IZDAJA OOZSMS TRZIN UERAVIČENO ogorčenje na zborih krajanov Žalostno je skfceati zbor toajanov, na njem pa ljudi seznaniti amo z neizpolnjenimi načrti^ v nedogled prestavi en bamx, . * tem stilu sta oba zbora , ki sta bila v zadnjem oasu Sépara-je že organizacija sajna.Za prvi zbor precej" kraianov sploh ni vedelo Mo-i ir , fj-c^bj Krajanov p i vedelo kdaj bo. Vseh predstavnike® iz občine ki bi »o ^ zboru morali poročati o delu t>„ - -, 0DClne, bi na .tem kulturo ). usti id s MÍ ' SPl0h nl bll° ( npr- 2a Večinoma so se vsi najprei oBr^3- ^ " »javljeni. -v in da P^avza^^rnS:—I SVOJO zadrego pa so reševali n* +-Q - poročali, -tke f reševali na ta nacm, da so brali že znane poda- M Na.prTCffl de razprava zaživela po brezciljnem lovoru tov. Mavri j a, predsednika , . . , . v govoru ..s 4- P^easeanika TKS, ki naj bi poročal o delitvi sredqW ~~- -i i-no j__ , ove' M bilo VSO steno krvavo; privezali so me kar za mizo. ^enkrat mi jo bilo dosti, Pa som, šo danes ne vem kako, potrgal vozi in pometal Hemco naokoli ; potegnili so pistole, jaz sem pa rekel: 'ffle me kar ubijete, ampak privezat ce pa ne dam več!' Na srečo je prišel t ala? at v sobo nek oficir, ki jim je naročil, naj me spustijo. Če bi kaj priznaj., bi me zagotovo ustrelili. 194-3 so nas odpeljali na Ljubelj, kjer smo gr d.ili tunel. Ob gradbišču so Nemci držali u-~jetnike, katere so streljali prod našimi očmi, tako da sploh nismo mogli delati. Enkrat smo sodom ujetnikov skrili v vagonček, nanje pa smo naložili skal ; nekdo pa jih je izdal in tako so jih Nemci takoj postřelili. Ko pa sem bil doma na dopustu, pa nisem hotel več nazaj in sem šel z drugimi terenci ''v gmajno.' oQ na poti smo bili napadeni, in to neoborožoni«, Težko jo bilo, težko i Med vojno je bila nekaj časa v Trzinu meja med Nemčijo in Ita-—lijo. Italijani so prišli vse do Domžal, nato pa so jih Remci pre--gnali, moja pa se je premaknila k savskemu mostu." Vemo, da ste v_,jni^.i5^alnjo__novoga naselja onor•orili na z_akpp;:ne mi--no iz drugo avet, vojne. "Ja, te so pustili Nemci pred našo hišo, ko so so umikali. Jaz sem jih zakopal pred otroci. Ko so z ,čeli razkopavati zemljo, som se spomnil nanje. Prišel jo pirotehnik, pa jo nastavil aparat na uho in takoj nekaj začutil« Najprej se je zasmoj, 1 in rekel: 'To bodo gotovo kakšne stare kalilo,* jaz som mu pa odvrnil : 'Kar bojo naj k« hle, ampak jaz grem stra ko bote ril!" Ho potem je pa odkopal šest, kg težkih min, napolnjenih z iperitom.''1 So Trzin vaše mladosti la.j razlikuje od današnjega ? "Danes se na veliko gradi» Postavili so žc celo novo naselje. Saj ne vem 'ko hudiča ldje dna.r dobojó! ' Včasih smo so vozili s kolesi, da -lies pa noben še motorja, no mara; tudi glavna cesta z drugimi vred je bila makadamska. Danes se veliko bolje živi, kot včasih, T a.? a? at nisi našel sko -rjice kruha ob cesti, kot sedaj. Otroci smo bili včasih veseli ïûlecne kaše, današnji pa še 'pohanje/ne marajo. Boljše pa jo bilo včasih, da smo šli skupaj 'na dva deci 'ali kam drugam, pa dosti bolj smo skupaj držali; danes tega ni več." Mislite, cla v Ofrzinu ge kaj manjka ? " Ja treba bi bilo zgraditi kakšno večjo Solo, novo trgovino potrebujemo pa tudi otroška vrtec." 3 Pogovor sta pripravila in vodila Tone in Marjan. HOKEJSKI GOLI " HA RAZPOLAGO*" Poletje je in vsi se veselimo brezskrbnih počitnic ob vodi in vod-~nih športov. Mogoče pa nekateri trzinski fimt3* igrajo vaterpolo P iev;rzr:pa-cla baáer> na ]taterem ^ - ^ C' poleti za to m primeren, 'opirile so se vratnice z napetimi mre- Sedaá nirež ni vež- HeM°íe potrebovai in ^ . S!ra\me de' Se poesii®, cla bo nekdo potreboval tudi vratimXIT: M bil° reS b0ld6' * b0d0 fantje sami. °e b0CL° V CaSU pranja hokeja izognili medsebojnim očitkom I M D VOMSSE ČEN ODDIH Predpoletne dvomesečne počitnice so za strelci in sedaj že laike razberes cxtljiv plakat, ki vabi vsa!, četrtkov večer na tren nÍ z 3 zračno puško. UUb z Zagotovo Pa so si strelci tudi telesno in duhovno opomogli da se bo lahko končalo tudi družinsko tekmovanje z zračno puïo " VODENJEr... " ZVLT-: kl ne Zna "VOditi" metle in Pri ten « seboj še cele Lupe cikov na trzinski "aUtobusni" postaji ?! ?! ^SGCXXXJGGGLTSGGGC KDO PA JA; VODJA ÏÏRZIHSKE MLADINE . . . Že v prvi številki našega časopisa smo pisali o delu 00Z3MS - Trzin; članek se je nanašal, predvsem na programske naloge, ki naj bi jih izvajali člani mladinsko organizacije v Trzinu. Naj tistim, ki teh nalog ne poznajo ali pa so nanje že pozabili, naštejem le nekaj osno--vnih: športna tekmovanja, delovne akcijo, idejno-politično izobraže--van je, kulturne in zabavne prireditve... Spomladi so izvedli programsko in volilno konferenco, na kateri so izvolili svoje vodstvo in si zadali nalogo. Evidentiranih članov je veliko, še več je tistih, ki še niso. Sedaj pa se vprašajmo : " Koliko izmed omenjenih nalog pa se v resnici izvaja v Trzinu? Kdaj in kolikokrat so se mladinci zbrali v svojem prostoru, in predvsem, kaj so naredili ? Koliko jo OOZSMS Trzinu 1 oliko v ponos ? Ae od leta 197' ni mladin ka organi z ici j a dobila nobenega pri--znanja v občinskem merilu, za kakršnokoli dejavnost. Vzemimo vso stvar- takole : " anorta no potrebujemo, kaj nam bo kultura, 'zabavamo'se lahko pri Narobetu ali kje drugje, kdo pa šo da--nes dela ?!" Ne, ne; naši mladinci ne mislijo tako. : e danes, ko tole pišem, so me prepričali o nasprotnem. Skupina fantov je pljunila v ro--ke na lastno pest in začela z- domom DPO urejati igrišče; zapisal sem "na lastno post." Da res, brez kakšne pripr vo ali vodstva, so so silno spontano vrgli na delo. Pokazali so, da, hočejo nekaj spremeniti. Dodajmo navedenemu šo dejstva, kot : mladinci so organizirali spornia--danski kros, vseskozi so aktivni na raznih proslavah in vecolicah, trije so so udeležili republiškega!! i prvenstva v krosu in dosegli dobre rezultate, nekaj jih je ktivnih tudi v družbeno-političnih organizacijah kra. j a. Pa vendar mladinci niso zadovoljni, zadovoljni niso niti"odrasli" trzinskega občestva. Smo pred nekim čudnim, protislovnim položajem; namreč : mladina, dola na. vseh področjih, áOgSKS ( tudi mla--dina, kdo pa drug ) pa nikjer in zanjo komaj vsako kvatre kdo sliši. Tor o j, mladina de1a in no dola. Povejmo še tole : razen orga.niza.cijc krosa, ki jo bila. „1 ob oko pod ravnijo, so si njihovo delo in uspehe prilastilo druge organizaciji in društva, včasih pa celo posamezniki. V tem tiči del odgovora na: mladina " ničesao? no dela." Poiščimm še odgovorne za tuk položaj; predsedniki in vodje krajevnih organizacij in društev, " odrasli," povejte: " Ali je mladince (ke) dobro uporabiti samo pri pospravljanju dvorano po raznih prireditvah, ali co dobri samo za prônai«*, miz po končanih veselicah, ,li je pametno Opuščati, da acmo « na papirju" izvajajo cvoje družbeno-političnc dolžnosti.... " Na mladih avet stoji i" pravijo »odrasli.