Wkmhm* •drert^jif MMHTtoll If l" A L fii'TVi' ■ j. m ■'ltiu.axj.i-1 li.i illn m tlmu k man StcwtiM andOrgw. { - x aiionti 1 . -ivi I II Program drugega jugosL koncerta. Slovenska in hrvatska pevska društva iz širnih krajev Amerike priredijo v nedeljo v Colonial gledališču drugi Jugoslovanski pevski koncert. Oj zvoni, pesem krasna, pojdi čez doli, gore! -:-- En tisoč milijo-rov zaplenjenih i! L "tt^lf^frSM! 1 fj ' Washington, 30. avgusta — , Senatni finančni oddelek je dame« nasvetoval, da vlada zapleni najmanj en tisoč- milijonov dobička razni'h ko^panijMte-reiga so naredile od vojne. Poleg svote $1.430-000*000, Ikate-ra je že prej določena,da se naloži kot poseben davek, zaihte-va finančni odbor senata še $500.000.000 izvanrednih davkov Kxi bogatinov. Skupni davek, potem ko se določijo še , 4*Qdrobnosti, bodejo znašali $2. o79.6oolOCit>;'.. dav- kov, ki se morajo ftiffi'v >«mj;-nem času plačevati. Senat je dobil dokaze, da so mnoge kompanije imele do 300 procentov dObioka pri faznih vojnih naročilih, in senatni finančni od^bor je sklenil* ikon fisc i rati 60 procentov dobička vsalke kompanije. Toidla s tem napad na ogromne dpbičke- katere so delale tovarne, de ni gotov. Pričakuje se, da bo senat še bolj nategnil strune m upeljal zopet nove davke. Senatorji so slišali, da so razne ameriške tovarne tekom vojne na samem orodju in potrebnim materija- , lom za vojno, zaslužile nad $6. 000.000.000 in vlada bi rada dobila maj manj 80 procentov tega -denarja, ali viaj $4.800.000. 000. Ropokme včeraj je senat tudi sprejel resolucijo senatorja McKellorja, ki naklada nove davke časopisju- Za poštnino časopisja se bo »od sadlaj naiprej plačevalo po zonah, dočim je časopisje dosedaj -plačevalo po funtih in sicer za vse kraje Zjed. držav enako. "Časopis po--slan v razdaljo main j kot 300 milj plača 1 cent poštnine za funt listov, poslan v razdaljo do 600 milj, plača dva centa, poslan v razdaljo do 1000 milj, plača 3 cente, poslan v razdla-ljo do 1400 milj plača 4 cente, poslan v razdaljo idb 1800 milj, pet centov, v razdaljo več kot 1800 milj plača 6 centov za futnt. Gotovi verski in farmar-ski listi so izvzeti od tega davka. Vlada bo dobila od časopisja na ta način $12.600000 posebnega davka na leto. Zažgana zastava Minneapolis, Minn., 30. avgusta. Oblasti so začele danes s preiskavo za vandali, ki »o sinoči udrli v tukajšno episko-palno cerkev, Ikjer so vtigli ameriško zastavo z oltarja in jo 'zažigali. V cerkvi so pustili tudi pismo, v katerem grozijo pastorju s smrtjo in s požigom 1 cerkve, če ne ibo začel govoriti o miru. 1 Upljiv na socijaliste. Rredsddinikova nota je naredila iglobok upljiv na angleške socijaliste, ki ravno sedaj > debatirajo ali naj pošljejo de- 1 legate na mednarodno mirov- » no zboroMnje v Stock'holmu. 1 Vsi anglewi delavski voditelji : smatrajo Wilsomov odjgovor < papež« kot za pomembno, od- 1 ločilno delo državno ipolitike v < prid miru in demokracije. Niti najlbolj ekstremni pacifisti niso izgovarjali predsednikovi noti. 1 Georges James iVVardle, angle- i ški delavski voditelj in član parlamenta se je izjavil, da je predsednic Wilson nastopil e* dino pravo . pot, po kateri se pride dO bodočega, ga rant i ranega miru. Henry Hywdman, ] vodja anjgleškihi socijalistov se j je izjavil, da je Wilsonova no- Nesporazum med Nemci in Avstrijci Hindenburg neče poslati sveže rezerve na pomoč Avstrijcem na laški fronti. Avstrijski general se je ustrelil, Cadorna prodira naprej. Nekateri ruski regimenti se zopet puntajo. —:Plrvo leto od ustanovitve Zveze jugoslovanskih pevskih „,4rustev v Ameriki je poteklo. Lan®"Tet^jc'-te.^veza priredila svoj prvi koncert v Johnstown, Pa., in dasi je bil to prvi nastop, pa je bil uspeh popor^ len- Ohrabreni po tem (prvem skupnem nastopu so se razna pevska društva širom Amerike še bolj .zjedinila Bo skupnemu delovanju, in evo letos se priredi v nedeljo, 2. septembra druigi Jugoslovanski koncert v metiopoli slovenske Amerik*, v Clevelandu. -Ce je bilo zanimanje . za prvi jugoslovanski koncert veliko, je veliko večje lotos, ko je boljša slovenska javtnost sirom Amerike radovedna,' kako so napredovala nalša pevska društva v pevskii umetnosti. Iz vseh krajev Ame rike prihajajo ie sedaj gostje na koncert, ki se vrši v nedeljo v Colonial gleldklišču. Uredništvo lista pričakuje, da se cle-vdandsiki Slovenci odzovejo čim bolj številno za ta koncert Po ostali Ameriki štejejo Cleveland kot za najbolj napredno gostoljufemu naselbino, m fda živimo re» v (taki naselbini, pokažimo v nedeljo. Pozravi-nuo igo ste iz drugih krajev, posebno pa jugoslovanske pevce kar najprisnčneje, pohitimo v čimvečjem številu v Colonial gledališče v nedeljo, da se di-vimo krasni slovenski, hrvatski pesmi. Program za koncert je v resnici tako bogat, da se čudimo tolikšnemu napredku naših pevcev v dotbi enega leta. Pa je imela zveza tudi dobro voditeljstvo. G. Ignacij Hude i. lahko vsakdo prisoten. ,Ker so stroški za koncert ogromni, je na vsak način pričakovati, da se udeleii čimveč Slovencev. —Prijazno bi opozorili ude: ležence koncerta, naj pustijo otroke doma, kajti prvič motijo užitek navzočim, drugič pa je vsak sedež nuineriran in ne more nihče notri bnejz posebne vstopnice. Otroke absolutno pustite dbma- Prijazno se tudi pozivlje vse uldlelezence, da se zadrže kolikor mogoiče dostoj- 1 nO-, kar bo še bolj dvignilo ves nastop v ugledii posebno tudi 1 pri amerišltii javnosti. Posefono 1 oceno o konceptu prinesemo v številki v sredo, 5. sept' izpod peresa zvedenca. —V ipondeljek, 3. sept. je praznik "Labor Dafy. Ta dan številka našega Ksta ne izide —>Za božično darilo ameriškim vojakom na fronti, v tobaku, $0 tdlarovali še sledeči: Dr. F. J. Rem $2.00, Fr. Hu dovernik $1.00, Ant. Hocevat < $2.00, skupaj $5.00- Zadnjič izkazano $8.25, dalnes $5.00, skupaj $13.25. Vsak> dolar, ki ga ■ darujete, kupi za dva dolarja > tobaka, in »za dolar tobaka -ga | ima en vojak dovolj za cel me- 1 sec. Kdo se še oiglasi? Darovalci dObijo originalno potndito o -sprejemu naravnost od voja- ; kov na fronti. Who is next? 1) .