St 247.
V Ljubljani, pondeljek dne 28. oktobra 1918.
Leto II.
HflPREJ
Mo jugoslovanske socialno tam M.
Izhaja razen nedelj in praznikov T8»k dan popoldne.
Or«dn!itr« Ib npr»Y«iltTo v Ljubljani, FrančiSk»nat» ulic« itev. 6, L
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poiti t dostaTljanjem na dom *a celo teto K 42 —, za pol let* K 21—, xa četrt leta K 1050, la mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, i* ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inseratl: Knoatopna petit vrstica 30 t; pogojen proitoi K 1'—; razglasi in po»Un« ▼rstica po 60 t; večkratne objave po dogovoru pricieren popust
Reklamacije u list »o poštnine prosi«.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Vzpored manifestacije
V	torek, dno 29. oktobra 1918:
Ob 6. uri zjutraj: budnica (igrale bodo godbe iz Trbovelj, Zidanega mosta in Višnjegore).
Ob S. uri zjutraj: reditelji se zbero na dvorišču pri »Slonu«.
Ob pol 9. uri dopoldne: Ijudskošolska mladina je že zbrana v svojih šolah; telovadnici (Orli in Sokoli) se zbirajo na Dunajski cesti; godbe: ona pred kavarno Evropa, druga pred »Slonom«, tretja pred »Narodnim domom«; predstavitelji »Narodnega sveta«, političnih strank i. dr. pred »Slonom«; ženstvo v narodnih nošah pred »Domovino«; gostje (Cehi, Rusi, Italijani i. dr.) v Gajevi ulici, blizu, prve državne gimnazije; pevci pred »Slonom«; okoličani (na vozovih) na stavbišču pred »Slonom«; strokovna, kulturna in politična društva na Franc Jožefovi cesti; ostalo občinstvo na Bleivvesovi cesti pred »Narodnim domom«.
Ob Q. uri dopoldne se začne premikati sprevod, ki pojde . po Dunajski cesti, mimo južnega kolodvora, po Resljevi cesti, čez Jubilejski most, mimo Mestnega doma, IJred škofijo, čez Mestni in Stari trg, Št. Jakobski most, iw Cojzovi in Emonski cesti, čez Valvazorjev trg, po Vegovi ulici pred deželni dvorec, čez Kongresni trg. po \Volfovi ulici, mimo Prešernovega spomenika, po Prešernovi ulici do »Slona«.
Popoldne ob pol 3. uri (do ti. ure zvečer) ljudska predstava v »Narodnem gledišču« (A. Jiraskova »La-lerna«).
Ob 3. uri popoldne: jugoslovanska veselica na vrtu in v vseh prostorih »Uniona«.
Ob Š. uri zvečer: slavnostna predstava v »Narodnem gledišču«.
Prosimo, da se vsakdo rediteljem brezpogojno pokori. Reditelji bodo imeli vidne znake odbora.
Šolska mladina naj se zbere najkasneje do pol 9. ure v svojih šolah; k sprevodu pojde pod nadzorstvom svojih učiteljev 7.n svojimi šolskimi zastavami. Ce mogoče, naj posamezniki nosijo narodne zastavice iz papirja. (Dobijo se pri Bonaču in drugih trgovinah s papirjem. S takimi zastavicami naj bi okrasili okna tisti someščanje, ki si ne morejo nabaviti velikih zastav).
Gostilnice, kavarne in aprovizacijske trgovine naj so zaprte od 8. ure zjutraj do zaključka sprevoda. Gostilničarji so za red in mir v svodih prostorih tekom popoldneva in večera osebno odgovorni.
Osrednja pisarna manifestacijskega odbora bo poslovala v bivši stražnici na magistratu od danes od 1. ure do jutri zvečer; telefon štev. 25. — Podružnica te pisar-niče (važno za reditelje in druge!) bo v torek ves dan poslovala na dvorišču pri »Slonu«.
Ljubljanska c. kr. policija - - je z današnjim dnem postala narodna. V torek bodo redarji imeli narodne kokarde in roditeljske znake ter bodo podrejeni narodnemu odboru.
Vsako p. n. društvo naj določi po nekaj rediteljev. i>ru4tva uaj pridejo z društvenimi in narodnimi zastavami, člani, če mogoče, z zastavicami.
\ si roditelji imaio danes, v pondeljek, ob 6. uri zvečer v »Mestnem domu« važen sestanek.
Med iz pre. vodom ne puščajte svojih stanovanj brez varuha!
Objave Narodnega sveta.
Manifestacijo, ki se bo vršila 29. oktobra t 1. v Ljubljani, prireja posebni manifestačni odbor. Napačno bi bilo, ako bi se mogoče sklepalo iz objav časopisja, da je to manifestacijo predli Narodni svet.
stojna/Nedostojen
stojno bi bilo, ako bi se javne ali zasebne naprave poškodovale,
Slovensko prebivalstvo' naj se zaveda, da ie vse premoženje, premično in nepremično.
ki se nahaja na naših tleh, last našega naroda in da bi vsaka poškodba zmanjšala slovensko premoženje.
Ljubljana, 27. oktobra 1918.
Za predsedstvo N. S.;
Ivan Hribar s. r.	Dr.	Jos.	Jerič s. r.
Josip Petejan s. r.
■y
Predsedstvo »Narodnega sveta« v Ljubljani javlja, da ima od 26. oktobra 1918 naprej vsaki dan posvetovanje.
Ljubljana, 27. oktobra 1918,
Za predsedstvo N. S.;
Ivan Hribar s. r.	Dr.	Jos.	Jerič s. r.
Josip Petejan s. r._________________
Objave, tičoče se manifestacije.
Prva manifestacija v svobodni Jugoslaviji. Sodržavljani! Naravno je, da o tem, česar je polno srce, tudi usta — kakor pravi pregovor — govore. In kedaj, odkar naš slovenski rod na zemlji živi, je bilo bolj polno njegovo srce veselja, prekipevajočega veselja, kakor v teh dneh, ko je bila dne IS. t. m. od predsednika svobodnih Zjedinjenih držav proglašena svoboda in popolna neodvisnost tudi našega jugoslovanskega naroda? Naravno je torej, da damo svoji neizmerni radosti tudi po zunanje duška in manifestiramo. Jutri, dne 29. t. m. bo naša prva manifestacija v naši Jugoslaviji, za svobodno proglašeni. Sodržavljani! Jutri hočemo za par ur pozabiti vse, kar ie naš rod doslej pretrpel; vsa mržnja, vse sovraštvo naj popolnoma izgine iz naših src; vlada naj jutri v naših srcih - kolikor je. pač v toh razmerah mogoče — pravo slavnostno čustvovanje, predvsem čustvo iskrene hvaležnosti. S hvaležnostjo se spominjamo vseh svojih prednikov, ki so nam v dobi, več ko tisočletne sužnosti in odvisnosti ohranili našo lepo domovino in jezik materinski, s hvaležnostjo naših buditeljev. Vodnika, prvega našega pesnika, ki je pel o Iliriji oživljeni in novem zarodu. Prešerna prvaka pevcev, ki je vedno prerokoval, da »vremena bodo Kranjcem se zjasnila« in je prvi med Slovenci v proroškeni duhu — v »Zdravljici« — napovedoval zvezo vseli svobodnih narodov sveta; s hvaležnostjo nepozabnega nam Evangelista dr. Kreka, ki je prvi imef pogum, v državnem zboru, v dobi vojaške diktature, zahtevati politično zjedinjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev in je tudi prvi med poslanci bivšega državnega zbora zaklical: »Vojski vojsko!« Hvaležni hočemo biti Jugoslovanskemu klubu in njega neustrašenemu načelniku, dr. Anton Korošcu; hvaležni našemu ljubljanskemu vladiki, dr. A. Jegliču, ki ie v domovini tako srečno združil razprte brate v borbi za neodvisno Jugoslavijo; hvaležni slednjič — last not least — velikemu Wilsonu za njegovo odločilno besedo. V znak hvaležnosti položimo jutri vence na spomenik Vodnika, Prešerna in na grob dr. Kreka. Sodržavljani! Prva manifestacija bo jutri v novoprogla-j šeni, mladi Jugoslaviji, naj ne bo — zadnja! Naj se ne | zgodi nič, kar bi nam moglo škodovati pred Zvezo svobodnih narodov. Dovolj je žie teklo krvi! Saj vsi z grozo čutimo pomen strašnih besedi: »Ne ubijaj!« Manifestirajmo po zgledu Cehov, ki se nikdar ne dajo izzvati najmanjšemu izgredu. Vsakega, ki bi jutri, bodisi dopoldan ali popoldan ali v pozni noči, kakorkoli skušal kaliti mir in slavnostno razpoloženje, smatrajmo za sovraga naše nove svobode, ter z združenimi močmi, s svetim ogorčenjem vsak tak poskus že v kali zatrimo. Pokažimo, da ie predsednik VVilson prisodil neodvisnost zrelemu, di-sicpliniranemu, plemenitemu narodu. Manifestacijski odbor.
