejo in jo odvedo iz vasi ali mesta na kak 
prostor, kjer raste rastlina „hyoscyamus“, v Ncmcih imenovana 
„belisa“, t. j. zobnik (hyoscyamus niger). Tamo izruje devica z 
mezincem desne roke to travo s korenom, lcatoro mora privezati 
s kakim vezilom na mezinec desne noge. Potem izpremljajo de­
kleta z mladikami v rokah devico, katera vleče rastlino za soboj 
v bližnjo reko, ter jo poškropč s šibami, omočenimi v vodo, in 
upajo, da dobe po svojem zagovoru dežja. Potem vedo devico od 
reke v vas, a ne hodijo naprej, ampak ritniski, kakor rak.“
Tako piše Burchardus. Od kodi je zajemal poročilo, ni 
gotovo. Ker navaje nemško ime zobnikovo, sicer še ni dosta, 
da bi si misliti morali običaju nemško domovino, ali drugega znaka 
ne nahajemo v njem. Govori sicer o zagovorih ali o njih nam no 
poroča ničesar. Tudi imena nam ni ohranil, katero so nadevali 
morda devici.
Da mora biti do do la gola in ovita z zelenjem, gotovo ni 
brez pomena. P reli er2 ) pravi, da pomenja do dola zemljo, po­
*) N atisn en a j e v T h eo d o r Kindovoin d o lu : „rgaycpS ta rrfi rsa g 
'EXXn8og L eip zig , 1 8 3 3 ,“ str. 13 iu v Passoua ,,N eugriechische 
V o lk slied er", str. 6 2 7 .
*) },R om ische M ythologie“ str. 3 1 3 .
6 *
8 4
Običaji slovanski.
raščeno z zelenjem, in ravno tako prof. Krek, daje poosebljeno 
leto. D o dola znači zatorej zemljo, olepšano s cvetjem iu zelenjem; 
kakor poliva domačfca dodolo z vodo, tako naj se ulije dež na 
suho zemljo, da jej da novih moči. Afanasjev („poet. voz. II.“ 
str. 177; III. str. 801, 802) pravi, da pomenja tudi deževni oblak, 
kar se vendar no prilega tako lepo, kakor prvo. Afanasjev je 
skušal najti tudi pomen besedi, ali po Kreku njega razlaganje 
ne prija stvari.
Čudno je le, da poje pesem bolgarska, kako frfoleva metulj 
(preperuga) od orača do orača, ker so metulji navadno le zna­
menje nesmrtnosti. Jugoslovani poznavajo še druge pripomočke, 
kako si more pridobiti kmet potrebnega dežja. V okolici ptujski 
ohranila se je še doslč misel, da mora iti kmet, kedar je suša, z 
večera na njivo in izliti tri tikve (buče) vode nanjo; če stori tako, 
pravijo, dežuje gotovo prihodnji dan.
Takošno navado, pripoveduje J. Grimm,1 ) so imeli tudi 
Kelti. „Lovci so hodili ob suši k studencu pri B a r en to nu v gozdu 
Breziliande; iz studenca so zajemali vode v svoje rogove in 
so jo polivali po kamenitem oklepu; takoj na to se ulije dež in 
napoji suho zemljo. Ta navada so je ohranila s cerkvenim obredom 
do današnjega dne. Kedar je suša, idejo z izprevodom k studencu, 
duhovniki hodijo jim na čelu, pet velikih zastav nosijo pred njimi. 
Župan utakne svojo nogo navskriž v studenec barentonski in go­
tovo gre dež še prodno pride procesija domu.“
Izprevodi hodijo še dandanes od cerkve do cerkve in prosijo 
dežja, ali ravno tako so bojevali uže Rimljani. Petro ni us (sat. 