—'Dr. Glas Cltav. Delavcev, ; št. 9. SDZ ki je šejle pred nelkaj časa pristopilo k družbi Naro-tihi D»om, je te dni plačalo zadnji obrok na račun 5 delnic. Hvala iskrena za talko zanima- 1 nje. —67 nopov in tatvin se je . pripetilo v noči med sredo in i četrtkom. Rekord za ta teden 1 je 189 tatvin, ulomov in ropov-TO je za 100 procentov več kot pred dvema letoma, ko so bili 1 slabi časi. Posamezni zločinci 1 Ikar pri (belem -dnevu .napadajo 1 ljudi in ropajo. —John Hladnik, 45 let star, je bil v sredo popoldne ubit od Pennsylvania vlaka na Kins-mdn jardu. Bil je nemudbma " Trrrtev,^j|rtoval je 3562 E. 81 St. in iza^n^arS«n».«i,,(0roke. iLudvik iMoravski, 67th St. je bil zadet od 1 avtomobila na St. Clair ave. in 68. cesta in je umrl pozneje v St. Clair bolnišnici. 1—Skoro 40 procentov onih, ki so vložili prišnje za izvzetje od vojaške službe, je bilo zavrnjenihl od distriktnih uradov. Vlada pravi, da nimajo dovolj tehtnih vzrokov, zakaj naj bi bili izvzeti- Osebe, katerim se je prošnja za izvzetje od vojaiške -službe odrekla, nimajo sedaj druge poti kot slu-ižiti ali pa aipeHrati na preldked-nika. —Organizacija vojalških novincev se prične isti dan ko dospejo v talborišče v Chilicothe.-Takoj ko dospejo tja, bo prisega. Potem gredo k kvartirmoj-stru, kjer dobe obleko, kanti- Nemudoma potem «e formirajo ikompanije. Osem saržentov in 16 desetnikov bo pri vsaki kompanijr. Vajoški drilanje bo ostro, strogo, todla — človeško Računa se na 10 ur na dan vojaške vežbe. • * —Mestni elektrarni,tako silno primanjkuje premoga, da I bi mestna eloktfama na 53. cesti morala prenehati z obratom, da ni v zadnjem trenutku dospelo enajst železniških vozov is premogom, ki sio bili na potu iz 'West Virginije 0$ »I& avgusta. —Zdravstvena oblast stari-jako resno svari pred oslovskim kašljem, ki se silno hitro razširja pri otrocih, štirje otroci so umrli v četrtek, in naid 1000 shičajev je naznanjenih zdravstveni oblasti. Otroci, ki imajo to bolezen, rta j se nikar ne mešajo med zdrave'otroke. —V Cleveland je dospel Mr. Frank Kerže, urednik in lastnik "časa". Prišel je na Jugoslovanski koncert. Wilsonov odgovor papežu odobravajo vsi zavezniki. London, 30. avgusta. Nobena nota ali izjava predsednika Wilsona tekom te vojne ni povzročila toliko odobravanja od strani evropskih vlad, razven centralnih, kot nota, katero je predsednik poslal papežu. Časopis Daily Mail pise: "Nota predsednika Wilsona ima duh in pravo mišljenje sveta. Zje-dinjene držav« so stopile v to vojno v priltf demokracije sveta v prepričanju, da icPemokracija ne more zmagati, dokler se nemški narod ne otrese kaj-zerja." List "Daily Chronicle" piše: "Npta predsednika Wilson naznanja vsemu svetu, da se pravica in krivica ne morer jo zdbufiti, oetydi se priporoča tako združenje te Vatikana, starodavnega sedeža kristjai»-stva. Note predsednika Wilafeh , _ • t ji f ifc T "A • vor predsednika Wilsona papežu kaže, da je WUson realen 1 mož brez fantazij/ ki gre za ve- f li'kim načrtom. S točnostjo in t natančnostjo naznanja Wilson 1 ■ papežu, da svobodna ljudstva 1 nimajo nobenih ddgovorov z 1 nemškim narodbm. dokler ta s naiod ne spremeni vlade avto- i k racije v vlado) demokracije." 1 List "Times" piše: "Dočim pa- ] pež v Vatikanu sanjari o miru, i pa deluje pretibedni Wilson z i vso resnostjo za mir. Resnica < je, da nemšiko ljudstvo ni žele- j lo današnje voljne, kajti Bi®- ] marekova pruska ustava ne da- ] je nemškemu ljudstvu nobene < pravice v vojaških ozirih. N» 1 dru^i strani pa je tudi resnica, 1 da so TsTemci z navufusenj^m i [prejeli to vojno, potem ko jim j je bila vsiljena od njih vladar- 1 jev, un nem s ki narou je vojno * j vps o .-H podpiral- fl Prepir med Nemci in Avstrijci. Rim, 30. avg. "Id'ea Nazio-nale" poroča, da je nastal prepir med Hindenburgom in Hotzendorlom radi ?ivstro-laš-ke fronte. Avstrijski generalni štab je nujno zahteval od nemškega generalnega štaba, da mu pošlje na pomoč nove rezerve, da izpopolni vrzeli na fronti in ohrani Trst. Hindenbu?g ......udgw uril; f d'a ne more pogrešati niti ene divizije, pač pa je nas veto val naj se avstrijska linija umika do novih postojank, ker sedanja črta se ne more držati- Av-strijskki generalni štab neče skušati tega nasveta. Avstrijski general samomorilec. Avstrijski ujetnik poroča, dfet si je eden najboljših avstrijskih generalov na Kraški fronti, general'Hossig, sam koničal življenje. Rossik je dofoii povelje, da mora vzdržati neko postojanko na Krasu za vsako ceno, tipda ko je bil obkoljen, se je tako užalostil, da si je pctgnal krogljo v glavo. ojk) Spči (Rim, 30. avigusta- — Laška ofenziva se nadaljuje Ibrez pre-stanka, in Avstrijci se borijo z .zaničevanjem smrti*za zadnje postojanke, ki jih imajo ob So* či. Najhujši 1-boj divja na Banj-šica gorski planoti, vzhodno od Svete Gore, kjer so Avstrijci zgubili ie vso igorsko planoto, le na najbolj vzhodnem koncu imajo še strahovito utrjen konec, katerega so utrjevali ves čas, odkar traja vojna. Toda porodila od laškega generalnega štaba naznanjajo, da bodejo Italjani sigurno premagali ^udi , to oviro in zapodili Avstrijce na Kranjsko. Na Banjšici pla- ■ noti so Avstrijci zadnje dneve doibivali mnogo svežih rezerv, zato je tu najsilnejši lioj cele fronte. Italjani sporočajo, da so premagali več hudih ovir in da so ponovno ujeli 1000 Avstrijcev. Boji na Kranjskem. Če Italjani ne odnelhajo od ofenzive, se vojna fronta kmalu prenese na Kranjsko, kjer imajo Avstrijci tudi mnogo ja-ko dobrih utrdb, katerih je najmočnejša ona na Nanosu 1 Vprašanje je le, če bodejo-mo-gli Avstrijci vzdržati radi mo-dobiti nov človeški materija! mdžje stari 55 let, in je teško dobiti nov človeško materijal. Wilson ruskemu narodu IjOiKkm, 30. avgusta. Pred- * sednik Wilson je poslal narodnemu zborovanju v 'Moskvi brzojavne častitke in zatrdilo, •da Amerika ne zapusti Rusije do zajdfnjega. Vsi d'elegatje zbrani na ruskem kongresu, so ' enoglasno odobravali Wilso- * novo brzojavko in v znak spo- ' štovanja napram ameriški re1- 1 publiki vstali s svojih sedežev, i Danes se je Kerenski v imenu 1 ruskega naroda zahvalil Wil- < sonu za tolaiilne besede. Kornilov se boji za rusko armado. Moskva, 30 avgusta. Drugo ; zborovanj«! ruskega narodnega 1 koncila se je vršilo včeraj po- ' poldne. V dvorano je prišel 1 general Kornilov, vrhovni poveljnik ruske armade, v sprem- i sitvu mkristerskega predsedni-ka Ker^. Kojmtev je po-dal zDonua žalostno poročilo. Izjavil se je, da upeljanje smrtne obsodbe je le majhna njegova zahteva poleg idrugih velikih. Odkar je vojakom dana svoboda, so pobili več generalov, polkovnikov in drugih častnikov, in