|lMkdwrUtt la praiaikov. a fcfly ____ Sbbdar* sad HoHdSfS, prosveta clasilo slovenske narodne podporni? juggni Uradailki la ayramliki prostorl MIT Lawndak Am Offtos of Pafelteatloai mi South Lswadak Ave. Talaphona, KoekwoU «904 zT". T *""* A^ragCM^ It. pondeljtfc, 30. oktohr» (October 30), 1933. STEV, Komentarji . rlatotržec. — Pijan jgd na sve*" • • • pjja je končno prišla na y ga ni nihče pričakova . tirana inflacija kontroli-dolarja! ufkeija Je z»miš'Jena na ^da vlada pokupi vse novo Ai ga nakopljejo in izpere-lAmeriki in inozemstvu, kdor ponudi, in sicer po najvišj i gvetu. Zlato nima več cene v dolarjih. Stalna $20.67 za unčo zlata, ki je , 33 let, je šla po vodi. Ce-je ie dvignila za več ko jjeoin — kakor poročajo iz lingtona — se najbrže po-Boosevelt namerava počeno na $40 in na tej stop-(menda ustavi. „pomeni, da bo papirnat do-vreden le 50 centov prejšnje-tega dolarja. Število papir-dolarjev se podvoji — iz nastaneta dva — ne da | tiskali. Ker se podvoj > ge morajo podvojiti tudi ovne cene — ako se ne po- u stvar bazira na starem tipu, da je zlato še vedno te-merilo blagovne vredno-'rednost zlata se podvoji in ioet vseh potrebščin mora zlatom! Zlati malik je še vladar. ij bo vlada počela z zlatom, uranka. Ali ga bo proda-po svoji ceni ali z dobič-In ilata rezerva v federal-ikladnici, katero so doslej na nekaj čez tri milijarde tv, ali se ne bo podvojila losti papirja? Zdi se, da Sam začel z ogromno — irsko igro. • • * i teden so v Californiji nekega morilca. Obsojati se je pisal Dallas Eagan, pred smrtjo prosil za žga-•e napije in pojde "vesel «veta." Governer je ugo-»ofoji in ječar je dal siro-pajnt najboljšega žganja, prišli stražniki ponj, da 'edejo pod vešala, je bil Itako pijan, da so ga mo-«««ti in nič ni vedel, kako U je umrl. "ti krogi so pa ogorčeno Ni. da je to škandal pr-ker je država obesila ■človeka. Rekli so, da bi «orilec umreti trezen, da «•vedal, da je bila smrt Trezen bi moral stopiti Vnega sodnika", ne pi- protest verskih krogov — * protestantskih — v Ca-W je nadaljevanje bigoti- nikakor noče biti ko-JJ«o prvič začeli dajati o- * «redstva bolnikom, da jupHvali med operacijo, so ■» protesti iz teh krogov. *>. da bolezen je božja ka-ireh in Rog hoče, da bol-'' • • • l'rav tako eo na- *lh ln Ponekod še danes "motenju porodni-«J> l*og odredil Evi, da 'trpljenju roditi otroke ^'J^je «e mora ponoviti »*n«kl. Zdaj pa hočejo, njt *mrt ne sme pi-'T1 ^ 1'rjManje Je, na ka-' ni h'l<»f»dgovora, kje I-^ «dok.,„ da je člo-^Hmrtt^ijan,fieumre Br'^ane, ki j« tudi ko-Z d— u uaa umnlU ha rWIWIg^«'f VI VMP mW V w Keesf wi delo po dveh Udnih. Sprevideli so pa UkoJ, da operatorjev niso ugnali, ker Je bilo odslovljenih večje ŠUvllo sUvkovnih vodlU-ljev. V low I Je bilo na sUvki 8000 rudarjev dva tedna. ZahUvall so šesturnik, pet dni dela na teden In $6 dnevne plače. V Illlnolsu je na sUvki le pol-drugo leto več tisoč rudarjev pod vodstvom Progresivne rudarske unije. Boj Jt naperjen tudi proti stari rudarski uniji. V Novi Mehiki, v Gallupu, je na sUvki dva tisoč rudarjev le dalj časa In ae bore za priznanja levičarske National Miners unije, Pod to unijo sUvke 1600 rudarjev tudi v državi UUh, kjer so vodlUljl obtoženi kriminalnega slndikalizma. Operatorji se* daj snujejo kompsnijsko unijo, ki bo |K>znana pod imenom A-merican Miners unija. . V okrožju Hocking Valleyja v Južnem delu Ohia Je bila končana šestletna sUvka, v kaUri Je biki prizadetih več tisoč rudar-Jsv. V Indisni je ris sUvki žs dalj čaaa 2000 rudarjev, ki za-hUvajo priznanje UMW. Farmarekl etavkar ibH v Wlsiioaelne I'll i 'i' ,1 ,fal«W Krvavi spopad med pikali In akebakimi farmarji Msdlson, Wls., 28 okt.—Oun-der Fellsnd, 80-letnl fsrmarski sUvkar, ki Je pomsgsl plketlrati cesto v UJ okolici, Je bil včeraj ustreljen V bitki med piketi In skebsklml farmarji, ki so v avto-truklh peljali mleko v Madison, Hmrtnl strel je prišal Is truka In šerif je kasneje sretlral tri bra-U Is Marshfielda, ki so razva-žall mleko. MHwaskes, WU,-V st^psdlh zadnjih dni med sUvkuJočiml mleksrskiml farmarji in sksbl Ur deputllerlfl je bilo pet oseb ranjenih v raznih krajih Wis-conslna. Najhujši spopad Je bil v peUk v Manltowocu, kjer ao bile tri oseba — dva sUvkarJa ln en čuvaj truka — nevarno ob-streljene. V nekaterih krajih Je sUvkarJem us^lo, da s<» ustavili razvažanje mleka v sirarne. Okrog sto sirarn v državi Je pre-S obratom. P0NDE1JEK, 30. rrUMio AdvcrtUln» Domač drobiž üdeukk, :io. oktobra. prosveta Vesti iz Jugoslavije ftr (IsTlrma porodil« Is JaroaUvljo ghozuo poplave iS L Slovelispet dežuje že dr. ZÜ. Kako je t Strugah? P1,"" _ Ljubljana, 13. oktobra gj je začelo spet deževat u vso noč in ves dañáis Ce dež ne bo prenehal, ^reke spet naglo dvignile ^iki bodo hrumeli v doli i, kraških jam na Notranj-bo »čela bruhati voda. ičko prebivalstvo se silno botrih poplav. ki*so bile najbolj ^ je položaj kmetov Voda se je odtekla, do- pogtala spet dolina, ne jeze-jerkvica in