Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) Sloyenci osječaŠ, i. Brafi "ia svijik ioborrt, ali Imade oj u hrvajskim 'ganizacijafta. pokazujefda kit Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K Jednote. Entered As Second Class Matter April 15fh, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at spccial rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. ^ 29 — ŠTEV. 29 — PART IV*. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 18TH 1928 — SREDA, 18. JULIJA 1928 VOL. IV LETNIK IV. besed o naši usodi. iti, briškim Slovencem se ^Sokrat naravnost ali malo Prikrito očita, da smo ne-^ odpadniki, nekake izmene duše. Take očitke nato sprejemamo s trpkim na-^om, kajti tisti, ki nas ob-?Uejo k njimi, ne razumejo •ležejo razumeti Kalvarije, katere smo morali na po-ttiji svet. Krvavečih src izgnanci zapustili rodno % in se s culami na hrbtih (fctiti v mrzlo, neznano tuj i-J Prisilila nas je k temu sila. beljena in izčrpana domo-Hi imela prostora in kruha ls' Slovenija .ie po večini (belska dežela in more pre-'-i le gotovo število prebival-;*• Sovražne vlade so skrbeli se v deželi ni razvijala in-'*ju, in tako je moralo pre-> prebivalstvo v tujino. WoČi krogi so hoteli ob-Slovenijo revno in šib-^aši mladeniči so odhajali ^lom v nemške avstrijske lli in otl tam dalje v Nem-^ Ko so naši ljudje slišali Pih življenjskih pogojih v riki, seliti so se pričeli pre-^ana. Odhajali so, ker so r!i iti. Odhajali so, upajo-^jti primernih zaslužkov, Prihranki rešijo zadolženo pijo, da pomagajo svojirp iTl in da si zagotovijo, elff-V, ki j c Vbuj nekolika Ha za človeka. ^šlci vladi je ugajalo, da v tujino kar največ Slo-IV’ da bo doma toliko več °ra za njene ljubljence Ucii ožja domovina z nje-voditelji vred je napravila _>ez izseljence, še predno ^ vkrcali na parnik. Ožji Jtfki so se jih vsej nekaj l)°minjali z ljubeznijo, far-činske in podobne oblasti takrat, kadar so t od njih kakšnih Ristič,.” v obliki ameriških • Da ameriški izseljen-Pošiljali v staro domo-^°larjev, bili bi v nekaj P°2abljeni kot mrtvorojeni % . k\ ti Oci L.' Saj so bili po ogromni J Prijjrosti delavci, v Evro-.Se je tiste čase pričel člo-^ pri doktorju in Oficirko,. W m poskusil, ta si ne ftiti približno predstav-' ^ako je človeku, ki je vr-. tuji svet, kjer ne pozna razmer- Brije-j a :-a najbolj trdo, za naj-. Nevarno delo. Še sreča, Ijj,. ^°bi. In naši izseljenci toj. ve^ini kmečki delav ^lj y-i so jih že vsled tega ^ijfc 11 sistemu ameriške indu Grabiti le na naj nižjem tudi tisti, ki so mor >eli strokovne ali !)!•:, Uruge izobrazbe, morali nekaj «Wj, lli '&ti prav 0{] spodaj. Mo V ° Prijeti za vsako delo, Z‘l toliko časa, da so se JjJ silo privadili jezika. kiCere je ubila ameriška in-nekatere nagloma * ^nPQŽasi- Usodepoln je bi \ v °v^G nagli prehod s kme K *relo industrije: v smrd -ljy, °varne in temne podze j e rove. Večina naseljen->*ndar ostala v indu- središčih, deloma, ker *iu>l ^eli svoje sorodnike ^nce* deloma, ker so upali hitreje kaj prihraniti, V* Sv°J° domačijo, ali da A vrnejo preko oceana 'ftip1]01 dragim. Boleg tega 1 mnogi preslabe izkuš- (Anion J. Terbovec) nje' s kmetovanjem v stari domovini, pa jih ni mikalo, da bi se bili istega lotili v tej deželi. Seveda tudi sredstev niso imeli, zato so šli pač tja, kj.er so mogli takoj kaj zaslužiti za življenje. Par zgodnjih naseljevanj na farme je bilo tako nesrečno organiziranih, da so se žalostno izjalovila. To je vzelo še drugim veselje do far-marstva za vrsto let. Tako se je slovensko naseljevanje centraliziralo po industrijskih krajih in velika večina naših rojakov v tej deželi je še zdaj za-posljena v industriji. Naši naseljenci so kmalu po prihodu v to dežeio izprevideli, da so navezani sami nase, zato 30 se oklenili slovenske skupine kraju, kamor so pač prišli. Izgnanci so bili, priprosti, trdni in vztrajni delavci, toda imeli so mehka srca, ki so se topila )b slovenski besedi, pisani ali govorjeni, ob slovenski pesmi, ob vsem, kar je bilo domačega. Nova domovina jim je dala delo in kruh, ni pa jim mogla dati duševnega življenja, iz enostavnega razloga, ker jih ni razumela in ker je oni niso razumeli. Tako so ti priprosti delavci najprej pričeli ustanavljati podporna društva, ker so se zave-ali, kakšen revež je človek v mrzli tujini, če ni pomoči od nikoder,. Njim so sledila pey-ka, dramatična, telovadna in druga društva. S temi prvimi >ojavi naše samozavesti in za-ipanja v lastno moč so se pojavili tudi slovenski časopisi. Naravnost občudovanja vred-io je, koliko časopisov vzdržu-ejo naši naseljenci že več desetletij.- V stari domovini je jilo časopisje po kmetih le ma-o razširjeno, tukaj pa je pred-;tavljalo za naše naseljence v lekaterih naselbinah skoro edi-io duševno hrano. V pripro-tih premogarskih bajticah za-iada je mogel človek večkrat videti po pol ducata različnih asopisov. Bilo bi nesmiselno rditi, da je bilo to časopisje 'selej prvovrstno, toda je kljub ,emu vršilo veliko in važno vlo- TO. Kot že omenjeno, je tvorilo o časopisje duševno hrano na-■•eljencev in poleg tega jih je eznanjalo z razmerami in 110-icami nove domovine. Naj-iol.j važna vloga našega časo-lisja pa je nedvomno bila v ,em, da je predstavljalo isto lajmočnejšo duševno vez med ojaki, ki so bili raztreseni prečo vse te velikanske dežele, /se tri navedene naloge vrši laše časopisje med nami še dates, a najvažnejša je še vedno zadnjeimenovana. Potom našega časopisja se poznamo med :eboj stotisoči, dasi se nismo morda nikdar videli, segamo si v roke kot bratje od Atlantika do Bacifika. To je tista sila, kateri tisoč, dva ali tri tisoč milj ni nobena daljava. Potom teh vezi smo si duševno mnogokrat bližji, kot v stari domovini prebivalci dveh sosednih vasi. Splošne krajevne, ameri-!- i ske in svetovne novice seveda dandanes črpamo po večini iz ameriškega časopisja, ker je le malo naseljencev, ki bi se v teku časa ne bili vsaj za silo privadili angleškega jezika. To vzdržuje menda najboljšo poročevalsko službo na svetu. O tragičnih dogodkih, ki so se pretečeni mesec odigrali v jugoslovanski Narodni škupščini, smo morda tu prej čitali, kot naši bratje v Ljubljani. Kljub temu pa vrši naše tukajšno slovensko časopisje še vedno zelo važno nalogo in jo bo vršilo, dokler se bo slišala slovenska beseda pod rdeče-belo-modro zvezdnato zastavo. V teku desetletij smo se prilagodili razmeram te dežele. Treba je bilo. Nekateri, ki so so se s priličnimi prihranki vrnili v rojstni kraj, z namenom, da tam ostanejo za stalno, so se vrnili razočarani. Pravzaprav skoro vsi so se vrnili. Razlika v splošnih življenjskih '•azmerah je bila prevelika. Oprijeli smo se te dežele, ki nam je za trdo delo dala vsaj orilično dober kruh, ki nas ni prezirala radi našega jezika in nam ni, če smo si skušali gospodarsko pomagati, škodeželj-no metala polen pod noge. Velika Amerika se zaveda, da vsak gospodarski in kulturni uspeh posameznika ali te ali one skupine končno koristi splošno-sti. Naša stara domovina nas ni hotela poznati dosti več kot za število dolarjev, ki smo jih pošiljali preko velike luže. In še danes ni v tem oziru dosti boljše. Bili smo pač in smo še po večini priprosti delavci. Omalovažujejo in prezirajo nas. Tam imajo svojo univerzo, svoje gimnazije, svoja gledališča, pisatelje, ‘pesnike, umetnike in sploh vseh vrst inteligenco. Lepo je to, mi jim tisočkrat privoščimo in se veselimo z njimi. Nfe moremo se meriti z njimi glede tega in nikdar nismo skušali. Imeli so gradivo, imeli so pomoč, imeli so temelje, mi tukaj nismo razen pridnih rok imeli ničesar, še jezika ne. Tujci smo prišli v to deželo, večinoma brez denarja,, s (Dalje na 2. strani) NAŠE DOBROTVORNE ORGANIZACIJE Več u prvim godinama osni-vanja raznih slovenskih dobro-tvornih organizacija pristupao je u iste lijepi broj Hrvata. U mjestima, gdje bi brača Slovenci osnovali koji svoj odsjek, bilo ko je slovenske organizacije, kad tamo još nije bilo odsjeka hrvatske Zajednice, Hrvati bi zajedno sa Slovencima radili složno u takovim društvima. Slično opet se je dogadjalo sa Slovencima, koji bi se našli u mjestu, gdje ih je bilo tek mala šaka, a Hrvati su imali svoj odsjek hrvatske Zajednice. Imade dosta slučajeva, da su u pojedinih kolonijama Hrvati osnovali sami odsjeke, isključi-vo od Hrvata, te se pridružili slovenskoj Zajednici. To oso-bito vrijedi za Jugoslovansku Katoličku Jednotu, koja je bratski išla na ruku Hrvatima i svoja pravila imadc štampana uz engleski i slovenski takodjer i u hrvatskom jeziku. S raznih razloga, povjestnih. veza u domovini, političkih iz predratnih vremena, Slovenci i Hrvati uvijek su si nekako najbliži. u kojih je narodna bito živa. više su se samo medju sobom, ali njih lijepi broj u slovenskim Sve nam to brača, da smo jedni upučeni, da složnim mo možemo poči !