Sodržavljani, sodržavljanke svobodne Jugoslavije!
Dan našega osvobojen ja je prišel. Naš večstoletni sen sc uresničuje. Svobodni smo! Naša zemlja in vse, kar je na niej, ie naša last. Vsako pustošenje in vsak nered je torej veleizdajstvo na naši narodni stvari. Ves svet gleda na nas. Pokažimo, da smo kulturen, zrel narod. Jutrišnji dan naj bo slavnostna, veličastna manifestacija in ne demonstracija. Pozivamo, da vsakdo pazi na red in že v kali prepreči izgrede. Kdor ogro/a tujo last in osebno varnost, je barbar in škoduje Jugoslaviji. Ne s surovo silo pesti, temveč z našo duševno močjo smo si pridobili svobodo in čuvajmo jo torej s silo svoje duševne
moči in ne s surovo silo izgredov. Nikakih izgredov, ni-kakih nemirov! Vsakdo se mora brezpogojno pokoriti rediteljem in redarjem. To zahteva naša narodna čast in naš narodni ponos. — Manifestacijski odbor.
Proslava narodnega praznika v Narodnem gledališču. Z ozirom na veliki narodni praznik proslavi tudi naš prvi kulturni zavod, Narodno gledališče, ta pomembni dan. In sicer bo popoldne ob pol 3. igrana Jirasekova narodna igra »Laterna« izven aboneinenta. Zvečer se ponovi komedija srbskega pisatelja Nušiča »Svet«. Pred igro samo deklamira g. nadrežiser Hinko Nučič Simon Gregorčičevo pesem »V p o p c 1 n č n i n o č i«. Po deklamaciji živa slika »Vstajenj e«, pri kateri deklamira mala Bogumila Nučičeva pesem »Lije pa naša domovina«. 2ivi sliki sledi igra. Opozarjamo, da se prične celotna večerna predstava ob 8. zvečer.
Služba narodno straže bo v torek permanentna — ves dan — in ne le med časom sprevoda, in sicer po mestu in predinestih in ne le v sredini Ljubljane. Patrulje narodne straže bodo hodile ves dan in tudi ponoči ter skrbele za red in mir. Policija ie podrejena narodnemu odboru in se mora vsakdo rediteljem in redarjem brezpogojno pokoriti.
Častniki in vojaki Jugoslovani, ki se v uniformi udeleže manifestacije, se zberejo v Prešernovi ulici.
Starši ne puščajte otrok jutri brez nadzorstva. Pustite jih k manifestaciji, in sicer sc naj zberejo najpozneje ob pol 9. pri svojih šolah, da se udeleže manifestacije pod nadzorstvom svojih učiteljev in učiteljic.
Pozor! Ne puščajte jutri hiš brez nadzorstva, radi tatov in raznih klatežev. Sicer bodo narodni redarji stražili po Ljubljani in predinestih, vendar ne bodimo sainl malomarni.
Vabilo. Gg. državni in deželni poslanci se naprošajo, da se udeleže narodnega praznika z balkona deželnega dvorca.
Marselieza.
Na boj, svobode levja četa, napočil Ti je slave čas! še živi tiranija kleta. prapor dviga krvav zoper nas!
Buče grozi ob meji rodni rohnenja tujčevih vojska, da bi tik našega srca klale žene, dece rod negodni!
Orožje bojno v dlan!
K zastavam borci vsi!
Naprej! Naprej! Prst žejna ie nečiste njih krvi!
Ljubezni domovinske sila k »sveti jači rok zamah!
Ti, prostost, svoboda mila, stopaj v svojih branivcev vrstah!
Duh zmage plane nam v zastave na bojni vrisk mogočni tvoj.
Da v prah razbit sovražni roi Vidi nas v plamenih tvoje slave!
Orožje bojno v dlan!
K zastavam borci vsi!
Naprej! Naprej! Prst žejna je nečiste njih krvi!
Organizacijam in sodrugom zaupnikom.
Delavski zaupniki so sklenili, da počiva jutri delo povsod, kjer obrat ni potreben iz javnih interesov.
Reditelji in zaupniki organizacij se zbiralo ob pol osmih zjutraj na dvorišču v Šelenburgovi ulici 6; organizacije pa od 8. do pol 9. istotain. Od tam se podajo ti za-stopuiki ob 9. na zbirališče pred hotelom »Slon«.
Naši reditelji, ki še niso dobili oznakov (rdečih), jih dobo pri sestanku v Šelenburgovi ulici.
2eieti Je, da se posamezne stroke zberejo v skupine ter se razvrste za rdečo zastavo svobode, ki je najprimernejši znak za sedanjo dobo. Za zastavo bodo korakali članice in člani »Svobode«, za njimi pa se razvrste posamezne stroke, tovarne in drugo delavstvo po navodilih glavnih rediteljev, ki bodo nosili rdeče pasove na rokavu.
/
Naša manifestacija velja le svobodi in pravicam, zato bo dostojanstvena, brez osebnih ovacij, brez poklonov na desno ali levo, ker hočemo s to manifestacijo dokazati, da umevamo duha demokratizma in svobode tudi za nas sarae.
Vabimo pa vso iskrene prijatelje in prijateljice, da si preskrbe kolikor mogoče socialno demokratično oznake in da so točno na svojem mestu.
Naša manifestacija.
V	Ljubljani imamo jutri narodni praznik. Ljubljanski zaupniki socialnodemokratičnih organizacij so sklenili, da se tega praznika, ki ga pri rede vse slovenske stranke, udeleže, ker priznavajo veliki trenutek osvoboditve slovenskega naroda posebe in jugoslovanskih narodov vobče iz tisočletnega jerobstva, ki je oviralo svoboden razvoj teli narodov.
Delavstvo pa ne manifestira ta dan le za narodno svobodo, marveč, naglasa s svojini nastopom zlasti tudi nujnost ureditve demokratične in socialno pravične družbe naglasa z vsem poudarkom enakopravnost de ■ lavstva in zagotovitev socialne eksistence, ki ju doslej ni imelo. Ob ureditvi nove državne skupnosti je to postulat, v katerem delovno ljudstvo ne sme in ne bo popuščalo. Če pregledamo našo družbo, nas neprijetno dirne, da morajo prav tisti sloji, ki delajo vse svoje življenje za kapital v obrti, v kmetijstvu, v trgovini, v pisarnah, kot mali obrtniki, v šoli, v rudnikih, v tovarnah itd., živeti v siromaštvu in umirati še v večji bedi. To je velikanska krivica, ki jo prizadeva družba veliki večini ljudstva in proti tem krivicam je naperjena obenem naša jutrišnja manifestacija.
Minimalna zahteva slovenskega ljudstva ob tej priliki je politična enakopravnost in izvedba zadostne socialne preskrbe ter delavskega varstva.