vasi naokrog so „t pokazale iz vode, toda , tako razdejano, kakor po uijii vojni. Pridelki, ki so bi-m polju, so samo Še kupi Mnogo hiš je brez strehe. I je odneslo zidovje in leži ystu hiše le še streha. Ljud-¡ go vse dni, ko se je voda ala, prebivali na obeh po-i^kjer so jim kuhali v ve-vojaških kotlih, hodijo o-ivojih hiš, jokajo in ne ve- mu otroka rekla, da je očka v sobi, a se oče znancu ni odzval, je vdrl v sobo in našel prijatelja mrtvega. Kaj bo zdaj z ženo in otrokoma ? Na lovu umrl. — Pod Krim je odšel na lov ljubljanski inž. Han-no Luckmann. Ko je ravno meril v jastreba, je nenadoma omahnil in kmalu nato umrl. Zadela ga je kap. v istem lovišču je lani po nesreči samo sebe smrtno obstrelila njegova žena (ali pa je bil samomor?). NOVA POVODENJ PRI CELJU IN NOVA SPET GROZI Nov naliv je »pet poplavil de Celja in okolice. — Komaj ho vode odtekle, spet grozi nova poplava Dne 9. zvečer je po nekaj le pih dneh spet začelo liti z neba. Vso noč je lilo kakor iz škafa in celjska okolica je bila spet zelo poškodovana. Savinja je čez noč narasla za tri metre, poplavila del Celja, napravila mnogo škode v okolici ter po Savinjski do-.. JHHi lini sploh. Komaj 17 dni je pre- [je bi se lotili dela. Zvečer teklo po zadnji hudi poplavi, spet spet zatekajo v više leže- je prišla povodenj. Savinja s pri-■ikf in skednje, kjer pre- toki je pri Celju prestopila bregove ter se razlila IK jejo. Se zmerom je natanko oseb brez prave strehe, o-100 hiš in poslopij je poru-in uničenih. Stružani ima-i odbora, ki nabirata pod-toda akcija je naletela na i gluha ušesa. Najbogatejši se prošnjam sploh niso lii. Pač pa so poslali precej oblek in živeža razni manj Iti posamezniki in največ mladina iz slovenskih va-er sami težko živijo. Realna pač le revež. Oblasti, po časopisnih poročilih na i za potforelce okrog 300, Un, pa so razdelile posamez Bsjbolj prizadetim družijo 100 do 200 Din podpo-v je le kaplja v morje, ti obubožani in obupani tre-ndaj v tem novem deževje boje novih povodnji. uboja. — V GloboČicah pri ■jevici je Anton Stopar i*ojep očeta, posestnika Stoparja. Nekaj dni popa je isti ubil posestniške Franca Bratino. Pri ne-vinotoču so se zbrali fan-toti in izzivalski Stopar je C. da bo nekaj fantov pre-i J'a je z nekim tovarišem fcl Bratino, ki sta ga obde-latami, iz katerih so štr-dokler se ni onesves-Mraj »o našli Bratino na v krvi, ga naglo pre-i v Brežice, a je že spoto-Mhnil. Očeta svojega je Prav tako ubil z nekim m V domači kleti je pil • tovariši. Oče Stopar je poličev jabolcnika. Ko je ■moči klet zaklenil, je razam začel groziti. Vlomil «. IwgraWl sekiro, jo dal "i lo\ariHu ter ga i>oslal to. Tovariš je res udaril ^•tare«ra Stoparja po gla-J.l* mu je še sin poma-F* pirnkodbam podlegel, f«J*Kov }K»magač pa sta bi-IHaa. '¡¡poplav I jencev na Kar ju. ^J« spada |>od mestno ►ljubljansko in ta del je maKiHtratna komisija, ■je, fia je na mestnem JU odAkodovancev, ki jim povodenj povzročila * «2 011 Din. Uničeno J2* za 84,000 Din, pro- ajde za 22,000. 7" H.ooo, fižola za 78,. M^Mrja za za 190,000, rii1"'in ZH 162,000, in krme za nad ** »H,lneKa. hrezpoael "t rok. — V ko- • h cesarjev se H *obi 24-letni ) H ' '*r*ki pomočnik ^ " '« >♦• dolgo časa bo-|n r ' ' v M n Unie i, to-■ favila |»omagati 1 * '»ednem «tano- NÉ 12 A» * ženo in dve-M litrlj mot je o^y. rekel ženi v mestni log "in. Potem j«. o. kuhinjo, sam pa na okno. Krog •"^i'níl kravato "Uatelj J«rc in «ta čez mestni park in precejšen del mesta. Brod, ki je vzdrževal zasilni promet z obeh strani Savinje, je narasla reka odtrgala ter ga razbila. Voda je poplavila Petrovče, poplavila več cest, razdrla mo-stiče, ki so jih po zadnji povodnji zasilno popravili. Ves dan je Savinja valila s seboj debla, deske, drevesa, obrežne nasipe, poljske pridelke. K sreči je ob osmih zjutraj dež prenehal, ob devetih je začela Savinja v gornjem toku upadati in opoldne se je zjasnilo. Do večera se je voda spet vrnila v struge. Materijalna škoda te povodnji je spet velika. Posebno v Petrovčah, kjer se je kakor pred 17 dnevi razlila Savinja čez celo vas ter udirala v vsa poslopja. Kolikor je zadnja poplava še pustila, je sedanja uničila. Pa tudi Sava je močno narasla zaradi silnega deževja v noči od 9. na 10. oktobra. Tudi Sava je narasla za tri metre ter se na mnogih krajih razlila po poljih in napravila mnogo škode. K sreči je že dopoldne začela upadati. Prav tako Ljubljanica. 