« Koliko po. i~aj ato--noo, da bo na njih tudi obstal ?! Kdaj Pa so je že kaljen mož ki " upravlja " fiPzinu 2.,xco pogovoril z mladimi o Samoupravljanju o športu, o.' kulturi ali o problemih, jih tarejo; koliko tvornih po--bUd pu 30 d0bil:- finska organizacija od ostalih organizacij ? Velika škoda bi Ml, ugotoviti, da « odraslim » Trzincem stavek " na mladih svet st^i ^ toliko, d,, jih bodo mladi v življenju preživeli m nic vec. Vsaka čreda ima svojega vodjo, ki je vodja zato, ker je starejši in bolj ishužen od ostalih. Kdo pa jo vodja trzinsko mladine m Jïûko jo vodi ? Torej, tovariSi » odrasli," v: ne ugotovitve, da so mulci danes leni, da imajo vsega preveč in da nočejo delati, katere slišiš vs-> dan na ulici, ne bodo čisto držale. Hladina hoče delati ( p. še re~ jc) samo pokazati ji morate kje ki kako, drugo bo storila soma. Mladinska organizacija bo zaživela, kot jo treba, ko bo dobil; tvornih pobud za dolo in ko bo tudi v praksi enakopravno sodelovala z drugimi organizacijami in društvi. ITI dovolj, da nok » odrasel » reče- " Le narodito fantje i » nato Pa vso stvar pusti ob strani in ce ai izjě- -moma pritrga kaj časa, jih pohvali ,li rajši ekritizira, odvisnosno ocl uspe snos ti opravljenega dela, 'Tudi vi, mladinci, ne dopustite, da bodo drugi razpolagali z vašim delom! gonite so in stopite skupaj; takrat se bodo vašo vitrine ~pet napolnilo s priznanji, kulturnimi , športnimi, kot prod loti in ki bodo pripadala vsemu Trzinu. Ko se boste zganili, so bodo morali zganiti tudi-odrasli% ki večkrat, kot si mislite, spijo na vašem dolu!!! MAH JAN Vcasu nastajanja gornjega članka, smo v uredništvo dobili prisnovek dana iz vrst. mladincev, Smerajc Andreja, ki so tematsko dopolnjuje Z Kdo pci vod^......n in ga zaradi omenjenega dejstva objavljamo na tem mestu ; naj bo 'post seriptum'gornjim mislim ! Uredništvo BOMO USPELI ?! ! Tenis je med trzinsko mladino zelo priljubljena rekreacija. Vsak ki oe hodil pod hribom, >v to laWfeo prGprižcl; tenio Qmo ^^ -ci igrali na pokošenom travnih. Toda kaj, ko trava hitro zraste pa tudi lastniki ne vidijo radi, da jim uničujemo, seno. Tako smo *». -li^pripravljoni igrati tenis sano takrat, kadar je bil travnik po--kosen. Zato smo so mladinci odločili, da bomo za «'omom DPO saiai uročili igrišče za tenis. Pri podpredsedniku D - Trzin, Kralj Stanetu omo se pozanimali, če lahko začnemo z deli. Povedali smo mu, da bi delali prostovoljno, SD pa bi kupilo mrežo. Tov. Kralj se je s tem strinj al in rekel, da z delom lahko takoj začnemo, že v ponedeljek, 27. junija smo začeli s kosanjem trave. Tov. Poval:, ki jo priš-a ro -gledat naše delo, jo rekel, da je v načrtu preureditev celotnega pr -štora za domom DPO, ' Toda kaj, ko je bilo že nič koliko planov, ki zadevajo prostor za domom DPO, ko pa tam še vodno raste trava, topi odpadkov pa mu da--jejo se » lepšo podobo," Co bi bilo "po planu", bi taa še stalo -sco za košarko, mali nágomet, odbojko ali rokomet. Izvedeli smo tuda bodo okolico urodili s strojem; na vprašanje "kdaj',' pa ni vedel mhce povedati. Mi mladi naj bi oamo čakali in Šakali in verjeli praznim oblju--bom. Tako pa smo se mladinci odločili, da bomo z začetim delom nada--ljevali in si uredili teniško igrišče. Sprašujemo pa se, kaj soloh dela predsednik D, ker se premalo ali skoraj nič ne zanima za delo ln za rezultate z raznih športnih tekmovanj ! ! ! Od ustanovitve aD pa do danes so bili le trije ali štirje so--tanki. Mladi bi rabili podporo pri svojem dolu, vendar razen'tov Kralja ni nikogar, ki bi bil pripravljen pomagati. A. O GORE VABIJO » Tudi oaz bi šel kakšen dan v hribe, pa kaj, ko hribov ne poznam, nimam opreme, pa tudi sapa me daje!" si včasih marsikdo od nas po--tihem misli, ko iz doline gleda mogočne gorske vršace. Težka sa--pa ni izgovor ! Z začetnimi, lažjimi pohodi si hitro pridobimo kondicijo, pa tudi vse gorske ture niso tako zahtevne. Samo vedeti je treba, katere sso te. Iz zadrege nas lahko rešijo številna planinska društva, kjer lahko dobimo nasvete, pa tudi izkušene vodnike, ki nas bodo varno peljali v gore, Precej Trzincev je včlanjenih v PD Mengeš ali Domžale, vedno več pa jih tudi zahaja v hribe. Med nekaterimi navdušenci se je pojavila celo ideja o planinski sekciji v Trzinu. Misel ni slaba, lahko bi prirejali skupne izlete, posluša--li predavanja o gorah in o doživetjih na njih, prirejali tečaje, na katerih bi se izpopolnjevali v veščinah, ki pridejo prav v planinah in sploh bi lahko poživili družabno življenje v Trzinu. Pa. kaj, ko je vsak od pobudnikov ideje rekel : "Prav z veseljem bi bil član sekcije; zdi se mi, da je potrebna. Ampak veste, za delo v njej pa imam premalo časa«" Ker ni bilo mogoče najti primernega planinca, ki bi se javil za predsednika sekcije; za druge položaje pa sploh ni bilo povpraševanja, zato, le na plan, nadebudni hribovci!!Če se vam zdi, da bi lahko karkoli delali pri sekciji, nam sporočite» Če že nič drugega, nam vsaj povejte, kaj mislite o ustanovitvi in če ste pripravljeni sodelovati. Te stvari boste najbolje pretehtali v gorah. v* Ce v hribe ne boste šli sami, pa so udeležite kakega od izletov, ki jih bo v letošnjem letu priredilo katero od sosednjih planin--skih društev.Prilagamo seznam nameravanih izletov PD - Mengeš : 16. in 17. julija; Begunjščica, 6, in 7. avgusta; Rjavina 15. 16. in 17«, avgusta; Triglav, 28, avgusta; Piševa 3. in 4. sept.; Škrlatica. 10. in 11. sept.; Storžič. 24/9. Mirna gora 2. okt.; Bohor. Vse podatke la&ko dobite v pisarni PD-Mengeš, vsak torek od 1930na--prej. Za izlete pa se razen na PD, prijavite tudi v trgovini Zarja v Mengšu. Trzinci, če se boste prijavili v zadostnem številu, vas bodo avtobusi pobrali tudi v Trzinu. Ne zamudite enkratnih priložnosti ! ! ! BI ŠLI NA TRIM? S povečanim številom prebivalstva bo Trzin nujno potreboval dobro organizirano športno društvo, ki bo gojilo številne panoge. Toda vsi vemo, da je to drago in se ne da izvesti kar čez. noč. Toda obstaja tudi cenejša možnost - TRIM& Trim proga bi bila lahko zgrajena takorekoč čez noč„ V Trzinu imamo toliko res čudovitih prostorov za TRIM, da to res ne bi smel biti problem. Dobri tereni so na Ongru, okrog "Gvajška", v okolici gradu, proti Dobenu..res ni malo možnosti. Tudi orodja za trim progo so zelo poceni. Treba bi bilo pritegniti tudi mladino,ki bi s prostovolnim delom to zelo rada postorila. <>l Kot vidimo ni nobenih ovir, da Trzinci ne bi mogli imeti svoje trim proge. Mislim, da privržencev trima v TR+ zinu ni tako malo in bibila proga zelo dobro obiskana. Vse gre torej v prid trimu. VSI SMO ZA TRIM V TRZINU! ! ! MARTA NEKAJ JE NAROBE. <, » Vesel sem, ker sem že toliko star! Vesel, ker sem se kot otrok še lahko podil po zelenih obronkih gozda. Kolikokrat smo se na "Žibratovem vrtu", v "Snugovou" ter po okoliških livadah lovili in se šli ravbarje in žandar- v/ je. Se se spomnim zimskega veselja, ko se je trzinska otročad smučala in sankala po pobočjih ob robu gozda,- Zdaj tišino obronkov moti ropot strojev, buldožerjev in mešalcev betona. Iz tal rastejo prelepe, večkrat prav razkošne hišice. Lastniki teh vil že sedaj, ko je povsod še polno surovega betona, skušajo olepšati okolico z rožicami, bazenčki in ograjicami. Zadovolno si manejo roke, saj so kupili zares lepe, sončne prostorčke. Res so lahko zadovolni! Pa vendar je tisti, ki je dovolil gradnjo teh hiš pozabil na otroke, na igrišča, na rekreacijo delovnih ljudi, na zelene površine. Res, da ostaja še gozd, pa vendar to ni tisto'- Gozd ne pričara tistih lepih obrobnih jas, ki so razveseljevale oči vseh mimo idočih. Ne ere za to, da ne bi smeli dopustiti širjenja naselja in prepovedati gradnjo ob robu gozda. To ni razumno. Mogoče pa bi projektanti nekje le pustili majhen pros tor, kjer bi uredili p^rk, sprehajališče, prostor za rekreacij ali preprosto pustili zeleno površino.Snugovec in sosednji kotički bi bili kot nalašč primerni z-a: to. Nad njihovo lepoto se bi še naprej lahko navduševali vsi, ne pa samo redki srečneži, ki na teh mestih že razkopavajo zemljo, podirajo drevesa in postavljajo ograje. Prav ograje dajo slutiti kakšna bo prihodnost: Lepe hiše, okrojj pa ograje, na vsakem koraku ograje. "Ni prehoda! Privatno! Zasebna last!' Pozor hud pes! Ne vstopaj, minsko polje!" Jt3r 3!j|Ž 'Hud pes ■ Se vam ne zdi, da. pod tablo manjka oborožen stražar s strojnico??? Privatno lastniški duh, ki je'mimogrede v nasprotju tudi s socialističnimi načeli se bo razpssel po livadah po katerih so se nekoč razposajeno podili otroci. Glavni krivci za to niso lastniki razkošnih hišic, ki so samo izrabili priložnost in kupili parcele, ko je bilo to področje razglašeno za. zazidalno območje. Krivi so tisti, ki so se odloČili za širjenje