Slovenski proletariat, delovno ljudstvo vseh kategorij, v tem znamenju proslavimo narodno svobodo z narodnim praznikom, v tem znamenju se udeležimo veličastne manifestacije. Ce je slovenski narod res demokratičen, če hočemo v tej novi tvorbi ustvariti tako domovino, ki bo dala narodu, ljudstvu to, kar mu po pravici gre, potem je sedaj, ko urejujemo svojo domačo hišo to najlažje. Nič drugega ni treba k temu kakor pošteno in odkritosrčno voljo. Delavski zaupniki in zastopniki bodo na braniku, zato pa je potrebno, da se zberejo okolo njih vsi sloji, ki čutijo potrebo take ureditve, vsi tisti, ki so bili zatirani, ki niso imeli pravic, ki so poginjali in še ginejo v bedi.
Udeležimo se manifestacije, da pokažemo svoje veselje nad bližnjo svobodo našega svobodnega razvoja in obenem, da manifestiramo za enakopravnost doslej zatiranih slojev v novi državni tvorbi, ki se pravkar ustanavlja!_________
Poziv uradnikom v tujini in vpokojenim uradnikom.
Avstrijska administracija je razkropila naše uradnike po celi Avstriji. Radi tega se na haja v tujini mnogo jako sposobnih in narodnih uradnikov.
Narodni svet v Ljubljani poživlja uradnike, ki bivajo izven jugoslovanskega ozemlja, da sporočijo nemudoma Narodnemu svetu v Ljubljani svoj naslov ter natančno opišejo pe-sel, ki ga izvršujejo. Pripravijo naj se tudi, da se vrnejo v domovino takoj, ko jih bo N. S. pozval.
Ravno tako poživljamo tudi vse gospode uradnike, ki so že vpokojeni, ne glede na to, ali bivajo v domovini ali v tujini, da sporoče nemudoma Narodnemu svetu svoj naslov ter da natančno opišejo posel, ki so ga v zadnjem času svojega uradovanja izvrševali. Prosimo, da se tudi ti gospodje pripravijo, da bodo po svojih močeh služili domovini.
Ljubljana, 27. oktobra 1918.
Za predsedstvo N. S.:
Ivan Hribar s. r.	Dr.	Jos.	Jerič	s.	r.
_____________Josip Petejan s. r._______________
Vojna poročila.
Italijanska ofenziva, — Ententne čete prekoračile Piavo.
Dunaj, 26. oktobra. Uradno sc razglaša: V pokrajini Sedmih občin se po neuspehih, ki so jih doživeli Italijani in Francozi, boji včeraj niso nadaljevali. Vzhodno od Brente je prišlo do l)ute borbe, ki je trajala tja v noč. Gorišča boja so bila zopet Monte Asolone in Monte Per-tica, katerih se e sovražnik večkrat polastil, a smo jih vedno zopet v protinapadu vzeli nazaj. Samo s težkimi žrtvami se je posrečilo Italijanom proti večeru se na
oboli straneh gora zopet ustaliti. Vsi sovražni napadi, da bi severovzhodno Montc Pcrtica vdrli v naše črte, pa so ostali brezuspešni. Tudi novi napadi na Spinuecio so se ponesrečili ob hrabrosti braniteljev. V kotlini Alano so naše varstvene čete zavrnile italijansko sunke. Nastop naših vrlih-čet je zopet vzvišen nad vso hvalo. Ce zasluži iz predvčerajšnjih bojev zapadno od Brente posebnega priznanja še gorenjeogrski pešpolk štev. 125, je včeraj v pokrajini ob Asolouu zlasti hrvatski domobranski polk štev. 27 s svojim samostojnim sodelovanjem pri bojih sosednega odseka bistveno pripomogel k utrditvi fronte. Soglasno se zopet priznava delovanje artiljerije, ki se je s svojim sodelovanjem s pehoto slavno udeležila pri borbi za obrambo boiišča. Infantrijski in bojni letalci so nastopili enako uspešno v izvidni službi kakor v boiu.
V Srbiji smo se korakoma umaknili v pozicije pri Krušovcu. Na albanskem bojišču nobenih večjih bojev.
Dunaj, 27. oktobra. Uradno se razglaša: V pokrajini Sedmih občin je sovražnik izvršil včeraj zopet več močnih napadov, ki so bili vsi zavrnjeni deloma v bli-žinskem boju, deloma v protisunku. Nadaljnji napadalni poskusi so se ponesrečili že v našem obrambnem ognju.
V	gorovju vzhodno Brente traja bitka z nezmanjšano silo dalje. Boj je divjal cel dan. V ozemlju Col Caprile smo sovražniku osvojeno ozemlje zopet iztrgali. Monte Asolone smo v naskoku zopet osvojili. Na Monte Pertice so naše čete do večera napredovale do kope; ponoči smo tudi kopo vzeli z naskokom. Ponovni poskusi sovražnika, da bi sc ustalil v pokrajini Fontana Secca, so se izjalovili. Tucfi na Montc Spinuccia so bili vsi sovražni navali odbiti. Hrabrost naših čet ne zaostaja za najslavnejšimi čini prejšnjih bitk. Ob Piavi' se je silni artilerijski boi včeraj nadaljeval. Ponoči se ]e na obeh straneh Montella pričel silen napad entent.e Na on>h točkah, kjer so je sovražniku posrečilo prekoračiti reko, se bijejo srditi boji.
Balkansko bojišče: V Srbiji se premikanje naših čet po načrtu nadaljuje. Kragujevac smo prepustili sovražniku. V' Albaniji nobenih posebnih dogodkov.
Berlin, 26. oktobra. (Uradno.) Na mnogih delih fronte se vrši silna, vsled sijajne hrabrosti naših čet uspešna borba. V nižavi ob Lysi ter med Lyso in Schel-do je sovražnik ljuto napadal, na levem krilu smo napad zavrnili, severno od Schelde pa smo sovražnikovo prodiranje kmalu ustavili. Našo novo črto med Ingvyghe-mom in Avelghemom smo obdržali. Med Oiso in Aisno so napadli Francozi na 60 kilometrov široki fronti. Glavni napad so naperili Francozi na odsek med Oiso in Ser-ro. Sovražnik se ie ustalil v Villers le Sec. V odseku Serre-Souche je dosegel sovražnik naše črte pri Mosti-ersu in Froidmontu ter pri Pierrepontu. Zapadno od Ai-sn so bili najsrditejši boji med Nizy le Conte iu Aisno. Sovražnik je zasedel višine zapadno od Aisne. Na drugih delih fronte so bili sovražni napadi zavrnjeni. Na obeh straneh Moze so bili le manjši boji.
Berlin, 26. oktobra zvečer. Na Flanderskem miren dan. Delni boji med Scheldo in Oiso. Od Oise do Aisne so Francozi šc napadali z močnimi oddelki, južno Oiso so bili ustavljeni.
B e r 1 i n, 27. oktobra. (Uradno.) Na Flanderskem nobenih posebnih dogodkov. Sovražnik obstreljuje belgijska mesta in kraje za našo fronto. Sovražnik je zasedel Fglefontaine. Med Oiso in Aisno so Francozi nadaljevali svoje napade. Vsi njihovi trdovratni poskusi, prebili našo fronto, so ostal' brez uspeha.
Berlin, 27. oktobra zvečer. Današnji dan ie potekel brez večjih bojev.
Ameriška armada v Franciji.
NVashington. 26. oktobra. Uradni izkaz javlja, da jo bilo dosedaj prepeljano na Francosko bojišče 2,800.000 mož ameriške armade.
Politični pregled.
-	Nemški zastopniki se pogajajo z Jugoslovani. Zastopniki nemških narodnih manjšin v bodoči jugoslovanski državi so so pretečeni petek zglasili v Jugoslovanskem klubu ter so izrazili željo, da bi se pričeli neobvezni pogovori o zadevah, ki se bodo tikale našega ozemlja, ter da se informirajo glede nemških narodnih manjšin v bodoči Jugoslaviji. Razgovor je imel zgolj informativen značaj.