2e pred 17 dnevi je silna množina deroče vode izpod jedla temelje frančiškanskega mostu sredi Ljubljane, da je manjkalo le malo, pa bi most s Prešernovim spomenikom vred strmoglavil v strugo. Kakor hitro se je vreme izboljšalo, so začeli temelje zabetoni-rati. In komaj so beton skon-Čali, že je spet Ljubljanica narasla tako močno, da Gruberjev kanal ni mogel sprejemati vse vode ter je vdrla voda po strugi skozi mesto. Če ne bi bili temeljil že zabetonirani, gotovo bi se bili most porušil. Tako pa ni bilo nevarnosti več. Kralj je po vrnitvi s svoje poti po Balkanu podelil za popla-vljence v Sloveniji 100,000 Din. Ne pridejo na vrsto. — Kakor v vseh banovinah, Ima tudi v Sloveniji Jugoslovanska nacionalna stranka polne roke dela za občinske volitve, ker hoče ta stranka na vsak način zmagati. Vse ji pomaga pri tem, nerodno pa je njenim pristašem, da so klerikalci v Sloveniji zdali parolo: Udeležite se voTtvbega bojs za občine!, in da oblasti nikakor ne morejo zakonito nastopiti proti takim kandidatnim listam, na katerih so sami punktaši, če so liste drugače formalno v redu. Zato imajo nacionalisti pri na* zaradi teh volitev še mnogo več dela kakor v ostalih banovinah, kjer se opozicija sploh ni udeležila volitev. Pa še nekaj druge-ga se giidi Um nacionalistom: v mnogih krajih se nikakor ne morejo zediniti. koga bi postavili za nosilca svoje liste. (Ce je namreč lista dobila večino, postane nosilec župan.) Preveč je kandidatov, vsak bi bil rad župan. \ mnogih občinah so se zaradi te-ga krajevna organizacije nacionalni stranke domala razdvoji-le. V Kranju sta hoteli biti kar dve listi oficielnl Itetl te stranke V spor je moral «lavni te stranke, ki je odločil, da je v Kranju samo ena oficielna strankina kandidatna lista in sicer tista, katere nosilec je Cir Pire! Toliko je navdušenih kandidatov, da ne pridejo na vrsto. V mnogih krajih se je ta stranka šele zadnji hip odločila za nosilca. Take neprilike so imeli posebno v občinah, kjer so imel doslej župana iz svojih vrst, ki pa ni bil izvoljen, marveč imenovan od oblasti. Takega župana niso mogli staviti na čelo liste, ker ni med ljudmi priljubljen. In so morali iskati novega. Iskanje pa je tako težko v takih občinah, kjer imajo večino dru gi. Ustreljen v fantovskem pre-tepu. — V nedeljo 8. t. m. so v neki vinski kleti v Sakušaku, občina Št. Andraž v Slov. goricah, popivali fantje. Smarnica, vino necepljene trte, jih je kmalu opijanila, da so postali objestni in so iskali prepira. Kmalu so si bili v laseh. Ko je nekdo še ;ustrelil v zrak, so planili iz klet, na piano ter se začeli prepirati. Pri tem je posestnikov sin Jožef Muzek iz Smolincev ustrelil z revolverjem posestnikovega sina Antona Kovačca. Strel ga je zadel v trebuh in je fant v nekaj minutah umrl. Požar treh gonp. poslopij. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je pred nekaj dnevi pogorelo troje gospodarskih poslopij. Okrog 11. zvečer je zagorelo skednju posestnika Martina E-berla, ki stanuje v Mariboru, posestvo pa uživata kot užitkarja Jakob in Lucija Eberlova. Ogenj je poslopje uničil do tal, zraven tudi svihjake in kolarnico. Po gorelo je tudi mnogo sena in druge krme, pa tudi vozo,i stroji. Ogenj pa se je preselil tudi na sosedno poslopje posestnika Jožeta Smolnikarja, ki mu je pogorelo gospodarsko poslopje prav tako do tal. Vnelo se je ie gospodarsko poslopje soseda Antona Pukla. Kako je požar na« tal ni znano. Mogoče je zanetil.,tudi tu kakšen popotnik, ki je hotel na skednju prenočiti, pa je pp nesreči zanetil V Kriki vaal je povodenj 24. septembra odnesla leseni most, ki ga je odneslo nekaj kilometrov daleč, kjer se je razbil in ujel v grmovju. Tamkaj sp les |H)brali in podjetnik PiletiČ iz St. Jerneja je most znova zgradil v 15 dneh. Za zdaj je most odprt samo Ae za peiče, v kakem tednu pa bo lahko tudi tovorni promet šel čez ta most. S plinom ae je zaatrupil. — Inštalaterski pomočnik Leo Inkret v Celju se je z gorilnim plinom zastrupil. Našli so ga v ponede-jek 9. t. m. zjutraj mrtvega v kuhinji. Stanoval je pri starših, zvečer se je zamudil s prijatelji ter prišel pozno domov. Najbrž si je hotel pogreti kavo, pa je odprl plinsko pipico, a je plin pozabil prižgati. Omamil ga je in je zasnul v smrt. Zjutraj so ga našli mrtvega na tleh. Star je bil 21 let. Samomor. — V Sovodnju na slovensko-italijanski državni meji je izvršil samomor 36-letni finančni podpreglednik Ivan O-ražen. Ker ga dolgo ni bilo is službe domov, je šla njegova žena ponj, pa ga je nalla mrtvega v stražnici s prestreljeno glavo. Vzrok nezpsn. Važna vprašuj« prtd »o-HM v PMRtylvaaijl Federacija kontinentalnega kon-«resa priporoča krni untavnih amend men t o v. Odprava volilnega davka na referendumu Reading. Pa. — Pri novembrskih volitvah v državi Pennsylvania bodo yolilci glasovali tudi o 12 ustavnih amendments, izmed katerih so nekateri ve*je važnosti za delavstvo. United Workers Federation, ki je državna sekcija Kontinen-tainega kongresa, priporoča vo-lilcem, da glasujejo za šest a-mehdmenfcov, in sicer za št. 1, 3, 6, 8, 10 in 12. Pismo v tej zadevi je bilo poslano vsem pridruženim organizacijam iz urada federacije, 705 Wajnut St., Reading, Pa. 1. amendment daje legislaturi pravico, da sme določiti pokojnino za slepce v starosti nad 21 let. 8. amendment daje legislaturi pravico, da regulira investicije nanaifcjoč se na takotvane "trustne" fonde v interesu de-didev in varovancev. 