■ boljem n*v pretku i ljepšoj budučnosti, U zadnjih par godina vidjeli smo, kako su se sjedinile hrvatske dobrotvorne organizacije u jednu. Srpske manje organizacije takodjer se sjedini-že i baš ovih mjeseca imade se konačno provesti sjedinjenje, po kojem bi se sve prijašne srpske dobrotvorne organizacije ;male pretopiti u jednu. Medju nekojim manj im slo- (Dalje 'na 3. strani). Nova Doba, glasilo da su Srbi, oso- i i smo sa- Dvanajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila leta 1924 v Lorainu, Ohio, je oklenila osamosvojiti organizacijo tudi glede uradnega glasila. Vsaka sampstojna podporna organizacija mora imeti neko glasilo, bodisi lastno, bodisi “najeto,” to z ozirom na potrebe in postave. Glasilo J. S. K. Jednote od njene ustanovitve pa do konca leta 1924 je bil newyorški dnevnik Glas Naroda.. Priznati je treba, da je omenjeni list mnogo storil za organizacijo, to še posebno prva leta, ko je bila na šibkih nogah. Pomoč v naj večji potrebi pa je vedno največ vredna. Vsakdo, ki je nesebično kaj storil za rast in napredek organizacije, je vreden priznanja, in ker govorimo baš o jednotinem glasilu, je prav, da damo priznanje prvemu glasilu, oziroma možem, ki so stali za njim. Kot že omenjeno, se je leta 1924 članstvo po svojih zastopnikih odločilo za lastno glasilo. Je že tako, da se bolj brigamo za skromno hišico, če je naša, kakor za razkošno palačo, če jo imamo samo v najemu. Isto so sodili delegati 12. konvencije J. S. K. Jednote o lastnem glasilu, in kot vse kaže, se niso motili. Članstvo se je za-Mc,1 /.aminati za svoje . glasilo in potom istega za svojo organizacijo. Blagodejne posledice tega zanimanja so se najlepše pokazale v hitrem razmahu Jednote. V teku treh let se je njeno članstvo pomnožilo za več kot 25%. Nepravilno bi bilo seveda ves napredek pripisovati listu Nova Doba, toda precejšen del zaslug v tem oziru si vendar lahko prisvaja. Samozavest članstva je zrastla, ker se je isto čutilo gospodarjem v (Anton J. Terbovec) lastni hiši, in temu je sledilo podrobno organizatorično delo stoterih društev in tisočerih članov. Naše lastno uradno glasilo, kateremu je konvencija določila ime Nova Doba, se je pričelo tiskati začetkom leta 1925 v New Yorku, in sicer v tiskarni Slovenic Publishing Co., ki je stavila najcenejo tozadevno ponudbo glavnemu odboru. Pogodba je bila sklenjena za 15 mesecev, in ker se je glavnemu odboru ob poteku tega roka posrečilo dobiti ugodnejšo pogodbo od American Home Publishing Co. v Clevelandu, O., je bil list začetkom aprila 1926 pre-nešen v Cleveland, kjer se še zdaj tiska. Tu je nekako najbližje središče večine članstva, kar je precejšna ugodnost z ozirom na poštno dostavljanje. Velika ugodnost lastnega glasila leži v dejstvu, da istemu določi smernico članstvo samo po svojih zastopnikih na konvenciji. Pri najetih listih se ne more misliti na kaj takega. Druga ugodnost je v tem, da mora lastno glasilo v prvi vrsti priobčati to, kar se tiče Jednote in podrejenih društev, in šele ostali prostor porabiti za drugo gradivo. Tako se seznanja vse članstvo z jednotinimi in društvenimi problemi, kar vzbuja zavest bratsi va in žgjjo po skupnem delovanju. Ko je 12. redna konvencija J. S. K. Jednote sklenila ustanoviti svoje lastno glasilo, se je zavedala dveh važnih dejstev. Prvo teh dejstev je, da je članstvo J. S. K. Jednote v verskih in političnih ozirih različnih nazorov. Drugo dejstvo pa je, da ni pravično in pošteno, če uradno glasile žaii člane v njih verskem aii političnem prepričanji!. Kdor želi imeti list,, ki Gornja slika nam predstavlja odbornike in odbornice treh naših društev v Pittsburghu, Pa. V sprednji vrsti z leve na desno: Barbara, Bubash, nadzornica št. 182; Anna Sneler, tajnica št. 182; Katarina Rogina, predsednica št. 182; Magdalena Widina, blagajničarka št. 182; Katarina Canjar, predsednica nadzornega odbora, št. 182; Anna Jaketič, podpredsednica in delegatinja št. 182; Angela Hochevar, nadzornica št. 26. V srednji vrsti od leve na desno: Anton Tomšič, nadzornik in zastavonoša št. 12; Joseph Matičič, bolniški nadzor- nik št. 26; Joseph Pogačar, tajnik in delegat št. 26; Ignacij Podvasnik, podpredsednik št. 26; Anton Zbašnik, predsednik št. 26; Jakob Saver, blagajnik št. 26; John Jergelj, predsednik nadzornega odbora št. 26; Matija Pecman, nadzornik št. 26 ,in John Balkovec, delegat št. 26. V zadnji vrsti z leve na desno: Vincent Arh, zapisnikar in delegat št. 12; Joseph Bašel, podpredsednik št. 12; Nicholas Povše, blagajnik št. 12; Frank Magister, nadzornik št. 12; Joseph Mesnjak, predsednik št. 12; Frank Alič, tajnik št. 12, in John Smerdel, zastavonoša št. 26. ima verske, protiverske ali politične smernice, si ga lahko naroči, in če mu ne ugaja, ga pusti. Glasilo, katerega plačajo vsi člani enako, ne bi smelo torej nikogar žaliti ali zasmehovati in nikogar povzdigovati. Naša J. S. K. Jednota ni politična, ni verska, niti protiverska, ampak bratska podporna organizacija. Vsak pošten in značajen član, ki vrši svoje obveznosti napram Jednoti, je cenjen in vpoštevan, brez ozira na to, če v svojem privatnem življenju pripada tej ali oni politični ali verski skupini, ali pa nobeni. Ker je J. S. K. Jednota na popolnoma nestrankarski podlagi, je samoumevno, da je konvencija sklenila, da mora biti tudi njeno glasilo tako. In kolikor moremo po dosedaj opaženih znakih soditi, je konvencija s tem sklepom članstvo najbolj zadovoljila. Vsem sicer ni mogoče ustreči, toda če se s kakim ukrepom zadovolji veliko večino, se more to smatrati za dober uspeh. Urejevati list v strogo nestrankarskem smislu in na način, da se prepričanje nikogar ne žali, ni baš lahko delo. Nekateri ljudje so nenavadno občutljivi. Drugi so zopet tako prepričani o svojem edinopra-vem stališču, da bi želeli vsakega uveriti o . teni. Poleg tega pa ni nikjer, niti v naših pravilih, niti v drugih zakonikih torno začrtane meje, kje se neha nepristranost in kje začne pristranost. Urednik mora torej v mnogih slučajih rabiti svojo 'lastno razsodnost. Ker pa ni 'nezmotljiv, in ker vsak posameznik gleda stvar z Kstnega stališča, se mu pač primeri tu-intam očitek, da je stopil par palcev preveč na desno ali na j levo. List, ki je lastnina in glasilo i podporne organizacije in ki ni-| ma strankarske smernice, mora, poleg jednotinih in društve-1 nih poročil in razprav o tozadevnih problemih, priobčevati važnejše delavske in druge vesti, kakor tudi zabavno in izobraževalno čtivo, v kolikor prostor dopušča. Izobrazbe potrebujemo vsi, sprejemati pa jo moremo le, če nam je podana v taki obliki, da jo moremo prebaviti. Kaj pomaga' najbolj učena razprava, če jo čitatelj komaj napol razume! Slaba stran pri tem je še to, da čitatelj po par neuspešnih poskusili pozneje lista sploh ne bo več v roke vzel. List, ki ga ljudstvo ne čita, pa je samo kos papirja in nič več. Naši člani so po večini priprosti delavci, brez visokošolske izobrazbe. Vsled tega potrebujejo lahko umljivega čtiva. Nedvomno potrebujejo tuintam tudi nekoliko zabavnega čtiva, da se razvedrijo po trudapolnem dnevnem delu. Sama skrb, samo delo in neprestano zmerjanje čez obstoječe razmere pač nikomur ne koristi k telesnemu zdravju in ga tudi duševno ne vzdigne. List, ki bi polnil svoje kolone z osebnimi napadi, z zasmehovanjem, zmerjanjem in psovkami, gotovo ne bo pomagal svojim čitateljem k izobrazbi, in tudi te vrste zabava je dvomljive vrednosti. Prav posebno pa ne spadajo take reči v list, ki je glasilo bratske podporne organizacije. 2e tri leta in pol prihaja Nova Doba med člane J. S. K. Jednote; vsak teden je njih (Dalje 'na 3. strani). (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION J. S. L Jednote Slovenci, kje so naše meje . . . (Nadaljevanje iz osme strani II. DELA) Rock, Springsu dvoje močnih društev, namreč moško društvo št. 18 in žensko društvo št. 13U. K Roch Springsu gravitira še naselbina Superior, kjer ima J. S. K. Jednota društvo št. 88, dalje Reliance in še par manjših. Druga skupina slovenskih naselbin je dalje proti zapadu v okolici Kemmererja. Tam je v mestecu Diamondville društvo št. 27, v Subletu pa društvo št. 28. Frontier je bila včasi precej velika slovenska naselbina, danes pa biva tam le malo Slovencev. Precej članov imajo skoro vsa omenjena društva še po raznih drugih naselbinah, kot Cumberland, Kemmerer, Hudson, Blazon, Megeath, Quealy, Big Piney itd. Skoro vse omenjene slovenske naselbine so m.i osebno znane. Zelo zanimiva je naselbina Sublet, ki čepi vrhu strmega hriba, 7777 čevljev nad morsko gladino. Tam so bili (in so menda še) naseljeni največ moji malo ožji rojaki iz zelene Štajerske, ki so imeli navado, da so struge hudournikov pod mestom napolnili s praznimi pivskimi sodčki. Treba ni bilo dru-zega, kot prinesti prazen sodček pred hišo, dati mu dobro brco. pa si je sam poiskal “jerperge” v najpripravnejši dolinici. V začetku julija sem še nekoč hodil tam po starih snežnih zametih, da sem se izognil blata. Ob neki drugi priliki sem v Subletu tri dni kri prelival — iz nosa. Prišel sem bil namreč direktno iz Californije, iz mehkega nizkega obmorskega zraka, na, oster in redek gorski zrak. Ko sem se privadil in se je kri ustavila, je bilo pa čas iti v dolino. Marsikaj zanimivega sem doživel tudi v Diamondville in v naselbini Superior, pa človek ne more vsega navesti. Ena najljubših slovenskih naselbin na zapadu pa mi je bilo vsekakor mesto Rock Springs. Ne morda zaradi naravnih lepot, katerih bi tam zaman iskal, ampak zaradi tamkajšnih rojakov, s katerimi sem vedno tako dobro izhajal, kot bi mi bili rodni bratje. Pa nisem bil nikdar v Škofji Loki in Poljanski dolini, odkoder je doma večina tamkajšnih Slovencev. Celo njihovo narečje mi je bilo tako všeč, da bi se ga bil rad priučil, pa ni šlo. Kadar se domislim Rock Springsa, se plete v duhu toliko zabavnih dogodbic da jih skoro ne morem razvrstiti. Enkrat se vidim, kako sem, po neki igri poklican za kulise, kjer se je kadil škaf kuhanega vina. Nato zopqt obiskujem trdnjave ob ‘'kriku’’ kjer so lahko krave po strehah hodile, hi domislim se izredne sreče pri neki tomboli, kjer sem zadel staro kokljo s kurnikom vred in sem potem mesto nje na potu domov v hudem nočnem mrazu ozebel po nosu in ušesih. Pa zopet, v duhu igram junaka, in silno nedolžno gledam šerifa, ki vprašuje prijatelja, pri katerem sem stanoval in s katerim sem istočasno pohajal po mestu, če je še pri njem, neki človek, ki nekaj prodaja brez licence. In prija,telj še bolj nedolžno odgovarja, da “je bil, pa je šel.” Tam za mestom, vidim gugajočo ozko brv na vrveh, brez ograje; steza se preko struge potoka, ki ima sicer komaj za kurjo žejo vode, ampak struga je globoka in grozeča. Pa se balanciram