Trzina in pri tem mislili samo na. dobičke od priseljencev, na njihovo rekreacijo in na NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE TA DVA POD MIZO PA STA TRZINSKA DELEGATA.POSLALI. SO JU, DA SE ČIMBOLJ ODLOČNO ZAVZAMETA ZA VRTEC IN SOLO V TRZINU! ' t ti \ zelenje v naselju pa pozabili. Na srečo je še nekaj prijaznih količkov. Upamo, da bodo v kakšnem prihodnjem načrtu le upoštevali še kaj drugega, kot denar in profite. Drugače bodo otroci prisiljeni k igri ^ na cesti ( v novem naselju d^joje ter jalo otroško življenje) starejši pa bodo nove moči za delo/po goitilnah. Kot ste že opazili, tudi na priljubljeni trzinski izletniški točki Dobenu vsepovsod v~ -znikajo novi vikendi, okrog njih pa ograje ( celo bodeče ), rampe, table ki prepovedujejo prehod in hudi psi. Res sem vesel, da sem v mladosti poznal še neograjene livade. MIRO KONČNO PO ASFALTU ! ! ! Po nekajletnih prerekanjih in zapletih smo končno pristopili k akciji za asfaltiranje trzinskih cest. To je bilo že neizogibno, saj se bomo le na ta način enkrat za vselej znebili nadležnih lukenj v makadamu, prahu,ob deževju pa tudi številnih luž. Takoj po podpori občanov na občnem zboru je prizadevna komi--sija za ceste začela s podpisovanjem pogodb z občani. Vsota, ki je predvidena na posamezno hišo in vozilo je najnižja možna in je organizatorji kljub prizadevanju niso mogli znižati. Torej, akcija podpisovanja pogodb je stekla, komisije, zadolžene za posamezne ceste pa so nam sporočile, da je odziv zelo dober. Sicer pa nam je o samem-podpisovanju pogodb tov. Završnik povedal: Akcija teče v glavnem brez problemov. Pri podpisovanju smo upoštevali tudi slabo socialno stanje nekaterih krajanov in ponmdi--li udeležbo s 50íá določene vsote na hišo. V večjem delu Trzina so pogodbe že podpisane. Seveda smo tu in tam naleteli tudi na kakšno " belo vrano,'« ki prispevka ni hotela poravnati. Živ primer je novo--naseljeni tovariš s Habatove, ki se je poleg tega, da je odklonil prispevek, nameraval tudi fizično znesti nad komisijo, ki svoje delo opravlja prostoviljno in v interesu vsega Trzina.Mislim, da je potreben graje, saj kot novi Trzinec Trzinu še ni ničesar prispeval, upodablja pa vse priključke Trzincev, sedaj Pa bo lahko še asfaltno cesto, ki pelje mimo njegove hiše. Kar pa se tiče asfaltiranja Mlakarjeve in Rakefove ceste, Pa bi povedal, da je v načrtu asfaltiranje * tudi teh dveh , toda le, če bodo ljudje v tem delu Trzina zainteresirani in se bodo odzvali prispevku; v nasprotnem primeru asfalta tam ne bo. Opozorimo naj, da Biro 71 nima nobene pravice zahtevati ka--kega prispevka, če Trzinci asfaltiramo ti dve cesti sami. Pričetek asfaltiranja bo predvidoma oktobra, v celotnem Trzinu. Tudi^naše uredništvo akcijo v celoti podpira, saj smo med zadnjimi v okolici, ki cest še nismo uspeli asfaltirati; prehitela so nas že manjša naselja, kot je npr. Loka. Mogoče enotni prispevek za vsako hišo res ni najboljša rešitev, toda to je bila edina možna varianta, saj stroški tako vrtoglavo naraščajo, da bi ob vsakem nadaljnjem ča- -kanju zaradi ugotavljanja možnosti odplačevanja izgubili preveč denarja. Komisiji s tov. Ipavcem na čelu, ki se zares trudi,želimo ve--liko uspeha, čim manj » belih vran » in čim več takih, koi; so tov. Šketel Anton, Podobnik Ivan in drugi, ki so vpisali več, kolikor je bilo potrebno. Nazadnje še vest za obrtnike, ki vpišejo še posebno vsoto : prispevek šteje v davčne olajšave ! xxxxxxm:xmxxx^^ VČASIH IZ PIP NE TEČE Vodni pritisk v ceveh vodovodnega omrežja v spodnjem koncu Trzina se vse bolj znižuje. To se čuti zlasti v večernih urah, ko se poveča poraba vode. Takrat predvsem v višje ležečih hišah prične zmanjkovati vode. Pritisk se je znižal, ker je bil vodovodni sistem novega na--selja priključen na že obstoječe omrežje, prejpa se ni poskrbelo za nove vodovodne rezervoarje. Vsi prizadeti občani, vključno z navdušenimi vrtičkarji se ob toplih večerih sprašujejo, kéáj bodo zgradili novo vodni zbiralnik na Ongru. Zadeva je resna ! ! ! xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ TUDI PREVEČ MLEKA NI DOBRO O marsičem smo že spraševali, o marsičem že pisali; prav pa je, da enkrat pridejo do besede kmetje. Tudi oni imajo probleme, najbrž zelo pereče, pa nas je zanimalo, kako jih rešujejo. K pogovoru smo povabili tov- Mušič Ivana, ki se je prošnji prijazno odzval in tov. Pirnat Cirila, ki je sodelovanje odklonil, ne da bi navedel spreje--mljivo utemeljitev. Tovariš Mušič, vi ste eden redkih Trzincev, ki se preživlja s kmetijstvom. Kako pa ocenjujete organizacijo kmetijstva v Trzinu? Organizacija je relativno dobra, saj deluje kooperacija v okviru Emone, kamor prodajamo izdelke, tam tudi nabavljamo potrebne suro--vine; vendar pa zelo pogrešamo strokovno pomoč. Tako se zaenkrat zatekamo v Poskusni center Jable, kjer imajo željenega strokovnjaka. Obstaja pa tudi tako imenovana Strojna skupnost ( združenje trzinskih kmetov ). To združenje je bilo ustanovljeno kot prvo v občini in v današnji obliki obstaja že od leta 1968. Namen združenja je v tem, da za skupne potrebe nabavlja sSgfe? ?ot^nfe za določeno obdobje, tako da se individualni havu£ ne izplača. Moram reči, da se ta način kar obnese; še bolje pa je to, da vsakdo, ki si stroj izposodi, plača določeno minimalno najemnino, ki se potem porabi za amort -izacijo stroj5v< Ko smo že ravno pri strojih, kakšna pa je pravzaprav mehani--ziranost trzinskih kmetij ? Ze skoraj vsaka kmetija poseduje stroje, ki jih nujno potrebuje, traktorjev pa je že skoraj preveč. Torej problema pomanjkanja po--trebnih strojev ne poznamo. Prihodnost kmetij je v mladih ljudeh. Se sploh kateri mladi Trzinec namerava preživljati izključno s kmetijstvom ? Le štirje smo v Trzinu, ki jim je kmetija edini vir zaslužka; mla--dih med nami ni, pa tudi ni izgledov, da bi kdajkoli bili, : ?. Ti hočejo imeti zagotovljen denar, kar je kmetu, ki je odvisen od vre--mena in še česa, skrajno nemogoče. Bodočnost vidim le v tako imeno--vanih mešanih kmetijah. ( kmetje hodijo na delo, istočasno pa kme--tujejo ) Sicer pa se da živeti tudi od kmetije; vendar pa je treba delati, delati in spet delati. Kmet nima prostih sobot in nedelj, ne pozna praznikov, namreč živina je vsak dan lačna, moisti pa jo je ravno tako treba vsak dan. Pa so trzinske kmetije pretežno specializirane ? Da, in v glavnem na živinorejo, kajti poljedelstvo se ne izplača predvsem zaradi premalo zemlje. Trzin je obkrožen z večjimi mesti ( npr, Domžale, Kamnik, Ljubljana ). Mislite, da bližina teh mest kako vpliva na razvoj kmetijstva v Trzinu ? Povedal sem že, da se tukajšnji kmetje v glavnem ne ukvarjajo s poljedelstvom. Kar pa pridelajo, prav lahko prodajo v samem Trzinu. Drugače pa je s prodajo mesa in mleka. Ljubljanske mlekarne namreč ne morejo odkupiti vsega mleka, ker ga zaradi premajhne kapacitete ni mogoče predelati. Zato se v zadnjem času dela na tem, da bi vsak proizvajalec mleka prispeval 20 par od litra za moderl -nizacijo Ljubljanskih mlekarn. To se mi ne zdi prav, vendar trenu--tno izgleda kot edina možna rešitev; predvsem zato, ker smo zaradi slabe organizacije prodaje precej odvisni od Ljub. alekarn# Družba pomaga pri razvoju kmetijstva? Ja, še kari Kmet npr. lahko dobi precej ugodne kredite za nabavo strojev, seveda le, kadar so sredstva v ta namen. Le teh pa, na ža-—lost, dostikrat ni ali pa premalo; prosilcev pa dosti* preveč. Si--cer pa lahko rečem, da občina ima vseskozi posluh za kmetijstvo; npr. osemenjevanje imamo brezplačno, za gnojila dobimo regres...' Največji problem današnjega kmeta pa je še vedno precej pomanjkljive urejeno socialno skrfestvo, ka± pa naj bi se v zadnjem času uredilo. Ob tem lahko spregovoriva tudi o problematiki ostarelih kmetom Da, to je zelo pereč problem. Sicer ostareli kmetje v zadnjem času dobivajo minimalno pokojnino, ki pa za življenje zagotovo ne zadošča Na tem področju čaka družbo še ogromno dela. Lahko za zaključek še kaj poveste ? Predvsem to, da smo za probleme, ki se pojavljajo, delno krivi tudi sami. Namreč, ne znamo ali ne moremo se dobro organizirati, Marsikdo ščiti le svoje interese, ne zanima pa ga problem kot celota, oziroma naša skupna korist. Zato morda včasih ne najdemo skupnega jezika čeprav bi ga nujno morali. Tako bi lahko pritegnili vsaj nekaj mladi ki-bi v " biti knet " videli svoj poklic. DAMJANA a. PROPADAJOČI SPOMENIK NAŠIH DEDOV Vsakdo verjetno pozna grad Jable.Skoraj gotovo vsakogar, ki gre mimo in vidi, kako ta stavba propada, zaboli pri srcu.Tudi nas je vsakokrat, ko smo šli mimo obšla tesnoba, zato smo se odločili,da si pobliže ogledamo tega mogotca in o njem tudi kaj spregovorimo . Tako smo se vsi skupaj odločili ža športni dan, ki smo ga namenili za ogled gradu.