ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg
Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Stular — tel. 22-111, lok. 82 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«

1
LETO VI — Številka 22
KRANJ, 25. novembra 1966
Devetmesečno poslovanje - še kar zadovoljivo
PROIZVODNJA
Kot v prvem polletju je tudi v tretjem kvartalu na obseg proizvodnje vplivala preskrba z uvoznimi surovinami. V tretjem kvartalu mesec:	jan. feb. mar. apr.
je dosežena nižja povprečna mesečna proizvodnja predvsem zaradi kolektivnega dopusta v mesecu juliju in avgustu. Proizvodnja po mesecih se je gibala takole (v tonah):
maj jun. jul. avg. sept.
VSEGA:	1082	1240	1205	1163
na dan 47,0	53,9	.52,4	52,8
Ocena dosežene proizvodnje na delovni dan nam prikazuje stopnjo storilnosti, ki je v mesecih od maja do septembra nižja, naj slabša pa v mesecu avgustu, zato je tudi pravilna odločitev, da bo kolektivni dopust v prihodnjih letih
1080	1208	599	899	1145
49,1	50,3	49,9	47,3	49,8
dosegli na področju uvajanja sintetičnega kavčuka in regenerata, so zadovoljivi, vendar je še vedno veliko možnosti, da to še izboljšamo.
V tretjem tromesečju se poraba po mesecih znatno spreminja, tako
je v mesecu juliju zelo nizka poraba naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka in regenerata, to pa zaradi kolektivnega dopusta, pred katerim so porabili predvsem zaloge zmesi in ostalih polizdelkov. V mesecu avgustu prav zaradi tega potrošnja teh surovin na 100 kg izdelkov močno poraste, ker smo zopet imeli potrebne zaloge zmesi. če primerjamo potrošnjo I. polletja s potrošnjo v vseh devetih mesecih, ugotovimo le neznatne spremembe, omenimo naj le nekoliko znižano potrošnjo regenerata.
v tem mesecu. Na mzjo dnevno . proizvodnjo v tretjem kvartalu je seveda vplival tudi spremenjeni asortiman proizvodnje v korist iz- . delkov, ki zahtevajo manjšo po-	Delovna enota	izvrš. 65	plan 66	izvrš. do 30. 9.	66 is"	66 ti 	ti 66 g
	VALJARNA	212	203	167	78,17	82,3
trošnjo zapadnih uvoznih surovin	avtopnevmatikarna	6.551	8.216	5.918	90,3	72,0
in več vloženega dela. Poleg tega	velopnevmat.	1.225	1.282	946	77,2	73,8
je pomembna predvsem težnja, da	preš. izd. I	1.016	684	659	64,8	96,3
bi zmanjšali prekomerno porabo	preš. izd. II	1.069	1.075	849	79,4	78,9
surovin v celoti in dosegli boljšo	tehnični izdelki	1297	850	632	61,3	74,4
kvaliteto, ki v največji meri lahko	cevarna	—	290	218	—	75,2
vpliva na boljšo stopnjo ekono-	klinasta jermena	—	161	99	—	61,5
mičnosti in povečanje dohodka.	prevleke	76	75	48	63,2	64,0
Dosežena proizvodnja po delov-	roč. konfekcija	164	114	83	50,6	72,8
nih enotah je naslednja: (v tonah) Celotna pnevmatika (avto in	skupaj	11.610	12.900	9.610	82,9	74,6
velo) zajema 71 % celokupne pro-	ZAKLJUČEK		ženega	rezultata	tega	leta oz.
izvodnje. Samo na avtopnevmatiko odpade 61 % proizvodnje. Pomemben delež v celotni proizvodnji predstavlja tudi že proizvodnja v DE prešani izdelki II.
V primerjavi strukture celotnega dohodka v tem letu s preteklim letom so predvsem razvidne spremembe, ki so sledile po gospodarski reformi. Splošni stroški niso bistveno porasli, z izjemo amortizacije in obresti od kreditov, ki so se povečali zaradi povečanja vrednosti aktivnih osnovnih sredstev.
Razmerja delitve dohodka dokazujejo, da so osebni dohodki, z vidika podjetja kot celote, v tem letu povečani v skladu s povečanim dohodkom. Odstopanje od lanskoletnega razmerja je minimalno. Če bo porast dohodka v zadnjem tromesečju enak dosedanji dinamiki, lahko pričakujemo za cca 30 % večji dohodek kot v preteklem letu ter hkrati tudi ugodnejše razmerje delitve dohodka v korist osebnih dohodkov.
EKONOMIČNOST
Nedvomno ima na ekonomičnost poslovanja odločilen vpliv struktura potrošnje kavčukov. Uspeh razvoja tehnologije ocenjujemo tudi po tem merilu, toda pod pogojem, da se kvaliteta proizvodnje istočasno približuje nivoju kvalitete industrije v gospodarsko razvitih deželah. Uspehi, ki smo jih
V zidnem časopisu smo že pisali o zborih delavcev po sindikalnih podružnicah. Tedaj so delavci večkrat izrazili želje, da bi se na tak način pogovorili o naših problemih. — Na sliki: zbor delavcev v avtopnevmatikarni.
Finančni rezultat tovarne in trgovske mreže je ugoden, vendar ne smemo prezreti predvsem naslednjih dejstev:
a)	Zakon o amortizaciji predvideva že za to leto možnost 50 odstotnega povečanja amortizacije, kar pomeni za to leto cca 300 milijonov nižji dohodek oz. ostanka dohodka,
b)	V kolikor ne bo uspelo devizno financiranje repromateriala v novembru in decembru tega leta, lahko pričakujemo prekinitev dela, s tem pa za vsak mesec prekinitve znižanja dohodka za cca 200 milijonov SD paradi kritja fiksnih 210 mil. SD za kritje osebnih dohodkov,
c)	V naslednjem letu že v prvem polletju zapade 100 milijonov SD dolgoročnih obveznosti za investicijske kredite, ki jih moramo pokriti predvsem iz dose-
sredstev amortizacije.