-■> Grof Clary odstopil. Kakor smo že poročali, je štajerski namestnik grof Clary podal svojo demisijo. Na Štajerskem se izvrši sedaj velika reorganizacija za nem-ško-štajerske pokrajine. Ustanovili se bedo posebni gospodarski komisarijati z obsežnimi pravicami, ki bodo kontrolirali državno in deželno upravo. Sklenilo se ie, da se imenuje dr. Viktor Wiitte za gospodarskega komisarja na Štejerskem in dr. Arnold Eisler za njegovega namestnika. Tema dvema bo podrejeno namestništveno uradui-štvo. Namestništvo mora izvesti vse odredbe gospodarskih komisarjev. Vse te odredbe veljajo samo za nemški del Štajerske, ker pripadajo vse slovenske pokrajine jugoslovanski državi in nimajo ničesar opraviti z gospodar-skimi komisarji v Gradcu. Rekvizicije gospodarskih komisarjev za slovenske dele Štajerske niso veljavne. I ri-hodnje dni se razglasi tozadevna naredba Narodnega sveta.
O ustanovitvi dnevnika neodvisnih socialnih demokratov v Berlinu piše »Leipziger Volkszeitung«: »Berlinska organizacja neodvisne socialne demokracije je zahtevala dovoljenje za izdajanje dnevnika v Berlinu. Tozadevna zahteva je šla pismenim potom v pisarno državnega kanclerja, ki pa ni dal nobenega odgovora. Zato je interpeliral sodrug Haase o usodi te pismene zahteve in prejel odgovor, da je bila ta zadeva izročena vojnemu ministrstvu! To je nov* sad »demokracije«, nadaljnje znamenje, kaj je pričakovati od te »ljudske« vlade: Vojni minister odloča o tem, naj-lj politični list izhaja ali ne!
— Kako so menjajo časi tudi v Nemčiji. V januarju letošnjega leta je izbruhnila po veliki stavki v Avstriji tudi stavka v nekaterih mestih Nemčije, posebno v Berlinu. Še danes sedi v ječali mnogo dcseteric ljudi, obdolženih, da so hujskali tedaj na to delavsko stavko. Dne 20. januarja so se oglasili pri državnem tajniku za notranje zadeve socialno-demokratični poslanci obeh struj iu zahtevali od njega, da naj ugodi delavskim željam. »Državni tajnik je izjavil«, so je glasilo tedaj uradno poročilo, »da ga je sicer volja govoriti s socialno-demokra-tičnirni poslanci, z delavci, ki pa ne pripadajo državnemu zboru, pa se o takih vprašanjih, ki se nanašajo na splošne, politična vprašanja, ne more pogajati. Vprašanja te vrste spadajo pred zakonodajni zbor. Razgovor se, glede na to, ni vršil«. Ta episoda je danes gotovo zanimiva. Danes, v najtežjih urah nemške države, ko se že ziblje državni tron, je pa poklical »po božji milosti nemški cesar, pruski kralj itd.« Viljem II. zastopnike nemškega delavstva v ministrstvo, jim dal naslov »cxellence«, pa ne samo to. V nastopnem govoru nove vlade je izjavil baden-ski princ Max kot del vladnega programa delati v sporazumu z zastopniki delavskih organizacij za delavska vprašanja, torej z onimi, ki jih še letos niso pustili niti čez prag gospoda drž. podtajnika. Pa: Tempora mutantur
—	časi se spreminjajo — tudi v Nemčiji, v deželi kazni in milosti božje.
— Praga uraduja samo v češkem iezlku. Praški mestni svet je na svoji zadnji seji sklenil, da uraduje odslej tudi z vojaško oblastjo samo v češkem jeziku.
— Jugoslovanski odbor v Londonu proti cesarleve-mu manifestu. Jugosovanski narodni odbor v Londonu objavlja v imenu vseh jugoslovanskih organizacij izjavo, s katero odklanja cesarjev manifest o ureditvi Avstrije. Odbor izjavlja, da vlada ni upravičena govoriti v njihovem imenu ter pravi, da so reforme, katere predlaga manifest, zgolj hinavščina. Jugoslovanske aspiracije da sc nikdar ne morejo uresničiti v okviru monarhije.
Hrvatska odpove nagodbo z Ogrsko. Iz Zagreba se brzojavno poroča, da je seja hrvatskega sabora sklicana na dan 29. oktobra, da prekliče in odpove nagodbo z Ogrsko.
— Cesar Viljem naj odstopi. Norimberška »Friinki-sche Tagespost« nadaljuje svojo kampanjo ža takojšen odstop nemškega cesarja. Kjer stojimo danes — tako piše list — smo stali takoj po izbruhu vojne. Vsak dan stane na tisoče življenj, ker nima nihče poguma izpolniti onega pogoja za premirje, kateri mora biti izpolnjen. Ce hočemo 'premirje, Viljem II. ne sine biti več nemški cesar. Ali res ni nikogar v Nemčiji, ki bi povedal cesarju, kai mora storiti. Kje jo tisti Hiendenburg, ki bi povedal vladarju, kaj je njegova dolžnost? Ce kancler nima tega poguma, naj mu pove Scheidemann, da ljudstvo ne želi ničesar bolj, kakor da pokliče cesarja na odgovor za človeška življenja, katera ima na vesti. Petdeset mesecev so nam razlagali, da je najvišja dolžnost za domovino umreti. Nihče ni imel več besed za to, kakor Viljem II. Za domovino jih je dovolj umrlo; drugi pa hočejo za domovino živeti- Da bo to mogoče, mora Viljem II. nehati biti vsenemški cesar in pruski kralj!
Rumunija poseže zopet v volno? Z Dunaja se brzojavno poroča: Vsi rumunski poslanci so bili nujno pozvani, naj se takoj vrnejo v domovino, ker grozi zopet vpad rumunskih čet na Sedrnograško in v Bukovino.
-	Rumunlia proti ratifikaciji miru, Rumunski ministrski predsednik Marghiloman in vnanji minister'Arion sta nameravala odpotovati na Dunaj v svrho ratifikacije mirovne pogodbe. Rumuuska vojna stranka pa ju ni pustila preko meje.
— pogoji premirja za Avstro-Ogrsko. Kakor je našim čitateljem že znano, se zastopniki Narodnega vječu že nahajajo na potu v Švico, da opravijo tam velevažno delo ne le za svoj narod, temveč tudi za vse ostale narode monarhije. Poskušali bodo izvedeti, pod katerimi pogoji bi bila ententa pripravljena, skleniti premirje z monarhijo in tako omogočiti čim najhitrejšo konsolidacijo novih narodnih držav. Naši zastopniki prihajajo pri tem iz načela, da se jugoslovanski, češki in poljski narodi ne nahajajo v vojnem stanju z ententnimi državami in da je treba torej vse storiti, da se n&še vojaštvo čim prej umakne s fronte. Isto željo pa gojijo tudi Nemci in Madžari, ki se že intenzivno pripravljajo na demobilizacijo. Politični krogi so mnenja, da bi dosega premirja za Av' stro-Ogrsko ne bila nemogoča na naslednji podlagi- I 0 jevanje preneha. Češki Narodni vybor in Narodno
se konstituirata kot narodni vladi, ki prevzame a a -oj vso upravo svojega narodnega ozemlja v monarhiji. Jugoslovanske, češke in poljske čete se takoj odpokličejo s fronte ter stavijo narodnim vladam na razpolago. Ob-
Stev. 247.
NAPREJ.
Stran 3.
mejne pokrajine zasedejo po potrebi mednarodne čete. Ententa da takoj dovolj živil na razpolago, da se preskrbe čete in civilno prebivalstvo. Narodne vlade pošljejo komisije, ki bodo razpravljale o politični in gospodarski likvidaciji nekdanjega skupnega razmerja. Končno narodne vlade določijo mirovne delegate ter pripravijo volitve v konstituanto. — Zatrjuje se, da resni dunajski krogi odobravajo ta načrt.