5. amondment odpravlja volilni davek oziroma določa, da kdor tega davka ne more plačati, sme kljub temu voliti. 8. amendment avtorizira go-vernerja in državnega nadzornika, da smeta v prihodnjih dveh letih najeti državno posojilo do 25 milijonov ca podpiranje brezposelnih. 10. amendment se tiče gradnje cest in uite: Vladi daje pravico, da sme v slučaju, te se posestnik upira, proti odškodnini zaseči vse njegovo zemljišče in preostanek prodati ali ga pa njemu vrniti. Namen tega je, odpraviti nagajanje pri gradnji cest, ulic ali mostov, kar ¿eato delajo la-komni posestniki. 12. amendment bi državi omogočil odpravo eolninskih mostov. United Workers Federation priporoča volilcem, da glasujejo za te amendmente. Drugi amendment! ae direktno ne tičejo delavstva aH pa ao zgolj lokalnega pomena, na primer 9. in 11., ki se tičeta zgolj Phlladelphije in Plttsburgha odnosno okraja Al-egheny. v ka< Vroča voHina kampanja nad «ki provinci IVictoria, Britska Kolumbia.— V tekočI kampanji za legislatu-ro je v tej provinci aktivnih e-najst atrank in skupin. Za 47 sedežev se poganja 219 kandidatov. Delavstvo ne nastopa enotno, ampak ima v več dlstriktih po več kandidatov. Liberalci so edina disciplinirana in enotna strankat Razdeljeni so tudi konservativci na več skupin. Nova delavska stranka, Cooperative Commonwealth federacija. ima 46 kandidatov, neka neodvisna skupina, ki pravi, da je del gibanja, pa jih ima osem. Komunisti Jih imajo 19, Labor 3, Independent I^tbor 3 in socialisti 4. Federacija je bila ustanovljena, da idruži vse te delavske skupine, kar pa se ji oči-vidno še ni posrečilo. Liberalci imajo najboljšo priliko zmago, močna pa je tudi Commonwealth federacija. NemAkl poalanlk brani Hitlerju Chicago. — Dr. Hans Luther, nemški poslanik v Ameriki, je zadnji četrtek s večer na banketu v tukajšnjem Bismarck hotelu v počaat drju. Eckenerju. ki je privedel zrakoplov graf Zeppelin na svetovno razstavo, pel slavo Hitlerju in odprto kritiziral bojkotno gibanje ameriških Židov ter Ameriške dplav-ske federacije. Na banketu je bilo 600 gostov, med njimi več bankirjev in javnih ameriških uradnikov. Rekel je, da vsak bojkot Nemčije udari bojkotni-ke same. Dalje je rekel, da to, kar dela Nemčija, se tiče Ju nje in druge države se ne smejo brigati. Nemčija je zato zapustila razorožitveno konferenco, ker je ie razorožena in nima tam kaj početi. Reporteril počaate Lltvinova Washington. — Washington-ski reporterski klub se pripravlja na banket, katerega priredi v počast sovjetskemu zunanjemu komisarju Lltvinovu, ki pride ta teden v Združene drŽave. Reporterji si tudi prizadevajo, da bi dobili na banktt senatorja Éoraha, bivšega načelnika senatnega odseka ta zunanje zadeve, ki Jo več let agitiral za priznanje Rusije. Njegovi prijatelji ga ur-girajo, naj se vrne v Washington in prisostvuje banketu. O Lltvinovu gre tudi glas, du bo najbrž dobil Noblovo mirovno nagrado m to leto kot prlana-nje za njegovo prizadevanj« v interesu miru. Gangeikl umori v Chicago Chicago. — Najnovejša žrtev gangelkih umorov — dogajajo se skoro vsak dan — je bil Loui* Cowen, Izdajatelj lista "Cicero Tribune" In lastnik mnogih i-gralnic v zapadnih predmestjih. Ustreljen je bil zadnji petek íve-čer v svojem avtu na Roofovelt ulici pred Clifford kinoteatrom v predmestju Ciceru. Napadalci, ki so bili tudi v avtu, so ušli, Co-wen Je prej pripadal Caponljevi gangl. 20.omožna komisija dala dovolj denarja za na-nadaljnjo uposlitev, Naročit« Mladinski Uit, najbolj« mesečnik ta slo* venako mladino! Klrittrične prodajalne majo v zalogi novo vrstne pralne stroje vitevil Thor, Con Ion, Graybar in Federal KOLIKO KVOTNIU PRINK LJKNCKV JK PK1HM) V MINULEM LETU Najvišje število k votli ih priseljencev na leto Je 163.831. V fiskalnem letu od WJulija 1932 do 30. junija 1933 pa so ameriški konzuli izdali le 806M kvot-nih viz, to je le nekaj čez 6 odstotkov skupne kvote. Razun Turške, ki je izčrpala svojo letno kvoto, so vse dežele imele preostanke na razpolago. Razlog je v tem, da konzuli dovolijo kvoiae up» 1« v izjemnih slučajih, in vslid sedan/ih gmotnih razmer. V petih letih If24-1929, odkar Je v veljavi sedanji kvotni zakon, so skoraj vse dežele izčrpavale svoje kvote; Kaka razlik« dane«, ko je biki le 6 odstotkov kvote isčrpane! Kar se tiče Jugoslavije, ki ima kvoto ft45, je bilo izdanih le 103 kvuUiih viz, od tek 61 .