Delavski svet podjetja je gornje poročilo o poslovanju vzel na znanje. Pri razpravi pa je tov. Babnik, ki je poročilo razlagal, poudaril, da je sicer rezultat letošnjega leta v primeru z lanskim za 11% boljši, vendar je del tega tudi zaradi nedokončno uveljavljenih ukrepov gospodarske reforme. Opozoril je, da lahko v začetku prihodnjega leta pričakujemo nove težave, ker bodo tedaj začeli veljati novi predpisi amortizacije, ki bodo bistveno vplivali na likvidnosti podjetja: predvsem pa bodo spet težave z devizami.
Delavski svet je po daljši razpravi sprejel sklep, naj finančna služba naredi v decembru enajst-mesečni obračun. Na osnovi rezultatov bo delavski svet odločil o porazdelitvi dohodka ob upoštevanju vseh obveznosti, ki jih imamo še letos ali takoj v začetku prihodnjega leta.
Strokovni tečaji za delavce proizvodnih DE
Gumarski izobraževalni center je dal DSP v razpravo in potrditev predlog, da bi nadaljevali z 2-dnevnimi strokovnimi tečaji za delavce proizvodnih delovnih enot.
Namen strokovnih tečajev je, da se delavci seznanijo s tehnologijo, stroji in napravami ter napakami, ki se pojavljajo pri delu na njihovem delovnem mestu.
Na teh tečajih predavajo operativni ali razvojni tehnologi. Vsak predavatelj pred začetkom predavanja napiše ustrezna skripta (10 do 15 strani), da udeležence sezna-
ni pred predavanjem z vsebino predavanja ter tako lahko pripravi vprašanja. Med predavanjem tako lažje sledijo in se pripravijo za pismeno preizkušnjo, ki je na koncu vsakega tečaja. V vsakem tečaju bo vključeno tudi predavanje s področja HTV.
Že v lanskem letu smo organizirali podobne 2-dnevne strokovne tečaje, ki se jih je udeležilo 188 delavcev iz avtopnevmatikarne in valjarne II ali le 64 % vseh tistih, ki bi se po sklepu DS delovne enote morali udeležiti. V času od novembra 1966 do konca marca 1967 bi GIC organiziral tečaje takole:
Delovna enota
štev. tečajev
Predavatelj
Valjarna I, II	4
avtopnevmatikarna	3
preš. izdelki	4
cevarna	4
klinasti jermeni	2
skupaj	17
Viljem Zener, Silvo Mravlje Silvo Mravlje, Ivan Škofič Anton Lah, Cvetka Maksim Renata Jan, Alojz Gregorc Ferdih Nada, Franc Rozman
OB PRAZNIKU, DNEVU REPUBLIKE,
VAM ČESTITAJO ORGANI
UPRAVLJANJA
DRUŽBENO-
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
IN UREDNIŠKI ODBOR
^Tovariš Tito prihaja na II. zasedanje AVNOJ-a
Uecitatorka ob praznovanju Dneva republike na predlanski proslavi y
Nagrajevanje po kvaliteti dela
Z namenom, da bi postopoma uvajali nagrajevanje po kvaliteti dela v vseh delovnih enotah proizvodne dejavnosti, je delavski svet obravnaval in potrdil okvirna načela, na podlagi katerih bo služba kontrole kvalitete skupaj z ekonomsko-organizacijsko službo uvajala nagrajevanje po kvaliteti in jih predložila svetom DE v potrditev.
Merjenje kvalitete dela poteka lahko na osnovi podatkov:
—	statistične kontrole kvalitete dela,
—	prevzemne kontrole,
—	avtokontrole.
Po kvaliteti dela bo nagrajevan tudi organizacijsko vodstveni kader enote, njihov osebni dohodek pa bo odvisen od dosežene kvalitete dela enote, ki jo vodi in organizira, premija pa znese toliko odst. celotne premije .kolikor odst. delovnih mest je kontroliranih.
Način merjenja kontrole, kontrolne točke in dokumentacijo merjenja določa kontrolni tehnolog, pri določanju kontrolnih točk sodeluje še operativni tehnolog.
Kontrolna služba po prvem načinu delavca najmanj trikrat na izmeno kontrolira, po drugem načinu kontrolira vse oddane polizdelke in izdelke ali pa po statistični tabeli predpisan vzorec. Ce služba kakovosti tega ne dela, je tisti, ki to ugotovi dolžan sprožiti disciplinski postopek.
Delavec je dolžan voditi predpisano evidenco in ne sme sam popravljati ugotovitev in oznak kontrolorjev. Kakor hitro sc ugotovi, da delavec tega ne dela ali, da je potvoril podatke, se sproži
S področja HTV predava tovariš Rudi Nadižavec.
Delavski svet je predloge sprejel, poleg tega pa še tele sklepe:
1.	za izvedbo strokovnih tečajev za navedene DE se odobrijo sredstva v višini 210.000 SD;
2.	strokovnega tečaja se morajo udeležiti vsi delavci DE, za kar so odgovrni vodje DE;
3.	kdor neopravičeno izostane, se mu odtegne pri OD povprečni znesek stroškov, ki odpade na enega udeleženca (cca 1.000 SD);
4.	predlagani predavatelji so zadolženi za predavanje.
disciplinski postopek, OD pa se zniža za 33 %, ker se smatra, da dela ni kvalitetno opravljal.
Normativi kvalitete dela se določajo na osnovi pretečenega trimesečnega povprečja, s tem, da se zadnji mesec ne upošteva, če je bila dosežena slabša kvaliteta dela. Nagrajuje se delavec po že predloženi tabeli, s tem, da je največji možni odbitek OD zaradi slabe kvalitete dela 33 %.
Delavcu se OD po tej tabeli obračuna le, če doseže v mesecu najmanj 20 % možnih pregledov. To pa ne velja za delavce, ki sodelujejo pri poizkusni proizvodnji in zaradi nje niso dosegli tako določenega števila pregledov.
Vključevanje v sistem nagrajevanja je postopno.
—	prve tri mesece se kvaliteta dela le evidentira,
—	naslednje tri mesece se obračunava polovico premije,
—	po 6 mesecih pa se odpravijo eventualne pomanjkljivosti in se nagrajevanje polno uvede.