preko in šlo je brez nesreče. O, takrat sem■ še bil ljubljenec sreče! Da je bila sreča z menoj, izhaja iz dejstva, da sem se tisto jutro poslavljal od mojih prijateljev v Rock Springsu in po slovo sem moral v pet slovenskih salunov, in jaz dopoldne ne morem ne vina ne piva. Saj je človek lahko zmeren, ampak v takem slučaju se gre lahko čez mejo in mero — ne pa tako lahko čez brv. Pa takrat je bila sreča z menoj na vseh potih — zdaj sem pa že pozabil kakšna je. WASHINGTON je naša najbolj severozapadna država. Na vzhod meji na Idaho, južno na Oregon, severno na British Columbijo in zapadno na Pacifični ocean. Zaliv Puget Sound je daje mnogo izvrstnih pristanišč. Ob tem zalivu so važna mesta Seattle, Tacoma, Everett, Olympia itd. Iz Seattla, ki se smatra za najvažnejše pristanišče severozapada, je najbližji izhod v azijska pristanišča in v Alasko. Od tam se vodi tudi mnogo obrežnega prometa vse doli do Panamskega prekopa. V Seattle se stekajo tudi produkti zelo razvite ribje industrije severnega Pacifika. Geografično je država Washington zelo podobna svoji južni sosedi Oregon. Visoko Cascade gorovje deli tudi Washington v dva neenaka dela, ki se zelo razlikujeta med seboj. Cascade gorovje se ponaša z ducatom visokih snežnikov. Najvišji je Mount Rainier (novejše ime Mount Tacoma), ki se dviga H,408 čevljev nad morsko gladino. Vzhodno od Cascade gorovja se razprostira, dve t,retini država, in ta del države je precej suh, mestoma celo napol puščavski. Potom irigacije pa se je ustvarilo mnogo lepih polj in sadovnjakov. V tem delu države se pase tudi mnogo goveje živine, konj in ovac. Prideluje se v državi vseh vrst žito, gomoljike, raznovrstna zelenjava, krma za živino, hmelj in sploh vsi pridelki zmernega severnega pasa. Izmed sadja so posebno znana jabolka, orehi in črešnje. , Država ima poleg Oregona najkrasnejše gozde našega severozapada. Radi tega je lesna industrija zelo razvita. V tem oziru je Washington med vsemi državami na prvem mestu. Važna je dalje klavniška in mlinska industrija, mlekarstvo in prezirviranje sadja in rib. Država je precej bogata na različnih rudninah, a največ se pridobiva premoga. Slovencev in bratov Hrvatov je v državi Washington precejšno število. Večje ali manjše slovenske ali hrvatske nasel-oine so: Alder, Auburn, Black Diamond, Cie Elum, Cumber- land, Enumclaiv, Hobart, McKenna, Naches, Newcastle, Puyallup, Ravensdale, Renton, Ronald, Roslyn, Tacoma, Valley, Wenatchee itd. Društev ima J. S. K. Jednota v državi šest, in sicer: Black Diamond, št. 82: Roslyn. št. 30; Renton, št. 72; Enumclaiv, št, 162; Cie Elum, št. 167 in Tacoma, št. 176. Zaposljeni so naši rojaki deloma v premogorovih, deloma pri lesni industriji, na farmah in drugod. Med najstarejše slovenske farmer ske naselbine spada Valley v severovzhodnem delu države. Tam se je večje število Gorenjcev (večinoma iz okolice Bleda) naselilo na homesteade okoli leta 1893, za časa velike industrijalne krize. Kraj za poljedelstvo ni posebno ugoden, vendar so si znali naši čvrsti Gorenjci napraviti eksistenco. Izmed vseh slovenskih farmerskih naselbin v Ameriki, kar sem jih videl, Valley najbolj tipično predstavlja starokrajsko kmetovanje. Vsaj tako je bilo pred dobrim desetletjem. Zelo lep kraj je mesto in okolica Wenatchee, ki se nahaja ) vznožju visokega Cascade gorovja, v suhem delu države, ob rekah Wenatchee in Columbia. Tam je sedaj naseljenih že precejšno število slovenskih družin, ki sc bavijo s sadjarstvom. Sadje iz doline Wenatchee ni znano le po vsej Ameriki, ampak celo v ’ozemstvu. Lepšega kraja najbrže ni niti v Californiji, kot je ! matchee, posebno spomladi, ko sadje cvete in je vsa dolina kot nalita z mlekom. Največ se pečajo z jabolkami, ki so tako lepe, zdrave in duhteče, da si je teško predstavljati finejše sadje. Poleg jabolk seveda uspeva tudi vse drugo sadje zmerno toplega pasa. Sadje iz doline Wenatchee ima sloveče ime in visoko ceno, zato je tudi svet drag. Pred leti so mi pripovedovali, da se prodajajo tamkajšni sadovnjaki po tri tisoč dolarjev aker, medtem ko se je istočasno moglo kupiti oranžne nasade v Californiji po tisoč dolarjev aker. Nekateri rojaki, ki so se naselili v Wenatchee pred več desetletji, ko je bil svet še poceni, so zelo dobro napravili. Danes se seveda z malim denarjem ne more tam ničesar kupiti. Kdor hoče videti uspešno in moderno ameriško sadjarstvo, moral bi si ogledati sadovnjake v dolini Wenatchee. Večina slovenskih naselnikov v Washingtonu, ako izvzamemo naselbini Cie Elum in Roslyn, živi pa zapadno od Cascade gorovja. Kakšnih 12 milj od mesta Seattle je ljubko mestece Renton, kjer živi precejšno število Slovencev. Malo dalje je premogarska naselbina Black Diamond, ki pa, je po velikem 'vtrajku pred nekaj leti, hudo opešala. Pred, več kot petnajsti-ni leti je bil Black Diamond menda, največja slovenska naselbina na skrajnem severozapad.u. Dober zaslužek je bil ta,m irijazen kraj in veselo življenje. Tudi v Ravensdale je bila svoječasno močna slovenska naselbina, toda po neki veliki eksploziji je tamkajšni premogov rov nekaj let menda popolnoma počival in šele zadnja leta se je začela naselbina nekoliko oživ-jati. Naselbina Taylor je menda čisto propadla in le malo na boljšem sta nekdaj živahni in prijazni naselbini Cumberland n lssaquah. V Tacomi je naseljenih več bratov Hrvatov kot Slovencev n isto velja za naselbino Roslyn. Cie Elum je zelo prijazna rremogarslca naselbina, dasi se nahaja že onstran visokih hrib o t ' suhem delu dežele. Tam se še vedno drži precejšno številc Uovencev. Najbolj zanimiva od vseh pa je nedvomno farmerska našel-nna Krain (pošta Enumclaiv), ki je slovenska, kot že ime pove. Ja nekaterih tamkajšnih farmah gospodari že druga generaci-a, iz česar izhaja, da so se naši rojaki začeli tja naseljevati .elo zgodaj. Trdo delo je pač bilo iz velikih, z debelim smreč-em zaraslih gozdov napraviti rodovitne farme, toda trud se im je izplačal, kajti danes so večinoma vsi naselniki dobro doječi farmerji. Pečajo se večinoma z mlekarstvom, ker je amkajšno podnebje za, rast krme zelo ugodno in ker je trg za nleko dober. Saj je naselbina oddaljena le nekakih 30 milj >d velikega pristaniškega mesta Seattle. Sicer uspevajo tam vsakovrstni poljski pridelki in sadje, toda s tem se le toliko večajo, kolikor jim je potrebno za domačo rabo. Ker v tistih 'erajih prave zime skoro ne poznajo, kajti sneg le redkokdaj wbeli,, se živina lahko večino leta pase zunaj. , In koliko je vredno, ker ljudem ni treba zmrzovati pet ali šest mesecev vsa-':o leto! Nekoliko neprijetno je sicer pogosto zimsko deževje, oda temu se človek privadi. Na pacifičnem obrežju sem mar-ikje videl, da se ljudje tako malo zmenijo za dež, kot race ali ;osi. Izmed vseh večjih slovenskih farmerskih naselbin, kai cm jih videl v Ameriki, se mi zdi Krain najbolj idealna. Glav-to delo farmer jev je spravljanje krme, pa opravljanje živine. Frg za mleko ali mlečne izdelke je gotov in stalen, kraji lepi iv ime skoro nikake. Za državno cvetko velja rožnocvetoči rododendron in po-■,ebni priimek države je Evergreen State. Pa tudi v polni, men :asluži to ime, vsaj kar se tiče njenega zapadnega dela. V ■/ozdovih prevladuje raznih vrst smrečje, tako da so vedno ze-‘eni, četudi pozimi odpade zeleni kras listnemu drevju, ki ji mestoma prijateljsko pomešano med igličmje. V gozdih jt lalje mnogo velike, vedno zelene praproti in drugega vedno zelenega grmičja, kateremu ne, vem imen. Polja in travniki navadno obdrže zeleno barvo vso zimo. če gospodinja potrebuje zelenega peteržilja za juho ali rožmarina za omako, stopi enostavno ponj na vrt, pa naj bo o Kresu ali pa o Božiču. V februarju že priplezajo mačice na vrbinje in kmalu nato plant 'iz tal sočno pomladno zelenje. Ozračje je mehko in primeroma vlažno, da človek skoro ne čuti dihanja in skoro niti teže let, 'uide vročine ni niti sredi poletja, in žametno mehke noči, moreš irespati kot dete. Ni čuda, da se Seattle štejo za najbolj zdravo mesto v Zedinjenih državah. Mnogoštevilni, pisani, zanimivi in zabavni so spomini, k' me vežejo na zeleno državo Washington, in preveč prostora bi vzelo povedati jih nekaj. Če bi začel v Rentonu, kjer mi je odpadla desna državna polovica lastne suknje, ko sem suši preobili deževni blagoslov pri vroče zakurjeni peči; preskočil bi v mrzlejši del Washingtona v mestece Cie Elum, kjer sem, o priliki snežnega meteža spal v hiši, katere vežna vrata je veter odprl in nosil sneg v kuhinjo, jaz pa sem, ugibal, kakšen mraz mora biti šele na prostem, ko me je še v spalnici tako zeblo; pa bi zopet šel v plesno dvorano v Black Diamond, kjer sem četrt ure sedel poleg rojakinje, na katero sem sedem let prej “mislil,” pa je nisem več poznal; pozabiti ne bi smel tridnevnega božičevanja na domu gostoljubnega rojaka v naselbini Krain, kjer sem prvič videl, kaj se pravi obhaja,ti Božič brez zime, ko na vrtni gredi raste rožmarin; ne izpustil bi seveda lepih spominov na dolino Wenatchee, kjer' šo me majske sapice obsipale z jabolčnim cvetjem kot s snežinkami in kjer je takrat rastlo najokusnejše vino Amerike, v najbolj čudnem vinqgradu, kar sem jih kdaj videl: trte so namreč vsako pomlad porezali popolnoma do tal in iz korenin je pognalo novo mladje in nastavilo grozdja brez števila. Vse to pa bi me zavedlo predaleč, kajti čas in prostor zali'- \ leva, da zaključim ta površni opis krajev, v katerih si delajo' \življenje bratje in sestre po krvi in jeziku, za katere domovina \ni imela kruha. Zaključujem namenoma z vedno zeleno državo Washington, ki z Oregonom in Calif'orni j o zavzema najlepši del 'e republike, našo divno pacifično obalo. % * ❖ Ne domišljam si, da je gornji opis kakšnega statističnega pomena, saj številk sem se, tudi kjer so