Že na poti tja nas je pozdravljala zanemarjenost in propadanje grajske lepote.Tam, kjer je bil včasih ribnik z racami, so nas sprejele smeti in konserve.Tud i na kamniti -ograji s katero je ograjen se takoj opazi, da se od takrat, ko so odšli grajski prebivalci ni nihče več ukvarjal z njo.Na prostoru, kjer je včasih delal senco kostanjev drevored, je danes le velika prazn ina. Pot nas je pripeljala do gradu sanega.BIižnja okolica kaže kaj žalostno podobo.Obzidje samo tudi kar kliče po popravilu. Stene niso bile pobeljene že izpred predvojnih Časov,pa tudi okna že propadajo. Ko smo vstopili v obzidje, smo bili spet razočaran i.Vse v., naokrog je bilo razobešeno perilo,ki je zakrivalo lepoto obokov. Ravno, ko smo vstopili, so pripadnice ženskega spola izlivale vodo iz posode za pranje kar po dvorišču in voda si je veselo utirala pot po pesku. Želeli smo videti še grajske pros tore.Pred stopniščem smo naleteli na originalna kovana vrata,ki stopnišče zapirajo.Vrata so res mojstrsko oblikovana. Tudi stopnišče je še ohranjeno -('leseno z lepo oblikovano, leseno ograjo.1 h, y Prišli smo do tistif značilnih obokov,( na si) ki krasijo hodnik, ki povezuje grajske sobe. Na njih so zelo vidni znaki staranja in propadanja in kar kličejo po obnovi. In že smo vstopili v nekakšno skladišče, ki je bilo včasih sprejemna soba.( nekateri viri navajajo tudi imeni salon in jedilnica)V tej sobi je ostalo le tisto, kar se ni dalo odnesti! (Ko je bilo konec z grofovsko družino, so ljudje množično odnašali vse, kar se je dalo, skratka vse, kar ni bilo vdelano v stene!) V tej sobi so še vidni sledovi lepote, ki je nekoč vladala v njej. Zelo dobro so ohranjene freske po stenah in v okolici oken.Freske so delo največjega slovenskega baročnega slikarja Jelovška. Slike predstavljajo pet različnih motivov.Prve, ki so nekoliko večje,kažejo zgodbo iz mitologije,druge kažejo različne obroke hrane,tretje prikazujejo različne človeške rase in narodnosti, četrte predstavljajo različna glasbila, zadnje pa različne obraze Slika spodaj kaže eno izmed slik o rasah in narodnostih. Tudi strop v tej sobi je še dobro ohranjen ,le lestenca ni več - verjetno je postal plen po-ho tnež ev. Tla kljub umazanosti kažejo originalnost.Na stenah se še vidi^^ii so pripenjali rdeč žamet,ki je očitno tudi dobil "noge." V kotu sprejemne sobe še stoji kamin , ki je dokaj dobro ohranjen, na njem pa, kot smo skupno ugotovili, so verjetno grbi tega gradu. v sobici poleg sprejemne je skupno z vso ropotijo še ohranjeno ogledalo in Polomljeni naslonjač. To naj bi bilo vse, kar je ostalo od nekdanjega bogastva. Verjetno bi baronico takoj zadela kap, če bi videla, kakšen je grad danesi Stanovalci so si po svoje preuredili prostore, po potrebi so postavljali nove stene, če je bila kakšna odveč, pa so jo podrli, izkopavali so odprtine za dimnike, vodovod. Nekateri so zelo preprosto rešili tudi problem kanalizacije. Kar skozi steno so pretolkli cevi in tam imajo zelo priročen odtok, ki daje še "prijetne di- , šave" že tako zanemarjeni okolici gradu. Slika okolice točno kaže, da si stanovalci prihranijo marsikak korak in "pospravijo" vse, česar ne rabijo, kar skozi okno. Ko smo si ogledali sobe, nas je pot vodila po lesenih stopnicah na podstrešje. Vsi hkrati sme ostrmeli nad čudovito strešno konstrukcijo, ki je res nekaj enkratnega - kakšna moč je v njej, kako je to vse povezano! Daje občutek, kot bi bila delana za večno. Le opeka leti s strehe in zato v gradu zamaka. Ljudje so si Pomagali na ta način, da soanajbolj kritičnih mestih napeli polivinil. Podstrešje je ogromno in zdaj že popolnoma Prazno, le kakš en star čevelj se še najde, čeprav je oilo včasih polno pohištva iz grajskih s oban — kam je vse to izginilo? — Se vprašate' Na podstrešju je tudi sušilnica za meso, v kateri tako : lepo diši, da je Vilko'zlezel vanjo, da bi se prepričal, če je v njej ostal še kakšen kos mesa-arapak na žalost ni našel ničesar. Za ogled nam je ostala še klet in spodnji prostori. Ogledali smo si grajsko kuhinjo, kjer ni bilo prav nič videti, le kup zabojev in past za podgane. Shramba poleg kuhinje pa je kar za ropotarnico. Tudi grajsko dvorišče, kamor se pride iz kuhinje je prava "svinjarija" o kateri ne bi govorila, saj je tega v tem članku že tako preveč. Odšli smo še v klet. Hoditi smo morali čepe,da se ne bi ujeli v pajčevine in nesnago, ki je ne manjka. Klet služi skladišču posestva Jablee Drugi del kleti, ki je bila včasih ječa, kamor so zapirali uporne tlačane; prav ta nas je najbolj zanimala; je zdaj zasuta Ko smo iz mračne kleti spet stopili na dnevno svetlobo, nas je minilo vse veselje do nadaljnega raziskovanja nekdaj tako mogočne trdnjave. Sprašujemo se, če res ni nikogar, ki bi se zavzel in uredil grad. Ali nikogar ne boli, da propada tako mogočen spomenik naše preteklosti?! Grad ima nešteto možnosti za preureditev in sigurno bi ena izmed njih komu ustrezala. Lahko bi tu uredili muzej, morda zdravilišče s čudovitimi gozdnimi sprehajališči in čistim zrakom; ali romantičen hotel, mogoče letno gledališče ali arhiv ... - skratka možnosti ne manjka! Torej Čakamo, da bo morda le kdo v gradu našel uresničitev svoje ideje! Upamo, da bo to čim prej! Marta UPAMO, DA BO GRAD LE DOŽIVEL LEPŠE ČASE. NA ZAVODU ZA SPOMENIŠKO VRSTVO 30 IIAÏ-I POVEDALI, "" IT jI * BI ■ BTLO "TU. JB OLJE. .ČE BI GRAD PREŠEL V" " LASTIJIŠTVO KULTURNE SKUPNOSTI, KAJTI I Iv TAKRAT SE BO, KOT, SO NAM ZA--GOTOVILI, NAŠEL DENAR ZA RES TAVRIRAN JE IN OBNOVO GRADU, SEDANJI LAS--TNIK ( POSKUSNI KMETIJSKI CENTER JABLE ) IN DEJANJSKI UPRAVLJAVEC ( STANOVANJSKA SKUPNOST PRI BIRO-JU 71 ) TAKO ALI TAKO NE BOSTA VEČ DOLGO IMELA KORISTI OD PROPADAJOČE TRDNJAVE, SAJ JE NOBEN OD OBEH " GOSPODARJEV " NE NAMERAVA OBNAVLJATI, DRUG NA DRUGEGA ZVRAČATA TO NEPRIJETNO DOLŽNOST. " NAJ LE STANOVANJSKA SKUPNOST SKRBI ZA GRAD, SAJ ONP POBIRAJO DENAR." " KAR KMETIJCI NAJ POPRAVIJO PREPERELO STRE--HO, SAJ TEČE V NJIHOVA SKLADIŠČA, PA ŠE PRAVNI LASTNIKI SO !" SPET SMO PRI STARI PRAVLJICI DVOJNEGA LASTNIŠTVA, GRAD PA POTRPEŽLJIVO ČAKA NA BOLJŠE ČASE. Ali veste, kakšen je bil grad nekoč? Kako so v njem živeli? v Člani uredniškega o cíoor a smo dolgo poizvedovali, vendar le malo Trzincev še ve kaj več o gradu. Njegova preteklost počasi bledi in izginja v pozabo. 