POSTOPEK UGOTAVLJANJA
KVALITETE DELA IN
OBRAČUNA
Delovna enota je najprej dolžna do 1. v mesecu za nazaj sporočiti službi kakovosti količino izdelkov, po posameznih delavcih za tista delovna mesta, kjer se uporablja drugi način merjenja kvalitete dela. Služba kontrole kvalitete do tretjega v mesecu za pretekli mesec izdela poročilo o kvaliteti dela izrač. normative in določi odstotek OD, oz. premijo, v poročilu označi, kateri delavci so zaradi premajhnega števila pregledov ali zaradi onemogočene kontrole izključeni iz nagrajevanja. Poročilo izobesijo v delovni enoti. Obraču-novalka v nagrajevanje vključi še vse delavce, ki so delali v skupini s tistim delavcem, ki je bil kontroliran. Obračun se izvrši na izplačilnem listu s tem, da se osebni dohodek, ki pripada iz tega naslova nagrajevanja posebej prikaže. Ce se delavec z ugolovitvami službe kakovosti ne strinja, se pritoži kontrolnemu tehnologu. Če z njegovo odločitvijo, ki jo mora dati v 8 dneh, ni zadovoljen, se pritoži DS podjetja, ki dokončne reši.
Iz naših prodajaln
Pred kratkim, ko sem bil službeno v Beogradu, sem se oglasil tudi v naši prodajalni v tem mestu. Lahko sem jo našel, ker je le nekaj sto metrov iz središča Beograda, pa tudi vsakdo, ki sem ga po tem povprašal, me je znal napotiti.
Nekaj časa sem se sprehajal pred prodajalno in opazoval promet, ki se je razvijal v naši trgovini. Postal sem pred izložbo in skozi šipo opazoval, kako prodajalci strežejo, včasih z glavo odkimajo — s prijaznim nasmehom.
V prodajalni me ni nihče poznal. Nekaj časa sem stal ob pultu, poslušal vprašanja in odgovore. Dostikrat je bilo slišati: nimamo, je na poti, dobili bomo in podobno.
Tudi mene so vprašali, kaj bi rad. Ko sem jim povedal, da sem iz Save, me je prodajalec prisrčno pozdravil in pospremil v improvizirano pisarno (v prvem nadstropju), kjer uradujejo poslovodje trgovine Zdravko Andric, predstavnik našega podjetja Milorad Culjkovič ter Mihajlo Nakič. V zelo prijateljskem razgovoru smo si izmenjali precej vesti o naši proizvodnji, o naših ter njihovih težavah. Nikakor nisem želel, da bi moj obisk zgledal uraden, zato sem jih poprosil, naj za naše glasilo napišejo kaj o svojem delu in težavah. Obljubili so mi in pred nekaj dnevi sem dobil pismo — prispevek za naše glasilo. Menim, da bo to zanimalo tudi ostale člane kolektiva, zato ga objavljamo — seveda nekoliko skrajšanega.
nobena prodajalna v Beogradu), kuponskih obročkih, klinastih jermenih, čevljarskem lepilu ter po Savanolu. Veliko je tudi povpraševanje po posameznih vrstah cevi, ploščah za obutev bele barve, gladkih in z dezenom. In če že govorimo o pomanjkanju posameznih izdelkov v naši prodajalni, naj povem še tole:
— Čudno se nam zdi, da ne dobimo v prodajo vežic, po katerih kupci veliko sprašujejo in imajo tudi zelo ugodno ceno.
— Klinasta jermena imajo veliko postavko v našem planu prodaje. Ta izdelek smo odlično prodajali, toda zadnje leto ga sploh ne dobimo več v prodajalno, tako da tudi kupci več ne sprašujejo po njem (in ko jih bomo spet dobili, bo preteklo precej časa, da bomo nanje opozorili kupce).
— Bolniške blazine iščejo predvsem bolniki in starejši ljudje, toda mi jim ne moremo ustreči. Bes je, da niso ne vem kako donosne, vendar pa smo marsikomu utregli, če smo mu blazino lahko prodali. Bolniške blazine pa proizvaja samo Sava.
Moramo poudariti, da so zveze s tovarno zelo dobre in tudi odnosi prodajalcev v naši trgovini zadovoljivi. Kljub temu pa naj povemo še tole pripombo; v uporabi imamo že precej star cenik. Cene so se v tem času menjale, pri nekaterih izdelkih tudi po večkrat, tako da ves popisan in se v njem težko znajdemo v prodajalni — še teže pa tržni inšpektor.
TRGOVSKA MREŽA SAVE V
^----—i JUGOSLAVIJI
, .Kopr-vn.co^
PRODAJALNE V NAČRTU
Takole pišejo:
V mesecu oktobru smo prodali za skoraj 45,5 milijonov dinarjev. Povemo pa naj, da je bil prav v tem mesecu promet najslabši v letošnjem letu, čeprav je še vedno nad planiranim. V preteklih desetih mesecih smo ustvarili za 550 milijonov dinarjev prometa, ali 20 odstotkov več kot je bilo planirano. Zal je tudi izvrševanje našega plana odvisno od tega, koliko blaga dobimo iz Save in katere izdelke. V skladišču imamo nekaj zalog, vendar je to v glavnem blago, po katerem je manj povpraševanja, ker so sezonskega značaja. Trenutno je največje povpraševanje po veloplaščih (ki jih nima
Poseben problem naše prodajalne in Save so tudi zaboji, v katerih dobivamo blago. Gre za to: ali naj te zaboje vračamo podjetju (prevoz od trgovine do železniške postaje je zelo drag), ali naj zaboje prodamo tu v Beogradu. Dogajalo se je, da so bili izdelki, ki bi jih lahko pakirali v vreče, v zabojih in obratno (včasih celo v strganih vrečah). O osebnih dohodkih naših prodajalcev smo razpravljali že na sestanku poslovodij v Kranju. Celotni kolektiv naše prodajalne ima nižje analitske ocene kot v ostalih trgovinah, čeprav imajo ponekod tudi do po-
17 HIŠ
JE POD STREHO
Se še spominjate tele slike? Objavili smo jo v letošnji 13. številki Save in pod njo zapisan, da je trenutno v prvi fazi delo na 17 hišah. Danes, po štirih mesecih, lahko zapišemo, da je vseh 17 hiš že pod streho, dela pri ostalih 15 hišah pa so začeta. Tudi prvi obračuni, ki so bili narejeni, kažejo, da je tak način gradnje zelo ekonomičen. Zadružniki so s svojim delom in nabavo materiala pocenili dosedanje stroške (do 3. faze) za skoraj 50°,v. To kaže, da je bila usmeritev našega podjetja pri reševanju stanovanjskih težav pravilna.