o disciplini ni nobenega 'govora, šele pred kratkim je nej« sibirski regiment zapustil svoje pozicije pri Rigi in bežal, in šele ko se je zafero1 Trttovthi' tradefo "to^n*"" postrelili ves regfiment, so se Stbirci vrnili nazaj na fronto. Kornilov svari. iKormilov je nadaljeval: "Če hočemo rešiti Rusijo, moramo vso armado reorganizirati. Upeljati se mora stroga disciplina in rešpekt pred častniki in podčastniki. Častnikom se mora plalča redlno plačevati, kajti nahajajo se skoro vsi v slabfh finančnih! razmerah. Vojaški odlbori posameznih regimentov se ne smejo vmešavati v vojaške zadeve; lahko vodijo gospodarstvo polka, toda ne v vojaških ^tvarij. Uspeh vsake armade je odvisen kakšen je položaj zadaj za armado. Kri afegf bo če se disciplina ne vrhe v vojaške vnste. Ruska armada strada. Kornilov $e nadalje povedal, da je položaj na fronti tak, d*a meseca novemlbra ne bo mogoče fdbvatžati nobenega 'živeža več na fronto- Vojaki na ju»go-zaipadni fronti skoro stradajo, in ni čuda da ni v njih veselja za bojevanje. Niti navadnega vojnega kruha ne morejo dobiti. Topov se je ipdelalo za 60 procentov manj, odkar je nastala revolucija, zrakoplovov za Sd procentov manj, drugega vojnega materijala za 40 procentov manj." Po tem go- voru, ki je izval veliko navda- ; šenje, se je Konmlov nemudoma odpeljal zopet na bojišče, Rusi zopet bežijo nazaj. Petrograd, 30. avgusta. — Upor in beg ruske armadte se je prenesel seda; tudS na ru-munsko fronto, kjer «0 vojaki dosedaj ostali lojalni svojimi poveljnikom. Vojni urad naznanja, da se je cela ryska di- -I •vizija, "itashevijemi" mi, 20.000 mož umaknila predno sio Nemci napadli, in je | s tem povzročila, da so Nenici neovirano napredovali, celiti 24 ur. Nemško uradno poročilo- (Berolin, 130. avgusta Pron*a« kronprinca: Pri Verdunu §e | vršijo boji le na vzhodni obali | reke Meuse, med) Beaunioi«^ tam in Danloupom. Fnowt^i vojvcudle Albreahta: V povračilo za bombardiranje od strani! Francozov na naše postojanki pri Thiancmirtu, smo Ijevali francoske postojanke -!« Bont-km-Moussom. Za*padna fronta: Vihama deževna doba je povzročila, da so topniški-Ittijl jtkoro JtttfhniU- Ve^, fanterijskih napadov nam je| prineslo nekaj tijetniikov inl plena. V Flandriji ipa se naijbS Ijuje topniški boj med HolleH beke m Lan»gemaiike. Delovanje submarnov. iLondon, 30. avgusta. Sub|| marini so tekom pretečenegn tedna napadali z večjim uspe-S h oni kot en teden nazaj. An^® gleška vladk naznanja, da }#fl bito zadnji teden potopljenih | 18 parnikov nad 1600 ton, iifi pet poki' 1600 ton. Tekom tedna je dospelo v angleške luke | 2629 pamikov in 2680 jih J®! odpljiflo. fojna bo gotova v jeseni ali pa bo trajala še 2 leti IWashington 30. avgusta. — Državni in vojaški krogi v Zjedinjenih državah sio mnenja, dia priidfe spomladi mir, in če se to ne uresniči, tedaj imamo pričakovati še najmanj dve leti vojne. 'Zjedinjene države nadaljujejo z najbolj obsežnimi vojnimi pripravami. In te priprave ne bodejo odnehale, dfokler nemško ljudstvo ne pride do prepričanja, da sei mora znebiti kajzerja, če želi mir. Vojaški kritiki naznanjajo, da kaže Nemčija znake pobi-tosti in pomanjkanja morale, in v mnogih krogih so prepričani, idla bodlejo nemški liberalci- prisilili ostale stranke, da se odločijo od kajzerja- Silovito bo upljivala na Nemce predsednikova nota papežu. V tej noti predsedniki ponovmo pov-darja, da Zjed. države nimajo nobenih slabih načrtov napram nemškemu narodu, da, predsednik Wilson celo zatrjuje!, dla se bo po vojni nemškemu narodu rayno tako pomagalo kot vsakemu drugemu narodu, toda ne poprej, dokkr nemški narod ne odstrani svoje sedanje vlade, in ameriška vlada jamči, da ne reče hiti besede v korist nemškega naroda in mtrtt, dbkler nemški niiod — ne odstrani kajzerja. Raditega-j v je nemški narod lahko P**f|S|| e- čan, da se ne vodi vojna protigl in njemu, amtpak proti njegovi a- vladi, kajti ni nemški narodi"; ve odgovoren za vojno, ampak?4 vc vlada njegova, katero se mora li- uničiti, če se hoče doseči splof@» te stalen mir na svetu, le, Zavezniki Amerike v Evro-^j ri- pi so se potrudili, da objaviflfcl ra Wilsonov odgovor papežu dej miru čim bolj v Nemčiji§1 o, Francoski in anigleški 'zrako-|| >i- plovci bodejo razmetali na tile, sloče odttisov predseKfnikove no-^ ri- te v nemških obmejnih krajijiu | il- nadalje se bo razposlalo na tj-|S se s oče izvodov (časopisja v im^S to tralnih deželah v Nemčijo, 'v d- katerih časopisih bo priobčena | ej Wilsonova nota. Iiučesenem-v- šflaemu cenzurnemu uradu pra- I jo vočasno ne posreči to prepraU a- čiti, tedaj je gotovo, da prične« a, nemški narod ob pravem času® u- misliti in se znebi vlade, ki iu edina ovira, da ne more prit|| lo do miru. Gotovo pa je, da som u, Zjed. icfržave,pripravljene UšK ki najmanj pet let vojne, če neiHH a- ški kajzer prej ne odstopi, la čim so pripravljene nermidaimtfl je skleniti mir, ne gledana za- CLEVELANDSKA A MERIK A gHAJA V POHPtEUI^ 8RKD0 IN PETEK, NAROČNIN At |%o AmeW*© - S3j00\aikega svarila, in član ' !&emškega generalnega štaba, ' P ima jako updjivno mesto v Item vojašikem inštitutu, je pred pratkim rekel: "Veliko bolje Kp^ da pomorimo vse osebe, ki nahajajo na krovih zavozni-^škiihj pamtkov, kajti potem bo prevzel silen strah vse naše I Kaj pomeni nemišika kultu-im? Kaj nam predstavlja nem-|lka kultura? če je le ena dese-|tina poročil, ki jlhi dobivamo Mt Belgije, resničnih, tedaj po- j Meni memška ikultwa tako si- ; frkwito sramotno dejanje napram slabi, majhni in neobo- 1 l rd&mi Betgiji, da bi se jih sra- i moval najnižji človelk prve^pri- 1 dobe človeškega živ- ] 1 tem svetu. Nemška 1 pomeni posilstvo na 1 iladih deiklet v pričo ! išev. Nemška kultura belo zastavo, katere se ] oslužujejo, se lah->teno približajo sovraž- j a katerega začneijo po- 1 loma streljati. Nemška j pomeni hladnokrven i lotž, flci so brez orožja, i ki sesajo še materino 1 umor slabotinah žensk. 