— V Bosni so širi četaštvo. Vsled umikanja naših čet iz Srbije in Albanije se je zelo hitro razširilo ‘111 se še širi četaštvo, posebno v obmejnih krajih Crne gore in Sandžaka. Četaši so dobro oboroženi. Ob srbsko-bosen-slci meji obvladujejo ceste in prometna pota v večjih razdaljah. Rop in plenitev sta na dnevnem redu. V raznih okrajih je razglašen preki sod.
— Ogrsl.i Narodni svet. Iz Budimpešto se brzojavno Poroča: V palačo grofa Karoljija so prišli v soboto zastopniki Karolyiieve stranke, socialnih demokratov in meščanske radikalne stranke. Na konferenci so na predaš grofa Karolyija sklenili, naj se ustnovi ogrski Narodni svet. Na ogrski narod je bila izdana proklamacija, ki naznanja* ustanovitev ogrskega Narodnega sveta in Precizira v dvanajstih točkah znano zahteve omenjenih strank kot najnujnejšo nalogo sedanjega treneotka. Proklamacija zahteva zlasti priznanje novo nastalih avstrijskih narodnih držav in izjavlja, da je neodvisna Ogrska pripravljena stopiti ž njimi v tesno gospodarsko in politično zvezo v prepričanju, da bodo oni upoštevali nič manj upravičene interese Ogrske. Končno poživlja Narodni svet vse inozemske narode in vlade, naj iščejo neposredne zveze z ogrskim Narodnim svetom v vseh vprašanjih, ki se tičejo Ogrske.
— Zgodovinski dogodek v Debrecinu. V Dcbrecinu, kior je bil ravno sedaj cesar pri otvoritvi nove univerze, so io dogodilo v revolucijskih letih 1848.—49. to-le. V reformirani veliki palači je razglasil 14. aprila 1849 Ludvik Košut, ne glede na persotalno unijo, neodvisnost Ogrske.
—- Poljski klub prenehal. Državnozborski Poljski klub je prenehal obstojati. Osnuje se zveza poljskih državnih poslancev, v katero vstopijo vsi člani bivšega kluba, Vscpoljaki in poljski socialni demokrati. Nova zveza se danes v Krakovu konstituira.
Dopisi.
iz kranjskih učiteljskih krogov nam pišejo: Težko vojno-draginjsko doklade so nam naposled učiteljem vendarle izplačali, in sicer aktivnim in penzlonlstom. Po dolgem moledovanju oziroma pretenju smo naposled 'ondar dobili svoto, ki pa ni primerna ne našemu trudu ■in bedi, ne našemu stanu in razmeram. Par sto kronic — lepo Vas prosim, kaj je to v današnjih dragih časih! Cim so nam jih dali, izginile so takoj v žepih naših Manlhaj-cev in zdaj smo zopet suhi kakor poper. A gojili smo vendar nado, da dobimo v kratkem par sto kronic na-bavnega'prispevka kakor lani, a uprav te dni smo čitali, da nam jih ministrski predsednik odreka, ker jih nima odkod vzeti. Za častnike pa imajo denar, ki vživajo itak /.e lepo plačo in žive kot groii; le za ubogo učiteljsko paro nj nikjer kakega — »fonda«. Celo preprosti ljudje vživajo večjo podporo. Uprav te dni sta se mi hvalili dve bajtarici: ena da ima nad 200 kron mesečne podpore, druga pa celo nad 360 kron. ker ji je mož padel v vojni. ■Ni čuda, da si poslednja celo »kokoške privošči«, dočim mi učitelji niti nezabeljenega krompirja nimamo! Taka .io pravlčneost v tej blaženi Avstriji!
Iz selško dolino se nam piše: Naše poštne razmere so pod vso kritiko. Gospa, ki ima v najemu vozno pošto, /e teden dni ne vozi, češ, da so njeni konji »opešali«. Lepa tudi ta! Če so »opešali« že zdaj, kaj bode še za zimo? Njej nese poštna vožnja lepe denarce, a če ne mara svoje službe vestno opravljati, naj jo prepusti človeku, ki bo poskrbel čilejše konje in bo svojo službo vestnejše opravljal. Pomislite: ves promet je ustavljen: Potniki se ne morejo več voziti v iroštnem vozu, paketi zastajajo itd. Večkrat se godi, da tudi peš ne gre poštni sel v Loko in nazaj: vsled tega izostaja tudi domači pismonoša, tako da po več dni ne dobimo v roko nobenih časnikov in pisem. In, pomislite, to v današnjih časih! Ali ni to pravi škandal. Kaj pravi k temu poštna direkcija v Trstu? Kako dolgo še bo h grehu molčala?! —
Jutrijšnja številka „Napreja“ izide zaradi narodnega praznika ob 7. uri zjutraj.______________________
Dnevne vesti.
—	Konec preventivne cenzure. V zmislu sklepa »Narodnega sveta« je javilo danes ljub-lia»sko slovensko časopisje politični cenzurni “da smatra preventivno cenzuro za od-I™;. Zato ne bo od danes naprej več po-Mijaio d ls°v svojih listov v predcenzuro.
slovenskim pevcem. Na sobotnem sestanku, katerega so se udeležili zastopniki »Glasbene Matice«, »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona«, je bilo v proslavo narodnega praznika sledeče ukrenjeno: Pevski zbori s«, zbirajo pod društvenimi zastavami v torek ob
8.	uri dopoldne pred »Narodnim domom« in nastopijo v sprevodu po sledečem redu: 1. zastave, 2. društveni odbori, 3. pevke, 4. pevci. Pelo se bode pred deželnim dvorcem, pred magistratom, pred škofijsko palačo in pred Prešernovim spomenikom, povsod po en skupen zbor, in sicer: »Slovenec, Srb, Hrvat«, »Jadransko morje«, »Slovenec sem« in »Od Urala do Triglava«. Dijaki in drugi izven zborov stoječi pevci naj se porazdele med mani -festacijskim sprevodom tako, da bodo imeli v oddelkih vodilno petje naših narodnih himen, da nastane na ta način ves sprevod velikanski, ves čas prepevajoči zbor. Popoldne sodelujejo pevski zbori na Jugoslovanski veselici, katera se vrši ob 3. uri popoldne v »Unionu«.
Skupna pevska vaja za vse ljubljanske narodne pevce se vrši danes, pondeljek zvečer, ob pol 9. uri v »Glasbeni Matici«. Poleg društvenih pevcev udeležite se te pevske vaje tudi izven zborov stoječi pevci. Pridite vsi!
—	Narodni urad za prehrano. Aprovizacijski odbor našega Narodnega sveta se je v soboto obširne bavil z vprašanjem, da se čim prej osnuje lasten urad za prehrano, ki bi prevzel vse organizatorične, kupčijske, pa tudi oblastnijske funkcije dosedanje dunajske centrale. Od dunajske centrale ni pričakovati nič več, zaloge, ki jih še imamo, pa so izčrpane; grozi nam najhujše, ako si sami ne pomagamo. Aprovizacijski odbor jo izdelal v to svrho konkretne predloge, katere je predložil Narodnemu svetu v odobritev in razglasitev. Nadejati se je. da bo že prihodnje dni ustanovljen naš lasten narodni nrad za prehrano, katerega prva naloga bo, storiti vse, da postanejo naše jugoslovanske dežele enotno aprovizacijsko ozemlje. Ce se to posreči, bo odstranjena najhujša nevarnost za našo prehrano.