Kako potekajo priprave za nove analitske ocene
Delavski svet podjetja je na eni — do konca meseca septembra Komisija je do sedaj pregledala izmed svojih sej sprejel postopek bi morala komisija opise vskladi- in potrdila opise delovnih mest v analitskega ocenjevanja delovnih ti,	skoraj vseh delovnih enotah, osta-
mest in predlagal določbe pravil- — v mesecu oktobru in novem- le so nerazčiščene samo še nabav-nika o delitvi OD ter sklenil, da bru izdelati dokončne analitske na služba, prodajna služba in raz-mora biti analitska ocena konča- ocene po posameznih kriterijih, vojna-tehnološka služba, na in sprejeta do konca tega leta. — predlog bi moral biti dan v Da je komisija zaključila z Komisija je svoj program dela razpravo kolektivu konec meseca vsklajevanjem opisov en mesec izdelala takole in si zadala sledeče novembra.	kasneje, so sledeči razlogi:
roke:	V kolikor bi delo potekalo po
— do 15. avgusta naj bi vodje tem rokovniku, bi analitske ocene	opisi s0 1)111 oddani ko-
DE izdelali opise delovnih mest,	lahko sprejeli do konca decembra. mlsli1 šele 20' septembra, to je
mesec kasneje, kot je bil postav-
za kolekti
V eni prejšnjih številk smo vas obvestili, da tudi letos pripravljamo tradicionalno prireditev 120 minut za kolektiv.
Danes vam o tem lahko povemo že nekaj velč. Odbor, ki je sprejel nalogo, da bi
— Kranjski plesni orkester, ki ga bo vodil Franci Puhar. \ Orkester bo nastopil na obeh \ prireditvah (ponovitev), nato \ pa bo (v manjši zasedbi) igral tudi za ples.	\
— Ansambel Lojzeta Slaka \ s humoristom	\
pripravil celotno organizacijo prireditve, je na zadnjem sestanku že potrdil pogodbe s temile izvajalci:
lovico manjši promet. Obljubljeno nam je, da bo to popravljeno s
1.	januarjem prihodnjega leta. Upamo, da bo to res.
Lepo pozdravljamo vse člane kolektiva Save — kolektiv pvodajlne Sava — Beograd
Tako so nam pisali. Med drugim so izrekli tudi nekaj kritičnih pripomb. Prav je, da so jih povedali, ni pa prav, da takšnih stvari ne bi odpravili.
—	pel bo Rafko Irgolič z novim programom
—	pela bo Sonja Gabršček
—	oddaji bo vodil Tomaž Terček (konferanca)
Poleg teh pa smo prosili za nastop tudi nekaj drugih pevcev in humoristov, vendar še niso povedali, če bodo prišli. Ko smo vam prvič posredovali vest o prireditvi, smo zapisali, da bo po vsej verjetnosti 24. decembra, vendar pa je odbor sklenil, da bo prireditev že 17. decembra. Več o prireditvi bomo pisali v naslednji številki našega glasila.
2.	Pri pregledu opisov delovnih mest smo naleteli na nekatere organizacijsko neustrezno rešene porazdelitve nalog in to predvsem v službah, ki še vedno niso obdelane. Tako organizacijske pomanjkljivosti so se pojavljale tudi v drugih službah. Nekatere smo uspeli razčistiti sproti.
3.	Kadrovska zasedba EOS se je v tem času zmanjšala zaradi skoraj dvomesečnega izostanka enega izmed sodelavcev, tako da mora skoraj vse naloge, poleg svojega rednega dela, opravljati analitik za sistem delitve osebnih dohodkov.
4.	Močno ovira delo tudi velika zaposlenost članov komisije, tako da le s težavo sklicujemo seje, ki so sklepčne.
Predvidevamo, da bomo kljub temu uspeli v začetku meseca novembra razčistiti organizacijo omenjenih treh služb, vendar se nam je s tem program dela zavlekel za en mesec.
Ko je DS podjetja na zadnji seji razpravljal o poročilu, ki ga je podala tov. Iva Podpeskar in ki je opozorila, da nastajajo težave pri izdelavi novih analitskih ocen predvsem zaradi nedokončno izdelane organizacije dela v našem podjetju, so na koncu sprejeli sklep, da morajo biti odpisi DM narejeni do konca meseca novembra. Poleg tega pa morajo biti narejeni dokončni predlogi organizacije RTS, PS in nabavne službe. Na prvi prihodnji seji morajo o tem poročati službe EOS ter komisija za AODM. Na osnovi teh dveh poročil bo DS podjetja sprejel ustrezne sklepe (ali bo nova analitska ocena začela veljati s
1.	1. 1967, ali pa bo moral biti prestavljen začetek na poznejši čas).
17. decembra bo torej spet prireditev, ki iz leta v leto pridobiva na popularnosti. Žal tudi letos ne bomo mogli prireditev organizirati tako, da bi si jo lahko ogledali vsi člani kolektiva. Vstopnice bomo razdelili v delovne enote po istem sistemu kot lansko leto, to je po odstotku zaposlenih v DE.
T
TO IN ONO - KAR VAS ZANIMA
Odprodaja odpadnega In manjvrednega blaga
Kadrovska služba — oddelek za družbeni standard je na zadnji seji predložil UO v razpravo in potrditev predlog za prodajo odpadnega in manj vrednega blaga članom našega kolektiva. Predlog je bil narejen na osnovi zadolžitve, ki jo je UO dal tej službi v mesecu avgustu z namenom, da se dokončno uredi to vprašanje.