44) nam opisuje tak obhod. „Spredaj so hodilo ženske v štolah 
(obleka), bosonoge, z razpletenimi lasmi, a čistim srcem na (kapito- 
linski) grič in prosilo so Jova vode. In začelo jo deževati takoj 
ali nikdar, kakor bi lil iz škafov, in vsi so se smijali, mokri kakor 
miši.“
V srednjem veku prosili so dežja posebno device Marije. Le- 
topisci pripovedujejo o izprevodu v Luttichul. 1240 ali 1244. 
Trikrat je šel izprevod z duhovniki bosonog in oblečen v laneno 
obleko, ali vse ni pomagalo, pozabili so bili prositi tudi Marije. 
Ko so prosili božji svetniki Boga, naj pošlje meščanom dežja, ugo­
varjala je, pravijo, Marija. Z nova je zatorej šel izprovod okolo, 
slovesno so zapeli „salve regina1 * in ,,zdajci je začelo deževati 
(akoravno je bilo nebo prej popolnem jasno), da so se razkropili 
pobožniki na vse strani."
V narodu se je ohranila še misel, da more človek storiti kaj, 
da bode leto vlažno ali suho. Esti“ ) mislijo, da mogo napraviti 
suho leto, če postavijo tri kamena po konci, vlažno, če jih polože 
po dolzem. Neki pridigar videl jo nekdaj kmeto, kateri so so go­
') ,,D eu tsch e M ythologie 4. A u fla g e “, str. 4 9 4 . 
“j Grimm, ,,D . M. N a c b tra g e “ , str. 7 0 2 .
Spisuje Fr. Hubad.
8 5
stili pri treh kamenih; jeli, pili in plesali so okolo njih. Ko jih 
vpraša, čemu so napravili gosti, mu odgovore, da mogo naprav­
ljati s temi kameni suho ali mokro vreme, če jih postavijo po 
konci, ali jih polože po dolzem.
Jednako pripovedujejo v okolici ptujski, da mora odluščiti 
človek na sveti večer dvanajst luščln od Čebulje v redu letnih 
mesecev. Če potrosi na vsako soli, bode dotični mesec bolje ali 
manj vlažen, če je luščfna drugo jutro mokra ali suha. ') Še drugo 
vražo pripoveduje Valvazor (II. knjiga str. 164), daje nad 
Kranjem na planini neka luknja. Če vrže kedo kamen vanjo, 
vzdigne se megla iz njo ter začne deževati, grmeti in toča se usuje.
Ta prazna vera ohranila se je do naših dni, akoravno je po­
skušal uže mfirsikedo in se je prepričal, da ni res. V okolici 
ptujski pravijo še dandanes, da dežuje gotovo v treh dneh, ako 
ukrade kedo Italijanom, kateri delajo opeko, tri opeke ter jih 
vrže v vodo. Nekaj jednakega pripoveduje o Grkih Pauzanij 
(VIII, 38, 3): Arkadijani so častili Zona Lykajskega (Zevg JvnaTog). 
Kedar je trebalo o vročem poletju dežja setvam in gozdom, da­
roval je svečenik Zena slovesno bogu, šel je na goro k studencu, 
Zenu svetemu, z mladiko hrastovo dotaknil se je vode in takoj 
je začela kipeti, vzdignila se je megla, in promenila se v oblak, 
kateri se je združil z drugimi, in obilen dež se je razlil na žejno 
polje.