Odbor »Narodnega gledišča« poživljamo, da naj napravi pri oddaji vstopnic vendar že kak red. Razmere, ki vladajo tu, so neznosne: večino obiskovalcev mine veselje do obiska, pa tudi gorenje niso Ljubljani prav nič v kras. Cakalec dobi od vsega vtis, da ga ima gdč. blagajničarka za norca. Čemu je treba pisati v časnike, da se odpira gledišče pri predstavah izven abonementa ob 9. uri dopoldne, ko ni to istina? Čemu je treba čakanja, ko ne dobiš vstopnic? — Stopimo 11. pr. ined čakalce v nedeljo 27. t. m.! Predstava izven abonementa; torej oddaja vstopnic se začne ob 9. tiri dopoldne. Nabira se ljudi čim dalje več, in to pred enimi izmed stranskih vrat (desnimi). Prerivanja več kot preveč. Večina odraslih ljudi odhaja nejevoljnih, kajti bližamo sc 10. uri. Nikdo še ne odpre vrat... Konečno se spomni nekdo izmed vratarjev, da bi bilo že čas spustiti potrpežljive čakalce k blagajni?! Kje bi jih pa spustil? Desnih vrat ne morem odpreti; preveč pritiskajo nanje... in odpre se polovica — srednjih vrat... Vse se zaleti vanje ... Prerivanje, suvanje, prošnje, nekdo pade, drugi padajo nanj... konečno je ta ... notri. Sedaj pa k blagajni... Kdor ima več sile, prej je tam. Na najslabšem mestu so dekleta in žene. Mogoče si prišel prav blizu blagajne, pa kaj — če tudi si prvi — ne dobiš ničesar. Nobenega stražnika nikjer, pa tudi ko pride ta čez pol ure, ni dosti boljše. Najprej pridejo na vrsto znanci in neznanci, sorodniki in nesorodniki gdč. blagajničarke; ti vsi gredo k blagajni od desne strani ali pa pod ograjo... Na desni bi se imelo Io odhajati! Vsak teh odnese po deset vstopnic, drugi pa čakajte! Ce bo kaj — bo, če ne — tudi dobro... Na levi se jeze, mrmrajo, vpi-jojo — pa kaj to komu mar. Levica je tako navadno opo-zicionalua, to pa pomeni, da vpije... Stražnik gleda, časih reče kaj... »Pomagaj si sam!« pravi pregovor. Popolnoma si že zmečkan, raztrgan, moker od potu — pa kaj to! Vse rezervirane karte še niso oddane! Ko pa prideš konečno na vrsto — si med pravimi čakalci eden prvih — »prosim n. pr. galerijske sedeže«, dobiš za odgovor: »Ničesar nimam več, kot parterne sedeže!« Sedaj ti pa že mine vse veselje gledati to in z »veseljem« nad prvim »Narodnim glediščem« odideš... Vseh ljudi pred teboj ni bilo toliko, da bi mogli pokupiti vseh sedežev! Ali to je: večina se rezervira, kar pa ostane pa dobe eni, drugi ničesar. Eden veliko ozir. vse; drugi malo, največkrat nič! Saj menda za galerijo ni abonementa! Za parter je enako; le to je: tu je več sedežev, več prostora. Godi se to dan na dan. — Ni-li odpomočka temu?! Ne morete zmanjšati drenja; ali se ne morejo napraviti vrste po dva i ali tri ljudi?! Čemu je treba blagajničarja, ko ničesar ne dobiš?! Ali res ne tnore biti boljše!? Nikomur so naj ne dajo »pod roko!« Vsi v lepe vrste, kjer 110 bodi drenja! Enakopravnost, kje si? Jugoslavija valovi od besed: »Svoboda! Bratstvo!«, ali k temu sledi tudi »Enakopravnost«. »Liberte!« »Praternite!« ne moreta biti brez »Egn-litč!« Torej poživljamo še enkrat, da odbor »Nar. gled.«. naj napravi končno že red! — Več obiskovalcev »Nar. gledišča«.
—	Hrvatska siročad preskrbljena za zimo. Iz Zagreba nam pišejo: Osrednjemu deželnemu odboru se je posrečilo nabaviti za siročad za pol milijona kron raznih tkanin za obeleke. Zagrebška tovarna usnja je dala na razpolago 600 parov čevljev, pa tudi iz drugih krajev ie bila darovana znatna množina usnja za čevlje hrvatski siročadi.
— Dovolitev nad 100%nih doklad za občino Dobrova.
Občini Dobrova se s pridržkom naknadnega odobrenja deželnega zbora dovoljuje, da sme pobirati za leto 1917. 150%no doklado na vse direktne davke razun dohoda-rine in plačarine.
— Podružnica avstroogrske banke v Bežigradu, ki je bila leta 1916 ustanovljena je bila, tako pravi uradno poročilo te dni razpuščena.
- Socialno-demokratični dnevnik »Vorwarts« bo izhajal od 1. novembra dalie dvakrat na dan.
— Preskrba nezakonskih otrok vojakov. Današnja ureditev otroškega varstva in mladinske preskrbe, ki dela predvsem na to, da si zopet opomore človeški rod vsled velikanskih izgub po vojni, zahteva, da se razširi ta oskrba tudi na nezakonsko otroke. Po najnovejšem, že izdelanem načrtu dobe nezakonski otroci po padlih ali umrlih vojakov isto vzgojevalnico, kakor zakonski otroci vojakov, če so podpore potrebni. V tem slučaju se le zahteva, da se je ugotovilo očetovsko sodnijsko ali pa iz-vensodnijsko.
— Draglnjske doklade ljudskošolskemu učiteljstvu v Istri. C. kr. deželni šolski svet je nakazal pravkar aktivnim in umirovljenim istrskim učiteljem zvišane draginj-ske doklade za leto 1918. in sicer zaseefaj v iznosu tri-četrt v zak. z dne 26. avgusta 1918. drž. zak. štev. 319 določenih zneskov. Te draginjske doklade bo mogoče dvigniti že v prihodnjih dneh pri pristojnih plačilnih uradih, ki so tudi pooblaščeni izplačati po 40 K vsakemu, ki ie za leto 1917. prejel doklado za nabavo.
— Avstrijski sladkor v Turčiji. Po poročilu lista »Sa-bath« je bilo pripeljano v prvi pologici septembra v Carigrad iz Avstrije 700.000 kilogramov' sladkorja. Časopis upa sedaj, da pade cena sladkorja v Carigradu. Torej Turki bodo imeli sladkor, mi bomo pa gledali.
— Španska bolezen v Trstu pričenja navidez ponehavati. Ker primanjkuje statističnih podatkov in potrebnega statističnega materiala, ne moremo imeti niti ofi-cijelnih statističnih poročil o poteku epidemije. Vendar se lahko konštatira, da imamo pri nas to bolezen že od fe-bruvarja t. 1. Zakaj od tega meseca naprej se veča število bolnikov in število smrtnih slučajev radi pljučnice. Skoro gotovo je, da je pripisati večino slučajev smrti radi pljučnice španski mrzlici. Tako je bilo mogoče konšta-tirati skoro gotovo, da je umrlo v poslednjih tednih meseca septembra nad 550 oseb radi španske bolezni. Števila vseh bolnih na tej bolezni ni mogoče določiti. V Berlinu, kjer je bolezen že jenjala, sc je določilo da je umrlo 11/a% od vseh bolnih. Ako se določi tudi za Trst enak odstotek umrljivosti radi te bolezni, tedaj bi znašalo število bolnikov na španski mrzlici okrog 30.000 do 16. oktobra. Zdravniki so konštatirali šele v poslednjih dneh, da začenja epidemija pojenjati. In bilo bi res čas. Vsaj mi voščimo to ljudstvu iz globine srca.
— Z nožein napadla moža. V ulici del Bosco 40 v Trstu stanujoči tridesetletni Emil Supansich ima sicer ženo, s katero je ravnal zelo grdo. Sprijaznil se je bil namreč z neko drugo žensko, kar gotovo ni bilo všeč njegovi ženi. To je poslednjo zelo razburjalo. Ko je nekoč zalotila svojega moža z ono drugo, je njeno razburjenje prekipelo. Pograbila je za nož in mu ga zasadila \ prsi in v hrbet. Ranjenca so prepeljali v bolnico. Dvomi se, da bi mogel okrevati.