Upravni odbor je na zadnji seji potrdil predlog službe za družbeni standard in dodal nekaj manjših pripomb. Menimo, da bodo ta določila o prodaji odpadnega in manjvredega materiala marsikoga zanimala; povzemamo nekaj najvažnejših:
1.	Ves manj vredni material in odpadno blago bo vskladiščeno v leseni baraki poleg skladišča pomožnega materiala v obratu II.
2.	Blago bo prodajal za to določen skladiščnik vsak torek od 13. do 15. ure. Kupec bo kupljeno blago takoj plačal in dobil potrdilo, na katerem bo natančno navedeno, poleg podatkov kupca, tudi vrsta blaga, cena ter količina.
3.	Enkrat mesečno bodo člani kolektiva seznanjeni preko oglasne deske o tem, katero blago je v skladišču. Če blaga ne bodo kupili člani našega kolektiva, ga bomo odprodali Odpadu.
4.	Za blago, ki ga potrebujejo člani kolektiva na Vrhniki in čla-
ni trgovske mreže, bodo le-ti javili svojim administratorkam, te pa naprej v službo za družbeni standard.
5.	Za vse odpadno blago, velo-plašče, velozračnice ter ležalne blazine bodo vodili posebno kartoteko, od koder bo razvidno, koliko odpadnega materiala je kdo že kupil. V kolikor se bo ugotovilo, da nekdo prekupčuje s tem blagom eno leto ne bo imel pravice do nakupa, poleg tega pa bo sprožen proti njemu disciplinski postopek.
6.	Iztrošeni material, ki ga DE odpiše, je pa delno še naprej uporaben, bo prodan na interni licitaciji.
7.	Vsakemu članu kolektiva se poleg nakupa odpadnega in manjvrednega blaga omogoči še nakup dveh kompletov veloplaščev in ve-lozračnic. To pa bo prodajala samo naša prodajalna, in sicer na nakazila, ki ga bo vsak dobil v oddelku za družbeni standard. Prednost pri nakupu bodo imeli tisti delavci, ki se vozijo na delo s kolesi.
Ta določila so že v veljavi in naj se člani kolektiva po teh ravnajo.
P. S. Delavski svet podjetja pa je na zadnji seji sklenil, da je ukinjena prodaja vse transportne embalaže (zaboji, palete, idr.)
JOŽE STULAR
Oglašam se iz čačka, kjer že drugi mesec služim kadrovski rok. Imam se dobro, samo malo mi je dolgčas po kolegih in sodelavcih.
Vaš časopis redno prejemam in ga prečrtam od naslovne strani, pa tja do popularne Micke Gumice. časopis mi pomeni mnogo, kajti z njegovo pomočjo sem vsaj delno informiran o dogodkih v kolektivu, želim, da bi se zopet kmalu videli v nekdanji sredini. Novoizvoljenemu komiteju mladinske organizacije, kakor tudi celotni organizaciji, želim v bodoče mnogo uspehov v premagovanju težav in nalog.
Lep pozdrav delavcem, zlasti sodelavcem cevarne II.
Roman Haler, vp. 5801/21 Cačak
Roman!
Hvala za skromno pisemce. Veseli nas, da preko časopisa tako redno spremljaš dogodke v kolektivu, ki si ga pred kratkim zapustil. Upamo, da bodo tvoji sodelavci opazili pozdrave, namenjene njim. Tudi mi te lepo pozdravljamo in oglasi se še kaj.
Urednik
Ob dnevu republike, 25. novembru čestitam vsem članom delovnega kolektiva tovarne Sava in jim želim še mnogo delovnih uspehov.
vojak Ciril Dominko v. p. 3070 Žarkovo pri Beogradu
Vsem vojakom — našim delavcem uredništvo ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestita.
Zakaj pa ne nekaj dni na Pokljuko
Menim, da je prav, da v času, ko se turistične organizacije in gostinska podjetja na Gorenjskem pripravljajo na zimsko sezono, seznanimo člane naše delovne skupnosti z možnostjo cenenega letovanja v počitniškem domu na Pokljuki.
Ze v lanskem letu smo pisali, da smo naš počitniški dom na Pokljuki temeljito adaptirali in da lahko zadovolji še tako zahtevnega turista. Dom je namreč preurejen v depandanso, kjer je 14 ležišč, razmeščenih v treh sobah. Poleg tega je v domu še dnevna soba in kuhinjska niša. Slednja je namenjena za tiste obiskovalce Pokljuke, ki prihajajo v skupinah praznovat jubilej ali drug praznik in si sami lahko pripravijo hrano ter preživijo del prostega časa v lepi, v gorenjskem stilu opremljeni dnevni sobi. Poleg tega so v domu urejene sanitarije s kopalnico, napeljano pitno vodo od gostišča »Jelka« (prej počitniška skupnost IS Slovenije). Vse prostore v domu je možno ogrevati, saj so v vseh prostorih postavljene lične glinaste peči.
Letovalci, ki si ne želijo sami pripravljati hrane. lahko dobijo dobro in izdatno hrano pri gostišču »Jelka« za 2.500 SD. Poudariti moramo, da uživajo to ugodnost samo tisti letovalci, ki ostanejo na
Pokljuki nad tri dni in letujejo z napotnico, ki jo izda oddelek za družbeni standard. Vsi ostali pa morajo plačati dnevno oskrbo po ekonomskih cenah, saj posluje omenjeno gostišče na ekonomski osnovi.
Obiskovalci doma — člani kolektiva, ki samo prenočujejo v našem domu, plačajo za prenočevanje 500 SD, ostali pa 700 SD. Delavci podjetja, ki koristijo svoj letni dopust na Pokljuki, plačajo le hrano v višini 2.500 SD.
Na kratko smo vam dali nekaj informacij o pogojih in možnostih letovanja na Pokljuki. Prav je, da to osvetlimo še z druge strani, kjer bomo opisali možnosti rekreativnega udejstvovanja.
Poleg našega počitniškega doma je na Pokljuki gostinsko podjetje »Sporthotel«, ki je odprt vse leto. Pokljuka ima stalno avtobusno zvezo z Bledom in vozita dnevno dva avtobusa v obe smeri. Postajališče je pred »Sporthotelom«.
Za smučarje (začetnike) so na Pokljuki ugodni tereni, prav tako je preskrbljeno tudi za bolj zahtevne, saj je tu dovolj smučarskih terenov. Našim letovalcem je najbližja vlečnica, ki je poleg »Sport-hotela« in ki obratuje vso zimsko sezono. Nekoliko dalj je še vlečnica, ki jo je zgradilo gostišče »Jelka« in daje možnost odprtega
A
Lansko leto je bila popolnoma na novo urejena naša hiša na Pokljuki. V ta namen smo porabili precej denarja, zakaj ne bi to izkoristili — posebno še, ker so pogoji počitka na Pokljuki zares ugodni.
T
Poročilo o kontroli bolnikov na domu
Vseh obiskov sem naredil 1.294, z mopedom 6.000 km, ostalo pa peš. Ce se ni bolnik držal zdravnikovih navodil, sem moral obiskati bolnika tudi dvakrat na dan. Bolnikom tako preprečim, da ne delajo.
Enkrat sem se pripeljal na neko dvorišče, bolnika sem ujel v trenutku, ko je imel že vile na kolesu. Po vprašanju, kam gre, je odvrnil, da je to pripravil za očeta, ki gre na polje. Takega bolnika grem še večkrat obiskat.
Ko sem prišel k nekemu drugemu bolniku, ga ni bilo doma. Mati je povedala, da je šel na morje, seveda brez zdravnikovega dovoljenja.
Ljudje, oziroma bolniki niso preveč veseli, ko jih pridem obiskat. Doživel sem tudi, da me je hotel bolničin mož vreči po stopnicah, ko sem prišel k njej in hotel ugotoviti, če se drži zdravnikovih navodil. Tako se vrstijo novi ljudje in nove zgodbe iz dneva v dan. Preveč pa ne smem povedati, ker mi lahko drugič spodrsne na kakšnih stopnicah, ko bom šel bolnika obiskat.
Še majhen pripis ali:
Štiri zapovedi za bolnika:
1.	Ne bodi v umazani obleki, ker si sumljiv, da delaš!
2.	Če imaš predpisano ležanje, bodi v postelji!
3.	Ce imaš dovoljen sprehod, pusti listek na vratih, da vem, kje se nahajaš!
4.	Ne hodi pijan v ambulanto, ker nisi bolan!
Pesem za ljubitelje »sodov«
A/z ta p’jača revna p'jača, koliko gorja nar’di, če ne v hiši, pa na cesti, da se človek žalosti.
Takoj po plači razbijači vse narobe denejo; žena joče, doma stoče:
če ni v bolniški, je pri šiški, tam ga pa kar pijejo.
Goba suha, kakor muha Žeja ga kar res hudo.
On ga pije, vse zapije, tako — da zapravljata oba!
DANIEL NARDIN
smučanja, saj stoji na Ogorelski planoti, ki meri skoraj 1 km.
V času, ko v kolektivu veliko govorimo o potrebi in možnostih rekreacije, je prav, da v to vključimo tudi Pokljuko in izkoristimo obstoječe kapacitete, ki v nasprotnem primeru predstavljajo neizkoriščeno bogastvo.
PETER ZIGANTE
*,V	-V -5V -X '1. ^
Vse kaže, da mi mojega dela ne bo tako kmalu zmanjkalo. Bliža se konec leta, bliža se obračun našega dela in sem ter tja se že občuti mrzličnost — kot pred pristankom ladje po dolgem potovanju. Nekateri kujejo načrte, kako bodo silvestrovali, drugi se ubadajo, kdaj bodo le dobili pri Sloveniji avto svoj avto, naslednje spet skrbi, ali je njegova Žena (v drugi tovarni) v službi in tako dalje in tako naprej. Res je, mene naj bi to ne brigalo — toda ali veste, da bi to le moralo pri nas nekoga zanimati; vse te probleme rešujejo po — telefonu. Iz tovarne. In to dan za dnem. Poziv za pozivom. Razgovori trajajo tudi po 15 do 20 minut. Če bi uspelo vse privatne razgovore registrirati na magnetofonski trak, bi bilo tega menda za dobre štiri ure poslušanja vsak dan. Za primer naj povem, da stane prva minuta razgovora Kranj — Ljubljana 150, vsaka nadaljnja minuta pa 120 S din. Računajte pa kar vi- Upam, da bo to opozorilo zaleglo vsaj nekaterim — če že ne vsem.
Z zavestjo, da ste bili doslej z mojim delom zadovoljni (čiščenje in očiščevanje), sem pričela svoj pohod po tovarni.
Pričela sem kar pri uredniku. Ko sem sedela pri njem in mu »referirala«, sem na eno uho vlekla: tu, tu, tu ali ku, kit, ku ali nekaj podobnega. Premišljevala sem, če nima urednik morda kaj »montiranega« za prisluškovanje ali pa ima na magnetofonskem traku posneto žvr-golenje ptičev — za večji elan. Ko pa tisti tu, tu, tu
Tu naši mehaniki skupaj z delavci drugih podjetij in tremi strokovnimi delavci, ki bodo oddelek vodili, mrzlično delajo pri postavljanju novih strojev. Montirajo transporterje, varnostne naprave in stroje. Kljub temu, da delajo, pa se ne morejo samo s tem toliko ogreti, da jih ne bi zeblo. Predlagam, da odgovorni začnejo misliti na ogrevanje, kajti temperatura se spusti tudi do ničle.
Naslednja etapa:	valjarna
II. Delavci so mi potožili, da so v tej enoti povečali število delavcev, strojev in proizvodnjo, ne pa tudi umivalnic oz. kopalnic. In sama sem si to ogledala: delavci se morajo včasih kopati kar v banjah, v katerih hladijo zmesi, in v vodi, kateri je primešano sredstvo proti zlepljeva-nju. Dostikrat se morajo kopati v mrzli vodi ali pa samo pri umivalnikih (ne pod tuši). Res je, da imamo težave z našo črpalko, z našo vodo in da moramo reševati večje, pomembnejše reči. Toda res je tudi, da drugod po svetu delavci porabijo 50 litrov vode — pri nas pa 200. Kamorkoli stopiš, vidiš odprte pipe in voda teče, leče! Vdano prenašajo in verjamejo obljubam. Toda vseeno. Tem delavcem obljubljajo rešitev teh problemov. Toda te obljube so dolge — pet let! Tovariši odgovorni: pišemo leto 1966, v socialistični federativni Jugoslaviji in ne 1866!
Toda za danes dovolj. To zadnje razmišljanje me jc nekoliko razžalostilo, posebno ker smo pred dnevom republike, pred obletnico ko so naši očetje, bratje, sinovi rekli: Po osvoboditvi bo člu-
ali ku, ku, ku ali nekaj podobnega le ni prenehalo, sem se ojunačila in ga vprašala, kaj je to. Kislo se je nasmehnil in dejal: »Veš, Micka, to je pa naš telefon. Ves dan, cel teden, sploh, odkar smo v upravni stavbi, tu, tu, tu. Z Marico sva se že navadita in sploh ne slišiva več. Toda marsikdo, ki pride k nam, se presenečeno ozira. Dejal je še, da mu (telefonu) ni pomoči. Urednik mi je tudi povedal, kakšna je bila reakcija na moj zadnji prispevek. Še predno je bil objavljen, je nastala v laboratoriju II »uzbuna«, kdo je pisal o njih, kaj piše in — menda so takoj nehali kuhati kavo Če je to res (namreč zaradi kave), potem laborantkam vse priznanje, kajti na moje bodice nekateri ne reagirajo, pa če tudi so večkrat »zapo-padeni« v mojih prispevkih. Od urednika me je pot vodila v tehnično halo. Pri prevleki valjev so imeli pod neko mizo »vskladiščen« menda nek fin material, ki so ga tam pozabili razvojci pred nekaj meseci. Zdaj so ta material dali na vidnejše mesto — morda ga bo kdo le zagledal. Če ga bo, naj se oglasi v razvojni službi, ne pa pri okulistu! V tehnični hali sem opazila tudi dve naši praktikantki, ki nemočni sedita na nekih zabojih in premišljujeta, zakaj morata stažirati. Mar vodja DE, v kateri sta ti dekleti na stažiranju, res nima nikakega dela zanju, če že ne po programu stažiranja, pa vsaj tako, improvizirano. ■ Prepričana sem, da je takšno »opravilo« tudi njima mučno!
Iz tehnične hale sem odšla v izovo avtopnevmatikarno.
vek prvi. Pri nas pa je dostikrat stroj bolj pomemben.
Pa brez zamere, tovariši odgovorni!
P. S. Danes sem morda nekoliko daljša kot običajno, toda rada bi vzpodbudila člane DS, UO, družbenih organizacij, naj bolj razmišljajo o meni, tebi njemu in morda malo manj o Rekonstrukciji — (z velikim R).
Pismo, ki ga objavljam, sem dobila od enega svojih dopisnikov.
»Micka, greš kdaj mimo vratarja in mimo oglasne deske, ki tam visi? Če greš, bi lahko opazila, kaj čuden razpis, če pa ne greš, ti bom enega od teh jaz opisal: Pred kratkim je bil razobešen razpis za delovno mesto laboratorijskega mešalca v DE razvojne službe. Pogoji za to delovno mesto:
—	zaključena TGŠ ali slušatelj te šole ali
—	zaključena poklicna gumarska šola z enoletnim stažem
Vprašam te, Micka, vidiš ti kakšno primerjavo med tema pogojema. Ali ni škoda denarja, ki ga podjetje daje za tehnično šolo, kajti zgleda za delo, ki naj bi ga opravljal absolvent tehnične šole, lahko opravlja tudi poklicni gumar z enoletnim stažem. In še eno vprašanje imam: je delovno mesto laboratorijskega mešalca (zmesi) res tako zahtevno, da mora imeti delavec za to tehniško šolo, če v isti sapi trdimo, da ga lahko opravlja delavec — gumar z enoletnim stažem?
Morda pa bi ti, spoštovana Micka, signalizirala takšne »majhne« stvari in opozorila komisijo za analitsko ocenjevanje delovnih mest, naj tudi upošteva vrednotenje dela.«
Nagradna kombinirana KRIŽANKA
Za novembrske praznike smo vam pripravili nagradno kombinirano križanko. Od skandinavske se razlikuje samo v tem, da so opisi besed navedeni izven križanke. Zaradi tega jo je laže reševati, ker lahko damo opise besed bolj natančno. Pa še navodilo za reševanje: kjer je v kvadratu opisana samo ena številka, se le-ta nanaša samo na eno rešitev — vodoravmo ali navpično; kjer pa sta vpisani 2 številki se vrhnja običajno (ne vedno) nanaša na vodoravno rešitev (če ne, je označena s puščico) spodnja pa na navpično rešitev. 1. tega leta, v letošnjem letu, 2. označba za naravni logaritem. 3. proga, trasa, 4. vrsta našega odličnega lepila, 5. izobražen, olikan, 6. turist, vodnik, 7. kemični simbol za žveplo, 8. kemični simbol za dušik, 9. industrija nafte, 10. pijača starih Slovanov, 11. del avtomobila, 12. prislov, 13. priprava za igranje tenisa, 14. malik, vzor, 15. ital. predlog, 16. športnik, ki se ukvarja s teki, 17. začimba, 18. število, 19. zvok, višina zvoka, 20. mesto v Sev. Ameriki, 21. vendar, ampak, 22. ne grdo, 23. mitološki junak, 24 števnik, 25. trofeja, dragocen vrč,
26.	odrejeno, določeno področje,
27.	najznamenitejši jugoslovanski športnik, 28. del imena slavnega psa, igralca v mnogih filmih (. . . Tin Tin), 29. moško ime, 30. vrsta hrošča, 31. kratica »kazen za ne-frankirano pošiljko«, 32. avtomobilska oznaka Kranja, 33. popust pri prodajni ceni, 34. ranocelnik, 35. kraj v Aziji (originalen), 36. četrta črka abecede, 37. veznik, 38. kratica za amper, 39. simbol za jod, 40. znak za parkiranje, 41. opravljam računske operacije. 42. priimek lanskoletnega napovedovalca na oddaji 120 minut za ko-
lektiv, 43. gornji del stopala, 44. delavec v valjarni II, 45. gozdni sadež, 46. izdelovalec sodov, 47. ljudski odbor, 48. rimsko 1000, 49. element boksa, 50. japonska filmska igralka (Jachiko). 51. začetnici imena in priimka generalnega sekretarja OZN, 52. glasbeno delo, 53. primorski medved, 54. H20. 55. naš delavec, 56. žensko ime, 57. enaka soglasnika, 58. 6. črka abecede, 59. sever, 60. priimek predsednika ured. odbora, 61. tovarna perila, 62. 100 m2, 63. terenski delavec, 64. Franci, 65. cestni delavec, 66. zdravilna travniška rastlina, 67. ki se ukvarja s športom, 68. medmet, 69. A. Šegula, 70. naša tovarna, 71. kem. simbol za fosfor, 72. orodje žanjic, 73. nazaj, povratek, 74. zgodaj, 75. lovsko okrož., 76. čut za sposobnost, obzirnost, olika, 77. zidna obloga, 78. tukaj, 79. Anica Nograšek, 80. kazalni zaimek, 81. umetnost (latinsko), 82. Italija, 83. naš pravnik, 84. 17. črka, 85. akademski športni klub, 86. prislov, 87. obsežen vrtni nasad, skupina prometnih sredstev, 88. poljski. pridelek, 89. žuželka, 90. premer, 91. oranje, 92. pri, 93. obramba. 94. višji budistični duhovnik v Tibetu, 95. kisik, 96. 13. ali 15. dan v mesecu starih Rimljanov. 97. prva črka, 98. in 103. podpis k srednji in spodnji sliki, 99. bližnji sorodnik, 100. Toplak Nej ko, 101. ilovica, 102. kratica na pismu, 104. voda, ki pada v loku, 105. tuje žensko ime, 106. Avstrija, 107. najmanjše število, 108. roman E. Zolaja, 109. del nalivnega peresa.
Rešene križanke oddajte v uredništvo do 9. novembra. Za pravilne, izžrebane križanke razpisujemo 1. nagrada 5.000, 2. nagrada 4.000, 3. nagrada 3.000, 4. in 5. nagrada 2.000.— starih dinarjev.
ŠAH ŠAH ŠAH ►«! ŠAH
SAHISTI MED SEBOJ Brzoturnirji, ki jih šahovska sekcija organizira postajajo čedalje bolj zanimivi.
Prehodni pokal, katerega prejme zmagovalec, prehajala iz rok v roke, to dokazuje predvsem veliko izenačenost igralcev. Do sedaj so imeli največ uspeha pri osvojitvi pokala sledeči šahisti: Vreg Zvonko 4 krat Gazvoda Vid 2 krat Jugovič Roman 1 krat
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNEGA
Šahovskega problema st. i
1.	Le3 — Kfl (flD, flS)
2.	Df2 mat (Ld2 mat, Lf2 mat) Žreb je razdelil nagradi takole:
1.	nagrada (10 ND): Jugovič Roman
2.	nagrada (5 ND); Požar Mirko Omenjena tovariša pa dobita nagradi v sindikalni pisarni pri tov. Bašarjevi ali tov. Kobalovi.
OKTOBRSKI BRZOPOTEZNI TURNIR ZA PRVENSTVO TOVARNE
«	IME IN PRIIMEK	lL	2	3	K	s	6	7	S	9	10	11	st.točk	■mcito	%
4	PETRNEL	pl	c	o	1	0	0	0	1	O	O	0	2	X	20
i	JAKOBČIČ		■	o	<	0	0	4	4	0	o	1	5	VI.	50
3	MARKOVIČ				O	0	1	i	4	»	4	0	6	It.	60
«#	VREG	0	0	1		0	0	C	1	f	1	1	5	Vil	50
S	STA NE src	1	1	1	i m °			1	1	0	0	1	7	II.	70
6	POŽAR	1	1	0		i gS i			1	1	1	1	9	1.	90
7	VESELIC T.	4	0	o	4	0	0	E	'	1	1	4	6	v.	Go
/	ROBAR	0	0	0	o	0	0		■	0	0	0	0	XI.	0
?	GAZVODA	1	4		0	1	0	O	<	1	Ž,	Ji	6	III.	GO
to	REBOLJ	1	4	0	ro	1	0	o\±_		r«	&	0	V/,	vnt.	U5
*	POŽEK	1	0	t	0	0	O	o	t	h		1	VA	IX.	45
Oktobrski turnir pa smo pričeli sredi novembra. Ze prve partije in pa sama udeležba je pokazala, da je bilo zanimanje veliko, saj se je udeležilo 11 igralcev, dočim so bili nekateri zadržani zaradi izmenskega dela, nekateri dobri šahisti pa so pokazali nezainteresiranost.
Po dosedanjih rezultatih je bilo pričakovati, da bosta glavna kandidata Gazvoda Vid in Vreg Zvonko, vendar je nadaljni tok turnirja pokazal prav nasprotno. Požar Mirko, ki je bil že vrsto let zelo dober je končno uspel osvojiti pokal in to celo z veliko prednostjo.
Pohvale vredni pa so tudi Sta-nešič, Veselič in Markovič, ki so zelo napredovali. Vsi ostali igralci so bili po prikazanih igrah enakovredni — le da se je pri nekaterih pokazala večja izkušenost in s tem tudi nekaj boljša uvrstitev.
Ta mož se ni mogel odločiti. ^ kam naj gre. Toda pred ka- ~ žipotom gotovo ni obstal, zato prosimo bralce, naj odgovorijo, kam je šel. Najboljši odgovor bomo nagradili. Rešitev pošljite tako kot objavljeno križanko.