1 kultura pomeni meta-b na spavajoče mesto, :ivajo otroci in ženske, telesa so bila od bomb >vito raztrgana, da jih poznati- Nemška kultnim .požiganje in biom-je bolnišnic Rudečega Nemška kultura pome-tacijo moštkih v nem-vince, dočtm morajo 1 ženske ostati sami r poginjati od lakote, 'kultura ipomeni reza-ajonetom (ženskih prs, rok in nog -nedolžnih lemška kukura pomeni atnije žensk in otrok bombam in bajonetom, stoterih slučajih so Nemci prisilili žene in otrese da so šli pred njimi na fronto, da jilh postreljajo njih lastni sorodniki. Nemšfka kultura pomeni zahrbten, rokovnjaški napad na mirno ipotniško lakJi-jo, na njiren trgovski parnik, nemšika (kdtura pomeni torpe-d>iranje parnikov, na katerih se nahajajo otroci in ženske, da poginejo v mrzlih valovih. In kljub vsem-u temu je napisal Dr- (Adolf Lassen, tajni cesarjev svetovalec, sledeče : '1Mi smo moralno in duševmo višji od vseh drugih, nam nrh-če ni enak.... Mi nimamo nobenih 'prijateljev. Vsi »se nas bojijo ini gledajo na nas kot na nevarne tyudi, k aft i mi smo inteligentni, alktivni in uspešnejši od vseh drugih." Iti igeneral Disfurth je še bolj jasno označil nemški karakter: "Nemčija je edini sodnik v vseh zadevah, in razsokl-be .Nemčije mora poslušati ves svet... Kar se tiče mene, že- j lim iz srca, da bi zaslužili na- , slov barbarov!" i Brez dVoma • je, da je ves svet prepričan, da je Nemčija 1 zasluižila omenjeni naslov. 2e- i Ija nemškega generala se je I spolnila. Drugi nemški general Hartman, se je izjavil: "Kadar 1 se vname vojna med manodi, je < terorizem potreben vojaški 1 princip.... Borilec na fronti < mora biti -aaburjen... Nasilje < in fanatizem, to sta'dva glavna pogoja vojne, mi ari moramo 1 to vojno narediti kolikor mo- s goče nasilno, tako da se nas [ bodejo bali vsi narodi sveta." \ Mathias Eraberger, vodja t nemške (katoliške stranke v dr- t •žavnem zboru, je javno ,pove- t ti o Nemci umorili bolnišk st e nico, Miss Edith Cavell ■ Ta bolniška streink* je delo vaia v bolnišnicah Belgije ii f je s svojo poirtvovatnostjo re ' šila stotinam ranjenih Nemce1 ! življenje. Pomagala pa je ne katerim angleškim in belgij skim ranjencem, da so uili ii • Belgije v Anglijo. Zrn to svofi plemenito delo je bila prijeta : postavljena vojmo ikomi sijo in obsojena na smrt. Ame riški (poslanec je Skušal vse 1 svojih mo&eih narediti, . « • ,» '' .. - revežev, vladfe ki ftoji sedaj pred sdeoro celhn Svetom ustavljena, toda iie poražena, r 4 "Ta sila nj wm^j aapod, ta ' sila je neusmiljeni mojster • nemškega naroda. naša zadeva kako je pri-> šel ta veflki narod ipod kontrolo , te vlakfe in kako se je poda z začasno gorečnostjo vladi 1 takim namenom, toda naša oželelo. Ameriško ljudstvo veruje, da naj se papravi mir na podla-ji pravj^narodbv, ne na ipod-agi pravic vlad, ameriško ljudstvi veruje, da imajo veliki in Vrtali, slabi in mogočni narodi enako pravico do obstanka, mdd temi narodi upoštevamo tudi (nemšiki narod, mir mora >iti na ipodlagi enakosti vseh, in nihče ne ^sme iskati gospo-dstva nad drugim- "Preskušrtja vsakega mirovnega načrta nam torej spriču-je: Ali se naslanja mir na dobro vero prizadetih narodov ali samo tna besedo častihlepne ih intrigant&ke vlade na eni strani, in na besedo svobodnih ljudstev na (drugi strani? To je fpreslktušnja ki mora iti do korenine cele zadeve, in to presku-1 i šnjo moramo na vsak način : prestatj. Nameni Zjed. držav, ki se ' nahajajo v tej vojni, so znani celemu svetu, vsakemu naro- < dto, kateremu je bilo dovoljeno, 1 da sliši resnico. Nam jih ni treba ponavljati. Mi ne iščemo 1 nobenih materijalnih predno- : stij. (Mi smo prepričani, da strašni in brutalni zločini, pov- ' zračeni v tej vojmi od nemšike 1 cesarske vlade, se morajo od- 1 praviti, tdd'a ne na račun kake- ] ga svCbtfdnega naroda, ampak ! v korist vseh onih, ki so slabi ' in onih ki so močni. . 1 ' "Kazenske odškodnine, raz- . telesovanje vlad, ustanovitev 1 sebičnih in ekskluzivni'hl lig, : vse to je nepripravno in kcineč- 1 no slabše kot uspešno, in ni^a; ' k or ne prava podlaga miru, 1 najmanj stalnemu miru. Mir mora biti na podlagi »pravice in ! enakosti za splošno pravico 1 celega človeštva. ! "In mi nikakor ne moremo 1 vrjeti besedi današnjih nem- ' ških vladarjev kot garanciji za 1 nekaj, kar bi trajalo, razven če se nemšiki narod1 izrecno in z : dobro voljo za to Qtttegne, in 1 da se ostala ljudstvi sveta iz- < javijo, da &o zaldbvoljna s tem. < Brez taikih garancij so zaman j vse pogodbe, vse obljube za 1 razoroženje, za mirovne dogo- 1 vore, ojdjulbe za povrnitev ško- ( de m^prn narodom, kajti bese- 1 di nemške vlade ne more no- l ben narod zaupati. Mi moramo 1 čakati novih dokazov iskreno- j s ti od strani ljudstev central- 1 nih dVžav. In s srčno željo pri- 5 čakujem, da se to kmalu zgodi 1 da se povrne zaupanje vseh na- < nc(ibv v iskrenost drugih paro- ; dov, da bo. mir stalen in resni- ' oen. Robert Lansing, 1 državni tajnik Zjed. držav S Jm^rmi pnjatoU John Tommach želi prodati st $10.000 žganj« ▼ vaio ko- 1 riat Žganje je dra^e vsak dan, in t kratkem bo tako drago, dm ga delavec ne bo | S'tK41 IO fadiUgm ** ^ ^ PWdMima — mojim Najfinejše žganje: Golden Redding. Old Cro*>, Spring Valil ley* Harper. najbo^Jte *garve m dvojim Vladnim pečatom. j Yt pinta Pint Kvort Galona Štiri galone 25c 50c 90c $3.50 $13.00 | Drugje plačate ie enkrat toliko za slabie žganje. Kupite sedaj. Pokličite po tele-! fonu Harvard 2477 in mi vam to čisto 95% fino Žganje pripeljemo na dom i i John Tomaže h, i 5449 w-25th j*- o ~ * ......■■ i— Prijatelji kajzerja i V skoro vsaki vasi in mestu v Zjed^ dWfavah se nahajajo može, ki kajzer ju ne bi mogli bolje služiti na fronti kot služijo v teih mirnih mestih in vaw seh Zjed. xlrtzav. I Ti možje pridigajo ipacifi-zem, štrajke, vzpotilbutjajo lju-dli, da se umaknejo vojaški službi, svobodo, ki jo v resniic izrabljajo v svoje sebične m kajzer j eve namene..V imenu svobode se v Ameriki (počenjajo raznolika hudodelstva, in tudi pacifisti znajo to svobodo p(o svoje izkoriščati.. Ti časopisi in ti ljudje izkoristijo vsako priliko, da udari jio po ameriški vladi. Poznate te ljudi in te časopis« po tem, da (bddejo kritizirali vse, kar naredi amerišika vlada, a niti najmatnjše pritoabe ne dobite ,pr» njih in od njih glede korakov nemške vlade in glede o-nih» ki so to vojno pričeli. Ti ljudje so dpbili še toliko več korajže in pogtima, ker se naslanjajo na prevratne in zapeljive govore iroekaterih kon-gresmanov, ki pod protekcijo svobode govora, sramotno izkoriščajo ljudsko mrtenje in delajo vlajdfi ovire, da ni vse kakor bi moralo biti. Ni čuda, da še toliko pisane množice ne razume, zakaj so Zjedinj«ene države v vojni, ker prijatelji kajizerja delujejo noč im d'an, da kopljejo tprepad oni vladi, ki jim