¡prednostnih in 43 nep red nostnlF. Italija, ki Ima kvoto 5802, je imele le 1079 kvotnih priseljencev, Nemčij* • 26.M7 Je, imela koncem leta pre*>sU*k 24,716 kvotnih »tevllk. In pri-Mlžno isto vel i a I udi tu dežele—FL18 NOV FEDERAL PRALNI STROJ — za samo M950 in popolnoma jamčen SKD A J lahko imate avoj električni pralni »troj po novi nI/k i rrni t vednooljo, da je popolnoma jamčen od EDIHON MKRVICE po»luib* Tu je vaia prilika odpraviti trdo del» pralnega dne. Ta aovl Pederal pralni «troj Ima retimato porrelana«ti kad in patentirani, nove vnde ohrač«l#r, ki je rmtren s ob Irk o. pere čl»t»jAe In hitreje. Klane nemo ea cent na um za operiraaje. Pridite In m preprt* čajte. Ali pa upraiajte aa /front o pouk uSn jo aa raétm dom u. T Electric 18 t>om nt»m n — It H A4»m» at — I SI H». llnrWi St J'i ith'imt HA Stlnl/ttt I fOO, l,'»fil / >M wh • o«» i i n m » mm - Ml r. t \ * s - atai r r PHOBVETS I/oats Aitaié' SMEH V DŽUNGLI AVTOBIOOKATUA iMMlilMit filMIJP»CA Poslovenil Stanko Loben Dolg sem bil slon«) ob pultu, zadosti za «voja leta, pa sem z nogami, uprtimi v podnožni- ke'is' madiT stresal kocke s Štefanovimi prijatelji in znanci, in če sem igro izgubil, aem plačal pijačo za vse. V Da bi me posvetil v ameriško življenje mojih rojakov v Združenih državah, sva ae a Štefanom malo za tem dvignila in zavila na domačo zabavo v prijetno in živahno - družino Bohunkov v Flushingu. jcTsva dospela, je pravkar ^ in vsa zbrana družba, 6koli dvajset mož in žena, deklet in fantov med osemnajstim in pet-indvajHetim letom, je vzklikala: "Srečno novo leto'" Neporočena mladina se je objemala in bilo je mnogo poljubovanja, celo na mene ga je odpadlo nekaj malega. Nekatera dekleta so bila rojena v Ameriki, toda govorila so slovenski. Smejala «o se, ko »o zvedela, da sem le negoden zelenec. Štefan je seveda takoj pričel z zgodbo o banani inw ¿o se imenitno zabavali. Nisem bi te dobrih deset minut v družbi, ko «o me ie izbrali, naj grem v pivnico na vogalu po dva velika vrča piva, vsak po petdeset centov. Med možmi, navzočimi pri tej domači zabavi, je bil tudi urednik "Narodnega Glasa". Štefan ga je poznal. Ko me je Štefan predstavil, me je vprafcal: "Kaj nameravate začeti v Ameriki?" Rekel sem, da bi rad dobil kako delo. Da licer ne vem, kakAno delo naj bi to bilo, toda za pričetek bi utegnilo biti dobro kakršnokoli. Prikimal je in me nekaj trenutkov ogledoval. Potem je dejal: "Preališal sem Štefana Radi-na, ko mi je povedal vaše ime. Tako glasno je bilo v sobi, da ga nisem razumel, ko mi vas je predstavil. Kako se že pišete, prosim?" Povedal sem mu svoje ime. "Ali niste bili pri oni vstaji v Ljubljani pred dvema mesecema?" je vprašal. "Da, bil sem." "Mislil sem si," je dejal. "Videl sem vaše ime v ljubljanskih čaaopisih, ki jih dobivamo v uredništvo. Vi ste eden izmed fantov, ki so Jih zaprli, kaj ne? . . . Pripovedujte tni malo, kako je bilo." Njegovo časnikarsko zanimanje je poživilo moje spomine na dogodek, da sem mu ga opisal zelo živo in slikovito. "Ali ne bi mogli popisati tega v majhnem članku?" me je vprašal. "Rad bi imel napisan ta dogodek nekako tako, kakor ste ga pripovedovali. Za to bi vas seveda plačal — dva ali tri dolarje, kakor bi se vam že posrečilo." Odgovoril sem, da mislim, da bi ga mogel napisati ; vsaj poskusil bom na vsak način. Nato aem Še pristavil, da sem nekoč v Ljubljani pri-neael profesorju prirodopisja lasten sestavek, ki se mu je zdel tako posrečen, da ga je izročil mladinskemu časopisu, ki ga je natisnil. "Izborno " je menil urednik. Štefan, ki je po slučaju ujel del najinega pogovora, je rekel uredniku: "Ce zna fant pi-aatl, ali bi mu ne mogli preskrbeti kakega dela ali kaj podobnega pri časopisu?" "Bomo videli," je dejal urednik. "Oglasite se v moji pisarni v Novem Yorku. Štefan vam bo povedal, kje je. Pa zgodbo prinesite s seboj." Šesto poglavje I Džnngla Pri Mrs. Schmidtovi v Brooklynu aem stanoval samo dva tedna. Na novega leta dan sem po dveh ali treh urah »panja napisal avojo zgodbo za "Narodni Glas"; ko sem ae naslednjega dne zglasil v uredništvu, me je urednik peljal k svojemu delodajalcu, izdajatelju časopisa, ter ga pregovoril, da mi je dal mesto v poštnem oddelku, edino delo, ki ga je bilo še mogoče dobiti pri časopisu. Tako sem prišel za pomagača poštnemu opravniku v uredništvu za oaem dolarjev na teden. Zvijal in povezoval aem izvode časopisa, jih zlagal v poštne vreče in te vreče nosil po stopnicah iz drugega nadstropja ter jih nalagal na voziček pred vrati. Toda časopis — bil je dnevnik — je izhajal le v nakladi sedmih ali osmih tisočev izvodov, zaradi česar me je delo pri odpošiljanju zaposlilo le po nekaj ur na dan. V ostalem času sem pomagal pri upravništvu, pieal naslove, lepil znamke, pregledoval in urejeval dopise, izvrševal razna majhna naročila, polnil pisarjem črnilnike in opravljal razne druge podobne drobnarije. V preostalem času sem pisal kratke vtise iz Novega Yorka, kakršen se je prikazoval mojim očem, in nekateri teh orisov so zagledali beli dan v_ časopisu. Sčasoma sem se priljubil glavnemu uredniku, ki se je pisal Mr. Frank Zemlar. Bil je že postaren mož, bfvfci učitelj v domovini, ki je bil v Ameriki že dobrih dvajset let. Imel je družino, zaslužil pa je majhno vsoto petintridesetih ali štiridesetih dolarjev na teden. Nedolgo po mojem prihodu v Ameriko so se Zemlarjevi preselili iz Brooklyna v staro, iz rjavega kamna zidano hišo v Yorkvillu, ki spada v Novi York. Nekega dne me je Mr. Zemlar povabil na kosilo; med obedom je omenil, da bi v svojem novem stanovanju imel na razpolago posebno