mi bile znane, po najboljši možnosti izogibal. V najboljšem smislu je to skromen iv jovršen opis krajev, kjer bivajo Slovenci, iz spominov potnika vot je on sam kraje in razmere videl, poskusil in presojal. Ni Mučuje vseh držav, v katdrih so naseljeni Slovenci, ampak le iste, v katerih ima J. S. K. Jednota svoja društva, še bi mogel narsikaj povedati o rojakih, ki sem jih našel pod magnolijami Iržave Arkansas, med tipičnimi griči Alabame, kjer mrgoli drncev; v peščenih kenjonih Arizone, kjer se dolgočasijo bodeče iuke, kaktusi in stoletne rože Ud. Pa naj to zadostuje. že iz navedenega je razvidno, da je vpoštevanja vredne yeslo: “See America First,” ker ta velika republika ima vse, kar ima Evropa, in še mnogo več. Razvidno je nadalje, da si naši ljudje znajo življenje delati povsod in se prilagoditi najrazličnejšim razmeram,, in da svojemu številu primerno v poln meri pomagajo k razvoju in blagostanju svoje nove domovine. Nismo radi zapustili svoj.e rodne grude, toda primorani sme bili, ker ni imela kruha za mas. Čaka nas seveda tista usoda, kot naseljence drugih, večjih narodov: vtopili se bomo v morju amerikanizma. Ali moremo zahtevati izjemo zase? Amerika je domovina za izgnance vseh narodov; ameriški narod je zmes vseh narodov in je logično, da del istega tvorim,o tudi Slovenci. Ponosni bodimo na ameriško Slovenijo, dokler obstoja. Kar imamo pokazati, je sad našega lastnega truda, naših lastnik zmožnosti. Rdeče-belo-modra zvezdnata zastava ni bila nikdar sovražna belo-modro-rdeči slovenski zastavi. Nesmiselno bi bilo torej žalovati, če v teku časa naš narodni simbol utone rp,ed zvezdami in progami, ko se vresniči rek: e pluribus unum — iz mnogih eno, in bo rdeče-belo-modri prapor reprezentiral vse . . . ANTHONY URBANČIČ 739 N. Warman Ave. INDIANAPOLIS, IND. Tel. Belmont 2220 Trgovina z vsakovrstno železnino, barvami, steklom, kuhinjsko opravo in drugimi gospodarskimi potrebščinami. Primerne cene — Točna postrežba! rxxiixxxzzzxxiixxxizi^rxxj-xzxiizzxixixxziixTzzszxzxi NAJKRASNEJŠA PEČ NA SVETU O NAŠI USODI (Nadaljevanje iz J- strani) skromno izobrazbo, brez znanj® jezika. Mnogi so se morali se zadolžiti za stroške potovanja-Lotiti smo se morali najtezJ' del, da smo si zagotovili zlV l.jensko eksistenco. Nič, VrA aič nismo imeli svojega, danes imamo močne podpor organizacije, katerih premo2® nje sega v milijone dolaiJeV' Imamo vrsto Narodnih doino > ki so nas stali stotisoče d0**1 jev. Imamo čitalnice, PevS.?’ glasbena, telovadna, drama IC na in druga društva, slovens časopise, slovenske denarne * vode, cerkve itd. Koliko žu . pridnih slovenskih rok se r_ ;ega! Koliko dela in prih1 ai kov smo žrtvovali in se zJ jemo, da živimo duševno živJ^ l j e, skromno slovensko, an /•igkim --J«ninT»0 ievno življenje važuje vse to, St. iti C lEV Ut* o skromno slov razmeram podrejeno j Kdor omamnima P°Jrrl‘l v križevi poti slovenskega c*e z&-trpina v tujini, neče ali kako velite slovel«*' lic od globoko čutimo. O ličnih nesreč, ki so zs rodno zemljo, smo deti> more razumeti, njegova ljubezen do )esede. Zavrženi in prezirani stih, ki bi morali bolje 1 VI K vendar ljubimo naroči, terega smo izšli, zemljo, ki je rodila. Morda tega ne P i i n 1 povedli jemo na ves glas ,• vsaki priliki, a zato tolik0 1 priliki r«* nadele arnei’i8 Slovenci vedno imeli odp1 ko in srce. Vsak uspeh, {1 -bila nf navdus-1- nas za- ibin10 beleži dežela, ki je naša domovina, nas vsako njeno ponižanje boli globoko v srce. LJ1‘ r to lepo, malo deželico vse,^11o, bolj odkritosrčno in nese,\j,i. rodoUu koi’ita’ inate1'-stili s krti-jiuel* pa ' mtu iLa.jma. Ju nU&ŠKKmnaui Im COUTH B|I13 j Bm AiytA.pi1 je SOUTH BENI) MALLEABLE RANGE, perfektna in pripravna v vseh ozirih, emajjlirtana belo, sivo, rjavkasto ali višnjevo. Izdelana je iz finega nezlomljivega železa v različnih velikostih, s posodo za gorko vodo in drugimi pritiklinami ali brez istih. Prostor za peko je neprekosljiv. SOUTH BEND MALLEABiE je lepa peč, pripravna v vseh ozirih, fino izdelana in to za zmerno ceno. To kuhinj sko kraljico dobite ali si jo ogledate pri: kot razni tamkajšni bi,” ki se prepirajo za Ljubimo jo kot drago ki smo jo pred leti zapuS solznimi očmi. Imela nl ha za nas, in ga ne bi danes, vsaj za naš okus ne pretesno bi nam bilo tam-j malenkostni tamkajšniv,P1. ' J' L j ubimo mater "SiovenO"' dar nimamo slabe besede naše najboljše želje so ji P°^ čene, toda — živeti ne h 'Pol ž Sl I Cie- ft 'EV 'oži So 55 Tu JOSEPH MANTEL TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN POHIŠTVOM ELY, MINNESOTA dobile (udi kose, klepila, motike in druge reči iz starega kraja. itfUl 1°' sve- gli žnjo. Oklenili smo se Amen naše izvoljenke, lojena je naša sreča, njeno leot sreč* ta- blag°* ,a pob18 nje je naše blagostanje-nam je bila tujcem, bi'eZ vincem, ko smo iskali boljša kot bi nam rnog^ katera koli druga deže a ,g svetu. Za pošteno delo zg dala poštenega kruha, kaj ^ miloščino nismo vprašal1; bena vrata nam niso ^^jc« tvorjena, če smo imeli i^^pi-papirJu’ ‘ jc Amerik*1 Ss, z m°' zmožnosti, ne na pak v dejanju, dama; ki ceni duševne ^ sti, pa tudi znojno čelo in ^g. hane rokave. Nobenega štenega dela ne prezn ra- starejši smo večinoma z ! delom večali njeno i mlajša generacija pa se ro 0»*' ,st>® Dobro-došla Slavna konvencija J. S. K. J. na Ely, Minn. Pozdravljeni deiegatje! Želim vam veliko vspeha in sporazuma za napredek in korist Jednote in članstva! f ANTON MAHNE, CHISHOLM, MINN. TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN POHIŠTVOM. POGREBNEM ZAVOD. Priporočam se vsem .Jugoslovanom za prijateljsko naklonjenost. lwvV ■K J"' gjh slučajih udejstvuje ^ ševno. Mnogo naših lJu ^\-zavzema odlične in važne ^ pod zvezdnato zas a cije (Dalje 'na 3. XXXXXXXXXXXXZXX strani) Joseph Mantrt JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota* OPRAVLJA 7°čn NO IN KOREKTN VSE V NOTA SKO STROKP SPADAJO^ POSLE je M 'Siv j< ptv k '-'-h lli s s ^n-r-rr: W. EMERICH St. Clair and Holmes ‘»d E. 162nd St. “EVELAND, OHIO. Eddy 4084. ?°lna TRGOVINA ^ ŽELEZNINO IN USNJEM. O NAŠI USODI (Nadaljevanje iz 2. strani) IZIXIXXXZXXZXX2 : fANK VAHČIČ SLOVENSKA trgovina ,2s East 152nd St. eveland, Ohio. Cl, i, v lS i- ri lj z- 50 ki o-fa ji> IV n o oi' |0. ii- La. 31'- s •u- p pa ift ve- ,io- da jih pomerite, in nosite. neprimerno več jih bo v bližnji bodočnosti. Ameriški Slovenci pojdemo po poti naselnikov drugih večjih narodov. Še nekaj desetletij in mlajša generacija se bo pretopila v prave Američane. Cesar se niso mogli izogniti drugi, neprimerno večji narodi, tega se ne izognemo mi. In ni nam treba biti žal. Kar smo orinesli dobrega, zamenjali bomo z Ameriko za tisto, kar nam je nudila. Naš del bo ostal v telesu naroda in dežele, ki nam ni bila nikdar sovražna. Ce je že odvečno prebivalstvo Slovenije moralo nekam v tujino, je še najmanjše zlo, če pomnoži vrste dobrega, poštenega, podjetnega, širokodušnega in svobodnega ameriškega naroda. Kdor pozna ta narod tam, kjer ga ni pokvarilo inozemsko fra-karstvo, bo mi priznal, da boljšega naroda ni zlepa najti. Seveda, kdor ne gre med prave Američane, ne more spoznati duše naroda, zato ga seveda tudi ne bo znal ceniti. Svoječasno sem primerjal slovenske naseljence v tej deželi mlademu vinu, ki kipi, šumi in se neprestano pretvarja-Danes se je to kipenje že pomirilo in iz mošta je nastalo zrelo vino. Le tuintam še švigne iskra ali se pojavi mehurček. A ni več daleč čas, ko posrka to pošteno in zdravo vino. dežela, ki ga je najbolj vredna—America the Beautiful! o------------ NAŠE DOBROTVORNE ORGANIZACIJE (Nadaljevanje iz l. strani) venskim organizacijama došlo je prijašnih godina do sjedinje-nja, a to pitanje se na konvencijama večih slovenskih organizacija neprestano, od godine do godine, ističe. Nema dvoj-be, da če prema prilikama doči i do sjedinjenja slovenskih organizacija, barem onih, koje po svojem temelj nom obilježju mogu da to bez velikih zapreka provedu. A usljed smanjenja doselji- k MAICEN I East 152nd St. ^INWOOD, OHIO obleke po vašem naročilu. tammnmtsmmmtm: tem okolnostim. Urednik, ki je imel čast urejevati Novo Dobo od začetka' do danes, želel je, da bi bila kar v naj večjo pomoč k rasti in vsestranskemu napredku J. S. K. Jednote, in da bi kazala svetu moč, nepristranost in brato-ljubje naše organizacije. Trudi! se je, da bi bil list tako dostojen, da bi mu bila na steza,j odprta vrata v vsako pošteno slovensko hišo. Prizadeval si je seznanjati starejše člane z deželo, ki smo si jo prostovoljno izbrali za svojo novo domovino, mlajše pa z dobrim in nepokvarjenim narodom, iz katerega izhajajo. Skušal je tuintam prispevati kakšno drobno mrvico k splošni izobrazbi, in včasi razvedriti nagubančeno čelo delavca-trpina z zabavnim spisom. Koliko je v vsem tem uspel — pa sodite vi! DRUŠTVO KRASNI RAJ St. IfiO JSKJ CLEVELAND, OHIO "‘Krasni Kaj št. 160 JSKJ je bilo ustanovljeno dne 23. 1925. 7. majhnim številom članstva. Ob Casu svojega ob- tgxxxsmomcxriTixxiirrrira JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave. CLEVELAND, OHIO Tel. Eddy 8139. PRIZNANA MESNICA IN GROOERIJA. SADJE IN SOČIVJE. Tnmm »mmnr rmmsnr. xzxxxxtxxiixixxixxixxxim tiujmtttsmsmjsstmujttauttmjmnm PETE MADRONICH SLOVENSKI POGREBNIK fJCh Street, CALUMET, MICH. Dr. F. J. Klobuchar SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 109 — 5th Street Calumet, Mich. Trpežno delo! Se priporoča! ANTON BARAGA 15603 Saranac Rd. Cleveland, Ohio. SVEŽA MEHKA PIJAČA CIGARE IN TOBAK! Se priporoča! THE HUMMER VARIETY STORE A. PIERCE, lastnica. Splošna trgovina z igračami, okraski, darili za poroke in partije te aii one vrste, s kuhinjsko posodo in drugimi hišnimi potrebami. Zaloga hmelja (malta), slada, lončenih posod, steklenic in v to stroko spadajočih potrebščin. Se priporočam Jugoslovanom. 