-— Verjetnost za mir. V Londonu, kjer ima javno mnenje pač največ vpogleda v svetovno politiko, je bilo razmerje stav, da bo sklenjen mir še to leto 4:6. za mir pred koncem marca 1919. pa 6:4.
Obleke za odpuščene nemške vojake. Nemška državna oblačilnica je obvestila, da je določila vojaška uprava za potrebne odpuščene vojake 750.000 oblek in 250.000 sukenj, na-reienih iz vojaškega blaga, poleg tega pa še 500.000 novih oblek. Vse to bodo oddajali vojakom brezplačno ali pa proti majhni odškodnini, za kar je dovolil državni zakladni urad 21 milijonov mark. Tako skrbe za ljudi v Nemčiji.
— SHka iz stare Avstrije. Osebni promet na avstrijskih železnicah je omejen na minimum, ljudje se vozijo na strehah železniških voz in na odbijačih, tako da je dandanes vožnja nekaj groznega. Pa pride v Avstrijo nemški princ iz Koburga. na poti je na Dunaj. 2e na meji slavnostni oiicielni sprejemi, za vožnjo pa mu je preskrbela'uprava zanj in njegovo spremstvo, sestoječe iz sedmih članov, velik vagon na šestnajstih kolesih. Ta vagon so pripeli brzovlaku, ki je odpeljal visoko gospodo na Dunaj. Ko pa je imel njegov vlak v Bischofshofnu uro zamude, je moral čakati brzovlak, s katerim sc je potem odpeljal princ na Nemško radi te gospode celo urn na kolodvoru. Tako se vozijo princi v Avstriji.
Umetnost in kirjževnost.
Za Narodno Galerijo! Slovenska beseda še ni blestela v knjigi, ko je že roka neznanega slovenskega umetnika v srednjem veku ustvarjala znamenite umetnine po cerkvah in dvorcih. Ob času renesanse je padel na slovensko zemljo odsvit novo lepote, porojene v Italiji, in slovenski talent je sodeloval pri zgradbi ponosne stavbe beneške umetnosti. Doba baroka nam je rodila slovite mnetniko Misleja, Mencingerja, \Verganta, Cebcja, Sego,
poznejši čas Layerja in Langusa. Slovenski talenti Šubici, Ažbe in toliko drugih so delovali v tujini, in so pustili v tujini svoje naivečje umotvore. Genijalni Woli je umrl skoro pozabljen. Slovenska umetnost je tlačauila po svetu, njeni spomeniki so raztreseni. Slovenski čopič in dleto sta upodabljala slovensko zemljo, ovekovečila sta v svojih delih slovenski tip, a naš duh, ki živi v teh umotvorih, je nepozabljen. Dvesto let je minilo, kar je zatonila Aca-demia operosorum in z njo velika doba našega baroka; kmalu bo preteklo sto let, kar je Žiga baron Zois ustanavljal »Ilirski muzej« in ž njim »Galerijo slovenskih narodnih umetnosti«; petdeset let je prešlo, odkar so domoljubi poskušali v središču Slovenije ustvariti Umetniško galerijo. Letos slavimo petdesetletnico tistega -znamenitega dne, ko je podpisal vladika Strossniayer daplno nismo, s katerim je utemeljil ponosno galerijo Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Slovenska umetnost pa ni imela strehe in še danes nima svojega doma. Bila je tujka na lastnih tleh in med svetom. »Narodna Galerija« hoče zgraditi akropolo slovenski umetnosti. »Narodna Galerija« hoče zbrati dela slovenskega genija ter jih strniti v svetlo žarišče, iz katerega naj sije umetniška sila našega plemena. »Narodna Galerija« hoče postati zakladnica lepote slovenskega nasoda, njegov prosvetni zavod, ki naj odkrije lik lepote, kakor si ga je zasnoval slovenski upodabljajoči duh. »Narodna Galerija« bodi ustanova, ki naj združi v sebi absolutne vrednote naše umetnosti in ki naj stopi kot sestra k podobnim ustanovam drugih narodov, enaka jim ne po obsegu in zunanji veličini, pač pa po notranji moči in pomenu. »Narodna Galerija« bodi slovenskemu narodu tudi živ vir lepote in naj v stalnem sti-kfu s slovenskim umetnostnim gibanjem pospešuje razvoj naših umetniških sil do viška popolnosti. Mnogim narodom so ustanavljali take zavode vladarji in meceni iz preobilice svojih sredstev. Mi se obračamo na slovenski na-rod, da si ustvari tudi »Narodno Galerijo« sam, kakor je vse drugo dosegel iz lastnih moči. Ljubljana, meseca oktobra 1918. .-—Odbor »Narodne Galerije«.
Misel »Narodne Galerije« naj se razširi po vsej slovenski zemlji. Potrebna so obilna sredstva, a naložena bodo v narodu za stoletja in bodo nosila obilne duševne obresti. Redna članarina znaša 30 kron letno; enkratna ustanovnina 500 kron. — Želeti bi bilo z ozirom na važnost ustanove, da pri skladu za »Narodno Galerijo« sodeluje vse slovensko ljudstvo in da se je tisti, ki jim je mogoče, spomnijo z večjimi izrednimi darili. Denar je pošiljati na naslov: »Narodna Galerija« v Ljubljani.
Iz gledališke pisarne. V sredo zvečer, dne 30. oktobra 1918. se ponovi »C h a r 1 e j e v a teta« za abonenient »C«. — V četrtek je gledališče zaprto. Na odru so namreč vrši generalna skušnja za »Hamleta«, ki bo uprizorjen v petek, dne 1. novembra, na dan Vseh svetnikov,	_____
Zadnje vesti. Nemški odgovor Wilsonu.
Berlin, 27. oktobra. Nemški odgovor Wilsonu se glasi:
Nemška vlada je zvedela za odgovor predsednika Zedinjenih držav. Predsednik pozna globoko segajoče spremembe, ki so se izvršile in se izvršujejo v nemškem ustavnem življenju. Mirovna pogajanja bo vodila ljudska vlada, M ima dejansko iii ustavno v rokah odločujoča pooblastila. Njej so podrejene tudi vojaške oblasti. Nemška vlada pričakuje predloge za premirje, ki naj pripravijo pravičen mir, kakor ga je označil v svojih izjavah predsednik. — Šolf, državni tajnik za zunanje zadeve.
Hrvatski sabor se razide.
Zagreb, 2b. oktobra. Hrvatski sabor se prihodnji torek sestane na svojo zadnjo plenarno sejo, v kateri bo hrvatsko - ogrsko na-godbo proglasil kot neveljavno. S tem postane Hrvatska zopet samostojna. Sabor se potem pridruži programu države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prenese svoje funkcije na Narodno vječe.
Kabinet Lammasch.
Dunaj, 27. oktobra. V parlamentarnih krogili se zatrjuje, da se izvrši imenovanje dvornega svetnika prof. Lammascha za ministrskega predsednika že tekom jutrišnjega dneva. V imenu Jugoslovanskega kluba je dr. Korošec pred svojim odhodom v Švico izjavil, da Jugoslovani novo vlado ravno tako odklanjajo, kakor bi odklonili vsako drugo avstrijsko vlado, da pa odklonitev ne velja osebi prof. Lammascha. Jugoslovani z avstrijsko vlado ne morejo razpravljati o bodočnosti svoje države. Profesor Lammasch se bo v torkovi seji predstavil poslanski zbornici ter bo razvijala svoj likvidacijski program.
Odprava cenzure.
Praga, 27. oktobra. Danes dopoldne se je vršilo skupno zborovanje čeških in nemških žurnalistov in založnikov, ki so po buclim-
peštanskem vzgledu sklenili, da sami odpravijo cenzuro. Nobeden praški list se ne bo več predložil državnopravdniški cenzuri.
Frankovci priznavajo jugoslovanski program.