Rimljanom znan jo bil še drug običaj, da so si pridobili 
dežja. Pri tempeljnu Martovem pred Kapenskimi vratmi 
(porta Capena) ležal je cilindričen kamen, imenovali so ga „petra 
manalis“. Kedar je bila suša, vlačili so ga svečeniki M ar to vi 
po mestu in po okolici, da začne deževati (Paul. p. 128, S er- 
vius V.t. III. 175). Valjenje kamena pomenjalo je po Prellerju 
(1. c. 313) vodo, katera se vali po polju. Prosto ljudstvo pripi­
suje tudi vsakemu olikanemu gospodu, da zna „delati vreme“. V 
vsakem ljudstvu nahajemo to misel. Znano je, da mislijo še dan­
danes nekateri kmetje, da znajo zagovarjati duhovniki oblake, da 
mogo odvračati točo. Gotovo je vsaj, da so prosili uže marsikje 
ljudje duhovnika, naj jim naredi dež. Ali marsikateri si ni umel 
pomagati tako dobro, kakor oni pop iz Hercegovino, o katerem 
pripovedujejo, da so zahtevali „seljaci“ deža po službi božji. Pop 
je poznal dobro svoje ovčico. Ne ustraši se, ampak jim reče mirno, 
naj le določijo, kateri dan naj dežuje, „ako ne bude kiše, evo, 
moje glave.“ — „A kad bi ti rekao, pope?“ „Ja bi bračo! ako vi 
velite šjutra.“ „Šjutra ja, bračo! ne mogu nikako, poručio sam za 
mobu (delavce), da mi žnju ženicu, jer znate svi, da jo več pre- 
zrela“, reče knez. — „A. da hočemo li u utornik?“ „Jok (ne) 
pope!“ odgovori kočo-baša, ,,za što ja mislim vriječi (mlatiti, a 
mlatijo in vejejo Hercegovci na planem) šenicu, tako sam ugovorio
*) T ak o bo m i pripovedovali p tu jsk i d ijak i.
86
Običaji slovanski.
i kaparao ljude i konje." — „A da hočemo li u srijedu?“ „Kakvo 
srijedu?“ zaviče subaša, „a da li, pope, ne znaš, da ja ta dan 
ženim sina i kupim svatove evo petnaest dana.“ — „Da hočemo 
li u četvrtak?“ „Ne, pope, ako Boga znaš, dali ja ne kosim livadu 
u ta dan?“ In tako je šlo do nedeljo, vsak dan je imel kedo kak 
opravek, da ni hotel dežja. Zato reče pop: „E, bračo moja, vi so 
bracki dogovorite, pa kad godj rečete, ja sam gotov: ali samo 
onda kad svi rečete, da medju vama ne bude inata (prepira)/1 
Vendar pripoveduje M il oj evič (1. c. str. 20), daje običaj v stari 
Srbiji, da ujamejo o suši popa, ter ga polože po sili na roke, 
ga „poljuljajo“ (gugljejo) in ga vržejo oblečenega v reko, misleči: 
sedaj pride skoraj deževje! —
Mislijo tudi, da dobe dežja, ako je kedo ubit, ali so je kedo 
utopil, a tedaj se boje tudi toče ln hudega vremena. Tudi po 
Kranjskem mislijo ljudje, da nastane hud vihar, kedar se kedo 
obesi. Da mislijo o bližnjem dežji, ako se kedo utopi, izvira go­
tovo od todi, ker so stari Slovani posebno spoštovali studence, po­
toke in reke. Prič imamo dovolj zato iz starih časov, in posebna 
priča je to, da so se ohranile do današnjega dne nekake daritve 
vodi. G. župnik Dav. Trstenjak pripoveduje n. pr. v slovenskem 
,,Glasniku“ (1. 1859, str. 171), da mečejo ribiči slovenski na ogerski 
meji, predno odhajejo na lov, robec s prstanom v vodo na dar 
Gestrinu (povodnemu možu). Srbi nosijo po nekaterih krajih 
na „varin dan“ (god sv. Barbare, 4 /i« decembra) „varice“ na 
studenec. V a r i ca je razno žito in druge stvari, skuhane na večer 
pred godom. V noči pustč varico pri ognji, da vre, ter prorokn- 
jejo drug dan („varin dan“) kakošna bode letina. V Boci jo nosijo 
z jutra molčeči na studenec in posipajo vodo z njo, govoreči: 
„Dobro jutro, ladna vodo, mi tebe varice, a ti nama vodice i jarice, 
janjiče i muške glavice i svake srečice.“ ') Na Božičino jutro zgodaj 
'gre iz vsake hiše jeden najprej po vode na studenec, od kodar jo 
zajemajo navadno, in nese žita soboj, da jo pospe, kedar pride 
do nje.