0 Habahu največ vedo ljudje, ki so v njem delali; tako nam je dosti nodatkov dala Graholič Francka, po domače Suhova Francka, ki je bila vrsto let zanosij ena na gradu. Grad ie 1530 leta postavil Seifrid Rasp, v pritličju so bili prostori za posle in služinčao, zgornje nadstropje pa je bilo namenjeno gosnoski. Sreči gradu je atrijsko dvorišče, ki je bilo nekoč olepšano z različnimi okrasnimi rastlinami in cvetjem (po nekaterih podatkih naj bi bila tam celo palma). sedaj pa se tam nabira nesnaga, V kotu poleg stopnic, ki sc bile pokrite s preprogami in so vodile v zgornje prostore, so bile precej nanj mikavne stonnice. Peljale so v grajsko ječo» Kot se spominja Suhova Francka, so bile v njej še leta 1910 različne mučilne naprave. Poleg lesene mučilne klade je bilo v mi oilni ci se več neznanih orodij, ki na za nesrečne tlačane niro ronenila řič dobrega. Verjetno so bile to naprave za lomljenje kosti, stiskalnice, natezalnice in podobno. Po stenah so aile velike, nočne verige, v katere so vkovali jetnike. Le redki, ki sc prišli v to klet so se spet vrnili med svoje. Pred več kot sto leti je bival v grada zelo surov baron, ki je imel še bolj hudobnega oskrbnika in priganjaea tlačenov - valpeta, kot so mu rekli ljudje. Haua sta skrbela za to, da mučilne naprave v kleti niso samevale neizkoriščene. Podložnike sta hudo priganjala. Kadar je baron ootreboval delavce, so morali kmetje pustiti « svoje čelo in hoditi na tlako, od svojega pridelka pa so morali dajati še desetino.t^mu so se nekateri Loč an i in Trzinci upirali. Baron, jc zadevo preprosto rešil s tem, da je voditelje upornikov dal vreči v ječo, kjer so. jih do smrti mučili. Po porazu napoleoncvifc čet, ko so se Francozi umaknili z našega »««>, j« Olio „.*.„„„ Mpri,vl,„„. !" r- »>•" » «., « JL» naprav leta 1912 že ni bilo ve. kleti Poleg sot 8a Ma,08> đokle> kuhflrloe ln aruge posle sta ITzTT ~ đVe "hinJiî Ena je 0ila za gosDodo, druga po. za siuznicad. vpina*. no . ' slabo "/•»-«- a' SB0 "^elt, tudi s luž in Sad ni ^srrj^nrnv.r'-Mi* ■ no pečio in vpIi ^ Prostoru z »S^onno kruš- - - J 0 in VellKO ÏÎÎIZO ter Irlnnni ali i»Hilni0. „ t ; 0PH1' 80 sa inenovali hišterna k • ' vogalu, «roti hribu je bila mlekarna. P0leP „1e Pa se shramba za živila., ' J LtnfJU PfCg je£e Je Mla tUđi —3itoVfl (valnetova lli farooltarjeva) pisarna, Valoet le skrbel , „ , teno potekalo. ' °d Je del° v «radu nono- Ponavadi so v grada, poler , . , , . . ' ■ e —Kiu.j . in so skroele za ěistnřn 'n udobje v gornjem, g0snopkem d^o a- -, - ° XÎ1 , . ..s ..........grada, deiali še dve dekli k m j i ) kuharica in oet T . (sluz- . . • a o imele razdeljeno delo Ena je imela oorav^o r -iv,fr, „ J 0 ael0' . + * ......:0i!> Pa s svinj ere j o» Molzli sti skupaj trikrat dnsvno. Po^a- ,*P t,,*« • • ° >d zlUii ifakarici. Od petih h i ap c ev c o t r i <- Vr -, - t -c „ 1P „or-a ,Wb • " V0l8> dva konj e. Vsak je raoral skrben na SvoJ par živali., sevala v 11st-.h ča~ih ni snel na nobenen rr3d„ p™,^,^ , x, . ., nl čar", skrbel „a e Í ^ T' " ^ "kU- Kadar : : ; z-T*in "",UV!"!! Se "vn v_ . . , J n& 1ZACf-> se je grofica lahko vozi- la s kočijo, v katero no bili vorožer- v . •• , imesl -j ,, , ---rjo konj i baron pa je imel lahke le čvov-re*c ker i ^ hi i , J O ^ I '-t-S Q r)?.l Hir, 1 flffn -Ti/Z-'i T T ° J-—'J -Ou a. v Jamah so ime- IX tudi enega prvih avtomobilov na Kranj sken, takrat si je .osno da omislila tudi šnf^n , ? . Je Sospo- i \ - ^a v, s ?.n park je noral skrbeti vrtnar (gol t nar ) , ki le noral op^it-' -, - ^ , tM „ . ^ o^itx, ua je ono dosti zelenjave in cvetia tako za domsoo porabo kot za orodajo. V zgornjih grajskih prostorih jc živela j- go^ord. Uoste so spreje- mali v veliki in izredno lepi sprej emniei - salonu, ki je služil tudi kot velika obednica. V prostoru je bila velika miza, za katero so imeli, če so bili na gradu gostje, pojedine, če pa sta bi la sama, sta baron in baronica jedla Pri mali mizi. Okrog miz so bili razvrščeni visoki tapicirani sedeži in nizki stolčki - pod-nožniki. V kotu salona je oil lep lončen kamin z grajskim grbom, z lepo okrašenega stropa se je šopiril čudovit lestenec, stene sa Iona pa so bile prekrite s pregrinjali iz žameta. Ob oknih in ob vratih so sobo krasile freske, ki jih pripisujejo znanemu baročnemu slikarju F. Jelovšku iz Mengša. Zraven salona je bila soba za zajtrke in večerje. Razen spalnice in sob za barona in oaronico, ter njuno garderobo, je bilo v zgornjem nadstropju še več sob za goste. Ena od njih je bila poslikana s freskami, ki so prikazovale "divjo jago" - prizore z bajeslovnega lova, v katerem naj bi sodelovale različne gozdne pošasti in zveri. Sploh pa naj bi bilo v tem nadstropju dosti lovskih trofej,saj je bil lov v tistem času zelo priljubljena zabava. V stolpu, ki gleda proti gozdu je bila sobana, v kateri je bil klavir. V njej so prirejali zabave. Gospoda si je čas krajšala tu di z branjem knjig. Kot pripoveduje Ručigaj Marjanca, je ona sama v gradu videla dobro založeno knjižnico. V njej naj bi bila tudi ena redkih, originalnih, na pergament tiskanih Valvazorjevih knj i Slava vojvodine Kranjske. Kam je izginila ta dragocenost ne ve ni v ce. Verjetno jo je tik pred koncem vojne s seooj v tujino odnesel zadnji grof Bilo V. Dolgočasje je gospoda krajšala s sprehodi, lovom, branjem in raznimi igrami (poleg gradu je bilo igrišče). Čas so krajšali tudi različni obiskovalci in občasne zabave. Od časa do časa so hodili obiskovat gospodo po drugih gradovih, včasih pa so se zapeljali tudi v Ljubljano ali na Dunaj. V Ljubljani so imeli lastno hišo. Medtem, ko se je gospoda zabavala, Pa so kmetje trdo delali. Ko je / bila po letu 1848 odpravljena tlaka, so v Habachu poleg že prej omenjenih hlapcev in slug, ki so stalno bivali na gradu, zaposlili še 25 - 30 dninarjev (žensk in moških). Delati so morali od 6 zjutraj do 7*1 zvečer. Delo je bilo težko, saj še ni bilo strojev, povrhu vsega pa niso bili niti zavarovani. Če se je kdo ponesrečil ali zbolel se je moral zdraviti na svoje stroške. Kot pomni Suhova Francka, je bila plača slaba. Moški so dobili 70 krajcarjev na dan, ženske pa 40 - 50. (50 krajcarjev je bila ena krona). Ko se je začela košnja, so zaceli z delom zjutraj že ob tretji uri, zve-?, čer pa so nehali šele ob 9 . Ees je, da so takrat dobili po 140 krajcarjev na dan ( en goldinar in 40 krajcarjev), vendar pa so za to trdo delali do 18 ali pa še več ur. V današnjih časih bi bil malokdo pripravljen delati za tak denar in pod takimi pogoji. 0 gradu in življenju v njem bi se dalo povedati še marsikaj zanimivega. Skušali bomo poizvedovati še naprej. Če se nam bo posrečilo in bomo izvedeli še kaj zanimivega ali kar se ne bi smelo pozabiti, bomo objavili v naslednji številki. Prosimo pa tudi vse, ki še kaj vedo o Habachu ali njegovi okolici, da nam to sporočijo. Kar veste, lahko napišete ali poveste komu iz uredniškega odbora. Miro XKQOXXXXXXXX^ KIOSKA V TRZINU Tobačna Tovarna Ljubljana je Krajevni Skupnosti poslala vlogo za postavitev dveh svojih prodajnih hišic v Trzinu, Svet KB je na eni svojih sej dal pozitivno soglasje omenjeni vlogi. Na isti seji so predvideli tudi mesti, kjer naj bi kioska sta--la; seveda pa se mora z dano lokacijo strinjati tudi Tobačna Tovar--na. Eden naj bi stal ob avtobusni postaji na Ljubljanski cesti, drugi pa ob avtobusni postaji na Mengeški cesti. X>CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ \ GROZLJIVKA IZ TRZINSKEGA GRADU NIČ SE ME NE BOJ! NE BOM TE VEČ STRAŠIL, KER DANES ODHAJAM! V TEM GRADU SE MI STREHA NAD GLAVO PODIRA?POVRHU VSEGA PA ŠE VSA SVINJARIJA OKROG NJEGA TAKO SMRDI? DA NE VZDRŽIM VEČ! TRZINSKI PATENT- POMAGA PROTI SMRADU IZ KONTEJNARJEV ZA SMETI' MM VSS BI JK DALO, PA Prebrali .mo ze in izgovorili volimo bcseđ o vnem, kr* bi v fezinu lahko bilo. Volifcoterut .lišim od ljudi, hi îrzin le bcžno possnad pu dolnjega niso tako brezbrižni, feior večina Bojanov : " Pogled te, Z**0 CUd0Vlt° mošnor'ti imate' da pontone turistično zonimiv in kul"cumo razRibtm kraj, pa ostaje, veo nc, mrtvi točio. !" - Pa inloot imaj o prav ! Grad, na primer, osamljeni velikan, 3d. pozdravlja sprehajalce na poti na Dobeno, v mislih popotnika postane zanimiv muzej.....' p- oo po vsej verjetnosti, kot ste si že lahko prebrali, prepuščen lastni uso ca ; lahko bi urodili trim .tezo, izkoristili kamnolom... Saj res, kaj pa