760 East 152nd Street CLEVELAND, OHIO TONY JERMAN GROCERIJA - CIGARE - CIGARETE 663 East 160th St. COLLINWOOD, OHIO ixxxxxxxxrrxxxixxxxuxxxxxxxxxrxxxxxxxxrxxrxxxxxxxxxj C*« snmmmttmmmmntttm: i amummm » The New Center Hardware and Tire Shop 16131 St. Clair Ave. CLEVELAND OHIO Eddy 5254 Zaloga: Barv, olja, varnišev električnih, športnih potrebščin. ,: -..V*-.« prav povoljno napredovalo. ktv» apelira na rojake in rojakinje v tej okolici, ki še ne pri. ^obeni organizaciji, naj se nam pridružijo. Naše društvo nu 110 priliko, (la stopite pod zastavo JSKJ. Vsak novopristopli , ."‘‘adinski ali odrasli oddelek ima prosto pristopnino in zdrav-^ifikavo. >nelV(> zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob deseti uri do-‘t hJ “Slovenski delavski dvorani” na Prince Ave. vogal 109. a v2hodu. a pojasnila se obrnite na tajnika društva Krasni Kaj 'my. FRANK URBAS, tajnik, 3839 East 93rd St., CLEVELAND, OHIO Victor Bernot GROCERIJA in MESNICA 16001 Holmes Ave. Cleveland, Ohio. Mi razvažamo vsako naročilo! JOE FERLIN and SON GROCERIJA in MESNICA 15416 Saranac Rd. CLEVELAND, OHIO Tel. Eddy 8G46-W Dovažamo na dom. vanja, radi neodoljivog vala'i amerikanizacije, koji sve više j zaplavljuje naš mladi naraštaj, doči če vrijeme, kad če ovako j < sjedinjenje hrvatske, slovenske!! i srpske organizacije morati vo- ' diti računa i o tome, kako da j se nadje put sjedinjenju sviju 1 u jednu veliku, jaku dobrotvor- I nu organizaciju. u kojoj bi se i našli okupljeni svi iseljeni južni ; Slaveni. Značajno je, da naša Jednota : nosi ime “Jugoslovanska.” Ona kao da je putokaz na cilju k i sjedinjenju svih dobrotvornih i zajednica Slovenaca, Hrvata j Srba. Sjedinjenje, koje je več do sada provedfeno u poj edinim grupama samo je predhodni korak sjedinjenja svih organizacija iseljenih južnih Slavena. Političke prilike i neprilike u domovini ne odrazu ju se ovdje med ju nama mnogo, a niti ima- , de razloga, da se mi ovdje cije-pamo i svadjamo radi tamoš-njih gospodskih ciganija, usljed kojih sav narod trpi štetu i ne može da napreduje, kako bi trebalo. Naše prilike su ovdje jednake, sve naše organizacije su, više ili manj e, dosegle vr-hunac i tokom godina biti če skoro i prisiljene, aa stisnu svoje redove, da se slože, ako če htjeti da se sto dulje održe na životu. Takovo sjedinjenje svih organizacija Hrvata, Slovenaca i Srba, kad nastupi, biti če samo konačni korak zajedničkog rada, koji je započea več pred du-gi niz godina sa pristupanjem Hrvata u slovenske organizacije, Srba u hrvatske, i obratno. U Americi baš vidimo, kako se razna poduzeča jednake ili slične vrste, sve više sjedinjuju i slažu u jače, veče skupine, samo da mogu što bolje uspijeva-ti i raditi na širnom polju. Kad smo se več u koječem prilagodili amerikanskim obi-čajima, kad smo se u mnogo-čem poveli za duhom i napret-kom ove zemlje, treba da povedemo račun i o pitanju sjedinjenja naših organizacija. A to tim više, jer u takovom sjedinjenju svaki dobar član organizacije može da vidi samo jam-: stvo bolje buducnosti, veče sje-gurnosti i ljepšeg napretka na-šeg organiziranog troimenog naroda. Franjo Kolander, član društva št. 26 J.S.K.J. 1 o----- M NOVA DOBA GLASILO i J. S. K. JEDNOTE I (Nadaljevanje iz 1. strani) ) gost. Koliko je list pomagal k » napredku organizacije z agita-) cijskimi članki in oglaševanjem, koliko je povzdignil zavest bratstva in tolerance, koliko je po-| magal k razvedrilu in izobrazbi članstvu, sploh koliko je udej-stvil namere in nadeje 12. konvencije, tega urednik ne more soditi. Sodba pripada drugim. Gotovo pa je, da je imel dober namen, najboljšo voljo in mnogo iskrenega sodelovanja od glavnih odbornikov in drugih sobratov in prijateljev. Nova Doba je zdaj tu in zastopniki članstva na prihodnji konvenciji bodo imeli priliko in dolžnost, da ji pregledajo srce in obisti, da ji potrdijo sedanjo smernico ali začrtajo novo. Nedvomno se bo treba tudi baviti s problemi, kako pridobiti naše mlade, tu rojene člane, da se bodo začeli zanimati za glasilo svoje organizacije. Vpoštevati bo treba tudi dejstvo, da je število članstva od zadnje konvencije narastlo in da se isto v vedno večjem številu poslužuje svojega glasila. Iz tega izhaja, da je treba list izdajati vedno bolj pogosto na šestih ali osmih straneh, medtem, ko je bila zadnja konvencija mnenja, da bo list na štirih straneh enkrat na teden v normalnih razmerah zadostoval. Število članstva raste, dopisovanje od strani društev in članov narašča in s tem naravno raste tudi delo urednika in upravnika, ki je oboje v eni osebi. Ako gradivo v listu ni vselej tako izbrano, kot bi urednik želel, naj čitatelji in de-I legati pripišejo nekoliko tudi J. R. EMERICH, Farmacist ZDRAVILA IN ZLATNINA Emerich Building, Nottingham, CLEVELAND, OHIO >♦ ji R. W. Paterson Hardware (The Winchester Store) 18707 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Zaloga barv, stekla, športnih in avtomobilskih potrebščin. Mi vpo.števamo vaše obiske. Benes Hardware Co. 768 East 152nd Street CLEVELAND, OHIO Zaloga športnih, električnih in drugih gospodarskih potrebščin. Tel. Eddy 0802 Municipal, Public Utility Real Estate and Corporation BONDS Your fraternal organizations are baying bonds from us for investment. OTIS & CO. Established 1899 CLEVELAND John F. Perko — Representative BfW Slovenska delavska Zadružna Zveza ob priliki 30-letnice JSKJ izreka iskrene častitke ' \ ter želi Jednoti še obilo plodonosnega vspeha v bližajoči bodočnosti. SDDZ se priporoča članstvu JSKJ, da podpira delavsko podjetje. Acme Dry Cleaning & Dyeing Co. Cor. 152nd St. & Holmes CLEVELAND, OHIO Tel. Glen. 5374 Mi se odzovemo vsakemu naročilu ter istega dostavimo na vaš dom. Glavna trgovina: 667 EAST 152nd ST. Tel. Eddy 2661 Prva podružnica: 16721 WATERLOO RD. Tel. Kenmore 1248 Druga podružnica: 6102 ST. CLAIR AVE. Tel. Penna. 1629 Direktorij in delničarji S. D. Z. Z. Cleveland-Colinwpod, Ohio h ■;Wz£] Slovenski Narodni Dom v Lorainu, Ohio. — V tem domu je zborovala 12. redna konvencija J. S. K. Jednote in tu je bil sprejet sklep za ustanovitev lastnega glasila. V OBJEMU LJUBEZNI Janko N. Rogelj Zelena Kokra šumi pritajeno in skrivnostno, zajeda škrbaste skale in moči beli prod že leta in leta. Debeli hrastje senčijo njeno vodo, vitki topoli in sto-žičasti bori stoje ob njeni strupi kot spomeniki njenih dogodkov iz davnih, davnih časov, Vrsta klepetajočih mlinov in hrustajočih žag ustavlja hitečo Kokro, meša vodo z lopatami vodnih koles. Trdni jezovi, poraščeni z zelenim mahovjcm, založeni z debelimi skalami in belim kamnom, ti so kakor kažipoti tekoče vode. Čez te jezove pada, šumi in se jezi slap strmoglavljenih vodnih curkov. Kadar sije svetlo solnce, zaigra pod jezom migljajoča mavrica, pleše po zelenem mahovju, izginja ter se prikazuje kot plaha dekliška ljubezen. Petje žvr-golečih ptičev harmonizira s šumenjem bistre vodice in z rožlanjem kravjih zvoncev. In če je pod večer, ko se igrajo nad tresočimi valčki večerne mušice, takrat se zaganjajo iz molčečih tolmunov gibčne postrvi in jaki lipani. Kar čof a roda ob takih večerih, ko oživi beli prod ob pesmi sočnih vrb in mladih jelš. Po klancu zaropotajo vodne gare: sodi bobnijo proti zelenemu logu, sodi stokajo in se solzijo, ko jih vle-?e utrujeno živinče proti sanjajočim hišicam. Hlapci in pastirji, dekle in pastance, med njimi vaški gospodarji, se zibije-| jo za vodnimi garami ter se spotikajo ob cestne klanske kamne. Semtertje se oglasi kratek vrisk, zapoje od ljubezni vneto dekle, pesem mladega življenja. Klanec oživi ob takih večerih kot velika romarska pot, ki je cesta kmečkega živin j a in slika vseh onih, ki so se rodili ob hiteči Kokri, živijo ob nji in mr je j o prav tam, težko in počasi, ko se poslavljajo od svojega neokuženega rain in svojih svetlih domov. POZOR SLOVANI! A ko želite izvrstno kosilo s prvovrstnim svežim mesom ali z okusnimi kranjskimi klobasami, ako hočete svežo in zanesljivo grocerijsko blago, potem dobiste to le v naši trgovini s prijazno postrežbo. KASHAR & OCEPEK Broadway cesta GILBERT, MINN. Phone: 240. IND1HAR INSURANCE AGENCY Indihar Bros. LIFE, FIRE, AUTO and CASUALTY INSURANCE GILBERT, MINN. E, to so vam bili večeri življenja, radosti in petja. Leta m leta brzijo iz večnosti v večnost, dan se nagiba v noči in te v zarje, toda pesem kmečkega življenja in njegove ljubezni si la je duška in ognja v eni in isti smeri. Stari kmečki očetje legajo v mrzle grobove, rdeli nagel ji krasijo njih gomile, i poleg grobov vstajajo nova življenja, pojoča enako pesem, iti je bila zapisana v srce kmečkega življenja. Od življenja ipehana: starca se poljubita ob takih večerih z ugašajočim ogljem mladostne ljubezni. Mlada Iva gospodarja v nizki čumnati se domislita tistih srečnih Ini, ko sta vasovala pod oknom lo zgodnih jutranjih ur. V sr-:ih zaigra hrepenenje, sladkost in prijazno sočutje — v poljubu zaplameni odsev tistih molčečih in pozabljenih večerov. Dekleta čujejo in drhtijo za omreženimi okni, prisluškujejo pesmi vaških fantov, ki se zbirajo pod debelo in vej nato lipo, ki kraljuje sredi vasi. Pesem zamrje, odmevi kratkih fantovskih vriskov pluskajo do ušes napolsanjajočih in mladih dekličev. Psi zalajajo in utihnejo, stopinje po vaških dvoriščih prebude snivajoče ljubice, Fantje potrkajo na polknice, ljubice molčijo, ker so tako vajene. Fantje vedo za to navado, se smejo na tihem in kličejo: “Dober večer in eno zau-ber hčer, da bo znala pisat in brat, pa meni odgovor dajat.” Ljubice se navidezno zdramijo, vstajajo in šepečejo za dišečimi rožmarini, rdečimi nagelj i in zelenimi roženkravti: “Pa ne samo eno zauber hčer, ampak tudi fantiča, ki bo ljubil dekliča.” Potem pa govori ljubezen mladega