kJovoljuje, da se tukaj redijo in mastijo, a v plačilo jo napadajo* sovražijo in uničujejo. Prddlsednik Zjed. držav, ki ima take ljudi narediti neškodljive, ima -preveč usmiljenja in poftrplenja i njimi. Ratdite^a pa nastaja med tnarodom ?a mim želja- in zahteva, da ?e ta^ kie fjudi naredi neškodljive. Sprva so bili ti kajzerjevi prijatelji ponižni, kb so pa videli, da jih vlada ne prime za jezSlce, so dobili ipogium, in postali so tako predrzni, tik je skrajni čas, da vlada nekaj naredi proti njim. Nemcem naklomjeno časopisje se ' strahovito poteguje za mir- Papeževa nota jim je 'prisrčno d'olbro došlo, da ubirajo mirovne strune. In človek, ki ljubi mir bolj kot vojne se da nehote zapeljati ocf tega krika. Tako premotijo enega ali dru-zega. Tedaj ko je Avstrija napovedala vojno in jo je Nemčija podlpirala, seveda niso kričali za mir, danes ko je Avstrija imi'Nemčija uničila pol Evrope, zvršila nezaslišane zločine, umore, -zastrupljen j a in drugo, danes ko vzdihiujejo štirje narodi pod* Ikopiti hunskega konja, zahtevajo ti ljudje mir? Kakšen mir, komu v korist? Ali je Nemčija že izjavila, d!a vrne Belgijo, Francijo in Poljsko dotičinim narodom ? Ali jih misli imeti pod svbjo oblastjo* da jih rzmozga v , Pa. pod vodstvom g. T. Remdessy. B- 24. Nazaj v planinski raj. Anton iMedved, mešan 4>or ^Soča", Collinwood, Clev. ; B- 25. Spevajmo. Anton Foerster, moški zbor "Soča" pod vod-I/ stvom g. P. SmUčič. i B- 26. Nezakonska mati- F. S.. Vilhar, sopran solo, gdč. Ula Zalkrajšek s spremljanjem glasoVirja g. Ig. Hude. lB- 27. Pastir. Ferdo Juvanec, moSkii zbor s tenorskim in bari-tonskim solo spevom, v tenor soli iVinko iKenič, v bariton soli France Vthtelič, "Ljubljanski Vrh" Detioit, Mich. B- 28. Naša zvezda. Ludovik HuidOvernik, moški zbor z bariton solo, v bariton soli France Vihtedič, pod- vodstvom g. iMike KJopčič. I B- 29. Kvišku. Hr. Volarič, de, niso kričali za mir, ko so r Nemci hladnokrvno pustili, da t je .poginilo pet milijonov poflj-[_ skih otnok, ker so Humi odnesli ves iivež iz Icfežele. Tedaj se je reklo: Hura kajzer le naprej z mOritvijo in ropom! Da-* ne s pa naj se sklene mir ko se ' kajzerja* šibijo kolena ,1co vidijo, da je tudi ruski narod spregledal in se pripravlja. 0 Enaki ljudje naj dajo mir 0 svdjim jezikom in se stisnejo v ' kot, da jiih ne pomandra ame-0 riško javno mnenje kot strupeno zalego. i- LISTNICA UREDNIŠTVA. v Zed. Slovenci, 'Milwaukee, i- Wis.: 'Prejeli smo dopis, žal prepozno. Strinjamo se z -vami i- toda za bodtoče prosimo, da r nam ob pravem času pošljete e karkoli bi radi imeli natisnjeno v listu. Želimo mnogo uspe^ □ 0 Fant, star 16 let> dobi delo v "" trgovini za splošna dela. Rei-mer's Dry Goods iS»tore, 3423 I" St. Clairave. (104) i- — U Soba za enega fanta brez hra- Q ne se odda na 6223 -Glass ave. 0 vrata štev. 4. '*• Naprodaj je fina hiša za 1 dru-žino na Hecker ave. škriljeva "Jstreifia, kopilšče in toilet, fur-a nes in velika klet. Cena $3250. Naprodaj je 'hiša za 2 družini n 113. OvSti. Kent tih iucbcc < 1 . V «, \r - ■ * septembra na Kastelkevih far^ mah. 'Naznanja se ^ratslrim drtištvom, da se \rU razvitje Jo*JKlunčJčevi3 dvorani vkl*tila J*»diiM«l «750, I ■ tn kn J« hI «•!• iirti«nj< I >rikrJi«4MtH. . nU Napratiii« daUrati tek« mti I a ri«« * u*tik BI H D»ji« prlkrank« * Tk« 1 ■ Cl«v«l««a Treat C«.. kj«tj« ■ W Tildmr ftna. Pol«i t«K H .Dfl mmd 4 o^«.obr«ti v t«j M«rni I SfW Taliki kaaki. E«a iamed nalili H Oi 16 nJrilik j« * vaii bliiini. H Zaiiil« krasiti daaaa. Pr*. I Kflj aMlMjana4SS0.OOO.OOO I ^^ * v I n' i tri ' ■ Ka^ ■ Ba B Iff I IV |/f. u, S1EGELSTEIN 3. MADS. raUUMEm SLOG. 74S EOCUB ATE. KRONIČNE 0| KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in S istimi -aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Ur«4n« ur«: 9. ^j. do 4. pop. 7. nvi. do a »toč. 10. do 12 dop. ob aodetjah. Ixre£it* ta ogla*, da n* pozabit* na*lo%)a ......................... SLOVENSKIM UJETNIKOM V RUSIJI. Slovenci, ki ete ujeti v Rusiji, berite pazljivo ! oglase v listu "Cleveland-ska Amerika" v katerih ! oglasih iičejo vali prijatelji in sorodniki y Ameriki svoje znance in sorodnike, Id se nahajajo v ruskem ujetništvu. Mi vam poiiljamo nad 400 izvodov lista v Rusijo, in ko ste prečitali list dajte ga ie drugemu čkatL Vali prijatelji in sorodniki po . širni Ameriki se jako zanimajo za vas, radi bi vam pomagal^ samo da jim je mogoče dobiti vaš naslov. Torej pazno pre-> čitajte Vsak oglu, v katerem vaši prijatelji in so- [1 rodniki iščejo svoje znance, in sporočite nemudoma na označeni naslov, kar morete pozvedetL Hvaležni vam bodejo rojaki, hvaležni jim bodete vi, ki lahko dobite pomoč. Prejmite val slovenski u-jetniki v svobodni Rusiji iskrene svobodne pozdra-ve iz Amerike od vam naklonjenega lista. Pozor Slovenci) Kadar potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj iptikličfce svojega rojaka, in z veseljem vam proračuni m, koliko velja popravno aft koliko veljajo nove stvari- Mi dfelamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše sto nizke in delo garantirano. Svoji k svojim t Edini slovenski plum/ber. Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, SeWering Gas Fitting. Princeton 2984 K. (105) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central <5678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. , (x49) Tri hiše in mesnica naprodaj, na vogalu Norwood RH<. in Bonna ave- Se iproda radi bolezni prav poceni. Pozve se. na 1217 Norwod Rd. (103) Mlado slovensko dekle, dobi I » 1 nuUti, popfei in SLIKE mnogo dob-rib ilcklct in ackaj udov, ki t kostjo poročiti. Vtem Um Uhko direktio pilote, ia kmalu bodet« •■ pot« trti« Nt£ poMbncf a plačati, U 2Sc. RGUAMCE UOB, Dtpt 18 Bok Z7S Loo AafalM, Cal. m 4M* National Drug Store! J Slovenska lekarna. | vogal $t. Clair ave. Id 6i. ceitt i S posebno rfcrbnostto izdeluj«- . mo zdravniške pre^iie. V za- , logi imamo vse, kar je treba I r najboljši lekarni. (43) | Nervozni ljudje. \ Nervozni ljudje bi rrtorali je- 1 mati Sever'ov Nervoton. Mr < AnkTrew Rajnik, 1270 Mline St. No. 1. Taylor, Pa. nam .piše, da "ko je rabil Severov Nerve|pn, ' se je počutil boljsega/'flnipo-roča to zdravilo slabim nervoznim ljudem. »Sevetov Nervoton je uspešno zdravilo za duševno rapoloženje, breccspanec, neftivoznost, histerijo, itd- Cena $100. Po vseh iekamah. Zaihtevajte vekflno Severov Nervoton. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Ia. I ---- Hiše naprodaj v slovenskih naselbinah v Clevelandu in Collinwoodtr, ma lahka odplačila. Podrobnosti poz veste pri J. Krall, 961 Addison Rd. (in) Naprodaj je (prav poceni pohi* štvo, postelje, stoli' preproge, mize, fina omara za knjig«, zo-fa, ledenica, set za jedilmico.— Vprašajte pri iSam Klekr, 1196 I Addison Rd. (102) POZOR! ' POZOR! Radi moje selitve iz Cleve-landa prodajam svoje pohištvo prav ipoceni. 1315 East 55th St. Mary Rejc. (105) , Voznik za Dry Cleaning dobi takoj dobro delo. Dobra plača in procenti. Franks Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St. (102) ■ Soba se odda v najem za enega ai!i dva fanta,- brez hrane. 1092 E. 67th St. ' (103) Naprodaj je motor kolo Har-ley David-son frt zraven tudi srtranska kara. Nizlka cena. A. r Kleindienst' 6715 Edna ave.— ; (io3) 1 Soba za 1 ali 2 fanta, brez hra: 1 ne se ocBd'a. 1095 Addison Rd. vrata št. 4 (103) 1 ■ > Soba se odda v najerrr, front . soba, za 1. ali fanta — 1157 E. i 6l«t St. • "(103) Dobra slovenska mlekarna v sredini slove/ruske naselbine je naprodaj. Najbolj poznana mlekarna, najboljši odjemalci. Pozve se. na 1065 E. 66th St.— i __(104) Pozor rojaki! Najceneje skupke 'hišo, ako | se Oglasite na 66. cesrtt, (kajti > na prod'aj imam več hiiš, in sleoro vse »te hiše prodajajo Nemci, Iki prodajajo jako poceni: Oglasite se hitno, slišali bodeče resnico in prepričate se > sami.— J. Lušin, 1065 E. 66th ; st_(103) NAZNANILO! > Bratom dr. P'rimoz Trubar, ■ št. 126 S?NPJ «0 tem potom na-, znanj:a- dp se vdeležimo »kor-1 porativno razvitja nove društ- ■ vene zastave tiV. Delavec, št 1 257 SNPJ v West Pafk^ Ohio in sicer v pondeljek, 3. sept. ■ 1917. i Zbirališče j« 06 12. uri opol- mesto. ' ' J II ....... tati w P^aUMiiaMlUlZAVC. I I MMlif CMnCI. I I 1 MOflKIH IN ŽENSKIH Oilgl I I St Qaii Ave. LOTI I v Euclidu, Ohio M Kupita xemljo. Vložite eroj denar ▼ lemljiMe, kjer J« t* m rec In nosi dobiček. Eluclid vas raete, cena »e dviga vaak dan. M Naši Joti 50x16« ie prodajajo od 9396 do $590. Voda, kanali « senčnata dreveaa, ceeUil tlak, elektrika in vee drago le na M zemljišču. Nove bile na razpolago ln doto se gradijo. MeeeCna g odplačila. Vsakdo lahko plača. Pet mlnat od treh vekkth to* m varen. Ti loti bodejo trikrat več vredni v par letih. Pridite k M nam v nedeljo. Prinesite nekaj denarja s seboj. Sedaj al shorn rite lot. Vzemite St. Clair karo do Five Foints, ln tu vaa čaka M nal avtomobil ob 1., 2., 3., ln 4. uri v nedeljo popoldne, da vaa odpelje na zemljlfeče. 1 The McNutt KeCall 1 Company I ® Pozor Slovenci! fj Kadar kupujate ura, diamanta ali 1 fc^^i N. WOLKOV, ¥ ^^X^pr 6428 St'CMr Ave blizo Addi'on Znan in liiežin* Slovencem za Z točno in peitono paitrežbo. Ta prihranita danar in vaa* I laj kupito canojo, čo kupit« pri nas. Pomnit« im«: i jsr. WoiKp-o • 64*8 St. CUir Are. blizu Addiuoa Road 9 Mi popravimo valo uro za $1.00, brez vprašanja r j V kakšnem stanju. Vae delo garantirano. POSEBNO NAZNANILO Dr. Cowdrlck, veHkl ipecijallat, Je upeljal v Clevelandu vse veHI stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot se zdi vi na klinikah Evrope. Ne računa nifi za preiskavo, preiskava s X žarki zastonj vaakemu bolniku, če se zdravi pri nJem. Nič ne dene, koliko U se Ze zdravite, pridite, da vidite kaj ta ipedjallat lahko naredi za vas. Imate ? ffffj Vaša prtt nered v želodcu, H V Tu Je prilike, < Ur, Nerad v J.« . ZtfW-t Rsvmatlzem? Qlavo-H da vas pratiče M bol, saprtje, nafilsto |l Z^lgjfi^« y I larkl. Nikdar, pi kri? Slabost, nsrvoz-3 I Imalltakep r? Tt^-fe1J; If^tII I - p-P'^ slsba pljuča? Pri vat- j r^^ ■ I Ne odlslajte, h ne bolezni t I. t d. LI I Kff I f A \ ^ n*v*rn0, $1009.03 X ŽARKI SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJEN ČE STE BOLNI Pridite tmkoj In ta Specljallst vas popolnoma prellče, potem zves Ce morete oxdraveti, ker uspeh Je odvisen od preiskave. Njegovi knu stroji iz vseh dolov sveta mu pomagajo, da Ima najboljtl zdravniški ur v rier.tu. Ko so drv,go metode zdravljenja zgubile moč. dobite tukaj usp< Brca vpraftanja, ka! Ano bolezen Imate, če zdravnik vidi, da ee da ozdrave bodit j prepričani, da kmalu ozdravite, in nikomur ni treba zapraviti dem Ja, ne Urada« «r*> 9. xjutraj do S. >«. Ob n«d«IJ^i od 10 d« 1. Rojakom priporočate svojo Restavracijo in Kavarno "Beli grad" , nasproti alov«nake i«l« in c«rkv«. Vedno areia jedila in to^na postrežba. Na razpolago imam čista PRENOČIŠČA FRANK DRAŠLEB, 'j 6120 Glasa Ave. II Okto Steft« Tol. »od «1. io S3. »Bco, JI Pihwlw 2SS3 W WI«M SI. CUb At«. 1 JOS. ŽOKALJ ■ _6*08 ST. CLAIRAVE. _ \ SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN I POSET MOJE TRGOVINE. I ■ Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, iti i HH _ _ i i TOrNA PflSiTR F / R A *rf NF 7MKRNF „„ Mihael se je šele zdaj apom-I ni) svoje obljuibe in žal mu' je (btlo, da jo je pozabil, .i |'*Odpu«tite mi milostiva go-fqp*," je rekel najuljudmeje-Imel sem toliko skrbi, dokaz, da Ste mi odpustili, dovolite mi kjk ples." '^Morda'kot nagrado, da se danes ves veter še niste tzme>-nili zame?" je zbadljivo opomnila 'gospa Terezija. "Sicer sem pa it angažirana za ves večer." ; "To mi je mesniono žal" je ji njegova •pTemljevalka za Mihaela Kr- Ko se je začel nov ples, )t '^ofepa Terezija izapuistila Leo-ti&rda. Ta je kbmaj čakal, da dobi nekaj trehotfkov svobode. Oldfiitel je takoj liskat Štefana viteza Ogutina, ga polldical na liodnik in ga začel nujno izpra-ševati za -razmerje med gospo Ttneizijo in med' Mihaelom Kr- Stefan vitez Ogulin je bil sfejn*> presenečen Kakk>r jastreb) je uprl svoje poglede v Leonarda, stopil prav blizu njega in mu grozeče zašepetal idJefeko — zia gospo Terezijo se tni !Vi nikar preveč ne ozkijte. Ta žlahtna ptica je drugemu namenjena, človeku« ki ne pozna rioberoei šale." i "Kaj naj tO pomeni ?" je za-rohnel polglasno Leonard. "To pomeni, da se morate tocino držati sklenjenega kon-trakta, penjetii gospod baroni." Ogulin, ki ni hotel pneipira z lyconardom, je zdaj .govoril uljudno, tf'afiii bi dobro ufoo slišalo porogljivost, ki je zvenela iz njegovega glasu.. "Domenjeno in sklenjeno je vendar, ■da se po smrti svojega strica poročite z bardmico Retntato in je tore} vaša naloga zanimati s« zanjo in si pridobivati njeno ljubezen. Evzebij vas tto vzdrževal idb