kamnolom ? ' iía KS - Trzin pravijo, da je na seji svota KS že bil sprejet sklep, aa bi kamnolom odkupili ( zaenkrat je namreč še v lasti Cveť-e .'jurger i„ Učck.o, Peliksa ) ali Pa zamenjali za drugo zemljo. Seveda pa mora ta sklep potrditi So zbor delegatov. Ko bodo opravljene te formalnosti, se bodo najverjetneje začela dela za letno gledališče, stro- -.rovnjaki so namreč že ugotovili, da sta lega in akustičnost kamnoloma za ta namen primerna, _ Sicer pa kamnolom že sed,j n; aok način izkoriščamo, trenutno sluzi ke, občasni zabaviščni prostor, vendar pa je možnosti še velijo. .Poleg letnega gledališča se lehko urodi tudi strelišče ( predvideno" Oe strelisee za molokalibrsko puško ) in najbrž verjetno še kaj.Pro--stora bo dovolj, kajti novogradnje niso več dovoljene !??! Imamo pa še nekaj, kar najbolje poznajo trzinski drsalci in ho--J.ejisti, Gotovo ste že uganili, da imam v mislih trzinski bo jer H. se počasi spreminja v blatno mlako za odpadke. Večkrat se sprašujem kdo ao pravzaprav kriv, da težinski bajer ostaja « TOZD Snage » ' Edini odgovor jo - III vsi ! Tisti, ki to delajo ( skladiščijo v ba--3er3u tisto, kar pač doma ne morejo obdržati ) in tisti, ki jim tai-o ravnanje dovoljujemo. Prevzema mo misel, zakaj Irzinoi ne bi orgoni--zirali delovne akcije ( kcJMr so to storili že v nekaterih ikojih po Sloveniji ) in očistili bajer, uredili dotoke in recimo pozimi i_ -moli drsali s če ( kadar bo Pac zima radodarna z nizkimi temperaturami). In ce se malo pos^jaon, bi se bajer poleti lahko spremenil v prijetno .'op al is ce, zraven Pa bi postavili še slrromno gostilinico, in .... in morda bi se taka investicija tudi finančno obnesla. Kaj pravite * Treba je samo hoteti in včasih najbrž tudi malo tvegati. ! ! ! Dokler pa tega ne bomo znali ali mogli, pa bodo po Trzinu se hodili tujci in zmajevali z glavami, pa si pri tem mislili po svoje. In po pravici !!| DAMJANA NOV POGIN RIB Med ljudmi je pravilo, da vsak, ki si dovoli kakršnokoli nasilje nad sočlovekom, odgovarja za svoje dejanje in je temu tudi primerno kaznovan. Žalostna pa je ugotovitev, da se lahko tudi nekaznovano mori; seveda žrtve niso ljudje ampak živali. Ste v zadnjem času kaj odšli na sprehod ob Bšati ? Natančneje v petek, 9.7- ali morda naslednji dan, v soboto. Slika, ki se vam je nudila, vas najbrž ni presenetila, kajti talcih in podobnih primerov je bilo že kar precej. Vendar pa se tega ne smemo navaditi. Treba se je zamisliti nad dejstvom, da lahko nekdo s svojo neodgovorhostjo jemlje potoku življenje. In ga obsoditi ! Saj s takim ravnanjem škoduje vsem, saj se ob tem dejanjsko pojavlja problem onesnaževanja okolja. Tokrat se je krivec spet izvlekel. Inšpektorja smo namreč prepozno poklicali, pa se je voda od takrat že skoraj očistila, če--prav so sledovi onesnaženja vidni še danes. In zdaj ? Kar je storjeno, se ne da več popraviti i Počakati bomo morali, da se življenje v Pšati obnovi. Od naše budnosti in zavesti odgovornosti do naravo pa je odvisno ali se bo lahko tudi obdržalo. AVTOBUSI KONČNO USTAVLJAJO * mesecu juliju je ICS - Trzin končno dobila vsa soglasja in avtobusi v smeri Mengeš - Ljubljana so začeli ustavljati na že pred meseci izgotovljeni postaji.Ustavijajo samo Viatorjevi avtobusi, medtem, ko " Brničan » zaenkrat še ne. Menda zato, ker so se potniki z letališča pritoževali, da vožnja v Ljubljano z vmeshimi postajami predolgo traja. SPORAZUM IT!106 ln t0VarÍáÍ: otTarí» ^ -jo in prosim, da potrdite dnevni red, ki je sledeč: Prva točka dnevnega reda Je gradnja šole in vrtca.Druga: vnašaloi nemira v Trzinu. Tretia-razno. 0 Torej tovariši, zaradi ponenbnosti druge točke dnevnega re--da bi prosil, da preidemo takoj na točko dve in če mi ostane kaj casa, se tudi lahko pogovorimo o gradnji vrtca in šole. Sam prav dobro veste, zakaj smo se danes zbrali. Tovariši kot vam 0e znano, že nekaj časa rovarijo po deželi trzinski nekakšni pisuni m vnašajo nemir v naše domove. In besede so prasketale po stenah sobane; * n " Res je, kaj nam jih je treba !" se je oglasila Pepca. Ja, kdo pa jim je to sploh dovolil, se jaz sprašujem," je dodal loa«. " Da, da tovariši in to še ni vse," je privzdignil glas predsedujoči; " samo pomislite na čas, ko smo živeli v rajskem miru na cas, ko proti nam in proti našim delom ni upal nihče niti reči besedice ; na čas, ko smo marsikatere stvari naredili na lastno nest m po svoji volji; v času, ko smo živeli v sožitju in slogi z razno- -raznimi institucijami, ne da bi pri tem gledali na lastne interese. Dan za dnem se borimo za dobrobit trzinskega ljudstva. Da, tovariši res oe, borimo se. Zdaj pa to !" » Hobenega spoštovanja nimajo do starejših!" je ogorčeno za--hropel ^ojze in s pestjo udaril po mizi. » otroke, naše ljube otroke nam bodo škvařili..... He rečem, kakšna pohvala bi se mi že prilegla, zakaj ne, leta in leta delam za blagor dežele trzinske in j"1" °d tega ? - niS> P^v nič vam pravim. Ampak ta mularija sa--mo kritizira, in to mene, ki sem najbolj aktiven na vseh področjih družbeno političnega življenja. Sami veste koliko funkcij imam, na da bi oih našteval, marsikatero bi pozabil. Jim bom še pokazal,"je bled zaključil Jaka« 5 " Najbolj žalostni,, in kar je najbolj žalostno, tovariši » ie znova prevzel vodstvo govoričenja predsednik Jamar, je, da imajo ti fir , Geb1' tak° relM2' °b Stranl P4 zveste občane." Ees je ^ žalostjo ugotovil Grabnar; Pepca pa je samo prikimala z glavo. In se nekdo, ki je bil ves ta čas prisoten in ni izblebetal niti enkrat ene samcate besedice, je bil Jamarjev zvesti pes iipicel, ta. ?e prav tako kakor Pepca, pokimal s svojo ušivo betico"in žalostno zavijal z ocmiž " ^variši^jrav imate, vsi smo ogorčeni nad tem nenavadnim poja--vom, potisnil ob zid. Toda vsi vemo, če pogledamo nekje skozi projekcijo informiranja, je glasilo potrebno; res je tovariši! A priori sem jaz za njega. Toda tu smo mi in nobena stvar ne bi smela mimo nas, mi moramo biti odgovorni za njihova dela. Zato, tovariši, predlagam, da gredo vsa njihova dela skozi naše roke, preden pričnejo s tiskom," S očmi je pomignil po ostalih sejalcih, si popravil • . ! kravato in prekrižal noge. Gabrijel je povedal svoje. Pepca je pogledala predsednika Jamarja in oelo kosmatinec se je prenehal praskati za ušesi ter z vdanostjo gledal svojega gospodarja. Predsednik Jamar pa je dejal: "Tovariš Gabrijel, tvoja ideja je za nas resnično enkratno fenomenalna. In mislim tovariši, da se strinjate, kakor se tudi jaz, da potrdimo Gabrijelov predlog!" Gabrijelov predlog je bil sprejet z navdušenjem in s pohvalami so sejalci potrjevali svojo prisotnost. " Torej tovariši',' se je zopet oglasil Jamar, " s tem bi zaključil današnjo sejo. Mislim, da ni potrebno izgubljati časa glede gradnje šole ijj vrtca, saj tako ali tako ni denarja in otroci so že tako ali tako navajeni hoditi v šolo v Mengeš ali Domžale. Sicer pa stvar prepustite meni, da se pogovorim s tovarišem Bučmanom, mogoče bi se dalo zgraditi vsaj vrtec čez kakšnih deset let." Seja pa s tem ni bila končana; pod točko razno se je nadaljevala v gostinskih prostorih. "Jamar, poglej!" je dejal Grabnar. "Kaj pa ti je?" se je začudil predsednik. Za veliko mizo so sedeli dekleti in fantje uredniškega odbora ter pri" -ganjali natakarico k hitrejši postrežbi. Kajti topel večír je bil in žeja je bila prevelika, vestno so se držali pravila, da steklenica piva Union ni dovolj. Jamar in Grabnar sta přisedla k veseli druščini, ki je bila že malo okajena od vročega večera. In pivo je teklo, po--govor je stekel : " Ja fantje!" je pričel Jamar;"nocoj smo imeli sejo in domeni--li smo se, da vam nekako pomoremo pri vašem delu. Ali je tako, Grab--nar?" "Seveda, seveda, fantje na nas se lahko zanesete, pomagali vam bomo, kako da ne. Zaradi tega ste lahko brez skrbi. Sejno