življenja, mladih dni in razburljive krvi. Luna razsvetljuje, zvezdice pomižkuje-jo, vetrček pihlja in hladi vročekrvna lica. Ura v vaškem zvoniku bije, a kdo šteje njene udarce. Prvi petelini zakikirikajo, za škrbastim Grintovcem obledijo prve zvezdice, dani se in prihajajoča zarja pozdravlja: “Dobro jutro, fantje, očetje že vstajajo . . .” In fantje ne vriskajo ob takem času, zarij e jo se v seno, zaspani in zaljubljeni, srečni in xtmtiimtmmtmttttttttmttminiXimtmttmmmtmttttmttKmnniitmitmntit- JOHN KASTELITZ MESNICA IN GROCERIJA Imam veliko zalogo vsakovrstnega grocerijskega blaga, in vse, kar spada v mesarsko obrt. Se priporočam vsem gospodinjam v Bear Creek-u in okolici. Dovažam na dom. BEAR CREEK, MONT. (Phone 219 R-2) JOHN KASTELIC, lastnik. XX * BROADWAY GARAGE I D. MOYKKYMEN, last. GILBERT, MINN. Priporočilo Slovanom:— Pri meni dobite gazolin, olje in druga mazila po zmernih cenah. zadovoljni, kakor da prihajajo iz obljubljenega raja in svetih nebes. Iz ljubljanskega seminišča se je vrnil Pečnikov Jožko. Lep študent je bil, ko je pohajal v gimnazijo. Takrat so dekleta obstajala ob vrtnih ograjah, zrle in drhtele za njim. Sicer jim je bil tuj in gosposki, toda kot sin domače vasi jim je vznemirjal mlado dekliško kri, Marsikatera dekle je bila nati-hem zaljubljena v Jožka. Jožko je bil na počitnicah, ttdeča lica mu je izpila ljubljanska megla, oči so zatemne-ie v majhnih celicah in nepriljubljenih hodnikih molčečega in jetnišnici podobnega ljubljanskega semenišča. Velik je bil, zato se je še bolj poznalo na njegovih licih. Tudi njegove bele roke so se pusušile v tem kratkem času. Zamišljen je hodil po dvorišču, stopil v sobo in čital ure in ure. Njegovo mater je zaskrbelo, oče ga je spraševal, sestre in bratje so 3e menili s težko slutnjo. Na skrivnem so šepetali o njegovi učenosti in njegovem svetem poslu, za katerega se pripravlja njih ljubljenec. Včasih bi mu radi povedali, kaj jim je na jeziku, toda tudi njim je postajal nekako tuj in nepristopen. Kaj mu hočejo pripovedovati, ko je učen in zamišljen v študije, katerih oni ne razumejo. Prav vsa hiša trpi, toda vzroka ne morejo zaslediti. Vsa vas je ponosna na Pečnikovega lemenatarja. Pogovarjajo se že o novi maši. Še tri leta, morebiti samo dve, fant se dobro uči, pa mu bo škof dovolil. Takrat postavijo mlaje, okinčajo cerkev—v zvoniku bo potrkavalo kot v Veliki noči. Prav vsi vaščani bodo čutili to srečo, eh, to bo veselja, sreče in zadovoljnosti. Jožko je mislil drugače. V njegovem srcu je ostala narava nepokvarjenega kmečkega fanta, ljubezen do domačih njiv, širnega polja in pesmi nedolžnih dekličev. Leta so tekla mimo njega, ko je študiral, trudil se je po gimnazijskih klopeh, toda vsa učenost mu ni iztrgala iz srca tiste ljubezni, katero je imela sleherna duša njegove priproste vasice. Ko je bil mlad, je pasel živino in pel v skrivnostnih večerih, V svetlih večerih je bdel ure in ure. Do spanja mu ni bilo, ko se je oglasila prisrčna fantovska pesem o zaljubljenem dekliču. In mislil je takrat: Ko postanem fant, stopim med nje ter jim zapojem pesem, veliko in drhtečo, pesem o ljubezni, ki klije v mojem srcu. Svetla poleten-ska noč bo okoli mene, nageljj in rožmarin bodo cveteli za njenim oknom, jaz Pa stopim do nje ter ji povem o radosti mo- jega srca in hrepenenju svoje duše. Razjasnim ji v besedah alj ubij ene harmonije in očaru-joče sreče; nasmejem se ji v obraz, zarudela bo ter se po dekliško branila. Toda jaz jo poljubim in pritisnem na srce, vzdihnila bo bojazni ter prikrivala dekliške sanje. Kar je mislil v mladosti, to r>'a je spremljalo v ljubljansko semenišče. Samčeva Ančka, hči bogatega kmeta, je tudi pohajala v šolo. Naši kmetje so že gledali na to, da so se hčere malo privadile gosposkim razmeram, kuhi in postrežbi. Kdor je imel denar, to se pravi, kdor je bil tudi veljak v vasi, ta je gotovo poslal hčer, vsaj eno, če ne več, v mestne šole, seveda z izgovorom, da ji saj ne bo treba lelati na polju. Nazadnje pa se lahko dobi kakšnega mestnega uradnika. Gospa ji bodo rekli, pa med gosposkimi ljudmi se bo sukala. Toda resnica na svetu je ta, da se ljudje istih težkoč srečujejo v življenju. Med njimi je tajna vest, nerazumljiva, toda vabeča in močna. Srce se približa srcu, zaplameni sočutje in tiha izpoved. Srce se priraste k srcu, vez postaja krepkejša in večja; druži jih ljubezen, večna in nerazdružljiva. Trpijo ta mladostna srca, krvavijo in hirajo pod težo drugih ljudi, ki črtajo pota mladim ljudem. Toda boleča srca vstrajajo, ljubijo in jočejo v solzah tistega objema, katerega jim je preskrbel od vekov zapisan zakon — neumrljiva ljubezen. Ančka je ljubila Pečnikovega Jožka, on je ljubil njo. Iz otroških let sta se poznala, pohajala sta skupno v vaško šolo, pozneje sta se sestajala na počitnicah. Očitne ljubezni ni bilo med njima, ampak sočutje je bilo tako veliko in odkrito, da sta vedela sama, ne da bi pravila to drug drugemu. Priprosti vaščani niti mislili niso o tem, posebno tedaj ne, ko je Jožko stopil v semenišče. A čutila sta mladca, dvoje krvavečih src je molilo v tihi bolesti, trpeli in hirali dan za dnem. Voda Kokra brzi, skače in šumi po strugi belega proda med čeri razpadlih skal, dokler jo ne popije valeča Sava. Gozd šumi večerno pesem, polje spi ob pesmi božjega volka. Pod vrbo, ki se je nagnila nad močnim žagarjevim jezom, ste se pravkar srečali dve srci mladih zaljubljencev. “Ne združenja, ločitve sedaj so časi,” pravi Prešern v Krstu pri Savici. “Tako je rekla Bogomila svojemu Črtomiru,” vzdihne Anč- (Dalje na 5. strani) FIRST NATIONAL BANK OF CALUMET BANKA USLUŽNE POSTREŽBE Hranilne vloge se obrestuje po 3%. Varnostni predali na .raS " lago. Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in druge države, po naju cenah.—Pridite in prepričajte se! PENINSULA Meat Market JOHN MUVRIN, Prop. 401—6th St. CALUMET, MICH. Sveže ali prekajeno meso. Domače in okusne klobase. Dobra postrežba, vedno boste zadovoljni. ANTON STERK 5th Street CALUMET, MICH. STARA PREIZKUŠENA TRGOVINA MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE—VEDNO PO ZNIŽANIH CENAH! MERCHANTS & MINES,S BANK CALUMET, MICH. Poštena in sigurna banka. Tukaj naložite vaš denar. Glavnica: $200.000.00. Preostanek: $200.000.00. Točna in zanesljiva v bančnih poslih. THOMAS SHEA OAK AND 5th STREET POGREBNIK CALUMET, MICH. Se priporoča Slovencem! Postrežba po dnevi in ponoči! Phone: Urad 300—JRezidenca: 40 Čestitke k vaši 30-letnici: Dosti sreče in vspeha v bodoče! PAUL M, SHALTZ JAVNI NOTAR Cor. 6th and Portland St. Calumet, Se priporoča Slovencem in Hrvatom. Vertin Bros. & NAJVEČJA IN SLOVENSKA TRGOVINA V CALUMET j MICH. Naše geslo: Dobro blago — zmerne cene' po' Jjjjjfl polna zaloga — velika izbira moške in ške obleke, ženske oprave in vseh p°^e ščin za hišo. Se priporočamo v bodoee: VERTIN BROS. & CO. Calumet, Mich. txxxxxxixxxxxxxrxxxx/xxxxixxxxYxxxxxxxxxx JOSEPH GRICHAR SLOVENSKA MESNICA IN GROCERUA 5th Street, Calumet, Mich. Phone: 564. —Dobra postrežba— STRUCEL’S MARKET CHARLES STRUCEL, Prop. Hecla Street, Laurium, Mich. ka tiii hr in sri ta Ito «tj ij< So- B0\ Po: ter l’a; 8a Pr£ sre »e »ut Pol Por la. Pro vet Prg '’a teg 'Ion »Ve Pot) lrr>. lit *ta ®rci Pi'e: h (i 1 ia ož. to toy ‘ivi K, V 8 Ian ten 'i k > eij Kul Wet er ,Jkl, K *e: Najboljše meso in grocerijsko blago prodajamo mi |ia*,na Vflt cem po čudovito vrednih cenah. Naša trgovina j«,.vrc imena—kjer se lahko kupuje, zato mi nikoli ne obdržimo ga, ampak ga sproti prodamo. T ka V OBJEMU LJUBEZNI (Nadaljevanje iz 4. strani) proti Jožku, “naj izrečem jaz tebi, Jožko.” Lemenatar molči. Srčni boj “furni v njegovi duši, bori se l# trudi, da bi ga premagal. V Src'i kljuje in skeli. Dekle zasledi to veliko bol, J® Pekoč ogenj, ki divja pre-0 njunih src. Ljubi s pošteno-stj° svojega srca, toda sreča Senega Jožka je njena sreča, “°vražiti ne more: saj kako bi pražila, če v resnici ljubi. °!nisli na sanje njegove ma-ere> njegovega očeta in vse Vas*' Zave se ponovno njegove-stanu, za katerega se pri-^*vlja. Toda Jožko bi bil ne-ečen vse življenje, če posta-"e duhovnik, nesrečna bi bila 0r‘a • ■ . In potem, če se ne iz-ta načrt, recimo, da se toročit a in ostaneta mož in že-P* Vsa vas bi jih zavidala, “Okletstvo vseh domačih in de-'etih fara bi viselo nad nju- srečo. Bog v nebesih, kaj bi “Ho. 'Jožko, usoda naše vasi je črtala najino pot, ne more-1 ‘n ne spieva. Ljubiva, kajti nama ne odvzamejo. Idi )Illov, tolaži se, da imaš na '^tu srce, ki čuti s teboj ter p^aga prenašati to bol. Jaz t0da 0b zavesti, da tudi *rPiš, živim in umiram, sve-a si, da ni ločitve v najinih rc^~ Ljubi, kakor ljubim jaz, Nnašaj to tiho bolest kot mož V^ega stanu, življenje je boj ^Prosen in junaški. Morebi-bo potreba dolgega bo-• • . jaz že čutim in slutim. °^o, kako se bliža tisti dan, zapoješ novo mašo, se od-Veš svetu z mislijo na naji-, ljubezen, prevzameš breme ,e krute usode in greš po poti spenja s to-le veliko mislijo: ^gal sem; ljubim z bolestjo h Srcu, ki je tajna in sveta le a, in ki drži ljudi v posmrt- S življenju Jožko se ni nadejal tolike od-cnosti od strani zaljubljene PO' ■cb' m i^cke. Njegov nameravam £P je bil ves drugačen, toda ■'1 se je ob pripovedovanju, :akor bi prečul dolgo noč, presno s sanjami in težkimi Cevnimi boji, tako mu je bilo ?rcu. Zdi se mu, da je srečal j'teljico svojega bednega živ-da ji poda roko, se jo ‘ene in ji sledi na potih uso-vkatero mu je začrtala do-. Ca vas. Roka seže v roko, .