sobo. Ali mi je kaj do tega, da bi se vselil vanjo. Njemu se zdi, da za nekoga, ki je zaposlen v Novem Yorku, ni posebno prikladno, če stanuje v Brooklynu. Njegova žena, je še dostavil, bi bila vesela, če bi prišel k njim na stanovanje. Zelo dopro zna kuhati. Zvečer sem se posvetoval o preselitvi s Štefanom. Stefan je bil oportunist, zato je menil brez oklevanja, da bi ta stvar utegnila imeti sčasoma le dobre posledke, ker bi se potem Mr. Zemlar morda z večjim zanimanjem zavzel za moje napredovanje pri Časopisu. In tako sem se preselil od Mrs. Schmidtove k Zemlarjevim. Mrs. Zemlarjeva je bila rejena, prijazna in zgovorna slovenska ženica. V Združenih državah je živela prav tako dolgo kakor njen mož, vendar Novega Yorka ni marala. Vedno je po malem tarnala in tožila. Se okna se ne upa odpreti Človek, je tožila, toliko dima in saj je vedno v zraku. Nemogoče je, da bi bilo stanovanje Čisto in snažno. Angleščine sicer ni govorila, razumela pa jo je dokaj dobro. V družini so bili trije otroci že z vsemi značilnimi lastnostmi ameriške meščanska dece, dva fanta, in eno dekle. "Kar se naju z možem tiče," je dejala Mrs. Zemlarjeva, "ga bom na vsak način pregovarjala, naj me odvede nazaj v domovino." Nato je vdano skomizgnila z ramami. "Otroci pa so rojeni v Ameriki in zdi se mi, du spadajo v Ameriko." (Daljo prihodnjič.) Zgodovina moj« smrti Premnogi ae najbrž Ae spominjajo, da je I. 1961 Italijan Lau-ro de Boais priletel Iz Francije nad Rim, odkoder je «tresel v mesto 40A,00<> letakov protifašistične vsebine. Ko je bil njegov aeroplan spet nad morjem, so ga Balbove strojnice potopile. Pred kratkim so Bosisovi francoski prijatelji izdali nje govo dramo "Ikar" in pa "Zgod bo moje smrti", ki jo je napisal, preden je odletel v Italijo. "Zgodbo moje smrti" prinašamo v prevodu. Francoski pisatelj Romain Rolland je o Bosisu napisal te-le besede: Lauro je sovražil v«« lažnive pisarje, katerih lažnivo poslanstvo naj bi obstajalo v tem, da daleč proč od sveta in akcije varujejo miael — in svojo dragoceno oaebico. Ni si delal puhlih Iluzij o napredku, ki m> bo izvršil sam od sebe, o pravici, ki ji ni za zmago. Vedel Je. da pravica ne bo ustvarila zmag«\ ampak da bo zmaga pokazala ljudem, kje je pravica. Na ta način je izpremenil idealizem iz «anjarst-va. ki slepo veruje v svoje pravice In pri tem miruje, v herol-sem akcije, ki bo avetu vsilil zmago pravice. In tole je Rosisova povest in napoved lastne smrti: Jutri ob 3. uri se bom na nekem travniku ažurne obale sestal s "IV»arom" (tako se imenuje moj aeroplan). Dvignila bova in zletela nad Rim aejat be- aede svobode, ki so te 7 let prepovedane kot zločin. In po pravici, če bi bile dovoljene, bi v nekaj urah razrušile fašistično ti šizem ravna napačno, ko z un čenjem izvablja priznanja iz jet nikov: če hoče živeti, ne more delati drugače. Inozemsko časo- Pondetjek, so. oktobra. ranijo. Vsi režimi na svetu, ce- pisje bi moralo to že zdavnaj uvi-lo afganistanski in turški, do-1deti. Ce želiš, da bi postal faši- voljujejo podanikom več ali manj Hvobode, fašizem edini mora u-ničevati misel, da se ohrani. Človek mu ne more očitati, da kaznuje vero v svobodo in zvestobo ustavi huje ko očetomor: edino na ta način se more obdržati. Ne očitamo mu, da je brez procesa deportlral tisoče državljanov in da je v 4 letih razdelil 700« let ječe: kako bi mogel vladati svobodnemu ljudstvu, Če ga ne bi teroriziral s črno posadko 800,000 najetih morilcev. Fašizem ne more izbirati: če se le malo postaviš na njegovo aUllšče. moraš z apostolom Mussolinijem izjaviti: svoboda je gnil okostnjak. Ce le malo ieliš njegov obatoj, moraš odobriti Matteotljev u-mor, nagrade njegovim morilcem, uničenje vseh italijanskih časopisov, opustošenje Crocejeve hiše. milijarde, izdane ovaduhom in agentom-provokaterjem. z no beaedo Damoklejev meč, ki visi nad glavo vt^taša državljana. Nemogoče Je, oWudovati fašizem in hkrati tarnati nad njegovimi nasllstvi. Obstajati more samó t nasllstvi. Njegova nasil-stva so njegova K>g1ka. Poveličevanje morilcev in klofuta Toa-caniniju sta pogoj njegovega bitja. Govorili so, da je bil Matte* otijev umor zmota. 8 fašističnega stališča Je bil naravnost genialna poteza. Govori ee, da fa- zem miren in človeški, želiš hkrati njegovo popolno likvidacijo. Fašizem je to razumel, in Italija je že sedem let velika ječa, v kateri otroke uče, da morajo oboževati verige in pomilova-ti tiste, ki so prosti. Mladi ljudje dvajsetih let se ne spominjajo drugačnega ozračja. Matteo-tijevega imena skoraj ne poznajo. Od 13 leta naprej so jim ti-bijalf v glavo da ima človek samo tiste pravice, ki mu jih država milostno da. Premnogi v to verujejo. Mit, da jih je Mua-sollniji rešil boljševizma, brez nadaljnjega velja. Toda ne mislite, da se bo Italija dala prevarati! Režim sam nam dokazuje, da je velika večina prebivalstva protifašistična: dokazuje nam s strahom, ki mu ga vzbuja vsaka svobodna misel. Močnim režimom