Na Slovenskem propovedujejo matere svojim otrokom, naj ne 
žvčgljajo v vodo, češ, da bi oskrunili bogorodico.
Po južnem Štajerskem mečejo dekleta na sveti večer j a- 
bolko in rožmarinov venec v vodo in pravijo: „0d dna do 
dna, če sem za moža godua.“ V okolici ptujski gre tisti dan dekle 
boso na studenec po vodo. Soboj neso jabolko in venec, vodi v 
dar. Ko pride domu, morajo so umivati vsi, da so varujejo ne- 
snažnosti vse leto. -)
Posebno važni so obrodi, s katerimi vodijo Srbi, Bolgari 
in Hrvatje nevesto na vodo. Po svatbi izpremljajo nevesto v 
slovesnem izprevodu na studenec, od kodar zajemajo vode za hišno
*) Vuk, ,,živ o t i o b ičaji” , str. 1.
3) „ P o ro č ilo o p tu jsk ih u čen cih 1 '.
Spistije Pr. Hnbad.
8 7
potrebe. V Bolgarih nosi zaročenka prosa soboj. Z njim pospe 
vodo, na to zajine ,gjever‘ (drug) korec vodč, vanjo vrže nekoliko 
novcev, a nevesta zvrne korec z nogo, in dečki pobero novce. Na 
to zajame nevesta korec vodč in jo nese slovesno domu. ‘) Vse 
priča jasno, da so se ohranile daritve vodi do današnjega dne.
Ni treba navajati starih prič, Prokopija, Nestorja, Hel- 
molda, Thietmarja i. d., kateri jasno trde, da so darovali 
Slovani potokom in rekam. Ohranila se je do današnjega dnč po 
nekaterih krajih slovanskih in nemških misel, da mora utoniti v 
nekaterih rekah vsako leto kak človek. To nas opominja celo 
prastarih človeških daritev, ali kaže nam tudi, kako je moči, da 
mislijo še sedaj ljudje po nekaterih krajih, da pomore utopljenec 
dežju. Utopljenec je dar, za kateri daje reka dežja.
A če se oziramo še dalje po običajih raznih narodov, naha- 
jemo v Nemcih še nekaj jednacega do doli in prporušam. 
Pastirja, kateri žene na velikonočen ponedeljek zadnji na pašo, 
vodijo po Bavarskem drugi v gozd, gapovežo z listjem, z mla­
dikami ali s trstjem, ga ženo k vodi in ga vržejo vanjo. Imenujejo 
ga „Wasservogel“. 2 ) Tudi po Avstrijanskem volili so si otroci 
„binkoštnega kralja1 1 („Pfingstkonig“), ovijali so ga zelenimi mladi­
kami, počrnili mu obraz ter ga metali v vodo.
Tako delajo tudi na Poljskem in po Šleziji. V veliko­
nočni ponedeljek polivajo mladeniči dekleta, katera so spala tako 
dolgo, da ne mogo več k jutranji službi božji, z vodo, in jih tepo 
z brezovimi šibami, ali jih vlačijo k reki, ali na korito in jih po­
tapljajo v vodo. 3 ) Sicer nam ne poročajo pisatelji ničesar, kar bi 
nam dalo povod, da bi mislili take običaje v zvezi z dežjem, a 
vredni so le posebne pozornosti, ker nam kažo, kako različni so 
ostanki poganskega češčenja vode.
*) 61. B ogišic, ».Zbornik*1 , str. 2 2 5 , 2 3 2 , 2 3 5 , 2 4 0 , 2 4 5 i. t. d.
2 ) Grimm, „Deutscbe Mythologie“, str. 495.
3 ) Grimm, ,,D. M.“ ibid.