^ka ljubeznivost lega ne sr-v dušah je sladko in tolaž- Hv0. ^1'dno besedo imaš, moč 0je volje ukazuje najini lju-Prav bal sem se, da si in da potrebuješ opore, t odločnost gre kakor val ^Urjenega morja. Bojim se, k, Se ne motiš; toda ti črtaš lOVa , . ^ * Pota, jaz ne morem, jaz ^ in se tudi bojim. No- ji brez spanja, jutra v molitvi, nied bledoličnimi leme-^fji, visoka pokorščina, na* l^v^ni posti, premišljevanje besede, klečanje pred ^ ftom, to ubija, to pije rde-kri, niori srce ob misli na ki trpiš mirno in udaiSg k brleča večna luč. Veliko-P.. sem se potapljal v tiho > «eV pre(j božjo Porodnico, tolažbe in miru. Zamakni t()(j ' ulf°' nov in plošč v vseh jezikih. — Trgovina z demanti, Pr' stani, urami ter drugo zlatnino. ANTON SMREKAR 76 Latimer Ave. STRABANE, PA. Modna obleka pride le iz moderne krojačnice! FRANK MIKEC GROCERIJA Tel. 118-W Strabane, Pa. L. G. BRADAČU ELEKTRIČNI PODJETNIK 109 Latimer Ave — Strabane, Pa. Prost proračun za vsakojako delo. Cherne & Anderson 211 Grant Ave. EVELETH, MINN. Telefon: 65-W. vpeljavo vodnih in drugih cevi najboljše napravimo MI! XXZTXXTJXZXXXZJX^Z XXXXXXXXXXXXXJXXXXXXXXXXJXi Čestitke ob 30-letnici vaše Jednote! Range hardware and furniture co. The Winchester Store. EVELETH, MINN. MATT PKIMOZICH ^ Grant Ave. Eveleth, Minn. Telefon: 415 trgovina z mesom, grocerijskim blagom, čevlji in drugimi gospodarskimi potrebščinami. “JEZERO BREZ DNA” (Joseph A. Mertel) Kakor ima vsak človek za nekaj stvari veselja, tako imamo tudi tukaj na Ely, Minn., veselje za lov divjih živali in pa za ribolov, ker v državi Minnesoti imamo 10,000 jezer. Nekega lepe pomladanskega dne se na-hitro zgovorimo jaz, moj prijatelj Frank Jershe in pa John Gradišar, da bi šli na ribolov, in res, vse smo hitro pripravili, kar je bilo potrebnega za tako dolgo pot, v svoje nahrbtnike. Vzamemo čoln in jo veslamo proti severozapadu. Na svojem potovanju, akoravno nismo so sami znali, kam da bomo prišli, smo morali zopet čoln prenesti na drugo jezero. Med potovanjem smo videli toliko divjih živali, mec! krasnimi brezami in drugimi drevesi, katerih ;o še ni dotaknila sekira. Mojega tovariša Franka je tako mikalo, da bi podrl kako malo srnico ali mladega “moosa,” toda ker smo imeli dosti za nositi s seboj,' je na prošnjo mene in John Gradišar ja svojo namero umaknil in pustil živalice živeti. Ko gremo tako zopet naprej med velikimi drevesi, dospemo po več dneh do še nam nepoznanega jezera, katero je hilo na pi’vi pogled kakšnih sedem milj dolgo in pa okrog dve milji široko. Svoje nahrbtnike odložimo in si pripravimo naj-prvo nekaj za svoje želodce. Potem se vsedemo v čoln, da poizkusimo svojo srečo, ako je kaj rib v tem nepoznanem jezeru. Tovariš Gradišar takoj spusti vrvico s trnkom, da bi* videl, kaj se nahaja v tem jezeru. Polahko spušča svoj trnek v vodo, toda ni mogel vedeti, kako globoko je to jezero. Naenkrat pa nas nekaj strese, da bi se bili kmalu prevrnili in vrvica s trnkom je šla pod vodo. Veslamo takoj h kraju, da dobimo bolj močan trnek in vrvico. Tovariš Jerše ima vgdno^kaj močnega s seboj in tako je imel tudi tedaj močno vrvico, da bi tudi konja držala. Toda ; kje bomo dobili pa močan i trnek? Kmalu dobimo kos železa, katerega smo na kamenu skrivili in tako napravili močan trnek. Zopet gremo na jezero, da poiskusimo svojo srečo. Ta trnek spustimo v jezero, toda do dna ne doseže, akoravno je bila vrvica približno en tisoč čevljev dolga. Že je zmanjkovalo vrvice, ko nas potrese nekaj iz vode, kakor bi bil potres. Tedaj se je šele začelo slabo za | nas — prosta vožnja. Ta pošast v vodi nas je vozila po 60 milj na uro sem in tje in vedno Smo bili v smrtni nevarnosti, da nas preobrne in nas dobi v svoje žrelo — na dno jezera. Tovariš Gradišar, akoravno je bil v svetovni vojni, se ni tako bal kot pa tedaj. Midva s Francetom sva pa le gledala, kako bi prišli bolj h kraju, da bi poskakala ven in se tako rešila te nenavadne proste vožnje, ^ ampak ni bilo mogoče. Napo-3 sled smo se udali v usodo in m eden drugemu dajali korajžo 3 naj se zgodi kar hoče. S Tako se vozimo nekaj ur go-3 ri in doli in na vse vetre, pa ta * pošast v vodi svojo brzino « zmanjša skoro gotovo se je y « utrudila in vrvica, katero je ta 'i h žival držala, je postajala vedno « bolj težka. Korajžno smo se 3 menili: “sedaj bomo pa mi te- O be vozili in ne ti nas!” Počasi veslamo malo bolj h _ kraju in zapazimo za nami na • in *i i i • g vrvi veliko ribo, katera nam je | preje delala toliko preglavic. | Hitro se podvizamo iz čolna, po* | tem pa vsi na delo, da dobimo | to pošast na suho, in res se | nam posreči jo dobiti. To je t bila riba nekako čudno stvor- * jena, kakor je nisem videl v * živalski knjigi. Ker pa smo i bili 65 milj od doma, smo začeli | pospravljati svojo robo, da od- rinemo zopet nazaj. Ono po- tmmmmtmmmnmnmnmummm:« ISKRENE ČESTITKE! ECKENRODE BATTERY SERVICE L. J. Eckenrode, lastnik. i • First Nat. Bank BIdg. Telefon: 375 EVELETH, MINN. Max Volcansek JARVEY’S City Hardware Company 114 Grant Ave EVELETH, MINN. Zaloga železnine, pohištva, peči, barv in varnišev. xxxxxzrzzxxxzxjxsxxxxxrrxxzxzzxxrrxixxxxxrn XXXZXXXXXXXXXXXXZXXXXXXXXXXXXXXXXXZXJ AUGUST PACIOTTI GROCERIJA IN MESNICA 512 Hayes St., Eveleth, Minn. Telefon: 239 Zaloga premoga in drv. CXXX2 »tatatnmjanmtrnnmtnmnnnmtattaKJ«; t: I EVELETH AUTO CO. DAN POZNANOVIC, poslovodja ^6 Grant Ave. Eveleth, Minn. «*!! Telefon: 177-W Zastopništvo Chrysler avtomobilov. ČESTITKE VASI JEDNOTI IZREKA THE PLAY SHOP Eveleth, Minn. >trlejte si zalogo gramofonov, glasovirjev in drugih godbenih inštrumentov. XXXXXXXXXXXXXAXXXXXXžžžm£LXXJUlX2XXXX*;tXXXj PERM JEWELRY CO. Eveleth, Minn. Pridite k nam. kadar kupujete demante, ure in drugo zlatnino! Var v tj# XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 IVAR NIEMI '813 “A" Ave. Eveleth, Minn. Dr. °dajamo na drobno in debelo meso, grocerijsko in rUgo mešano blago po izredno pravih cenah. V* Telefon: 434. ANTON FRITZ ZALOGA TOBAKA 110 Grant Ave. Eveleth, Minn. Dobro-došli delegatje v našo Minnesoto! GENERAL INSURANCE AND REAL ESTATE EVELETH, MINN. HELPS HARDWARE CO. SHELF and HEAVY HARDWARE UNDERTAKING and EMBALMING 313 Grant Ave., Eveleth, Minn. Telephone 58 Harald & Leastead « H 1st National Bank Bldg. Eveleth, Minn. Splošno zavarovanje proti ognju in nesrečam v vsakojakih slučajih. Prihranite denar! The Model Store Sam Press, lastnik Trgovina moških, ženskih deških in otroških oblek, čevljev in spodnjega perila. EVELETH, MINN. THE RESMAN SHOE STORE ČEVLJE prodajamo in popravljamo EVELETH, MINN. 420 Pierce St. Telephone No. 699 šast smo pa izročili nekim In- . dijancem, kateri tudi še niso i videli take ribe. Ker ni bilo mogoče priti do j dna tega jezera, zato se imenu- i je še sedaj “Jezero brez dna!” : kosocvethFkatalpe (Spisal A. J. Terbovec) Bila je stara, pozabljena ljubezen. Kakor meteor, ki ble- j steč preleti nebo, ugasne in ne pusti druzega, kot medel spomin. Če bi ga našli, kdo bi sc brigal za ožgan kamen ali kos črne rude! Spoznal sem jo bil, ko so cvetele katalpe, košate, širokolistc katalpe, in so njihovi pokončni, beli cvetni grozdi, kot tisočeri lestenci kinčali naj lepše svetišče, kar jih svet premore: naravo v pomladnem razkošju. Anica je bila vitka plavolaska. prijazna in ljubeznjiva deklica, v najlepši dobi cveta. O pa kakšne oči je imela! Najlažje vam povem, če poznate cvet j c lobelij. Tisto ljubko, živo, si-njemodro cvetje me vedno spomni njenih oči. Ni čuda, da so gledali za njo vsi fantje premogarske naselbine. Nastala je med nami prava tekma, kdo bo pil sladkosti njenih oči, kdo se bo grel v njeni ljubezni. Zmagal je korenjaški Jack in mi ostali smo se lepo obrisali. Kako so se počutili tovariši, ki so bili z menoj vred poraženi, ne vem, znam le zase, da se v sledečih dneh nisem ogledoval v zrcalu — s posebno odličnim spoštovanjem. Zameril ji pa nisem, saj je sledila srcu in okusu. Jack je bil čeden slovenski fant, priden in pošten, poleg tega pa še moj prijatelj. Res je, da v takih zadevah prijateljstvo ne šteje dosti, ampak še težje bi jo gledal v rokah tujca ali ne-prijatelja. Cas je dober zdravnik za take rane, potovanje pa tudi, torej sem primeroma lahko pozabil na svojo smolo in neuspeh. Ko sem iz prijateljskih virov prejel vest o njeni poroki, sem bil že izven nevarnosti. Sedel sem tisti večer dalje časa v krogu znancev v gostoljubnem mestu tam ob Erie jezeru, in sem vneto polnil vinske čaše z rujno kapljico, ohijskih vinogradov. Pravil sem fantom, da se moži moje dekle, in da je treba ta dogodek primerno obhajati. Verjeli mi seveda niso, ampak so se samo smejali. Jaz I pa tudi. Menil sem, da s tem je igra doigrana zame, pa naj I se jo že smatra za žaloigro ali za burko. Zastor je padel in se zame več ne vzdigne. Le • včasi, ko so cvetele katalpe in so me živooke lobelij e pozdravile iz vrtne gredice, sem se še domislil Anice in njenih oči in dejal: “Bogzna, kako se ima in kakšna je Ko so sedmič zacvetele katal pe, prinese me pot zopet v go ri omenjeno naselbino. Par dni zatem so priredila nekatera tamkajšna društva veselico, ka tere sem se tudi jaz udeležil Veselična dvorana stoji nekoliko proč od naselbine, obdana na treh straneh od bujne pšenice ki baš pričenja zoreti. Na eni strani stoji vrsta belocvetočih katalp. Malo vstran je košata šiva meja, kjer neutrudno prepeva naš ameriški slavček: mockingbird. V plesni dvorani je gneča in tudi stranski prostori so polni veselih rojakov. Zabave je dovolj in večer nam poteka hitro. Začutim malo utrujenost, sedem na dolgo klop v dvorani in opazujem plesalce. Ko godba preneha, posedejo nekateri plesalci po klopeh ob stenah, drugi se sprehajajo po dvorani in pogovarjajo. Poleg mene sede suhljata ženska srednje starosti, poleg nje druga, malo obil nejša, katero sem že poznal, “Tone,” me ogovori debelu-ška, ‘‘ali nas ne boš prišel nič obiskat? Že teden dni se mudiš tu okoli, pa ne prideš nič | blizu. Saj živimo komaj dve (Dalje na 8. strani) r»wwa«nw«w«t«wmntaana| Prisrčne pozdrave p a od BURNELL Drug Store 318 Grant Ave. EVELETH, MINN. Kupujte pri ljudeh, ki so v podporo vašemu časopisu PARR’S LIKE NU SHOPE Naše geslo: Postrežba ! 