Zagreb, 27. oktobra. Voditelj čiste stranke prava, dr. A. Horvat, je »z ozirom na položaj« odložil predsedstvo stranke ter naznanil, da se umakne iz političnega življenja. Izvršilni odbor je vzel izjavo na znanje in dr. Franka pozval, da sledi dr. Horvatu. Nato je izvršilni odbor sklenil, da v polnem obsegu priznava program Narodnega Vječa ter se pridružuje splošni narodni organizaciji.
Dogodki na Ogrskem.
Budimpešta, 27. oktobra. Pod vtisom ustanovitve ogrskega Narodnega sveta je bila sinoči cela garnizija na nogah. Celo mesto je bilo preko polnoči polno vojaških patrulj. Vsi častniki in vojaki, ki prenočujejo doma, so dobili ukaz, da se morajo takoj vrniti v vojašnice. Mnoga javna poslopja je vojaštvo zasedlo. Danes zjutraj so bili zaplenjeni skoraj vsi budim-peštanski listi zaradi proklamacije Narodnega sveta.
Nadvojvoda Jožef diktator na Ogrskem?
Dunaj, 27. oktobra. Glasom najnovejših poročil iz Budimpešte je položaj še vedno skrajno resen. Izključeno ni, da bo imenovan nadvojvoda Jožef za diktatorja na Ogrskem.
Položaj na Reki.
Budimpešta, 26. oktobra. Kakor časopisje z Reke poroča, so sinoči odpeljali čete 79. pešpolka ob veliki vojaški in orožniški eskorti v tovornih avtomobilih z Reke. Ceste, po katerih se je pomikal transport, so bile vojaško zastražene. Ob devetih zvečer morajo biti vse hiše zaprte. Brez legitimacije ne sme ponoči nikdo na cesto.
Nemški odgovor Wilsonu odposlan. r Berlin, 27. oktobra. Nemški odgovor predsedniku \Vilsonu je bil snoči odposlan v Švico. »VorvvSrts« je mnenja, da ima nota namen pogajanja nadaljevati.
Nemški kronski svet.
Beri in,.26. oktobra. Včeraj se je vršil pod predsedstvom cesarja Viljema kronski
svet, ki se je bavil z vprašanjem odstopa cesarjevega. Po sedemurnem posvetovanju ni prišlo do nobenega sklepa.
Cesar ni več najvišji vojni gospodar.
Berlin, 26. oktobra. Nemški državni zbor je na svoji današnji seji razpravljal v tretjem branju o izpremembi državne ustave v smislu, da j» za vojno napoved v imenu države treba pritrdila zveznega sveta in državnega zbora. K temu predlogu so vecmske stranke vložile izpreininjevalnc predloge glede pritrdila zveznega sveta in državnega zbora mirovnim pogodbam, glede odgovornosti državnega kanclerja in glede podreditve vojaško oblasti pod civilno oblast. Konservativci so odločno nastopili proti predlogom ter izjavili, da se ne podajo na pot, katero so nastopile večinske stranke, ker bi se s tem vojaška zgradba v svojih temeljih omajala. Državni tajnik Grober je izjavil, da se bo državno vodstvo zavzelo za odobrenje te predloge v zveznem svetu. Vojni minister je pripomnil, da ne najde v predlogah ničesar, kar bi moglo omajati trdno zgradbo armade. Pri glasovanju so bili predlogi sprejeti z vsemi glasovi proti glasovom konservativcev. Večina je izid glasovanja pozdravila z burnim pritrjevanjem. S tem je izprememba državne ustave v svrho demokratizacije in parlamentarizacije zvečine končana. Državni zbor se je nato odgodil.
Vojna ali mir v Nemčiji.
London, 27. oktobra. »Manchester Guardian« poroča: V vojaških krogih obstoja vtis, da je vprašanje premirja stopilo v ozadje. Nemci so, kakor se zdi. mnenja, da se je njih vojaški položaj v zadnjih štirinajstih dneh ne-koliko zboljšal, in da bodo.- predno sprejmejo pogoje entente, še enkrat poskušali vojno srečo na kopnem in na morju.
Ludendorff odstavljen.
Berlin, 26. oktobra. Hindenburg in Ludendorff sta prišla včeraj v Berlin. S česanem sta imela dolgo posvetovanje, katerei \eiitvo
tični krogi pripisujejo velik P0™®uciendorff’ da vojnih poročil ne podpisuje več Ludendorlt, marveč šef generalnega štaba, se tolmači tako,
da %er?Cesar Viljem ie Ugodil želji generala Ludendorffa in ga je dal l na dispozicijo.
Boj do zadnjega moža.
Berlin, 27. oktobra. »Tagliche Rundschau« objavlja brzojavko feldmaršala Hindenburga, ki pravi: Wilson je mnenja, da bo nemška armada kapitulirala. Nemška vojska in nemška mornarica — protestirata pr6ti temu • naziranju in se bodeta vojevali do zadnjega moža.
Aprovizaeija.
Prodaja kruha jutri. Vsled narodnega pr^z-nika se bo prodajal kruh jutri, v torek, le do
9.	ure dopoldne.
Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, dne 30. t. m. in v četrtek, dne 31. t. m-v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V sredo, dne 30. t. m. popoldne od 1 do pol 2 številke 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 001 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. številke 1401 do 1600. V četrtek, dne 31. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1001 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10.. štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. štev. 2201 do 2400, od 10. do pol 11. štev. 2401 do konca.
Inozemsko meso. Mestna aprovizaeija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 30. t. m. zjutraj od pol 7. do pol 9. ure v cerkvi sv. Jožefa.
Krompir za I, okraj. Prodaja krompirja, ki je razpisana za torek, dne 29. t. m. dopoldne, je vsled narodnega praznika preložena in se vr*» z istim sporedom v sredo, dne 30. t. m. dopoldne.
Kostanj za V. okraj. Stranke \. okraja prejmejo kostanj na zelena nakazila za krom pir v sredo, dne 30. t. m. popoldne v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: od 1. do 2. številke 1 do 300, od 2. do 3. štev. 301 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do konca.
Zelje na zelene izkaznice B. Prodaja kislega zeija, ki je razpisana za torek, dne 29. oktobra, je vsled narodnega praznika preložena ] in se vrši z istim sporedom v sredo, 30. t. m.
Kislo zelje na zelene izkaznice B št. 1801 • do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1801 do konca prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 31. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red:	Dopoldne od 8. do 9. šte-
vilke 1801 do 1940, od 9. do 10. štev. J941 do-2080, od 10. do 11. štev. 2081 do 2220, popoldne od 2. do 3. štev. 2221 do 2360, od 3. do 4_ štev. 2361 do 2500, od 4. do 5. štev. 2501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 K.
Petrolej na A-izkaznice se prodaja na drugi odrezek A-izkaznice (ne na prvi, kakor
napačno poročano).
Nekaj pridnih in izvežbamh delavk dobi službo pri mestni aprovizaciji ljubljanski. V ta namen naj se oglasijo v sredo, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti.
Izdajatelj in odsrovornl urednik Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Št. 14.497.
Razglas.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 15. oktobra 1918, št. 32.952, odreja mestni magistrat za ljubljansko mestno
okrožje na podstavi določila § 6 ministrske na-redbe z dne 11. septembra 1918, št. 335 drž. zak. popisovanje domačih mlinskih strojev za debelo moko in drugo vsake vrste.
V to svrho se pozivlje vsakdo, ki ima do-mač mlinski stroj za vnletev žita i. dr. katerekoli vrste, bodisi v posesti ali shrambi, bodisi za lastno rabo ali pa na prodaj, da poda tekom 3 dni mestnemu magistratu naznanilo o tem na posebni tiskovini, katero je dobiti v obrtnem referatu mestnega magistrata brezplačno.
 Kdor bi svojo posest zatajil ali se svoi*
dolžnosti drugače ne odzval, bode v l< § 10 cit. strogo kaznovan.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. oktobra 1918.