povejte koliko denarja potrebujete, takoj ga dobite. Za informiranje obča--nov ne sme biti nikakršne ovire. Saj prav zaradi tega smo imeli današnjo sejo. Res je, da so bili nekateri proti vam, da vas hočejo ovirati pri vašem delu; da, na žalost so tudi talci Î No, seveda pa sva Jamar in jaz uredila tako, da bo vaše delo potekalo nemoteno naprej." Tako je povedal Grabnar in temu je pritrdil Jamar. Obljube, obljubice so kor poskakovale od veselja in radosti po mi--zi in^ko sem ugotovil, da me nihče ne opazuje, sem hitro spravil eno v žep. be danes jo nosim s seboj. Samo kaj ?! Žalostna je postala ta nekoč razigrana obljuba; vsa nebogljena, čeprav jo skrbno negujem. JOŽE NEKOČ SMO PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK . . . Sedem, pravijo je ljudsko število. Kaj pa, če se pojavi kar na--enkrat več sedmio in se te združijo v datum, ki je slučajno dan .rzincev, njihov krajevni praznik. Nič se ne zgodi, vsaj letos se ni. Ze res, da dvorana DPO še ni bila urejena, kot so predvidevali in zato tudi ni bilo slovesne otvoritve. Vendar pa mislim, da se kulturni program, ki naj bi Po mojem mnenju predstavljal osrednji del prireditve, ne začne študirati zadnji dan. Pa tudi govorilo se o tem sploh ni, kajti tov. Kralj Stane, predsednik SZDL, zadolžen za sklic koordinacije, ki naj bi določila način počastitve krajev--nega praznika, svoje naloge ni izpolnil. Sprašujem se, kako je mogoče, da se v letu, ko praznujemo velike dogodke naše zgodovine, Trzinci vedemo, kot da svojega pravnika sploh nimamo, ob vsem tem pa deluje niz vsemogočih organizacij in celo KUD - Prane Kotar, ki bi z malo dobre volje lahko z občutkom zadovoljstva zaključilo letošnjo, relativno precej uspešno sezono. No, zgodila se ni nobena katastrofa, vsi smo še živi, tudi zdravi, a v ponos nam talca ležernost vseeno ni. Snet se je enkrat pokazalo, kaj in kako mislimo o sebi; tako tisti, ki bi morali nekaj storiti, pa tudi oni, ki si bodo poplaknili malce grenak okus s stokrat oguljeno frazo : Jaz pa res ne morem pomagati, saj nisem nič zraven !" ^arzxxxxxxx]^ PRENOVITEV V avgustu bodo končana pred meseci začeta obnovitvena dela v dmmu DPO. Krajevna skupnost bo porabila za to okrog 25 starih mil. Vsota res ni majhna, toda tudi del jo bilo ogromno. Naj jih naštel -jemo : V dvorani so stare peči zamenjali s centralno kurjavo, ki bo ogreva--la tudi garderobe, oder, sejno sobo, skratka vso zgradbo. Tla. dvorane so zamenjali, na stropu pa so uredili neonske svefilke; ker bodo v novem šolskem letu šolarji začeli telovaditi v dvorani/so luči zaščitili pred udarci. V prejšnjih prostorih pod odrom so prestavili nekaj sten in uredili'prijetno klubsko sobo za mladino, kurilnico in garderobe. Balkon ! ^o sedanj služil?' ;:ot dodatna sejna soba, saj ga bo- -do pregradili, razsvetljavo pa so rešili tako, da so vgradili novo o leno. Poleg naštetih del bodo vsi prostori, vključno s hodnikom na novo prepleskani; za « štrihanje » radiatorjev pa bo poskrbel tov, Križman, ki bo delo opravil brezplačno. Tudi knjige se selijo ~ toda - kam? Kako je s knjigami, o katerih smo pisali t prejšnji številki ? Shra--njene so v omari, ta Pa bo našla svoj prostor v arhivu doma DPO. Sola menda zanje še vedno ni zainteresirana. P. S,: Arhiv bo na podstrešju !! BR AI/C I ODSEVU - BRALCI OD,SVU - BRALCI ODSEVU - Ï^I ODSEVUT Uredništvu " ODSEVA " Krájeni Trzinu smo bili prijetne presenečeni, ko smo za G, nesreč do -bili prvo številko glasila ODSEV, ki jo je izdala Osnovna organizacij zveze socialistične mladine Slovenije - Trzin, ko glasilo nas oezna - -na.a ,o problemi naše îirajevne skupnosti in dejavnostjo raznih organi--zacij. Ponosni amo na mlade Slone uredniškega odbora ODSEV - a in jim lokreno čestitamo ter jim želimo veliko uspehov pri njihovem nadaljnem delu. E.rn a Smer o. j c V 'POJŠJSÍ-.IJjO . . v prejšnji številki ODSEVA som prebral, da no očistili atari del Do -benscice; rad bi pojasnil nekatere okoliščine, z, kaj jo v resnici prišlo do tega čiščenja. Se osem let imam v tej «trusi ribnik. Zanj imam vso ustrezno do~ -kumentaoiao in sem vanj vložil okrog 5 starih mil. ( tudi o svojim delom. Kred neka, loti pa sem opazil prvi pomor rib. Do njega jo prišlo zaradi nesnage in pomanjkanja vode. Zaradi pomora postrvi sem utrpel škodo, ki je znašala pol starega mil. dinarjev, vendar sem os--ta, tiho. Toda pomori so se nadaljevali, zato sem KS-Trzin zaprosil za čiščenje strugo, ki je bila popolnoma zasuta z raznoraznim! odpad-~ki. Le to v vodo mečejo stanovalci zgradb ob Dobenščici. Vodna skuo--nost Ljubi j ojiica-Sav?°po mnogih posredovanjih končno očistila strugo vendar ne samo zarodi mojega ribnika, ampak tudi zato, da voda ne J ' več poplavljala travnikov in njiv ( zaradi odpadkov in zasutosti otruje ae bil vodni tok tako oviran, da jo voda večkrat prestopila bregove I kloub temu, da jo čiščenje stalo Vodno skupnost nekaj starih mi] Pa se stonce ni kaj dosti spremenilo. Problem je v tem, da poskusni center Jablje sedaj napaja živino vzdolž celotnega potoka. Temu je -va nedavno postavljena žična ograja, ki sedaj ne preoreouje živini na--pajanja vzdolž celotne struge. Pred prestavitvijo ograje jo bilo na hpajanje mogoče ocmo v napajalniku. Ugotavljam, da jo žo po nekaj tednih .odkar so strugo očistili, le ta zopet načeta in bo v kratkem tudi BR AlC I ODSETO - BE ALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU zasuta, če ce bo stanje nadaljevalo. Kdo bo plačal ponovne stroške čiščenja ? Ta voda je namenjena tudi za gašenje požarov, za kar ji obstoječi ribnik daje tudi potrebno količino in globino vodo; je pa to tudi edinp voda, ki bi bila v Trzinu še lahko čista, tudi pitna, saj priteče izpod grada Jablje. Naj poudarim, da se struga zopet oži, da 1judjo nadaljujejo z odmetavanjem odpadkov venjo in da jo moram čistiti sam, če se hočem izogniti ponovnemu pomoru rib. Sprašujem so : « Kdo je pristojen za to, da bo struga ostala čista, da bo dovolj vode v slučaju požarov in kdo mi bo povrnil škodo v slučaju novega pomora rib?" ( za prejšnje nisem dobil nobene odškodnine ! ! !) Podobnik Ivan RAdLKI TEK Ig PARTIZAi ■ 3KÏ MAR; : Letošnjega, že tradicionalnega » Raširkega toka » na 12 i-m dolgi gozdni poti, ki je bil junija s štartom in ciljem v Vodicah, sta se udeležila tudi predstavnika ŠD - Trzin, Praprotnik Janez in Cernigoj Marjan. Ha zelo zaktevni progi z veliko vzponi in v zelo močni konkurenci nekaterih najboljših slovenskih tekačev, sta med • okoli 40 udeleženci zasedla 13» in 15, mesto. Ekipa ;,D - Trzin pa se je v soboto 25. junija udeležila partizanskega marša na Dobeno. ;,tart je bil v Loki pri Mengšu, pot pa jo vodila na Dobeno do » hruške," .kjer je bila časovna kontrola in stre-' -laka preizkušnja z malokalibrsko pištolo. Po opravljenem streljanju so ekipe nadaljevale pot do " vile," kjer jo vsak član ekipe motal bombe. Za dosežen rezultat so upoštevali čas, streljanje in metanje bo® bomb. Nasa ekipa je imela tudi najmlajšega predstavnika na maršu. Dosegli smo tretjo mesto v konkurenci 12. ekip iz Loke, Mengša in Trzina, takoj za SK - Mengeš in GD T Mengeš. Z boljšim četrtim prod--stavnikom pa bi dosegli šo boljši rezultat. Ekipo so sestavljali Križman Andrej, Klavžar Vido, Praprotni> Joncz in Smerajc Andrej. Ha proglasitvi rezultatov je tov. Poje po--udaril, da naj bi se partizanskega marša udeležili tudi predstavniki BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU BRALCI ODSEVU - ZZB - Trzin, ki na morš niso poslali svojo ekipe. V drugi številki ODSEVA pa smo lahko prebrali, da so se na občnem zboru ZZB - Trzin dogovorili, da se bodo udeležili raznih pohodov in proslav v krajih, ki so priča zgodovinskih dogajanj med NOB. Svoje obljube bi lahko uresničili že na partizanskem maršu. Smcrajc Andrej' KRATKA PREDSTAVITEV KUD "FRANC