se ni treba zatekati k takim sredstvom. Od junija 1930 sem vsakih 14 dni razpošiljal pisma strogo u-stavnega značaja, kjer sem priporočal, naj se vsa opozicija sporazume z ozirom na dan, ko ae bo fašizem skrušil. Pobuda je prišla ob pravem času. in pisma so začela krožiti v tisočih. Pet mesecev aem vodil delo čisto o-samljen, vsakih 14 dni sem odposlal <100 piaem s podpisom Narodne ivese in prosil, da naj vsak naredi 6 prepisov. Na ne- srečo je policija v decembru, ko aem moral odpotovati v inozemstvo, aretirala dva prijatelja, ki 8ta se zavezala, da bosta za moje odsotnosti oddajala pisma na xrfto. Mučili so ju in obsodili na 5 let ječe. Enega izmed njiju, Marija Vinciguerra, enega najboljših italijanskih pisateljev, u-metnostnih in književnih kriti-cov, se celo noč ((decembrsko noč)), bolnega kakor je bil, pustili popolnoma golega na terasi policije. Nato so mu odšteli toli-co udarcev, da je na eno uho popolnoma oglušel, vrgli ga v je io 2 čtv. m, kjer ni bilo stola, da bi sedel, odkoder so mu vsako jutro odnesli posteljo. Radi pro-esta tujih časopisov in vplivnih angleških in ameriških politi-cov so jima položaj nekoliko iz-aoljšali. Mussolini je šel celo tako daleč, da jima je obema ponudil svobodo, če podpišeta vda-nostno pismo, kar pa sta zavrnila. Tistega dne, ko sem prejel sporočilo, da sta prijatelja aretirana, sem pravkar hotel prekoračiti mejo, da se vrnem v Italijo. Prvi instinkt me je gnal naravnost v Rim, da delim usodo z njima, toda dopovedal sem si, da ni vojakova naloga vdati se sovražniku, ampak nadaljevati boj do konca. Nemudoma sem se odločil, da grem v Rim, ne da se predam, ampak da nadaljujem delo zveze na ta način, da bom vrgel z zraka 400,000 pisem in da nato v boju padem, ali pa se vrnem, da pripravim nadalj nje udarce. Rimskega neba še ni kdar ni onečastil sovražen aeroplan. Jaz bom prvi, sem si rekel in sem začel podjetje pripravljati. Stvar ni šla gladko. Voditi nisem znal niti motocikla, kaj šele aeroplan. Najprej sem opravljal službo vratarja v hotelu Vik torja Emanuela III. Služba ni bila bogve kakšna priprava za vpad nad Rim, vendar sem poleg računov za peke in pobotnic za najemnike pisal poslanico i talijanskemu kralju in proučeval karto tirenskega morja. Nadaljnje priprave, najinteresent-nejši del zgodbe, moram žal za-molčati. Maja sem prvič lete sam blizu Versailles (Versaja) Ko sem nato izvedel, da je skrivnost prišla na ušesa fašistom sem izginil in ae pod drugim imenom pojavil v Angliji. 1». juli ja sem zapustil Cannes (Kan) na angleškem dvokrovniku in od nesel s seboj 80 kg letakov. Na nesrečo mi je naključje preprečilo podjetje, moral sem pristat na korziški obali, zbežati in pu stiti avijon na polju. Skrivnost je bila razkrita. Italijanom r bilo težko razkriti, kdo je b skrivnostni pilot. Nisem moge več računati na iznenadenje, bi mi zagotovilo največji uspeh Rim pa je bil zame še vedno, kar je bil Kap Hom Letečemu Ho-landcu: moral sem priti tja, živ ali mrtev. Moja smrt (kakor je bila meni, ki bi bil moral dovršiti še toliko stvari, zoprna) bo samo povečala uspeh poleta. Ker se vse nesreče pripete šele na po-vratku, bom umrl šele, ko bom oddal 400,000 pisem, ki bodo na ta način samo dobro priporoče na. Saj gre predvsem za to, da dam ponižen zgled državljanske zavesti in da sodržavljane opozorim na napravnost njih položaja Prepričan sem, da fašizma ne bo prej konec, preden 20 mladih lju di z žrtvijo lastnega življenja ne vzpodbudi Italijanov. Za R sorgimenta so bili tisoči mladi ljudi pripravljeni žrtvovati živ Ijenje, danes jih je malo. Zakaj Ne da bi bilo junaštvo današnji Italijanov manjše kot je bilo junaštvo naših očetov, ampak zato, ker nihče ne jemlje fašizma za resnega. Vsi, s poglavarj vred, Čakajo njegovega konca, in zdi se neumestno, žrtvovati živ Ijenje za stvar, ki sc bo že tako zrušila. To je zmota. Treba je umreti! Upam, da jih bo meni sledilo mnogo in da se jim bo posrečilo, pretresti javno mnenje. Sedaj mi ostane samo še to, da podam besedilo poslanic. V prvi — na kralja — sem poizkusil podati čustva množice in sem ae vzdržal lastnih čustev. Mislim, da bi jo lahko podpisala republikanska in monarhistična stranka. dajte se prestrašiti od tolp tih z i--*p- U drugi Risorgimtnto'to' vašim lastnim denarj umrlo na Vaše povelje. Danes Vas moramo mi apomniti na jm>-godbo v imenu tiatih načel, ki so pogažena kakor še nikdar, v menu Vaše kraljevake časti. Na samo Vaše znamenje je 600,000 talijanov dalo življenje, da osvobodi 2 mesti izpod tujega jarma. Ali je res, da z Vašim dovoljenjem neskončno krutejši jarem že eta tlači Italijo? le 7 let gledamo, kako podpisujete s Karla Alberta peresom Radeckijeve dekrete, in vendar ste nas Vi vodili do zmage, ste se 24 let borili v prvih vrstah za našo svobodo. Tega ne moremo pozabiti, ^aši očetje so nam zapustili svobodno Italijo, ali boste Vi, zmagoviti kralj, zapustili našim o-1 rokom zasužnjeno? Veličanstvo, tega ne moremo verjeti. Ze premnogi so izgubili vero v monarhijo, ne ravnajte tako, da se bo *ini m, bom ob 8. uri r. ittrv a 1 l™gi Risorginunto bo zZ kakor je zmagal prvi 1S «veza je pozvala vse moiid^ združijo proti fa*12mu Ju. k» ga ta program fašizmu, priča burbonsko^ stvo obsodb. e| Pridružite se zvezil Span« odrešili domovino, ne izdajte svoje! Jie (Besedilo tretjega letaka i izpustili.) 