svoje smrti in vas tudi v svojem testamentu me (bo pozabil, a s tem vam ne too po-anagano; največ njegovega denarja vemd-ar dolbi Renata. Leonamd je začel slutiti, da je Štielfan vitez Oguiin (gospo Terezijo zase izbral in da ga raditeg-ai takb resno opozoril na njegov kontrakt. Niti za hip mu ni prišlo rna misel, kila se temu dogovoru ne sime izneveriti, a zldelo siei mu je primerno, da prikrije svoje misli "Da tega dogovora ne bom pozabil' se sanuo ob sebi raizu-me," je dejal osortoo. "Kar obljubim, tx> tudi izpolnim, a če naj uspešno tekmujem »pri Rie-nati s tem Ivržinarjem, maram verwlar poznati vse razmere.'' Štefan vitez Ogulin je natančno vedel kako praznie so te besede, a hotel je ostati z Leonatlctom v prijateljstvu itn zato mu j« dal prijaznejši odgovor. "Gospa Terezija je zaljubljena v Kržinarja ravnb tako, kakor -baronica Renata" je pojasnjeval Ogulin, "Kržinar je zopet zaljubljen v Renato, a morda se (bo vendar potročil s Terezijo, ker je bogata, ker želi to njegov oče iht ker Renate ne more vzeti. Da bdJIete razmere s«'bolje poznali, vam .povem da sem tuldi jaz zaljubljen v »gospo Terezijo in $e btom bra- nid vsakega tekmeca, vti pa glejte- da pri Renati izpodrinete svojega tekmeca." Zdaj je Leonard popodnoma razumel položaj in ko je bil sam, si je napravil jasno sliko o njem. "Ogulin bi se rani poročil s Terezijo, ker je bogata ire vdova, mene ipa hooe prisiliti, naj se peham za Rena/to, ki bo šele kdovekfctaj vdova. Kontrakt gor adi dOl — ce bi b«k> mogoče ujeti Terezijo, bi bilo to zame dosti bolje, kakor lov na Renato. Tnelba 'bo previdnosti. Pri Renati bom za vse slučaje delal po sklenjenem (dbgiovoru, pri Tereziji pa proti temu dogovoru. Katero prej dobim, tisto vzamem in vsi Ogulini na svetu -mi tega ne bodejo uibra-njrH." Tudi vitez Ogulin se je umaknil v miren kotiček in razmi-žljeval o svojem (prizoru z Leon ar dom. "L kri v svojih iifellr. Po zlati gos-ki Tereziji se oziraš. Ne- fante, ta je zame. In 6e mi jo Kržinar iztrga iz rok, potem moj ljubi barom, se mi jboš tudi pri Renati umaknil izjlepa ali izgrdte. Prvi sem jaz, fantič moj, če pa misliš, da mi boš račune poka-zil, ti posvetim talko, da bo veselje." Kb sta se Leonard in Ogulin čet? pol ure zopet sešla v plesni dvorani, sita sei Id'rug drugemu delala najboljša prijatelja, a oba sta čutila,, da sta smrtna sovražnika. Med tem ko je šel Ogulin iskat gospo Terezijo, je naročil Leonandu, naj poišče bartoroico Renato. "iRecite' da Mihae)- sploh ni bil na Lesnem brdu, ikakor sam i zatrjuje, nego nekje drugje in skušajte tudi doseči, da ga bo-(jo poklicali k Renati in ga tam zadržali, Pozneje vam povem , vse.' Leojnard bi bil pač rad imel < takoj pojasnil, ali Ogulin ni hotel ničesar poveld&ti, , čeif zdaj ni več' časa» sicer ee njegov načrt ponesreči. Baronica Renata je sedela v družbi nekaterih posebnih prijateljic in gospodov v mali stranski sobi. Leolmard je bil v skrbeh, kako ibi .pogovor, napeljal na Kržinarja. Naisvoje veselje je slišal, da družba ravno i govori o Mihaelu. < "Meni je to višeč, da se sam j tako .briga za gospodarstvo na svojih posestvi-h, naj sodijo o : tem aristokratjei kakor hočejo" je slišal Leonard' govoriti sta | rejšeg-a gospoda, "Prebiti sfko-ro mesec v taki samoti kakior i je Lesno br-do in meriti hlode, i to ni mala stvar za mladega j človeka." "Kldb -pa vei, če je gospod i Kržinar ta čas sploh na Les-nem fondu" se je oglasil Leo- i naird. "Vsaj Čki-je se, da so ga j neki ljudje tam iskali, a ga ni- 1 so dioi>ili. Eni pravijo, da je bil j v Trstu, drugi tride, da so ga : v kleli v Zagrebu." i Vsa družba je ostrmela. Prej ; so se čudili visi. da je Mihael 1 vzdržal toliko časa v slabem vremenu na (Lesnem brdu, zjd&j ] so se čudili, da nithče ni prišel \ na misel vprašati, če je bil Mihael resnično na svojem gra~ 1 du. iSkoro v eni -sapi so rekli i zdaj vsi, da se Mihael morda j prikrival, kje da je bil. i "Najetje bo, če ga pokličem, kla sam pove, kje je bil" j j>e dejal LeoknatndL "Ne, ne, ne kličite ga" je za- i klicala baronica Renata, toda i Leonard je bil že vstal s stola. Delal se je- kakor bi bil preslišal Renatin odgovor in hitro odšel. Renati jfc bilo skrajno nepri- i jetnOr tiia je Leonard poklical Mtfiacla in (najraje bi se bila O d^d vir i J Prepričana je biia I ■.'■'>.4. ■Mi'iitt'k. i t>\' popolnoma, da se je Mihael mudil na Lesnem brdu in hotela v njem vzbuditi mnenja, da mu ne vrjame. Tofda -bilo je nemogoče kaj storiti, ker Leonard; je že pribijal Mihaela. "Kaj ukažete milostiva baronica?" — je vprašal Mihael, ko je staH pred Renato. "Ničesar, dragi gospod Kržinar" je zatrjevala Renata. "Leonard se je prenagel. Pravil, da v njegovih lahkomiselnih krogih ne verjamejo, da ste 'bili na Lesnem brdu in trde, d(a ste bili v Zagrebu ali v Trstu ali ktdfc> ve kje. Saj nam to ni nič mari in jaz tudi nič ne dvomim q resničnosti vaših besed. Leonardb ne smete zameriti, da se je predrznil vas poklica ti*" "Zadostuj« mi, da Vi milostiva baronica, verjamete mojim besedam" je hladino rekel Miihael. "Kaj govore lainjivi krogi barona Leonarda, mi je vseeno. Bil sem na Lesnem brdu in nisem niti koraka Moril čez mejo mojega posestva." Obrnil se je potem k ostalim gosf odom in z ostrim- čeprav kratkim pogledbm na Leonarda rtekel: '"Zahvaljujem se vam pa, tl!a se tako živo zainimate za moje početje in uipam, da izvira iz prijateljskih nagnjenj, kajti samo prijatelji smejo v šali izrekati dvome o resničnosti besiedi kakega poštenega človeka." Kar poparjeni so sedeli gospodje in dame na svojih sed'e-žiih in -so potrebovali več tre-notkov, predmo so prišli do sape. Hiteli so zagotovljati Mihaelu, da nihče ni dvomil o njegovih be sedali, 'Leona rd ni spravil nobene opravičeval-ne besedne čez ustnice, pač pa je porabil prvo priliko, da jo je popihal iz iMihačlove »bliliine. 