306 GRANT AVE., EVELETH, MINN. Phone 626 čistimo in popravljamo: Obleke, klobuke in čevlje. Prodajamo delavne in praznične čevlje. i-. -Z ■9 n %} Eveleth Hardware Co. J. KORPI and A. RAUMA The Golden Rule Store 323 Grant Ave. EVELETH, MINN. Trgovina z moško, žensko in otroško opravo. Trgovina, kjer za malo denarja največ kupite. Telefon: 115. 414 Pierce Street Eveleth, Minn. 1 ZALOGA ŽELEZNINE, POHIŠTVA, BARV, CEVI IN | 1 DRUGIH HIŠNIH IN GOSPODARSKIH POTREBŠČIN j THE MIDGET NEWS STAND Geo. Pappas, lastnik Slaščice, tobak, perijodič-ni listi in dnevni časopisi- Stepetich Bros. 506 Grant Ave. EVELETH, MINN. ZASTOPSTVO CHEVROLET AVTOMOBILOV* Zaloga avtomobilskih potrebščin in nadomestnih delov. Telefon: 499. rrxxix xt rrxxirxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxr *r I -J LI Telefon: 68 EVELETH, MINN. JOE RALD1 501 Grant Ave. Eveleth, Mmn. MESNICA IN GROCERIJA Če hočete kvaliteto in postrežbo pokličite telefon 147! ■irTTYTTTTXTTxxxxxxxrxxxxxxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxtxxjLixxxa G. H. PERLMAN Glavni modni stan 301 Grant Ave. EVELETH, MINN Telefon: 16. rmaaaaaaaaj: Varnost in postrežba vam je zajamčena, če vlagate denar pri People State Bank of Eveleth 738 N. Hough St. Indianapolis, Ind. ^Prodajam cigare in cigarete ter vsakovrstne mehke pijače. Se priporočam Jugoslovanom! Obrestuje po 3 odstotke. aaaaaaaaaaaaaaaaa* tmaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai NAŠE ČESTITKE! MESNICA in GROCERIJA MINERS GROCERY CO. A. S. JOHNSON, lastnik 309 Grant Ave. EVELETH, MINN. Telefona: 918 in 919,. saaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaratimmtmtttnttttt^fflttffl^ “MAYTAG” pralni stroj NA ELEKTRIKO ALI GAZOLIN Tel. 324-J Vprašajte za G. H. ROHM. Citizens Trust Bldg Canonsburgh, Pa, taata tr iT-iitUTTTTmtTTTrrv t v>vtt-s SERVICE APPLIANCE CO. 35 N, Jefferson Ave. CANONSBURG, PA. AUGUST LAWRENCE, poslovodja. Tu je samo en odgovor vsem drugim pralni strojem, da je še vsako demonstriranje “Cass” pralnega stroja takoj prepričalo sleherno gospodinjo o veliki popolnosti in ekonomični vporabi. — Zakaj ne poskusite tudi vi! 2 L ^xtxxxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxa xx g TTYYTTYY^r>rr-rer™ 5 Hugh Holland Sons CANONSBURG, PA. CVETLICE ZA VSE SLUČAJE! VENCI - NAŠA POSEBNOST! Tel. 891 Pozdravi od D. Abram’s Market Vodniki nizkih cen. 44 W. Pike St. CANONSBURG, PA. WELTY’S Telefon 2 1 6 CANONSBURG, PA. Prve novosti so vedno pri nas. Ženske in otroške suknje, obleke, klobuki in druga oblačila. KO SO CVETELE KATALPE (Nadaljevanje iz 7. strani) milji daleč od tu!” “Gotovo pridem,” odgovorim na vprašanje in očitanje, “naj-brže enkrat prihodnji teden.” V tem hipu se obrne moja drobna soseda proti meni in mi ponudi roko rekoč: “Kaj pa mene nič več ne poznaš?” Bogovi, v kakšnih škripcih sem bil, ko sem lahno stisni ponujeno roko in motril ta neznani bledi obrazek! Pomislite, kako negalantno bi bilo reči ženski, da je ne poznam, in vem dar sem se zastonj trudil, da uganem, kdo je ta neznana znanka. Moja zadrega jo je gotovo zelo zabavala, kajti za smejala se je na glas in takrat so se srečale oči. Bil sem rešen. To so tiste oči, žive in sladke kot cvetje lobelij. “Pa ne, da bi bila Anica Str nadova?” vzkliknem. “Seveda sem,” odvrne nagajivo se smejoča. V tem pride Jack in z njim starejši sinček. Pogovarjali smo se kot stari znanci, vendar sem bil zelo raztresen in nekaka bolest mi je lezla v srce. Taka izprememba! Kje je njen vilinski stas, kje njen an-geljski obraz? Ampak oči, oči, te so njene, vsa nekdanja Anica je v njih! Pozno čez polnoč je že bilo, ko sem se odpel j el s cestno železnico proti stanovanju. Od postaje hodim peš približno eno miljo po poljski poti. Prijeten duh zoreče pšenice me obkroža, nad njo plešejo kresnice. Ne mudi se mi spat, zato se zleknem v sočno travo ob poljski stezi in se zatopim v krasote junijske noči. Žabe v oddaljeni mlaki, tisoče čričkov in žužkov v grmovju, po drevju, v žitu, v travi in bogzna kje še, slavčki v živih mejah — vse poje, gode, cvrči, vriska in kriči sladko pesem pomladi in ljubezni. Vrtnice šepečejo z jaz-minom, travne bilke se tresejo v mesečini, v goščavi duhti bezeg. S cvetnih grozdov katalp padajo srebrnobeli cveti in zdi se mi, da vidim padati biserne solze iz večnomladih in večno-lepih oči nekdanje lepe Anice. . . o-------------- Z zaupanjem smo vedno zrli Na drevesce dobrotvorno; Ga cepili in čuvali Let deset mi neumorno. In sadu to drevce malo Nam je mnogo že rodilo! Koliko že bede, tuge S sadom svojim je vblažilo! Bratoljubje in podpora, V prapor naš smo zapisali In v pomoč nesrečnim bratom Brazdo našo zaorali. Cveti torej še Jednota, Jugo naša ti slovanska! Cveti let še mnogo dalje! Dvigaj misel se krščanska! OB 25-LETNICI J. S. K. J. slopje v novi naselbini je šola, Nova šola mora biti na najlepšem in najbolj zdravem kraju, zgrajena in opremljena kar mogoče moderno. Na deželi, kjer je otrokom malo predaleč za hoditi, jih vozijo v šolo in iz šole avtobusi. Skoro vsako količkaj večje mestece ima poleg osnovnih šo) še srednjo šolo, ali kot se tu imenuje: High School. Veli- kost in modernost šolskih poslopij je seveda odvisna od bolj ali manj močnih šolskih fondov. Najlepše in najmodernejše šole imata menda državi California in Minnesota. To so prave palače, da človek obstoji in gleda in skoro zavida ameriški mladini udobnosti in prilike za izobrazbo, ki smo jih mi pri- seljenci v stari domovini tako pogrešali. Amerika ima majhno stalno armado, zato pa izda ogromne svote za šolstvo. V Evropi je baš narobe to Še marsikaj druzega. in OTTO R. NELSON 216 Grant Ave. EVELETH, MINN. Zaloga premoga, peska. ^ sipine in gramoza. Telefon: 160. j- tnt .■ri i________ _________p —” “ " “ 3C aaa»amtt:nm;:aaaaj»R«,j:sss5!:!i I F. W. Woolworth Co* i ( ; 5 and 10 cts Store ^ EVELETH, MINN. ^ i i taaaaaaaaaaaaaaaaaasft******11 F. & K Barber Shop J 5. 210 Grant Ave. EVELETH, MINN. g če že pridete v Evel^1’ , • stopite tudi v našo • BRIVNICO! Hvala! | aaaaaaaaaaaaaaaaa«#*^ 13 14 SAM SIEGEL { io POHIŠTVO IN TRGOvl’ l>k NA Z ŽELEZNINO 7 18 315 Grant Ave. EVELETH, MINN. . Telefon: 129 | 0, Najnižje cene! ; Lahka odplačila! • i ta«:aaa^aaaJ:m{aaaa#ttt{,,^{,^ ^ — J. J. SEDEY X 115 Grant Ave. EVELETH, MINN. Telefon: 4. |jj Sveže meso, dobro grocerijsk0 blago! ^ ^ EDWIN FANDACH S D) 412 Pierce St. EVELETH. MINN. n V KADITE LA SlMOSA I ki CIGARE — taaaaaamaaajaaaaJ«*** ^ | ^ ! & LESTER SAGEN $ S 1 yj 205 Grant Ave- a, EVELETH, MINN- ^ S |Jt) Edina modna trgov'n Jo t’i pohištvom na Iron K K ]S :! lih' XXXXXZXXXXXXXXZXYTTTrTTY-: Bliža se pomemben dan. Sestre, bratje, vsi na plan, da dostojno proslavimo mater našo! Zdaj je dvajset in pet let, ko se je razvil njen cvet. Petindvajset let nas brani mati naša. Težkih dni se bati ni nam. Bodimo brez skrbi, dokler za nas vse skrbi mati naša. Zdaj pozna te ves naš svet z vztrajnim delom dolgih let pridobila si ljubav, mati naša. Usoda in preljubi Bog dajta, da bi v svoj krog deco svojo vso sprejela, mati naša. Sprejmi iz ljubečih rok svojih vdanih ti otrok morje vdanostnih čestitk, mati naša. MIKE MATICH 702 N. Ketchem St. INDIANAPOLIS, IND. ZA OBILEN OBISK SE PRIPOROČAM ! J n ^XXXXXXXXXXXXXXXXrrrrrrrd ■XXXXXXXXXXTTTTttyty ry t-itt i AMERIŠKE ŠOLE Pohištvo, peči, preproge in postelje. .iaaaaaaaaaaaaataaaaaaaaaaataaaattmmimmmmtmtmTmmmmtJ JUGOSLOVANSKI KATO LIŠKI JEDNOTI. OB PRILIKI DESETLETNICE NJENEGA OBSTANKA Kvišku bratje vsi glasove pesmi naše povzdignimo! Kvišku srca, kvišku čela, 'Saj naš praznik dan’s slavimo. Dan spomina in plačila, Ko za trudapolno delo Složno naše, desetletje Je sadu nam dozorelo. S kako vnemo dete malo, Hčerko v zibel smo povili, Negovali kot Jednoto, Dično našo smo krstili. Keystone Provision and Ice Co. CANONSBURG, PA. Pisarna: Tel. 1068 Izdelovalnim: Tel. 632 Razprodaja na debelo: GROCERIJSKO BLAGO, SVEŽE MESO, IN LED Kdor je imel priliko potovati preko raznih držav te velike dežele, je gotovo opazil, koliko važnost polagajo Američani na šole. Posebno se to opazi v malih mestih in vaseh. V takih krajih je osnovna šola skoraj vselej naj večje in najlepše poslopje. V krajih, kjer vsled kakšne industrije prične rasti nova naselbina, je prva skrb graditev šole. Prvo javno po- ANGELA STANICH 702 N. H.ugh St. Indianapolis, Ind. SE TOPLO PRIPOROČA! XXXXXXXXXXXXXTTTYTTYYYyr rN rcxxxx IX xra:xxxxxxxxxxxxxxx3 JOSEPH GERBEK GROCERIJA—MESNICA 718 Holmes Ave. INDIANAPOLIS, IND. ’kXXXXXl *XX rXTXYTTTTT y rTTT ■ aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai GEORGE MATICH 701 N. Haugh St. INDIANAPOLIS, IND. Lahko vam postrežem s cigarami in cigaretami, z okrepčanimi pijačami prve vrste. Jugoslovani, podpirajte domače trgovce! »aamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat VAN EMAN BROS. TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN PEČMI 14 W. Pike Street CANONSBURG, PA. Telefon 9. »naaaamaaaaaaaaaamaaaa R & R GARAGE J. E. Rajanen, lastnik. 118 Gran* Ave. EVELETH, MINN. Buick avtomobili se pri nas prodajajo in oskrbujejo. — Zaloga vseh drugih avtomobilskih potrebščin. Telefon: 67G ..aaaaaaaaaaaaaaaaaataaaaam R. Poznanovic Agency GENERAL INSURANCE and REAL ESTATE 419 Pierce St. Evevetlh, Minn. Telefon: 544. The Miners National Bank EVELETH, MINN. Naša banka stoji na zdravih trgovinskih principih. Ona pogojuje denar na dobre varščine in se priporoča za vaše vloge. Zavarovalnina vseh vrst. DAMBERG BOTHERS 321 Grant Ave. EVELETH, MINN. Telefon: 109. Se priporočamo Slovencem! VIITAMAKI’S ‘EVELETH’S LEADING JEWELER” 213 Grant Ave. Eveleth, Minn. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaS