Tc? HWMflffljlH^ I Velia z ečji slovenski dnevnik THruženih državah Velja za vse leto < • « $6 00 Za pol leta -•«••$300 Z* New York celo leto - J7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List :s!oYenskihideIayc€>ry Ameriki. Tbe largest Slovenian Daily ki . tke United States. biawl »very day nrapt Sundays and legal Holidays. 7S.OOO Readers. TELEFON: CORTLANDT 2870 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Fost Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 104. — STEV. 104. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 4, 1927. — SREDA, 4. MAJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Zasutih premogarjev ne bo mogoče rešiti. USODA SEDEMINSEDEMDESETIH PREMOGARJEV JE ZAPEČATENA Boj proti požaru in plinu. — Reševalni oddelki so mogli prodreti le na kratko pot proti zakopanim možem .— Dovajanje svežega zraka. — Polovica ponesrečenih je poročenih in imajo o-troke. New Orleans je izven nevarnosti. VODOVJE PA KLJUB TEMU NARAŠČA IN OGROŽA SOSEDNA MESTA Poroča se, da je New Orleans izven nevarnosti. — V drugih okrajih se pojavljajo vedno nove pre-plave. — Nadaljni nasipi so bili porušeni. — Poziv predsednika Coolidge-a za nabiranje prostovoljnih prispevkov. — Ta usoda. — je rekel Harrow. — čaka tudi Eneas Sormen-tia. kojega deportaeija v Italijo NEW ORLEANS. La., 3. maja. - Na stotine ljudi v Concordia, Avoyelles, Cathouia in Tensa Sorinenti kot politični begunec okrajih je prišlo včeraj v nevarnost, ko je pričela "pravičen do azila v Združenih Darrow proti deportaci-ji političnih beguncev. WASHINGTON, I). (\. 3. maja. Znani čikaški kriminalni zagovornik. Clarence Darrow je protestiral včeraj v delavskem dc-partmcntu proti deport iranju i no-zenicev, ki so politični begunci in gredo pri svojem povratku v domovino v gotovo smrt. SKORO 52 UR V ZRAKU T" tam vedno bolj naraščati voda vsled novih polo mov nasipov nasproti Natchez. Po mnenju inžinir jev je bila zajamčena vsled teh polomov nasipov varnost nasipov med Natchez in izlivom Rdeče re j ke, vendar pa obstaja nevaren položaj med Vicks-j burgom in Natchezom ter jijžno od Rdeče reke. Vsa reševalna moštva višajo in utrjujejo nasipe, da bodo mogli vzdržati združeno vodno maso obeh rek. državah. FAIRMONT, W. Va., 3. maja. — Reševalni delki, boreči se proti požaru in plinu v Everettsville rovu, da odločijo usodo 77 mož, ki so bili zasuti od eksplozije v soboto zvečer, so napredovali le na kratko razdaljo proti kraju, o katerem se domneva, da se nahajajo zasuti premogarji. Sedemnajst mrtvih so našli dosedaj in reševalni oddelki so prepričani, da je bilo 77 zasutih mož ubitih od strašnega pritiska ali strupenih plinov. Kljub temu pa so rovski izvedenci nadaljevali s poskusi, da ojačijo opore v rovih ter nudijo ponesrečencem dovolj svežega zraka. Oficijelno kompanijsko čekiranje je ugotovilo lo sto mož v rovu ali na tipplu ob času eksplozije. Med temi je bilo 45 belih in 55 črnih. Več kot polovica vseh teh je bila poročena ter imajo 1 03 o-troke. Dočim so si skušali priboriti reševalci pot skozi dim in plin daljnih kotičkov rova, so bili zastopniki Rdečega križa ter uradniki državnega kompenza-cjskega urada na delu v majhni rudarski vasi ter skušali pomagati družinam ponesrečenih. W. Hepner iz Washingtona, zastopajoč Rdeči križ vodi delo rehabilitacije. Večina reševalnih izvedencev je bila prepričana, da ni nobenega upanja, da je še kak živ mož v rovu. Robert Lamble, načelnik rudarskega departments v West Virginiji, pa je rekel, da obstaja še vedno nekoliko prilike, vsled česar je pospešil reševalna dela. Tekom včerajšnjega popoldne so dom- plave. Vsako mesto je bilo pozvano, naj spravi nevali, da se nahaja goreča sekcija v južnem delu. skupaj dvojno svoto kot jo je določil od pričetka Odredili so vse potrebno, da se preišče ta del. Rdeči križ. FAIRMONT, W. Va., 3. maja. — Požar je div- i Soglasno s poročilom Hooverja se vrše že v treh ial v Kingmont rovu Virginia-Pittsburg Coal and državah PriPrave za zopetno očiščenje tzemelj, o Coke Co., v bližini tukajšnjega kraja včeraj po- Pustošenih vsled visoke vode. Po njegovem mne-poldne. Ko je začelo goreti ni bilo nobenega člo- nJu bo mogoče že v tekočem letu nekaj pridelati z veka na delu. Neki pumpač, ki gre ponavadi v rov izJemo skrajno nizko ležečih kosov. pred 200 delavci, je opazil požar v drugem nad- I se ne bo Pojavi*o nčesar nepričakovanega, boj Mo<1 drujfhll }o je vpra5al Mil_ stropju ter oddal signal. j New Orleans varen pred preplavljenjem, — je re- lard. če je skušala dati svojemu ----- kel general Jadwin, načelnik armadnih inžinir jev, UNBUWOOD A UNDCKWQOO. H. V. Ameriška avijatika, ki ju vidite na sliki, Bert Aeosta in Ralph D. Chamberlain, se pripravljata na polet iz New Yorka v Pariz. Da preizkušata moč in vztrajnost svojega zakoplova, sta krožila nad New Yorkom neprestano 51 ur in 11 minut. To razdobje popolnoma zadostuje za polet tned New Yorkom in Parizom. DRŽAVNI PRAVDNIK JE ZASLIŠAL MRS. SNYDER Samomor zdravnika. BOSTON, Mas., 3. maja. — Dr. Bertram Darmonda iz Brooklvna so našli mrtvega v kabini nekega parnika. ki je dospel v četrtek iz New Yorka. Dovršil je zdravniško šolo v Baltimore leta 1905, nakar __ je več let prakticiral v Maroku. V bi ižini Vicksburga, kjer voda Še vedno nara-j Natančne gospodinjske metode . ... Pvetl kratkim se je vrnil v šča, SO Utonili VČerai štirie delavci I Kuth Brow" Snyder so nudile vče- m0Za' k° J° V1.dela; (Ia Brooklyn, a ni prestal skušnje za R uelavci. s; hoee Gray umorih, je odvrnila, pripust k praksi. Dan poprej je Kazstrelltve nasipov pri Poydras so ustavile na- J^ ;i(larec ^jetnos'ti njenill iz.,da se je zanašala na svojo zmož- sporočil svoji, ločeni od njega ži- ---------__ " KT - ^ * ^ povedi v Grav-Snvder morilnem T*' da fr^ovon Graya ter ga veči ženi. da se bo napotil na po- proeesu v Long Island Citv. ?dvpne. °d deJan->a- °ua 111 krica~ tovanje, v pozabljenje. Končal Tekom zaslišanja je vztrajala pri trditvi, da je skušala preprečiti umor. — Zavarovalno polico za $50,000 je skrivala pred svojim možem. raščanje vode v bližini New Orleansa. Kot poroča jo tukajšnji inžinir ji, ni več narasla voda izza nedelje. Temu nasproti pa nadaljujeta reki Arkansas in Yazzo s svojim uničevalnim delom. WASHINGTON, D. C., 3. maja. — Predsednik Coolidge je izdal včeraj proklamacijo, v kateri zahteva dvakratno zvišanje minimalne svote, katero se zbira za pomoč ponesrečencem vsled pre Natančno je vodila knjigo glede svojih gospodinjskih stroškov in vsaka zavarovalna polica, katero je morala plačati, je bila vknjižena, z izjemo police za o0 tisoč dolarjev, ki je bila. kot trdi državno pravdništvo. eden glavnih motivov za umor moža. Plačevanja za to polico niso navedena niti v njeni računski knjigi, niti niso razvidna iz čekovnih izrezkov. Obravnava se je pričela z nadaljevanjem zaslišanja Ruth Snyder. Njen zagovornik Hazelton jo je zasliševal le petnasjt minut, nakar se je lotil križnega zaslišanja Gravev zajrevornik Millard. v pozaoijenje. ivoneai «.l la, ko je Gray umoril njenega tno- je življenje z vzbrizganjem omara-ža, ker se je sramovala, da se mo- 1 ^ i v iJi sredstev re goditi kaj takega v njeni hiši. - Visoko zavarovalnino je naved- polico, katero je vzela brez vedno-la kot vzrok, vsled katerega je sti svojega moža. Priznala je, da : Gray nameraval umoriti njenega jo spravila to polico v varnostni OBSOJEN NA SMRT 'J 4 ur potem, ko si je skušal vze-...... 1 ti življenje s tem, da je prere- zal žile na rokah in nogah s pri-' ostreno žlico, je bil včeraj George A. Ricci obsojen od sodnika Tavlora. da mora v tednu 5. junija umreti v električnem stolu. Vsled ran in izgube krvi je bil tako oslabljen, tla sta ga morala dva sodnijska služabnika prinesti v dvorano na stolu. Klcci je dne 26. januarja ubil premožnega Frank Sea v u 11 o, načelnika Stannn Realty Corporation. potem ko ga je slednji od-pti^tjl kot hišnika ene stanovanjskih hiš te družbe. Njegove žene ni bilo v sodišču pri proglasitvi obsodbe, temveč le njegov brat in svakinja. Prav kot je od prvega pričetka priznal u-mor, je tudi včeraj Le zmajal z glavo na vprašanje sodnika, če hoče kaj reči. Drag sedež. T!u sam sedež na newvorski bor zi je bil včeraj kupljen za 200 ti mhj dolarjev, MUSSOLINI KOT POLJEDELEC Mussolini se poteza z a nagrado. — Sam je zo-ral polje, ga posejal in njegova pšenica baje u-speva dobro. RIM. Italija. 3. maja. — Neustrašen od skrbi, težav in zadreg sedmih ministrskih poslov, katere zavzema sedaj, si je sklenil Mussolini priboriti slavo proizvajalca pšenice, ki bo dobila prvo nagrado. Izvedelo se je včeraj, da je vpisal majhno farmo, katero la-stuje v bližini Forli v tekmovanje za proizvajanje pšenice, katero pospešuje minister za narodno ekonomijo. Pšenico je sam posejal. Tekom obiska v domačem mestu je raz-oral svoje polje ter vodil starodaven plug. v katerem sta bila vpre-žena dva snženobela vola. Na hrb tu enega teh dveh belih voiiekov je čepel njegov nadebudni sin po inšpekcijskem potoyanju po preplavljenem o-zemlju. Grajenje nasipov je označil kot glavno varstvo proti sličnim katastrofam v bodočnosti, a je priznal, da je skrajno potrebno tudi pogozdovanje v spremstvu drugih metod. Kongres bo moral sprejeti desetletni program za grajenje nasipov z letnimi izdatki od desetih do petnajstih milijonov dolarjev. Povprečni nasipi naj bi bili visoki dva in dvajset čevljev ali pet čevljev preko prejšnjega najvišjega vodnega stanja. možu strupene tablete, nakar je vprašala : — Kakšen vzrok naj bi imela za to? — Ali želite, da odgovorim jaz na to ? — ji je odvrnil odvetnik. — Odgovorite, če hočete, — se je glasil odgovor. Na vprašanje, zakaj ni ščitila moža. Priznala je. da je znal Gray bančni predal, in tudi ni zanikala, izvabiti denar iz nie. , da je pozvala pismonošo, naj iz- Zanikala je vsa soudeležbo pri le n.ie.i v«a Pism* zavaroval-dejanju ter dosledno zatrjevala. ne družbe in pisma, naslovljena da je skušala zadržati Graya od(ua J- izvrševanja dejanja. j xa nadaljna vprašanja je ugo- Po Millardu je bila izpostavlje- tovil javni obtožitelj. da je šla v na križnemu zaslišanju pomožne- urad zavarovalne družbe, baje da ga okrajnega pravdnika Froesse- kancelirn polico in da je nato iz-la. Ostrim vprašanjem zastopnika vedela. da bi dobila $97,000, če bi obtožbe je odgovarjala v prav ta-' umrl njell mož na.silne smrti, ko ostrem, včasih celo izzivalnem tonu. Froessel je skušal gotovi ti.' Xa vprašanje je zanikala, da je da je intimno občevala tudi z drn-, izračunala zavarovalno svoto, nagimi trgovskimi potniki, kar pa kar ^ Froessel predložil lisičk, je odločno zanikala. Omenil je tr-jki je kazal v njeni lastni pisavi govskega potnika Bcrnhardta, ki številke, ki so kazale, da bi dobila je prodajal peči ter Harry Folso-na, ki je prodajal nogavice. Priznala pa je. da je imela veliko zaneev med potniki trgovin na debelo. Froessel pa se je koncentriral v glavnem na $30.000 zavarovalno po petih letih $78 na teden, v slučaju smrti njenega moža. Froessel je predložil nadaljni listek z računi o svotah. katere bi dobila v slučaju, da bi umrl njen mož naravne ali nasilne smrti. Komunistična propaganda moti Poincareja. liARLE-DUC, Francija, 3. maja. — Komunistični agitatorji povsod udarce fotografičnih aparatov, ki spremljajo "vojvodo" pri vsakem koraku. Po sejanju pšenice se je vrnil j Mussolini v Rim ter prepustil o-skrbo sv kmetov - - - -------- nevarnost. —je zagotovil včeraj uspevaola tako dobro, da se jo ministrsUi 1)r(Hisednik Poincarc smatra sedaj za najboljšo v celem Hanom generalnega sveta Meuse okraju. Idepartmenta ter dostavil, da je Ministrstvo za narodno ekono-jvlada sklenila energično zatreti to mijo deli vsako leto nagrade far-! delovanje. merjeni, kojih povprečni pridelek i — Trdno se zanesemo na pod-pšenice ua aker kaže največji od-j poro javnega mnenja, — je dosta- voje farme enemu svojih predstavljaJ0 za Francijo veliko ali kolonov. Pšenica je.nevarnos, _ je zagotovil včeraj stotek povečanja nad povprečnim pridelkom iz sosednjega -okraja. Naročajte se na "Glas Naroda J največji slovenski dnevnik v Zdr. Bruno, dočim je bilo slišati vse-l državah. vil. — Francija ni nikako polje za eksperimente boljševiškega im-perijalizma. Napredka civizacije in blagostanja ni mogoče pospešiti potom povratka k primitivnemu režimu. To j«1 seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki «e po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, pisebno še. ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din..........500 ____% 9.40 Lir............100 ............$ 5.95 Din. .... 1,000 .... $ 18.50 Lir............200 ............$11.60 Din..........2,500 .... $ 46.25 Lir ............300 ......$17.10 Din. ________6,000 ____ $ 92.00 Lir ............600 ............$28.00 Din..........10,000 .... $182.00 Lir............1000 ......$55.00 Za pošiljatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Naiaufli pm tewJwwM pisma imiajeno r najkrajšem žara ter Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znala kakor sledi: za $25, ali manji znesek 75 canto v; od $25. naprej do $300. po 3 cente ed vsakega dolarja. Za re£je svote po pL FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street, pnone: cobtlandt 4697 New York, N. Y. Št^Šž^i^SiSŠ^ i" GLAS NARODA. 4. MAJA 1027 GLAS NARODA (SLOVEITE DAILY) Owned and Published l'ij SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak>t r. president._____. Louis Bonedik, treasurer. riatT of business of th« corporation and addresses o£ above officers; CortJandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo Ida velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol h ta ..............................$3.00 /./ četrt leta ............................$1.50 Za Xew Ywr/v z>i cclo let o...$7.00 Za pol leta ................................$Č?.5G Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za rtol leta ................................fc3.50 fCRASEN DAR ZMAGOVALCU Subscriptio>» Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "GIns \o iivv v kot podjetniki, kako bi bilo mogoče industrijalce : •<*•(• zmanjšati oziroma jih popolnoma odpraviti. siatisiiki objavljajo podrobna poročila glede števila iH'sree, in iz njih je razvidno, da se je število v zadnjem ♦ •umi znatno zmanjšalo. i'u>dsednik državne industrijalne komisije James A. iiainilton j<> pred kratkim izjavil, da se je v industrijah oi zave New Vorku pripetilo v letu, ki se je končalo s 30. jiinijoin 192t>, nad 400,000 nesreč. Med temi jih je bilo sto :isoč i.'k<> rosne narave, da so morali ponesrečenci ostati dalj časa doma ter dobivati državno podporo. Pri tem je primerjal številke lanskega leta s številkami prejšnjih h t ter prišel do zaključka, da je treba v : eni oziru čimprej mogoče nekaj ukreniti. Ako se vsak dan ponesreči 1500 delavcev pri izvr-< vanju svojega poklica, je to jasno znamenje, da ne more biti nekaj v uedu. Število je presenetljivo ter svedoči, koliko delavske il< so i/gubi \ sled nesreč v industrijah. Iz suhoparnih številk pa nista razvidna beda in siromak >, v katerem morajo živeti družine ponesreči lieev. BALDWINOVA VLADA PROTI DELAVSKIM ORGANIZACIJAM V angleškem parlamentu se je pričela debata glede vladne predloge, ki se obrača proti delavskim organizacijam. — Meščansko časopisje se navdušuje za predlogo, ki se obrača proti stavkam. j Zagotovilo Ilogga. da nima via stjasnega je ,ce pevec naenkrat spozna, da ne zna več peti. Šm> hujše je pa, če tega ne spozna in še vedno poje. Človeška družba ima dva smrtna sovražnika. IV v i sovražnik je človek, ki ne LONDON. Anglija, maja. — Viharni prizori s« se za vršili vet ... , , .... . .da namena unieiti strokovne orga raj popoldne v angleški poslan- ... ^ ski zbornici, ko je predlagal ju-'™*1'0' ^ .prejel. elani delavske javori resnice; drugi sovražnik je stični minister Sir Douglas IIo«rg!stra,Ul° 2 13^avo 'ljilz ' |l>;i th*ti. «kii5a zamašiti usta dnigo čitanje vladne predloge gle-l r,y»cs J«" predlagal, naj se od-j onim, kateri mislijo drugače kot le strokovnih organizacij, 'potom'kloni I»rpfllcf?" u>r izjavil, da je on katere naj hi so omejile pravico'tlobro l>roi"»ennane politi-' organizacij t.-r onemogočilo gene-!k^ ,Ia se "hromi strokovne orga- raJno stavko. Inizaeije in njih delavnost ter oro- Komaj je pričel govoriti, so -a'^1 dravski razred uspešne skup- Madžarski ministrski predsed-Jnik jrrof Bethlen no more prelivali! i Mussolinija. kako je doher in gentlemanski. posebno zato. ker j" Madžarom Reko obljubil. r.ic jaurnie. Vsako leto se vrše nierlnarodne Anglež Sir Thomas Lipton. ZmajralčV l»<. l«-i trofejo, katero izdeluje belgij-tki kipar Pierre p! zdravili z delavskih klopi vihar-'116 ni protestni kliei. Konservativni delavski voditelj. Izziv just i enega ministra na de j je dostavil, da je sprejem posledi-f «r»r«»plaii<» mora Madžarom lav-ko stranko, ko je izjavil, da'ca razrednega sovraštva in da ne 'obljubiti, da bodo svojo blago p<» atere organizira j«' vlada sicer pripravljena od >tra |more hiti vsled tega nikdar delc-'zraku prevažali, kaj dvomljivo je, »s .!<>!.il krasno I uiti napake v predlogi, da pa se žen rešpekta. katerega so ponava-j',a ,JO *T«POslavija dovolila prevoz vsakemu poskus*, da d i deležni v tej deželi parlament- madžarskega blaga po svojem o- UWtllAOOO * UNDERWOOD. M. T. m><" t te \'ojna je- bila velik udarec za j p naš * rojake. X< kateri še ni -o hilijvc državljani in so nekateri, boječ s«. j železnice da j;li he. vlada kot avstrijske po- iz Ilidgewooda danike preganjala, svoje domove erlo prodali. Takih, ki bi si svoj dom tekom vojne ustanovili, je bilo le malo. tal;; boljša. zgrajene s-;o bile no-projro podu! ii'tn- in uadulieiie vsled česar se je vožnja 1 J ' Svaril je konservativno stranko. ,, , , . ___ . . . laveev z ironičnim odobravanjem. da ho Iuopo-c vsl,d tepil nai>a(Ial ZaUansk* moZ,cek se je vračal Vihar protesta je bil tako mo-^, d,,avsko strank« izgubila svo-»}^n° ^eee,- prot, donui. Rt! ,e can, da je bil predsednik dvakrat jo Illo:, 1W kar bi uato storilalMras?0 ^l™*1™; prisiljen vmešati se. Enkrat je dal uova delavska vlada, hi bil pre-'?" m ""f' ^^ T * ukor- Will 5 m m Ivi-, '. r, , zena. ko b«.» }>risei tako pozno do- uko. uniiam lliornu ket je lzja-^lic te postave. Zvečer je zapustil vTl. da je pripovedoval justični delavski član (Jriffith dvorano t<-r ...... minister "celo kojiico laži"'. |zaklical pri tem konservativcem: Predsednik zbornice je pretd ^ l stc toljra tatov in lo]»ovov. članom delavske stranke, da jih bo dal vreči iz zbornice, če ne bodo • i i - i it* n i speva ti svoj delež, da vzbudi jav- prenehali prekinjati govornika.Ino mnPIlje ' v vrlXo„ te predlo-e. Kon. no je pozval Jack Jonesa. naj Priobr.uje mod druiriiu sliko iz dni zapusti zbornico. Jones se je |>o-|generalue stavko. koril. a šele potem, ko je povedal [. Za njim se plazila črna >en-^ca. liil je razbojnik, ki ga je v • | temni ulici prehitel, mu pomolil Meščansko časopisje skuša pri-.revolver pod nos ter siknil -kozi ture (Wporation v Los Angelesn z nagrado $2000 na teden. Tudi Kanada bi rada videla tega psa. ki z^ia vse, samo govoriti ne more. Jutri gremo na picnic, 21 milj zbornici odkrito svoje mnenje. Ivo t temeljne principe predloge proti strokovnim organizacijam je označil Sir Douglas Ilogg: — Nepostavnost generalnih stavk. Nikdo ne sine biti kaznovan. če se brani udeležiti se takih Od tukaj, na lieloreske planine, j stavk? kar pomeilja, da „jmajo stro Piknik priredijo živinorejci j koVTie organizacije nikake pravj-(Catlemen Association) iz Do-* (.P prisiliti svojih članov k soude-•Crctka. fdeležba se obeta velikan->žbi pri kaki stavki.UnssorR1 ska. V pečeh že pečejo 10 velikih. xikdo naj bi m, bi] nadalje s prot h ^ ^ A ^^ njami prisiljen opustiti delo pro-' Na programu so raznovrstne j ti lastni vol ji Xjkdo na j bi no bd zabave: konjske dirke, bronco! prisilj, ,i prispevati k kaki ploli-riding itd. CWboy-i pa bodo po-;tir.ni stranki. če ne želi. kar bi o kazali svojo spretnost, kako znajo| „,.mogočilo uporabo flenarja v |m,-divje bike jahati. j litične svrhe. Razventega naj bi ne, Minulo leto je poselilo ta picnic• smdi e|viliii uslužbenci pripadati NKW YORK Čez 0000 ljudi iz cele doline od! strnk«.viii organizaciji San F'rancisco «!o Los Angelesa. Govornik je omenil, naj se pro-| Letos se obeta še večja udeležba, j „lasi m.postavnim tudi generalna Na Cvetno nedeljo zjutraj nas Uaeunajo na 10.000 obiskovalcev.| ijsprtjai a vlada j0 sinatralo to za je ooi -kal močan mraz. Živo src-j Pozdravljeni bralci Glas Naro-bro je padlo na 30 stopinj nad nič-' da ! lo (Freezing Point ) in ta mraz z j ^ ^ ostrim severnikom j<» povzročil!__"""""."' Kitzmiller, Fr. Vmlopiveo. MICHIGAN Calumet, M. F. Kt.be. Detroit. J. IJarieh. Ant. MINNESOTA Cliisliolm, Frank (loiiže A. Ely, Jos. .1. l'eshel. Evfletli, I.oiiis Gouže. CiillH*rt, Louls Vess«'l. Hibbing, Jolm IVvše. Virp^nia, Frank Hrvati<-li. MONTANA Klein. b vsaki taki katasirofi. Po i i >!c(lr še vat i. • .bila poročila pretirana. Rane o.l mraza prizadetih, se bodo hitro lv» mnenju komisarja Hamiltona M odločno sodelo- zaeelile. v.tiij. mod -uspodarjrm in uslužbencem številu nesreči Cene poljskim pridelkom so še /liatlio /.manjšaIn. dokaj ugodne. Prašiči na živi va- Drlavi bi se morali natančno držati vseli vamostnili se iirodaj° 1,,kai °rpj»>l. Zastopnike rojakom t.•:>!■> j>ri]>.»r vlada vključila tudi generalno izprtje v odredbe. •Tolin 1». (Mynes je posloval v odsotnrrsti Ramsay McDonalda kot voditelj »»pozicije. TI< bata bo trajala najbrž štiri dni. Vjir«M"-ii!ii:i 7 i "»l?:^ N:rri*lji" je: /.M eno letu .<«ivar. COLORADO Denver, J. S<*Initte. rueblo, Peter Fr. Janesli. A. Saftiu. Salida. I.caiis Costcllo. ovidi na clruštveueiu in kultur- terega danes ni lleui polju. Osnovana s< bila nekatera pev- lastno domačij^, -ka in kulturna društva in pri tem je tudi ostalo \;t ^evp,>dai-skem jx»lju se prvi pris« Ijt ne i nisf» več za mule. Stari konj a! i mula i ni vredna nič. kakor star človck ki si ni nič za starost prihranil ter je v nadleiro dobrodelnim zavo dom in občini. Koliko je pa vreden navadni] VValsenburg, M. J. Kayak, pes? Vreden je toliko, da si hrano,INDIANA Iudianapulis, Frank Zupančič. pri hiši jajca požira, ne bo ve- več med živimi) se 5niol pH|iko vidpti; ^ I ter si v BroPklvnu ustanovil svojo bližnjemu soso<]u Mr j IIaycs.w ] ^ j psa. ki ga je prijeljal njegrov bliž-našiui rojakom sorodnik seboj ko je obiskal <»lni tieriu, .. . . zasluži. Tisto ščene pa. ki na ran- Ako smo prav informiram se je -u ajj I ' d ij jih je bila seveda le mala pred kakimi osemindvajsetimi le- -- , o' • , • , .. . , doipro zi\e!o. So pa psi. ki so ve • toda vsi so vzajemno so- t« prvi opogumil rojak Starin (ka- ]ike vrednosti. Xi d0]„0 t kf ILLINOIS Aurora, J. VerMch. Chlragn: Joseph FUish. J. Bevči^, Mr«. F. l.aarlch. Cirero, .1. FuMnn. Joliel. A. Anzele, Marv Bamhlch. J. Zaletel. .I<>!iu Krni. J»sepb llruvat. I.a Salle. J. Sj>oli»-li. Mascoiitali. Frank Anmistln. North Chicago, Anton Kolini. Springfield, Matija IlarborieU. Summit, J. Horvat h. Wankegan, Frauk 1'etkoiSck. KANSAS Kansas Cily. Frank Žagar. Pittsburg, Jolm Repov ž. MARYLAND Stejer, J. Čer ne. On je pokazal .'pot k neodvisnosti v tem pogledu, lfavesovo družino iz L. A. ^ 'j Potekla so leta. in rojaki so se1 Duui"ar* iz Los Angelesa < osli po\zpe 1. vctlno bojj se|jjj na iicriferijo Jc služiI ameriško armado v Fran- len),a za vsakdanji kruh je bda Brooklvna> jeiji. Lieutenant Duncan je našel ^rb za zasluzek je zasen- * . I l^ico z dvema psičkoma, ki so le- vs,. driiL-o Kjer je danes evetoca naselbina » , , . '»»-i j 1 , 1 ■ • zail ob truplu svoje-ra mrtveca K, !«■ začela razvijati v N>w Ri^wood so We pred dobr.mi s Je inleI Jtežavp< (la j5h ^ MI'kM ^""".kat-ska obrt. so do- dvajsetimi Ic.ctt »e same farme. |jsln" j bolj manjkalo poguma kot pa de- dva "papa" pa je negoval, in eden Srci i s' e slovenske naselbine je narja. (mu je poginil med potjo v domo- lulo t. laj v dolenjem delu mesta? Slednjič so se pa vseeno ojuna- vino. N \v Yorka med prvo in osmo uli-(čili. I Drugega je pa vezbal. in ta pes > Nekaj Jih je zavelo tudi malo Sosed je kupil poleg soseda in mu je prinesel srečo. Rin-Tin-Tin Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" vasje krog osemdesete ulice. Tudi po AViUiamsburškem 0-kraju v Brooklynu jih je bilo ne- že pred vojno lahko govorimo o je njegovo ime, ki je znano po ce- precej kompletni slovenski našel-'li Ameriki. bini v Ridgewoodu. 1 Sedaj ga je najela Motion Pic-' tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je, FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. OHIO Barberton, Jolm Balanl. Cleveland, Anion Boliek. Cliarles Karlinger. I>i>nis Itudmau, Anton Siui-ci«.-b, Ma tli. Ulapnik. Euclid, F. Dnjt. Girad. Anton Nagone. I/orain, Louis Bain u t in J. Knuiše. Niles, Frank Kogovsrk. Warren. Mrs. F. Barliar. Voung>to\vn, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Kobiar. PENNSYLVANIA Anibridge, Frank Jaksne. Bessemer, Ln. Ant. Tauzelj. Luzerne, Anton Osoluik. Manor, Fr. l>eiusiiar. Meadow I^ands, J. Koiirivik'k. Midway, John Žn»t. Moon Run, Fr. Todmilsek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobieh, J. Germ, J. Pogačar. Presto, J. Demshnr. Reading, J. Pezdirc. Steel t on, A. Urea. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. _ West Newton, Joseph Jovan. Willock, J. I'etemeL UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Trafuik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorniau. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Loins Taucber. DiamoodvUle, a. z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele, J,- 0-enie. V soboto dne 7. inaj;i priredi Slov. Del. Podporno Društvo v dvomili Kočevskega Doma v Brooklvnu svojo prvo spomladansko veselico. lOr so prireditve tejra društva najboljše obiskane in ker se na teh veselieali razvije res neprisiljena zabava in ker je na teli y»ri-reditvab vsepa dosti za grlo in za j pod zob, je upati, da ne bo nili- ee zamudil te prilike. * " Postarna pa še živahna jrosjia je šla poleti na počitnice. Najela je sobo pri bogatem fanner ju. ki je imel kakih dvajset čvrstih mladih noma fjače v. Gospa se ,ie dolgočasila. Denarja jo imela obilo, zabave pa nobene. Farmerjevim poin&jraeem je večkrat kupila kak priboijšek, dala jim je za tobak in za cigare, in končno >0 jo začeli spoštovati in radi imeti. Xekejr.i veeera se je vsa parfumi rana in v svili dolgočasila na vrtu. Njeno srce je bilo jako mlado. toda kaj pomaga mlado srce, če ima "ženska tri podbradke tu tehta malo manj kot dvesto funtov. — Haj, tantje — jim je rekla. — Napravite malo tekmo! Postavite se v vrsto ter na moje znamenje pričnite leteti. Kdor ho prvi dospel do potoka, dobi od metic poljub. Fantje so se postavili v vrsto. Ona je zaploskala z rokama. Pričeli so teči. Tekli so s silno naglico do potoka. I11 brez pomisleka so se zagnali v potok in ga prebredli ter tekli onstran polja, dokler niso dospeli do gozda. Gospa je ostala še en teden na farmi. Končno je pa odpotovala. Kajti po tistem večeru je zavedno izginilo vseh dvajset farmarjevih poniagačev. * Možgani so xa misliti. Mošnja pa ustvarja mnenje. ' : * Xeki znanstvenik se bavi z idejo. kako bi bilo mogoče spraviti v hrano solnčno svetlobo. Hrana bi bila potem bolj tečna in bolj redil na. Zdi se mi. da je ta način že iz-najden. Če greš v newvorski restavrant in naročiš ham-sandwich, je v njem presneto dosti solnene svetlobe in nobenega hania. Affitirajte za "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki. S/ri.strl PAOLO DE ClOY ASM. K L J U Ko je prišel Dino ituceelli v le- se pa mogel spomniti, ali je ta. ko je mogel že samostojno de- pustil žarnice prižgane ali ne. lati. je sklenil njegov oče, bc>g.it trgovec, da mu odpre v Firemi mlvctuiško pisarno. Stari Kucceili sam ' Z'Mia ga je se enkrat dobro pogledala, potem je stopila bliže. Z naglimi koraki jc odhitel vj "Jaz sem koirtesa Balilaccfjeva. svoje -stanovanje. j Njegovo ime pozna cela Italija... »Stopivši v svojo sobo, je poteg- Čudovit človek. Zato sem se, po j*> s|w>roei! sinu ta sklep na zelo! oil z roko preko čela. Skoro glas- petih letih zakonskega življenja .svečan na«"in in Dino Kucceili,' no se je vprašal, da li ni morda pi- odlrčilla zahtevati ločitev zako-mladi odvetnik, je bil ila vrhuncu!jan. Ker na njegovi postelji, na na". sreče. Treba je namreč vedeti, dalkateri je moral prvikrat prebiti "Odvetnik Kritni je bil vaš od-je stari Kticceli tenui svojemu spo-!noč. je ležala mlada in lepa žena. vetnik!" ročiln priložil tudi dobro nabilo; Le/ala in spala. } "Ne. nli morda bi postal? Iva- listuico. Dino Kucceili je stal kakor o- korkoli, prišla sem k njemu Seveda, stari je vedel, «la se sin j <"aran. Ciledal je v lepo žensko, ki svet", lie radii je toliko, ker poslane sa- je mirno spala. ( "Odvetnik Bruni je odpotoval liiostnleu odvetnik, kolikor zatega-i Dino ni vedel, kaj naj stori: ali danes. Mudilo se mu je in videti del, ker bo motrel v bodoče živeti j naj jo zbudi, ali naj čaka, da se je bilo. da se ne misli skoro vr-po svoji volji. Kilo pa mu je prt-: dama sama prebudi. Spala je ta- niti. Kolikor mi je mimogrede o- NACIONALISTI NEZADOVOLJNI Z VZHODNO MEJO Nemški nacijonalisti nočejo priznati sedanje meje, — je rekel Hergt. Odpor proti iztočnemu Locarnu. A Razne vesti od vsepovsod ko sladko, kakor angel . imlvajsct let. In zares. Dino se ni bas mnogo je z največjo obzirnostjo brigal za to, kakšna bo njegova kraj postelje in čakal, odvetniška bodočnost. Vedel je, «lu bo očetova pomoč linanenn. Zato menil, je odpotoval v Indijo, sedel "Ste ga poznali?" J "Prvič sem ga videl danes zju-Ni si bil na čistem .koliko časa traj, to pa je bilo tudi zadnjič, je čakal. Nenadoma se je ženska Zakaj je tako naglo odpotoval, bi vselej na razpolago, ako iu bo kli-j preteguiia. potem je odprla oei. vam ne mogel pojasniti", ientela donašala vsaj toliko, da nej zadržala za hip pogled na Dina in "Vi boste gobovo slabo o meni bo zabredel v nove in velike dol- j potem zaprla oči. Ko jih je zopet mislili?" je povzela mlada žena po gove. In zato je /. razvitimi jadri| odprla in je zopet zagledala po- daljšem odmoru, krenil pa novo pot. | leg sebe Dina. je planila pokonci, j ^ SO(lnik; sem odvet. Prva njegova skrb je bila. da Planil je ttuli Dino. Vem. da ste prišli vprašat za najde primerno pisarn^ in primer-j "Kaj hočete vi tu f" ga jc vpra- SVet SVojega odvetnika in to mi no stanovanje. Prva. da bi zado- šahi osorno mlada žena voljila očeta, drugo da bi zadovoljili) njega. Preziral je navodne dijaške sobe za samec, v katerih je človek vselej suženj nekega ali nečesa.! Sicer pa je denar, ki mu ga jc da ! zadostuje. No, zadostuje mi pa tu- Dino se je vljudno poklonil in di (la Vas pogledam in vem, da rekel: . Vaš mož nima prav". "Ravnokar sem Vam hotel jaz Kontesa se jc nasmehnila s fi-staviti to vprašanje". ' nim nasmehom. "Vi? Meni?" { < niste človek brez duha. Mo- st anovanje, r;lm j^ti iskrena napram vam. Bo- BKliKIN, Nemčija, maja. — Locarno dogovor, ki bi določal iztočne meje Nemčije, jc nemogoč, — soglasno z izjavo nacionalističnega pJ-dkaneelarja Ilergta na sestanku iztočno»pruskih nacijona-I ist o v v Betuthen. , — Zavest, da leži bodočnost nemškega naroda na iztoku, — je po i rekel Uergt, — mora prešiniti ves nemški narod. Dosežen j le«ra cilja je trgovska vlada. Prepričan sem. da ne bo Nemčija nikdar sklenila nobene pogodbe, ki bi za-jamčila varnost iztočnih meja. Nacijonalisti bi nikdar ne stopili v vlado, če bi bili prisiljeni izpremc-niti s vojo zunanjo politiko 1? malo. Izpreuiemoe v iztočnih mejah, zaželjene od Nemčije, so od pravljenje poljskega koridorja do Gdanska. vrnitev nemške suverenosti nad provinco Poznanj iu dela Gornje Šlezije. katerega je pripisala Liga narodov Poljski po splošnem ljudskem glasovanju, na katerem se je baje oddalo za Nemčijo GO odstotkov glasov. Susanne Lenglen "Da! To je moje jal oče, omogočal najti udobno in i gospa, jaz pa \ as ne poznani . jjm se (]a Se siromak Bruni ni elegantno stanovanje. Pri tem se "Vaše stanovanje.'! To je ven- Upr0pastil zavoljo mene. Jaz sem je javljala želja po kakšni dobri'tiar stanovanje odvetnika Bruni- bogata in nisem nikoli pomislila, prijateljici, po avanturah, po ve-Jja!" koliko je c. bogat. Zavoljo mene ligih avanturah, ki zapuščajo glo-; "Bilo jc gospa. Od danes sem je lll0ra] zapravljati... Spoznala boko sle«I v človeškem življenju, jaz. gospa, lastnik tega stanova- sem ?a pretj tremi leti... Diskret-Želel si je ljubezni kake velike da- nja". uo ni; je dvoril; razumel je moj me. plemenite duše, ne pa ljubez-! Lepa žena je pogledala novega položaj... Postal mi je drag pri-iu kakšne reve, ki bi za denar tu- najemnika in sedla v naslonjač. jatelj ... Ne tajim: njegova pri- "Kam pa je odšel odvetnik Bru ni? Kdaj se vrne?" "Tega ne vem. gospa. N« Eni izmed nesrečuk: se je uspe-j io pobegnit i in celo stvar takoj, pismeno sporo«~-il;i notranjemu ministrstvu. ki je takoj naročilo policiji v Novem Sadu, da i i. vrši potrebne ukrepe. Kot glavnega a«a»nta je torej novosatlsk;; policija aretirala Žida Koloinana Friedmanna. lastnika posredovaloiee za službe. Friedman n je priznal svojo krivilo, izgovarja pa se. da mu m j bilo znano, kam bodo dekleta od-J dana. Policija je k sreči našla raz-! na kompromitujoča pisma, ki do-j kazujejo Friedmaunove intimne zveze s trgovci deklet v Južni Srbiji. Frietlniann je zj vsak transport služkinj i/. Vojvodine prejel po (j(HK) Din. nagrade. Dobra kuharica. Ž-^ijt*] vrnr. . mimzL ■ 1NOCRWOOO *.uNJ>£**000. H.y.f NEMŠKI DELAVCI ZA SACCA IN VANZETTIJA najboljša franc, igralka tennisa. Iz Jugoslavije. NOVICE IZ SLOVENIJE Nenavadna nesreča. St. Jurju ob južni železnici! Trgovci z dekleti. Poročila o trgovini v. dekleti se množijo. Pravkar se v Novem Sa- Nemški delavci so poslali iz Kolina odločen poziv glede Sacca in Van-zettija. — Zahtevali so pravico za vse. BOSTON, .Mass.. 3. maja. —»jodu razrešuje nova velika afera, ki! venter Fuller je dobil včeraj pet jo je takorekcč razkrilo notranje; dopisov iz tujih dežel, v katerih ministrstvo. j zahtevali oproščenje Sacca in Van- Iz Skoplja je namreč notranje zetija. Ta pisma so bila sporočena ministrstvo nedavno prejelo za-j governerju iz Wasliingtoua, s pod-ujuio poročilo, da se tam opaža pisom drž. tajnika Kellogga. Vsa MMHV HILLCH. WAJM. a C. je .Mrs Laura Tyree. ki je dobila prvo nagrado na kuharski razstavi v Washingtonu. D. C. Posebno paji. ki jih jc spekla, so vzbujali splošno pozornost. obsežen razvoj trgovine z dekleti. Lastniki nočnih lokalov so dobav- jc bilo na velikonočno nedeljo ze-'^ali P^ečanskih krajev vedno proces so bile sestavljene v span-, di vragu prodala svojo dušo .. . Iskal je dolgo. Kmiečno je našel stanovanje in pisarno. Neki odvetnik Bruni, ki je moral brez odloga zapustiti Fi renzo, je želel odstopiti mu celo -otnost mi je bila draga . . "Vi govorite le o preteklem ča ga žrtev je postala velika šupa za seno. last znanega trgovca s vcinisu, kakor da je Bruni mrtev!" je senom Franca Kinela. Šupa je bt-ali se vobče vrne. ker me to ne pripomnil Dino. la zgrajena na zidanih stebrih in lo vetrovno. Popoldne seje veter!nove ";itJlkai-iee, sobarice m ku izpreuienil v vihar, ki jc podil ve-i harilM*- ki 1>0 izvodilih agentov like oblake prahu pne estah ter j11™*1.** v sknPU<' z najlepšimi na-naravnost oviraj pešce in vozni-1tIaM,i na le,l° službe- a so Pi,(1Ie v ke. Ob 14.4.1 pa je naenkrat zadiv-; ,H*st l^ezdušnim lastnikom nočnih jal preko trga močan vrtinec, če-jIokalov- ki So jili držali po cele mesece zaprte in jih eksploatirali za nemoralno življenje. zanima: "Ali mene to zanima!' ga pre- sveje stanovanje z vsemi knjiga-j kine živo mlada žena in se zopet mi. pohištvom in perilom. Zapu-j dvigne. stil je. /. eno besedo vse. In Dino' "Prosim lepo. da sem to vedel, je odkupil vse s pisarjem in slu- bi bil poizvedel "Kdo pa ste Vi?" "Jaz sem odvetnik Dino Ruceel- žabnico vred. Ko je ogledoval svoje novo stanovanje in stopal iz sobe v sobo, je bil Dino ves srečen, ker je imel tu vse skupaj, stanovanje iu pisarno. Istega dne. ko se je vselil, si je dal postaviti tablo s svojim imenom ob vhodu v hišo in na vratih pisarne. Očetu je javil brzojavno svoj novi naslov in iz hotela si je dal prenesti vse svoje stvari. Potem je izdal služkinji Serafini iu pisarju Antonu prva povelja in šele tedaj se je spomnil, d" ni še jedel. Tisto noč se je povrnil domu šele okoli polnoči. V žepu je imel .šla senika j ?" ključ od stanovanja. Prišedši pred "Prav zanimalo bi me to. ali no-liišo. se je silno izn« adil. ker je Čem Vam biti nadležen. Sicer pa bila njegova soba razsvetljena. Ni' ste gotovo trudni". Odjiotovati pomeni vedno-malo umreti!" je odvrnila in potem nadaljevala : "Nisva se često videla, nikoli mi ni pisal. Jaz zopet nisem nikoli vedela, kdaj bom postala prosta. Zato mi je dal ključ od svojega stanovanja. Ce ga nisem našla li. Iu če ste. gospa, slučajno imeli'doma sem vedno čakala..." potrebo, da Vam pomaga odvet- "Q0.4p;Ii prosim Vas. da mi ne nik. se morete popolnoma zanesti gOVorite o onem. kar Vam ni lahko!" jo je prekinil Dino. na ment Mlada žena je hotela oditi, ali Dino jo je zadržal. "Kam pa hočete ob tej uri ? . . . Ostanite kjer ste, jaz pa ležem v sosednji sobi na d i van in jutri bomo videli, ali Vam morem v čem koristiti. Ni nobenega vzroka, da t bi se me bali". In Dino je stopil k vratom., "Kaj pa. če zares ostanem tu?" vpraša mlada žena "Kaj ne. da me ne boste vprašali, kako sem pri- POSEBNA PONUDBA NASlM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, s, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. Zora je že sijala skozi zavese. "Oh, moram iti.. . Prej pa Vam moram vrniti ključ; morda Vam bo potreben!" iu pri tem se 30 nasmehnila. v katerem je bilo precej ironije. "(Jospa. bil bi bolj nespreten nego galanten, če bi Vam rekel, da ga obdržite .. . Ali če ne morem želeti, da bi bilo, kar je bil Bruni. morem želeti, da bi bil Vaš odvetnik? Hočete — li poveriti meni vašo stvar ?" "Hočem!" "Prav določite mi sestanek, zdaj pa mi povejte, kam naj vas spremljam ?" "Spremite nie do hotela "Savo-ja", kar pa se tiče sestanka, Vam poročim brzojavno. * Osem dni kasneje je bila kontesa Tialdaeei iznenadena. ko je prejela pismo, pisano s strojem. Odvetnik Dino Kucceili je obveščal svojo spoštovano klijentinjo, da je menjal stanovanje in da je zdaj njegov novi naslov: Gliibet-tinska ulica 38. Kontesa. ki je često mislila 11a svojo nočno avanturo in ki je po-tajno živo želela, da bi videla še enkrat mladega odvetnika, se je odpravila, da vidi novo pisarno Dina Ruecellija. Nasmejan in poluradno je vedel Dino Rueeelli konteso v svojo pisarno. "Zakaj pa ste menjali stanovanje?" ga je vprašala kontesa. "Hočem biti iskren, kontesa! Po tistem Vašem čudnem obisku se je vse zmedlo v mojih možganih. Zdelo se mi je, da nisem več jaz; na noben način nisem mogel j priti na čisto, ^ili obita z deskami, sedaj pa je vse skujadj razbita podrtija: cela ni ostala niti ena greda, deset tisoč opek je drobno razbitih. Šupa je stala ob cesti med drugimi poslopji in je gotovo izredna srečo, da ni bilo v bližini nobenega človeka. Vsakdo bi namreč v tem slučaju postal žrtev elementadnc katastrofe. saj se je dogodila nesreča v pol minute. Lovski pes. ki ja bil privezan na vojrlu. je bil sicer podsut, pa za čuda ni bil ranjen. Požari pri Brežicah in Zidanem mostu. Za velikonočne praznike je rdeči petelin ponovno razsajal pri Brežicah in Zidanem mostu. V nedeljo popoldne se je nenadoma vnelo v Zverinjaku gospodarsko poslopje posestnika Sovnika. 0-genj se je širil z vel ko brzino in je v naglici prešel s skednja še na hlev in stanovanjsko hišo. Na pomoč so prihiteli razen domačinov še ga sile i iz Brežic, vendar pa ognja kljub vsem naporom 111 bilo mogoče omejiti in je pogorelo vse. tako da je ostal od hiše le zid. Poginilo je tudi pet glav goveje živine ter par konj. Skoda je preceni j i va. Okoli polnoči je nastal požar tudi v hiši posestnika Nemčiča v sosednji Dobovi. Pogorelo pa je Iz londonskega zveri-njaka. POPYKICMT UNDIKWOOO & UNDERWOOD, M. V. londonnskeni zoološkem vrtu zbuja na p večjo pozornost oran-gutang "Murphy", ki ima posebno med otroci mnogo občudovalcev. vetnik Bruni. Zdelo se mi je. da vidim pri vsakem koraku samo njegovo stanovanje. pohištvo, ključe. . Vse! Menjal sent celo pisarja in služabnico. Obdržal sem samo sistem dvojnih ključev, t'lo- vek nikoli ne ve___Evo ga. eden je tu..." lit pokazal je na mizi ključ. "Zdaj pa, gospa, da preideva nal najino stvar". Na vso moč se je trudil, da zbere vse podatke in bil je izredno pozoren napram svoji spoštovani klijentinji. Ko pa je kontesa odšla. jo je spremil do stopnic. Vrnivši se v svojo |>isanio, je pogledal na mizo, domislil se ključa in ga poiskal s pogledom. Ali ključa ni bilo več!... samo gospodarsko poslopje, dočim se je posrečilo požrtvovalnim in brežiškim gasilcem hišo rešiti. Kljub temu pa je napravil ogenj Nemčiču okrog 1.").()' K) škode. Pri posestniku Blatniku v Stražah pri Zidanem mostu je vpepe-lil požar stanovanjsko hišo in hlev. Ker je vas zelo oddaljena od Loke. gasilci niso mogli priti na pomoč. Iskre vlaka, ki je vozil iz Zagreba. so zanetile železniško šu-mo. ki leži ob progi Zidani most-Radeče, a potem pa štnno v sme-proti Širjain. Močen veter, ki je ravno takrat pihal, je požar še pospešil. K sreči so železničarji o-genj 5e pravočasno pogasili, da se ni zgodilo kaj hujšega. KNJIGO KAKO SE POSTANE AMERIŠKI DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi. Stane 251 Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. INTERNATIONAL PAPER COMPANY New York, 30. .Tiarca 1927. Svit ravnateljev proglasil četrtletno tlivi [»-tdesetlh <'«-nt<»\ lOOei na v>;ikfi iU-lnki> splošne glavnice družbe, izpla IG. maju li'l'T \sem di-lnu-ar- jem. ki bodo na rekordu - maja l'.'^T oi» zaključku trxuvine. t'vki l.odu ::iz|h. slani. Prenosne knjige ne IhmIo zaključene. OWEN SHEPlircni.«. podpredsednik in blagajnik. Nuga-Tone poveča moč v nekaj dneh M..žj. in if-iit'. ki uživajo Xngu-Totie *>• čudijo, kako hitri, jim povrn** moč iu krepkost o tem sp jf pri pričalo mllljn-!n- tekom 35 k-t. kar je najbolj«! do- kaz t<-ga graditelja zdravja iu moči. Nuga-Totie ustvarja močno, rudečo kri, ojača živce in vrrif moč možem in nam. Pomaga proti sialti prebavi, zaprtju. plinom v želodcu, živčnim neredno-stim in splošni oslabelosti. 1'oMkusile • -i i i I N*u.«?a-Tone še .Va prmlaj v Je- nemškem jeziku. Slednja prošnja karnal. z jamstvo,,,. ,la se denar vrne .. je prišla iz Kolina ter se glavi: j ne '-,masa. (»dkkmite nonaredbe. — Dne 11. aju-ila se je vršilo VJ ».nm/vin Koliim javno jjrotestno zborova i ZASTONJ TRPEČIM OD NA" i,ie. aranžirano od Rdeče pomoči J)^ JJJ SENENE MRZLICE Ubrnilo se je z ogorčenjem proti; _ razredni justiei ameriške buržua-S Brezp,ačna zije iji sklenjeno je bilo zahtevati <»d ameriške vlade nov proces za oba italijanska delavca. Sacca i:r Vanzettija. — Tekom dolgih let je nudila so bila naslovljena na predsednika Coolidga. Štiri prošnje za nov kn- skem jeziku, dočim je bila peta v poskusna metoda, katere se lahko sleherni posluži udobno, brez izgube časa. C"e trpite vsied strašnih napadov na-d u ho ali senene mrzlice; če se davit«-kot .la bi hil vsak vaš zdililjaj vaš zatl-nji. pišite takoj Frontier Asthma Co. za breznlaeno iioskuSnjo te značilne mi--totle. .\<' oziraj«- s--, kjt- živite in če i-ameriška vlada dokaz, da je pri-i5e upanje v kako zdravil«. p.Mi , .. . , , .. ! s"lniftn, pi Sli t«- za to brezplačn«j pravljena posluziti se brutalnili.UknSnjo. če «te vs.- življenje trpeli tje nii-todi- na: ......................... ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REG ALI J E, PREKORAMNICE. TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sir/urno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO s parnikoin dne 14. Maja 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in čednimi kabinami v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIKE BO SPREMLJAL NAŠ URADNIK DO LJUBLJANE. Prtljaga bo čekirana že tu v New Yorku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET : Z NAJNOVEJŠIM FARNIKOM "ILE DE FRANCE" se vrši 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK « CORTLANDT STREET, N : ; NEW YORK, N. I, . ... 1 MATI SKRB GLAS NARODA, 4. MAJA 1927 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil GrP. 42 Jaz (Nadaljevanje.) . boiu delal, — je rekel Pavel ler zrl ponižno proti bratoma. — Ti si delal že dt-sot Jet. a. nisi še ničesar spravil skupaj. — Požar je prišel vmes, — je zajeeal Pavel, kot da prosi odpuščanja za nesrečo, ki ga je zadela. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV 9UREAU ČRNI DIJAMANT, POGLAVITNO NARAVNO BOGATSTVO AMEPtKF n. Ivopati antracit je nekaj drugega kot kopati mehki ali bitunii-nozni premog. Bituminozna pre-mogovišca v Združenih državah obeegajo 400.000 kvadratnih milj. Nekje je mogoče trgati mehki pre- lil naslednjega h*ta bo proišlo zopet kaj drugega vmes. Xc, niog z veliko parno lopato kar dragi pri jat H j. v take stvari se ne moreva spuščati. Strah, da se ho moral vrniti k sestrama brez tolažbe, je naraščal višje iu višje v njegovi duši. Tako zelo ga je prevzel, da mu je razvozljal jezik ter je vzkliknil: rlobino . . . zares, lahko iz-. vajino doto se bo letno dobno kopanju bakra ali srebra. Kopanje premoga se običajno vrši po metodi, zvani "room' and j dosego dese pillar" (prostor in steber). Ta metoda obstoja ravno v tem. kar pravi njeno ime; premog se namreč izsekuje potoni vrtanja lukenj in dinamita. da se napravi prostor (room), d oči m se pustijo podpore na površini. Tudi v podzemlju se bituminozni premog lahko dvakrat hitrejše izkopava kot antra-eir. Rekordi premogarjevega dela Za božjo voljo, bodita vendar pametna!... jaz vendar ne v enem dnevu to dokazujejo. To morem več kot delali!... Delal bom kot živina, noč in dan... Yar-;je eden izmed razlogov, zakaj je čevati hočem in stradati... vse bo pripadalo vama... Vidita, jaz bituminozni premog bolj poceni, imam r»'s lepe izglede . . . lekomobil bo kmalu v redu... in barje j Kopa t i antracit je mnogo bolj poželo dobička nosno .. . petnajst čevljev v merila . . . Voz šote prinese deset mark i pf a ča I o do zadnjega beliča. Zrl jima je v obraz z naširoko odprtimi očmi, kajti pričakoval .1». da bosta sedaj takoj privolila. Ko pa sia molčala, je posegel z roko preko čela. s katerega -o tekle mrzle srage ter mrmral: — I);',j, kaj pa še lahko storim.'... Dal si bom prepisati posestvo očeta ter ga bom izročil vama... Kadar bo oče umrl, bosta vidva gospodarja - - • »laz se b< m izselil ter ne bom vzel s seboj niti toliko kot je črnega za nohtom... Ali vama je to dovolj ? Ona dva pa sta molčala. Tedaj pa mu je bilo pri srcu, kot da se pogreza vse. česar se je oprijemala njegova vera. kot da je hi! pahnjen v praznino. Sklenil je roki, zobje so mu šklepetali in štrlel je v oba. — A i i je mogoče.' — Vidva nočeta.' — Ali ne razumeta, da je vajina dolžnost popraviti, kar sta zagrešila? — Ali res nimata nobenega pojma, kakšna beda vlada v naši hiši.'... Stresel se je ob spominu na to. kar je pustil dom«. — Fric in T'lrik. — poznam vaju že dolgu časa . . . skupaj *nio sedeli na šolski klopi — in skupaj smo hodili v cerkev . . . Marsikaj slabega sta mi želela in dosti sem že moral pretrpeti od vaju. a... jaz hočem pozabiti vse. če le popravita lo. Lahk( mišljena sta, a slaba ne moreta biti... kajti tudi vidva sta imela mater... videl sem jo... stala je ob tretjem stebru... iu se jokala. — prav kot moja mati. — In moja m« t i. — fej, — se, je prekinil, kajti v dnu duše ga je bilo sram. da je vzel ime blažene I l>IVJ»"Jega leta v usta pred tema zapeljivcema. a njegov strah se je povečal vspri čo misli, da se bo vrnil brez tolažbe in požrl je besede. Pričel je iz nova, dočim m> m(t misli krt blazne švigale po glavi: — Predstav-Ijajta si. sedaj gresta na pokopaliče ... In imata sestri. — ki sta zapeljani... in vidva sta dobro pazila nanju... in ne upata si do- ;niti snega, ki leži na grobu... iu jaz sem zapeljive« ... kaj bi no končala, Bates' Union kot so jo nazivali, je razpadla in ustanovitelj je izginil, kakor se je očitalo, s skladom organizacije. &e le leta 18G0 je bil napravljen poskus za organizacijo. Tega leta je bila ustanovljena mala unija antraeit-nih i>remjogarjev, ki pa ni nikdar postala jako aktivna*. Leta 1868 pa je nastala Workmen's Benevolent Association of Schuylkill County v Penny Ivani j i. ki je zahtevala osemurno delo. združila nekoliko lokalnih unij in zares uspela z Za bolezni in bolečin« PAIN-EXPELLER Tvorai4k» rtiamfc« r*g. t p+t. ar. ZOr. 4r. & Prijatelj v Potrebi Povprečni zaslužek za start (en dan dela) je znašal od $4.08 v Tennessee do $8.oG v Indiani. Povprečnost za vso deželo znašala je $6.56. Povprečno število dni. ko se je delal o v antracitnih premogovnikih. je leta 1924 bilo 274 dni. Ker je štirideset različnih vrst dela v antracitnih premogovnikih in okolo njih in vsaka vrsta ima različen zaslužek, je nemogoče podati povprečen zaslužek za vse. Toda dnevne mezde so znašale od vzakonitvijo osemurnega dela. Ko ^ ^ za voznike do $6.08 za ko-je zakon prišel v veljavo, so ti n-jv-Benevolent Association of Scran-ton. Pennsylvania, najmočnejša Pred velikimi štrajki nastalo je precej nasprotja proti premogov* Vetanie parniko* Shipping * 4. maja: lf*uretanla, Cherbourg; Prealdant Rooaevelt, Cherbourg, Bremen. I. maja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. I. maja: Berlin. Cherbourg, Bremen. T. maja: Olympic, Cherbourg. 