'Mihlael se za to ni več tzme-nil. iJHKl je, da je Leonard napravil neumno šalo, a roe iz zlobnega namena, nego iz nerodnosti. "Saj je na pol kmet" je redel sam pri sebi. iSicer pa ija Leonard zdaj ni prav nič več zanimal. Magična moč Rle-aa-tinihi oči je bila zopet dobila Dblast nad njim, čim je pogledal v te loči. Da, še n«kako hvaležen je bil Leonardo da ga je prišel klicat. Prisiedel je le drutžbi in ^Sčel prostodušno pripovedovati o svojem početju na Lesnem brin. Renata je slonela na svo-iem stolu* Oči je imela na pol ^aiprte, a poskušala je pazirto, kakor da ji Mihael Ikjdbvekaj pripoveduje. Toplo ji je bilo :>ri srcu in nekako srečna je bi-a, da je bil Mihael tako blizu ije. Ta mirni prizor je prekinila »ospa Terezija A hči nov a. Vsa •azfourjietna je stopila v sobo, ločim je Ogulin z nialicijoz-li-m usmevom na tanlkih ustnih ?tal ina pragu. "Ah — tukaj se vas dobi" je siknila gospa Terezija in kri ji e zailila tolsta lica. "Zadnjič ►te imeli na Cojzovem vrtu pogovor z baronico Renato in ste sled tega pozabili na večerjo >ri meni — a danes ste zopet zapleteni v tak pogovor z baro-lico, da ste pozabili na turo, ta katero ste me angažirali. Hvala vam gospod — kavalir." 'Mihael je plantil po konci, v ^enatini drutžbi je bil vresnici )ozabil na ples. "Milostiva gospa — prosim 'as — bodite prepričani — jaz «m res pozabil" j« hitel zatr-evati. "Prosim vas odpustite ni." " Ni se treba opravičevati," e rohnela gospa Terezija. 'Razžalili ste me v tcfritgič, za :o ni oprav iče v am je in ni odpuščanja." Gospa Teneizija se je srdito Dbrnila in je odšla iz sobe. "Kako ste mogli biti tako leu-ljudlni?" je rekla Renata s Garajočim glasom. "Terezija je po pravici razžaljena" "Vem, da sem neod^ustljivo ravnal," je dtfjal Mihael in ka- 14a nikdar -___a -— mo^"cl&ep dk! bo lo ia >>n mfcTiio nffiffi '* I' "r na t J M \rl ';' . i Mihael trvi nič kar mis m, da ne sme kskor prikovan ostalf d^aj Renate m- ji ortetmogoče-vati izvrševanje njenih gospo* kftnjskihf do^nosfti. Nekaj časa se tudi Renata ni domislila teh dolžnosti, talko ljubo ji je bilo, da je Mihael v »nijeni bližini. Toda polagoma je Renata zavedla, da se posebno pri prizoru iz gospto Terezijo ne more kar tako posvečati Mihaelu. Začela se je vznemirjati, zlasti ker se je« spominjala, da je obljubila Mihaelu plesati |ž njim. »Rada bi bila'to obljubo preklicala; a si ni -upala. Bala se je, d!a bi to -Mihaela zalilo in bolelo. Končno se je zopet oglasila godba iz velike dvorane. "Ali se spominjate, Jiwllosti-va baronica, d!a ste mi doviolili, Vas prositi za ples ?" je vprašal Mihael polglasno. "Če vam je prav..." "Spominjam se," je kratko oi^govorila Renata in vstala. Lahko gTeva..." Besiede njene so bile resne a spremljal jih je prijazen pogled. ll^;' "Kako ste dobri..." je me^ ^nil Mihael. iZaplesala .sta in se nekaj tre-notikov molče soikaila- Marsikateri gledalec ju« je opazoval z dopadenjem, mbleč, lep par sta, da ga-lepšega ni* ''Zakaj ste prej rekli, da sem dobra" je mtemudoma prav hladbo vprašala Renata.« "Ne zamerite mi,^' je rekel Mihael. "Časih kaj rečem, česar bi ne -smel reči. 2al mi je." "TuJdi meni je žai." "Milbstiva — če bi mogli uganiti le polovico tega, česar vam ne smerni povedati, bi mi gotovo odpustili." 'Xjubse mi je da ničesr ne uganem," Ta dd bijoč a (hladnost je vzela Mihaelu M njegovo običajno razsodnost. "Ah, itMlostiva," je zavaadih-niJ, "ntektj sem vam @e razodel..." . ' "Gospod 'Kržinar" ga je preklicala s ponosno resnobo Renata, "ne govorite dalje! Poznam vas in spoštujem vas kot značaj ne ga motža. Enkrat ste mi nrfcaj rekli« česar bi ne smeli reči, a verjeti hočem, da se je to zgodila v tretnotku izredne razburjenosti, ko svojih besed niste mogdi prevdariti." "V t r enotirni razburjenosti? Recite raje v tnenotkuj blaznosti. In vendar je spomin na ta trenotk najlepši izmed vseh sipomninov, kar jih imam. Ce je blazinost, vas ljubiti, potem milostiva, sem neozdravljivo blazen. Lahko me v tem tre-notku poženete od sebe, lahko mi prepoveste, vas še kdaj ogovoriti, ljubil vas bom venkfor in če bi moral plačati svoja čustva z življenjem, vam vendar poviemrjaz vas ljubim." Mihael je bil ves iz sebe, nič ni vedel-kaj je govoril; govoril je le to, kar mu je narekovalo njegovo srce. ~ S stisnjenimi ustnicami in gledajiei v stran je poslušala Renata ta ižbruih Mihaelovih- čustev Mihael je moral imeti intis, da ga Renata neče sluša-ti. Toda njeno srce je- vriskalo,] njena duša se je topila (blaženosti ki vse v njej je koprnelo po onem, ki ji je šepetal tako sladke besede na uho. Zavedala Se je: če bi bila sama*, bi mu bila ovila roke o-krog vratu in ga poljubila tako vroče, kakor bi hotela na nje-govidi prsih -umreti. A (bila sta v plesni dvorani in to je bila njena sreča. "Ah, ne dtelajte se, kakor da vas je strah pred menoj,"je nadaljeval Mihlael. "Le z ervim pcgle-dotii mi razodieni-te svoja Čustva." 'INe," je odgovorila Renata-Morala je napeti vse moči, da je premagala samo sebe. "Zavedam se« da nisem taka, kakor-bi morala biti, grešnica sem, ali ne toliko, da bi vas hotela še dalje poslušati. Rekli ste, da nje ljubita Mihael Kržinar — (Saj bog, tfebi to ne bilo resničtio. Ali rekli ste tako. ^T^ B w _ B ^ I Mjm ' ■ Mjm ■ m I m EJL I MJk I ■ mM I I U ^l^ft JI ^^^^ Jm^m jl JU JU w^^^r 1 ^^^^^ Jlj^b 11 Samo 10 dug, pooemsi v četrtek, 31. avgusta do 8. septembra I $9.00 deške obleke sedaj po . $7.65 A I $6.75 deške obleke sedaj po - $5.75 > I $5.75 deške obleke sedaj po . $4.90 ^^^ I $4.50 deške obleke sedaj po . $3.85 ggt^^^ I $3.75 deške obleke sedaj po . $3.20 tj^m I $3.25 deške obleke sedaj po . $2.75 I To so fine, trpežne deske obleke. I Kupite sedaj, ko so cene znižane, da bo- I dejo otroci dostojno opravljeni za šolo. I Imamo tudi polno zalogo deških hlač, I bluz, kap in spodnjega perila. I i AUGUST KAUŠEK, [ 6206-08 ST. CLAIR AVE. I mzsp Mi ne zamenjamo in ne dajemo znamk ali ku- ponov za deške obleke tekom te razprodaje. I LzZZJ B, I ' i * ' -pti^.J^^H E NE POZABITE PRITI K | RAZVITJU^ZASTAVE | UHliimilllUmilUlim BllBlllllMtllllHIIIWIIMIIIHIIIWWIIIMIilMlflllBIHItlllltlHIII*tlit*ltllllllllll*ltllSlllllllltUlilMlllilll | tllllflll9tllllllIVIfllllllBIIIBVIIIIIIIIlllSiltllllllllSltlllllllVIIIIIIISIll81llllllllllIlllllffIlllllltlllCflllSV8VV HlllltlllffYBliillllllllllllll S KATERO RAZVIJE Dj DR. DELAVEC I I ŠT. 257 S. N. P. J. V WEST PARK, O. ■j m g dne 3. sept. '17. na Labor Day 1 | POPOLDNE. i 1 Razvitje zastave in veselica bo na LOUIS LAH0VI FARMI, 1 | NEDALEČ OD JOHN BRODNIKA. B | Društva se zbirajo na stop 12, Settlement Road. jI I Puritas Springs kara ob 12:30 popoldne. Od tam od- B 1 korakamo z godbo na določen prostor. cj Bc 1 Vršile se bodejo raznovrstne dirke za mlade in gj g stare, debele in suHe, in lahko se bo marsikateri ogrel M i s plesom, okrepčal z dobrimi jedili in hladno pijačo. | I K obilnemu obisku vabi 1