1 Poleg teh pisem bom vrgel Več eksemplarjev čudovite k g« Boltona Kinga "Fašizem i taliji". Kakor se v izntrad mesto vrže kruh, tako bom vi v Rim zgodovinske knjige. Ko bom preletel Korziko njih število pomnožilo. Ne ravnajte tako, da Vas bo italijansko ljudstvo'po zgledu Spancev obdolžilo zatiranja. Kako bi še moglo imeti vero v Vas, ko vidi, da so-najboljši izmed nas kazno- spel v Rim; kljub temu da šele 7 in pol ure letel sam, s pilotstvo ne bo vzrok padca, avijon zmore samo 150 km n ro, Mussolinijevi pa 300. Imi $00 in prejeli so povelje, da rajo za vsako ceno zbiti s str< vani za to vero huje, kakor če I bi bili zagrešili največji zločin V8ak sumljiv aeroplan. 1 in to v Vašem imenu! Italijani,!me mal° P°zna. ve, da po pr ki jih je sram, da stoje pred o- poizkusu nisem miroval Balbo vesten, me čaka smrt veljam mrtev kot živ. M« je rekel: Mučerflk pomeni zm ZAHVALA čmi vsega sveta osramočeni kot čreda sužnjev, ne vedo, ali ste z njimi, ali s posadko zatiralcev. Veličanstvo, izbirajte, tretje poti ni. V najgloblji žalosti dviga k Vam oči 40 milijonov Italijanov. Druga poslanica je namenjena vsem državljanom. Leto VIII. po Matteotijevem u-mora Državljani! Pred grobom neznanega bojevnika za svobodo ste postavili oltar in mirno gledate, da ta oltar skruni soseščina onega, ki meče v ječo vse, ki verujejo v svobodo. Ta Habsburžan v črni srajci, ki se je na skrivaj vrinil v svojo palačo (palačo Venezia, sedanji sedež predsednika ministrskega sveta, je bil pred združenjem Italije sedež avstrijskega po.lanika na papeževem dvoru)..^'k'~ 8em bju M je žalitev 2a naše mrtvece Svo- trebna . hiJi Se Mj; bodo, za katero so žrtvovali živ- ^m^hhh^^b^hh Ijenje, naziva gnilo truplo, ki ga tepta ie 9 let 600,000 Italijanov se je dalo ubiti, da so osvobodili 2 mesti. Koliko časa boste še trpeli onega, ki zasužnjuje celo Italijo? Že 9 let vas mamijo, da močna in spretna vlada zasluži žrtev vesti in svobode. Po devetih letih vidite, da je bila vlada ne samo vlada tiranov in podkupljen-cev, ampak tudi vlada, ki je vodila k bankrotu. Odrekli ste se svobodi, da boste izgubili tudi kruh. Nastanjen pri vas kot tuja armada, kvari fašizem vaše duše, uničuje imetje, hromi gospodarski razvoj dežele, razsipa milijarde, da pripravi novo vojno in vas obdrži pod jarmom, čezmerno povišuje javne izdatke, v katere že zdavnaj nimate več po-« gleda, in prepušča deželo požrešnim in sestradanim voditeljem. Med tem ko se ponaša z ugledom v inozemstvu, gleda inozemstvo z grozo režim, ki je dosledno moral oklofutati. Toscaninija in poveličevati brutalnost svojih biri-čev, zato da more narediti iz vas čredo sužnjev. Državljani, ne V dolžnost si štejeva, di na tem mestu zahvaliva za liko iznenadenje, ki sva ga in moj sinček tako nepričak no doživela na najin rojsfîîr katerega so nama priredile je sorodnice in prijateljice 14. oktobra zvečer. Bila sva res presenečena, ker je bilo na enkrat polna soba pri, ljic; moram še to omeniti sem že tri mesece v postel sinček pa že tudi en mesec in tako so nama to presenei priredile v moji spalni Najprvo nisem vedela kaj » di z menoj, ker so mi začel kladati na posteljo vsake kar pri veselje je pa bilo sinčka, mu kar na enkrat postavili vo posteljo. Od veselja ni kaj bi počel, štel se je med bolj srečne na svetu, ker o še ne zaveda koliko sva ne na ko sva bolna. Pripravil* nama veliko veselje, in va bova nikdar pozabila. V prvi vrsti gre prisrčni hvala mrs. Anni Leskovec, je to zamislila in tudi mr«, nie Tegel in mrs. Mary Grui so skupno delovale. Zavedal da so imele dosti truda za t lo. Zahvalim se tudi vsem gim, katerih imen pa je pr da bi vsako posebej omeno Zato naj bo na tem mestu čena najlepša zahvala vsem pa j. Rosi Križaj in Edward Waukegan, III. (i Ali ste že naročili Pri to ali Mladinski list svoj prijatelja ali sorodnik domovino? To je edini trajne vrednosti, Id l mal denar lahko pol svojcem v domovino TISKARNA S.N.P SPREJEMA V8A Narodna zveza kralja Italije Veličanstvo, kralja in narod veže sveta pogodba: Vi ate prisegli na njo. Ko ste nas v imenu te pogodbe pozvali* da branimo svobodo Italije in načela, na katera ste prisegli, nas je 6 milijo-nov seglo po orožja in 600,000 ▼ tiskarsko obrt spadajoča jej Tiska vabila za veselice In shode, vizitnk*, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvs« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J«'ku ,n VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S. N. P. J* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila te» tiaktT CI.ANÍ PiSlU 90 S.N.P.J. PRINTER 2IS74I Sa.