40. maja: Prea. Wilson. Trat. SKUPNI IZLE7 II. maja: Aquitanla, Cherbourg. 12. maja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 14. maja: Pari*, Havre. 17. maja: Berengarla, Cherbourg; Cherbourg, Bremen. 18. maja: George Washington, Bremen. SKUPNI IZLET Columbua. Cherbourg ali stebri premoga, ki vzdržujejo« 1875 je bilo presledkoma borb med vrhnji de! rova. Ar bituminoznih premogarji in la> premogarska organizacija, ki se ji niškim družbam, ki so bile lastnice železnic. Vsled tega so bile pri- (do tedaj pojavila. Od tedaj do 1. premogovnikih se dela po istem sistemu, razun da v antracitnih ja lastniki (operator-jo) premogovniki v. Ko se je pa večina operatorjev kasneje orga- mah obstaja navada, da se pro- nizirala, je unija zaporedomja pod-stori oziroma rovi izkopajo do legla v raznih štrajkih. oslabela konca premogovnika in se stebri!je in končno izginila s pozorišča. podirajo ob kopanju v nasprotni) Sredi teh dizorganiziranih raz-smeri, t. j. od meje premogovnika mer pojavila seje skupina mož. ki nazaj vzhoda. | sn postali znani pod imenom 'Mol- Prav malo so se premogokopne lv Magnires*. rl a skupina je bila metode spremenile do leta 1870, sestavljena od bolj energičnih in tal je rekel starejši brat, ki je vrgel nanj zanič- ko je bil sprejet rudarski zakon, ki je zahteval prezračevanje vseh jam. Premlogarji so v stavkah zahtevali boljše i razmere pri delu. Ta zakon, ki je bil prvi v vrsti mnogih kasnejših rudniških postav, je za posledico ime 1 konec starega sistema enega rova (single entry). Po sistemu "dvojnega vhoda" mora premogovnik }M>leg glavnega rova imeti tudi zračni rov; med obema rovoma pusti se steber premoga. Xa . l;o tak način zrak prihaja po enem rovu in odhaja po drugem in se jama prezračuje. storila vidva ■ — ( bila bi te. ljiv pogled. Zakričal je naglas, kajti sedaj mu je prišlo spoznanje globoko se je ponižal, kako globoko je povlekel v blato svoj ponos, svojo čast .. . S stisnjeno pestjo je planil na starejšega, a slednji se je zaba-f Najvažnejša in najbolj radikal-rikadiral za mizo. dočim je od hitel mlajši v stransko sobo. da po-' na novotarija v sistemu "room and kliče služinead. j pillar" se je uvedla, ko se je zače-Xato se je opotekel ven. lo napolnjevati izkopane prostore Vrata na dvorišču so billa zaklenjena kot poprej. — Ni se drznil vrniti, da mu od pro vrata in po trebuhu se je splazil ven. _ Kot pes! — Kot pes! . . . r so na XVNT. — .Mladi gospod je priče! naenkrat živeti veselo življenje, _ rovoriii hlapci in ker je šlo itak vse narobe, so pričeli krasti žito lebeto. Pavel pa se je potikal po vseh veselicah in plesih kar jih je bilo v okolici. — Kdor ga je z agledal s temnimi gubami na čelu ter plaho po/ornimi pogledi v veseli gruči, se je pač vprašal: — Kaj ne- 1 i hoče? In marsikdo je šel mimo njega v velikem krogu, kot padla senca na njegovo veselje. Pavel se je dobro zavedal poti, po kateri je hodil. — Čul ne zamudita Erdmana obeue veseli je le šlo. da je ,ie. z odpadki (culm), nastalimi pri pripravljanju premoga za trg. V vsakem rudarskem okraju, kjer je mnogo ]M>dzemeljskih rovov, ljudje le ugibajo, kdaj se bo vse usnlo. To ni še tako strašna stvar na deželi, kjer ni naselbin, ali ko se je mesto Shenandoah začelo ugajati nad staro jamo Philadelphia and Reading Coal kompa-nije in so dobri meščan je spali o blečeni in obuti, pričakujoč da pred zajtrkom bodo s svojimi hi šami vred doli globoko v jami. te-|daj je bil skrajni čas, da se nekaj drznih članov slabotnih lokalnih unij. Tem ljudem so podtikali u-more, požige in splošno terorizira-nje onih. ki so nasprotovali rudarjem. Končno odposlali so v siljene prodati lastnine. svoje železniške Dasi razvoj vodnih sil bo nekdaj ublažil pritisk na produkcijo premogovnikov, vendarle ni pričakovati, da bo gonilna sila. pridobljena od velikih projektiranih ameriških vodnih virov, kot sta Muscle Shoals in Boulder Dam na Zapadu, v velikem obsegu odpravila potrebo premoga, vsaj ne za mnogo let. Pričakovati pa je v bodočnosti večjo ekonomijo v spreminjanju premogove energije v J druge svrhe. z veliko manj izgubo] energije, kot se to danes vrši vsled! 1». maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja: Leviathan, Cherbourg; France. Ha* re; Derfflinger, Bremen. 24. maja: Martha Washington, Trst; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Mauretania, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen. 26. maja: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 28. maja: Olympic, Cherbourg; Republic. Bre men, Cherbourg. 31. maja: Aquitania, Cherbourg; Thuringla, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. 23. junija: PreH. Wilson. Trst. SKUl'Nl IZLET 2. julija: lie de France, Havre. — SKUPNI IZLET 5. avgusta: President Wilson, Trst. —SKUPNI IZLET I. Junija: 1'res. Uou&cvelt, Cherbourg. 2 Junija: Bremen, Cherbourg. Bremen; New York, Cherbourg, Hamburg. 4. Junija: Paris, Havre: Majestic, Cherbourg. 7. Junija: Berlin. Cherbourg. Bremen; UetK)-lute Cherbourg, Hamburg. 8. junija: Bcreugana. Cherbourg. 9. junija: Deut^chland, Cherbourg, llambuig. 10. junija: Columbus. Cherbourg. Bremen. II. Junija: Leviathan. Cherbourg: France. — I la vr»-; Homeric, Cherbourg 15. junija: Mauritania, Cherbourg: Ceo. Washington. Cherbourg. Bremen. 16. junija: - Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 18. junija: Muenchen. Cherbourg, Bremen: <)-lympic, Cherbourg. 21. junija: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 22. junija: Aquitania. Cherbourg: President Harding. Cherbourg, Bremen. 23. junija: Pres. Wilson. Trst (Skupni istli-t): Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 25 junija: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg. 29. junija: Berengaria, Cherbourg; Pre*. Koo-sevolt, Cherbourg. Bremen. 30. junija: WesiphAJia, Hamburg. 2. julija: Leviathan. Cherbourg: Republic, Cherbourg. Bremen: lie «le Franc*-. Havre (Skupni (zK't>; Homeric. Cherbourg. 6. Julija: Mauretania. Cherbourg: <"olumbtis, < "herbourg, firemen: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg. 7. julija: Martha Wasdiingten. Tr*t. 9. julija: Aquitania. Cfjerbourg: France, Havre: Olympic, Cherbourg. 12 julija: Berlin. Cherljourg. Breiut-n: Thu-ringia. Hamburg. 13. julija: (Jeorgc Washington, Cherl»»uig. iiremen. jo r en j a premoga v parnih strojih.! premogov i šč a detektive, ki je po-' y let. končno pa je iz večjega števila lokalnih unij. nastalih med 1. 1S61 do 18.90, bila L 1890 ustanovljena organizacija United Mine Workers of America pod vodstvom John Mit-cliella. Ta unija je izrastla iz pre-mogarske unije, ki je bila del tedanje narodne unije. Knights of "Labor. Lieta 1898 se je nova unija razširila in ustanovila je lokalne ejll ali v i virih, kajti pride čas. ko premoga ne bo vet POZIV. Podpisani poživljam Mr. & Mrs. Joe Urbas, 1825 East 31. St., Lorain, Ohio, da mi v javnosti potom časopisov dokažete do 15. maja 1927, da sem jaz vaju naznanil radi opojne pijače, kar vidva mene j SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 14 maja. — 4, junija FBANCE 21. maja — 11. jun H. Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — PijaC-a in Klavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana 'ILE de FRAHCE" 2, julija; I. avgusta. v pr:itiajtp kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York ZAHVALNO PISMO Reading Pa., koncem aprila 19*J7.i Za. vsako dobro delo se mora v javnosti obtožujeta in obrekuje-l^,OVCk zabvaliti' in ^ nej ta. Lastnoročni podpis ' ?a miru' doklep i^avim' Frank Justin, !kar mi na srcu Ieži- Pred l,ar teJ* 1708 East 28. St., Lorain, Ohio. "1 mi Je pnSel moj iz stare do" V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd »n n»i) — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— vkljufno Majestic "največji purn':k n» ovetu". Olympic. Homeric. Beigen-land, Lapland, Pennland, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnete v ZdruS^ne di-f.Hve z ameriSkim vladnim dovoljenjem. Vpra-lajte pooblaščene r.Kente ali WHITE STAR LIN* RED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 1 Broadway, : : New York (3x 3,4.5) a hniuianu ubeue veselice. .. i> i i --- x . ■ - Izmed loO.OOO ljudi, zaposlenih n.! m pusta samotna l oti prostim božjim nebom bosta zrla v oči , . ... , . . ' meni in smrti. ' v P^odukeiji antracita, je le pri- liva ni po svojem zadnjem obisku v Lotkeim se je odpeljal v mesto ter si kupil revolver, lep revolver z novo. vitko cevjo. Kot divja zver je preža! ponoči po irnničevju in zasekali, če je domneval, da bost a prišla mimo. I*h nista prišla. Vm> je kazalo, da sta postala nezaiipna ter se držala ra.Utefra doma ali da jima je pošel denar, kar je bilo bolj bolj vr jet no. — -J;iz bihko čakam, sije rekel ter nadaljeval s svojim počenja njem. (V je ostal kakega dne doma ler se«lel z obema sestrama pri večerji. oj te molčeče, žalostne večerje! — se je vsaki pot prestrašil, ko je pogledal na obe ter spoznal poteze matere v dveh bledih, shuj-»anih obrazili. — Nato ^a je jrnalo iznova ven... Na pustni torek so slavili v meščanskem društvu. poljedelcev iz okolice velik ples. — Tam ju bom dobil. — je rekel. — kajti čul je. da spadata o-ba brata v odbor. . Ko se je bližal mrak. >i je dal na preči sani. skril revolver ter se napotil proti mestu. Preko dneva je sijalo solnee iu sedaj je žarel na nebu plamen večerne zarje. Zavita v modrikasto kopreuo je ležala pustinja in v zraku so se bliskali ledeni kristali. Ko se je peljal mimo Helenenthala, je zapazil dvoje sani, ki sta zavili proti posestvu, obloženi s smrečjem. — Zdi se mi, da bodo tudi tam praznovali slavlje. — je mrmral, ko je zr! za sanmi in z mrkim usmevom je dostavil : — Xi mi treba zavidati, kajti tudi jaz praznujem danes svoje slavlje. Ob šestih je dospel v mesto, ter si preskrbel vstopnico ter čepel do devetih v kotu neke krčme, mrko tuhtajoč predse. Ko je stopil v slavnostno dvoranb, v kateri je vrvelo vse sem-iritja. se je skril v sen^o nekega stebra, kajti bilo mu je pri duši kot da stoji zapisana, vidna za vsakega, na njegovem čelu morilna mi-, ki je navdajala njegovo dušo. ukrene. Zato se stare jame v boljfmii-ip tu(1i v bituminoznih premogoviščih t er s tem postala mnogo bolj močna, kajti število bituminoznih premogarjev je bilo veliko. ; bližno 40,000 resničnih kopačev. Ostali so zaposleni znotraj in zu-jam pri nakladanju in prevažanju premo«a. izkopavanju in vzdrževanju rovov in pripravljanju premoga za trpr. V premogarski industriji igra delavsko vprašanje posebno važno vlojjo. Razmere v prvotnih premogovnikih se ne dajejo primerjati z današnjimi. Tedaj ni bflo električnih lokomotiv za v lačen je premo-govih vozičkov v jami in ni bilo pozemeljskih bolnišnic za pomoč ponesrečencem. Leta 1870 je za vsakih 60.000 to izkopanega premoga smrtno ponesrečil po eu mladoletnik. Istega leta je prihajalo po 6 smrtnih nezgod na vsakih 1000 delavcev, sedemnajst let kasneje pa le 3. Ni še mnogo let pd tega, kar je delalo mnogo otrok v jamah. leta 1915 pa je država Pennsylvania sprejela zakon, ki je prepovedal delo o-trok v rudnikih p'xl 16. letom. Poprej so mladi otroci bili navad- movine brez vsakega spremstva, _______________komaj star sedem let. j ZAHVALA. j TTgodno potovanje mu je preskr-i ! bela tvrdka Frank Sakser State Podpisani se tvrdki Frank Sak- Bank. Zatoraj priporočam vsem ser State Bank prav lepo zaliva- rojakom Slovencem, da se v vseh ljujem za postrežbo, katere sem j slučajih poslnžite tvrdke Frank! bil deležen pred odpotovanjem v Sakser State Bank k stari kraj in pa zopet ob povratku. ter to tvrdko vsem našim rojakom kar na j topleje priporočam. Alojs Medvešek, Indianapolis. Ind. er s postrežbo te tvrdke bo moral biti vsak zadovoljen. Anton Papich, 370 Tulpehoeken St.. Reading. Pa. POTREBUJEM DO 10 MOŽ za delati drva. Pridite do Alois Rolih, Box 82, Crosley, Pa. h. 1002 so United Mine Workers priredili enega izmed najobsežnejših štrajkov. *ri je bil kedaj v Ameriki. Zahtevali so večje plače. manj delovnih ur in plačilo po teži izkapanegra premojra. Mitchell je bil za arbitracijo. ali operatorji so ji nasprotovali. Deželi je pretila strašna krilza. Predsednik Roosevelt je posegel vmes in poskusil rešiti problem z imenovanjem Anthracite Co'al Strike Commission, ki je uspelo doseči poravnavo med premogarji in operatorji in ki je postavila one temelje delovnih razmer in delavskih odnosa j ev v premogovnikih, ki še danes obstojajo. Metoda rešitve sporov potom arbitracije je postala priznana in borbe, vkolikor jih je še bilo, niso v splošnem več zavzemale nekdanjih nasilnih oblik. Povprečno število dni, ko se je delalo v bituminoznih prentogov-nkili. je leta 1924 bilo od } 36 \ Indiani do 226 dni v Virginiji. no zaposleni pri sortiranju pre-'Povprečnost za vso deželo znaša-moga in odstra5ijevanju kamnov la je 171 dni. (Dalje prihodnjič.) in drugih nečistih primesi. Vse to delo dandanes opravljajo stroji. Leta 1849 je neki premogar, imenom Bates, organiziral prvo premogarska organizacijo (unijo) eš-J Povprečni letni zaslnžek delav kili je za 1. 1924 znašal od $757 v Tennessee (non-union) do $1483 v Illinois (union). Splošna povprečnost za vso deželo je bila $1128 na v svrho stavke. Stavka je neuspeš-J na leto za vsikega moža. KJE JE nioj brat ANTON SEDLAR? Pred dvema letoma je bil nekje v Penna. Jaz sem došel iz starega kraja in sera brez denarja. Ce mi more, naj mi pomaga telegrafično. Frank Sedlar, 451 St. Johns Ave., Wiirai-1 peg, Man, Canada. (2x 4.5) RADA BI IZVEDELA za naslov ANE GKUM po možu BRADAČ j Zadnji naslov iz leta 1925 je bil 1319 Arsenat St., St. Louis. Mo. in je poznana tudi v Chicagi. Imam ji poročati o njeni materi) iz domovine. — Agnes Stariha, 1404 Sanford St., Muskegan Heights, Mich. (2x 3.4) POZOR BOJA5X! VODNIKOVA DRUŽBA nam jo poslala še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., Hew York City. ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo- fcSor ta j lile; Jcclor itaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda j*T prav vsakdo prizna-vjr, da imajo čudovit uspeh t*- MALI OGLASI v "Glas Naroda*'. ~ - ■ -Kal to se potuje v stari kraj in nazaj žavi Ohio* Podpirajte sOovenake godce, vsaj tudi mi začnemo igrat vsak komad na prvem koncu kakor tujerodci. Naš Trio je dovolj glasan za vsako dvorano. Priporočam ste vsem uljudno — ANTON SIMČIC ■,33?M KflWMf AVJSJTOB, CLEVELAXB. OHIO T*l«phon«: AOOY 9129 J v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati t ■turi kraj. Je potrebno, da poa-fei o potnih llatib, prtljagi ln drugih stvareh. Valed naše dolgoletni lzkuSnJe Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamlka. Tudi DcdrZavljaal iamc/ejo potovati t atari kraj, toda preskrbeti >1 morajo dovoljenje all permit 1« Washington«, bodisi za eno leto ali • mesecev In se mora delati pro-Snjo vsaj en mesac pred odpotovanjem In to naravnost v Washlnf-ton, D. C. na (eneralega caaslnl-Skesa komisarja. Glasom odredbe, ki je stopil* V veljavo SI. julija, 19U se nlkomnr [ več na poilje permit po pošti, ampak ga mora ltl Iskati vsak poallee osebno, bodisi v naj bližnji naselni* KI nrad aH pa ga dobi t Naw Toka pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potnjs na tvoja lastno odgovornost. \ Kako dobiti svojce b starega kraj«. Kdor Celi dobiti sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpnSčenlb v tem letn 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriSke državljane, ki žele dobiti sem rtarUfe te otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavca. Amerllld džavljanl p« samorsje dobiti sem žene ln otroke do 1& teta bres da bi bili Btetl v kvoto, po-tretono pa Je deUU proisjo v Wasb-Ingtan. Prodno podvsaaate kgkl Koral, FRANE SAKSER STATE BAKE Si COfiTLAMDT 8T, NBW ¥OK