KOTAR" TRZIN Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1923 ped imenom "Nepolitično izobraževalno društvo Trzin" 0 Društvo je vse do okupacije leta 1941, ko je bila dejavnost društva prepovedana, prirejalo številne predstave. V povojnem obdobju je delo zopet zaživelo. Leta 1970 je društvo dobilo ime po svojem padlem članu -partizanu Francu Kotarju, KUD "Franc Kotar" Trzin. KUD "Franc Kotar" Trzin šteje danes preko 2oo članov, od tega jih je približno 5o aktivnih. Društvo ima za seboj že veliko število uspelih prireditev, za katere je dobilo že več priznanj;posebej omenim Kersnikovo nagrado za leto 1973. Trzin je v zadnjem času eno glavnih središč amaterske gledališke dejavnosti v domžalski občini, porok za njen uspešen razvoj v prihodnje pa je čedalje večje vključevanje ml; dine v naše društvo in njegovo tesno sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami Trzina. Naš delovni program obsega po 2 - 3 dramske prireditve na leto, s svojim programom pa sodelujemo tudi na vseh proslavah. Za letošnje leto imamo poleg redne dejavnosti v načrtu predvsem preureditev odra in garderob, Seveda pa smo pri tem precej odvisni od pomoči KS? kakor tudi od Kulturne skupnosti. Ta preureditev je nujno potrebna, saj je znano, pod kakšnimi pogoji imamo vaje za predstave, kje imamo garderobo, kakoje opremljena, kje imamo prepotrebno kulisarno... Večkrat smo imeli vaje za predstave do poznih nočnih ur in to pozimi na mrzlem odru. Grelo nas je le upanje in tiho pričakovanje, da naš trud ne bo zaman, da bedo gledalci zadovoljni z našim delom, kajti prisrčen aplavz sovaščanov je vreden več kot vsaka druga pohvala. pri svojem delu in prizadevanjih pa vedno bolj opažamo, da je v •Trzinu, kot tudi drugje, čedalje manj zanimanja za dramske prireditve, za proslave in sploh za kulturo. To je vse prej kot spodbudna ugotovitev, kajti marsikdo ve, kakro si društvo s pomočjo DPO prizadeva, da bi med občani širilo kulturno dejavnost, da bi s svojimi predstavami popestrilo njihovo vsakdarjost in se bori. za še bolše uspehe na področju prosvete in kulture. Meta Zaje P.S. Vse, ki jih zanima naše delo in imajo veselje do igranja, prisrčno vabimo k sodelovanju XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX POJASNILO Ko smo vprašali tajnika KS kako je z izvajanjem sklepa o tem, da poskrbi za čiščenje postaje, nam jie pojasnil: "Člani sveta krajevne skupnosti se niso strinjali s predlogom, da bi namestili honorarnega delavca, ki bi pometal postaje ter čistil koše za smeti, posipal - ceste in podobno." Kaj' nam "nucajo" kante za odpadke, koški in podobne naprave, če pa so vedno polne in smeti ni mogoče več odmetavati vanje. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX POČITNICE Komisija za koordinacijo, ki razdeljuje finančna sredstva za delovanje organizacij in društev je bila "po najnovejših podatkih" že dvakrat nesklepčna. Upamo, da bodo do konca leta uspeli razdeliti sredstva za leto 77! (Odsev je že brez denarja!!) ffa sestanku 00 ZK Trzin 14/7/77 so udeleženci sprejeli naslednje sklepe : Za sekretarja OK ZKS Domžale so potrdili» tov. Narat Milana, za.njegovega namestnika pa Mlakar Staneta. Potrdili so tudi listo kandidatov za občinski komite, hkrati pa so predlagali tudi kandidate terenskih organizacij za konferenco občinskega komiteja. Za člana občinske konference ZKS Domžale je bil predlagan in izvoljen tov. Jože Kosmač. Odločili so, da delegata 8, kongresa ZKS ne izvolijo nobe— -nega člana iz naše 00 ZKS. Sklenili so tudi, da se bodo na naslednjem sestanku pomeni--li o možnih kandidatih za delegate v KS. Pri obravnavi nepravilnosti v delovanju KS je bil sprejet sklep, da se tov, Štefe Matevžu zaradi nepravilnosti pri opravljanju funkcije predsednika Kg, le ta odvzame. Določili pa so tudi sklic zbora delegatov, ki naj bi z obzirom na perečo problematiko uredila kadrovske probleme v KS. Zapisnik izredne se.ie sveta Kra.ievne Skupnosti, ki je bila 15/6/77 Po razlagi tov, Kerševana, glede gradnje vrtca, trgovine in gostinskega lokala so prisotni sprejeli naslednji sklep, ki se nanaša na gornje probleme s Potrdi se elaborat, Ir. ga je izdelal EI.-IO 71 Domžale (projekt številka 369) V srd a:: pa se je treba oddajo zemljišč ža "trgovino pridobiti soglasje SOV Domžale, načrt pa se zadrži na KS Trzin. Tov, Dele ti č je predlagal, d. se obrtna cona. ob Ljubljanski cesti spremeni v cono za. uslužnostne dejavnosti« Skliče naj se sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki BIkO-ja, G-P Nova Gorica in KS Trzin in kjer se bodo pogovorili o možnosti kreditiranja vrtcev, V nadaljevanju seje je tov. Vrbole prisotne seznanil z dvema možnima varijantama gradnje terasastih hiš, ki bosta naknadno poslani v soglasje KS Trzin» Soglasje pa se izda pod istimi pogoji, kot za prejšnjo gradnjo. Vsi načrti za nadaljno gradnjo v novem delu Trzina bodo razgrnjeni na KS Trzin* Zapisnik se;je 'enote otroskean varstva;' Trzin z 24/5/77 : Delegati so obravnaval.! sledeče točke dnevnega reda s 1) Obravnava s amoup ravnega sporazu.aa v luči izgrađen j vzgojno«^ -varstvenih ustanov t naši KS v obdobju 1976-8o„ 2) Iskanje možnosti sa urejanje oblik azgoje in varstva ( varovanje na domu )v 3) Nadaljnje razvijanje menjavo dela na pcdročju otr? varstva v kra j evni skupn osti » 1) Lokacija za otroški vrtec je predvidena na parceli za lopo pri " Čebulovem mostu," Vrtec naj bi sprejel -v varstvo 12 0 otrok. Gradnja brez zaklonišča bi stala 450 mil« SD0 Trzinski vrteo bo prišel v plan po vrtcu v Domžalah^' katerega naj bi pričeli graditi drugo letoc Če bi " Maries " dal kredit, bi lahko začeli z gradnjo v Trzinu že leta 1978? dograjen pa bi bil do 1979. Sprejme se sklep : Najprej naj bo zgrajen vrtes v starem delu Trzina ( pri Če--bulovem mostu ICS - Trzin naj se obvezno dogovori z Maries om za kredit. Prve anuitete bi se začele plačevati gele 1980 s strani Skupnosti otroškega varstva - Domžale' Pomanjkanja sredstev v srednjeročnem planu, nas Oe dala SOV - Domžale v plan aa leto 1979. KS - Trzin, ki predvideva gradnjo vrtca v letu 1978 mora poiskati možnost zagoto--vitev potrebnih sredstev za uresničitev plana ( kreditni aran- ;Zmf 2 in graditelji stanovanjskih objektov ). Predlagajo, da EOV - Trzin seznani predsednika Sob Domžale, lov lenica s problemi gradnje vrtca v Trzinu!!! 2) Da bi omilili pereče probleme otroškega varstva v Trzinu, je otroško varstvo na domu. Na zboru volilcev L M se natančneje razložilo ugodnosti varovalk na domu; o tem naj bi na zboru poročala tov. Breznik Majda. 3) Tov Dolenc Iva si je prizadevala za delovanje cicibanove šo--le v Trzinu. le ta je obstojala eno samo šolsko leto ( 1975/76 ) ki pa je zaradi pomanjkania vwoiitel -Ha mi , . . v,bl m „ . vzgojiteljic dila prekinjena. Ponovno bl Z+na° ZaCel1 JeSeni' 0 problemih pa bi se bilo potrebno pogovoriti s tov. Jarcem. p ° Pripis uredništva : Čeprav smo se z družbeno-političnimi organizacijami dogovorili, da nam bodo redno dostavljale zapisnike svojih sej m sestankov, le teh ne dobiva redno, tako, da rubriko - Informiramo," objavljamo v okrnjeni obliki. delo članov organizacije rk-^-trzin Trzinu izmed mno,gih organizacij uspešno deluje tudi osnovna organizacija Rdečega Križa. Poleg stalnega odbora šteje organizacija 264 podpornih članov, od katerih je 46 obrtnikov. Kot vidimo, je naša organizacija, precej številna in tudi močna. Njene naloge so organizacija zbiranja starih oblačil, zbiranje st,rega papirja; naj povemo, da so člani ob Novem letu poskrbeli za obdaritev ostarelih in bolnih občanov, zbrali pa so ífilÍd§řgai&t za potresno območje ob Soči» OB Z-KLJUPKU - OB ZAKLJUČKU - OB ZAKLJUČKU - OB ZAKLJUČKU - OB Kot vidite, smo čez naš ciklostil spravili tudi tretjo številko ODSEVA. Da, čez naš ciklostil, saj smo ga za potrebe ODSEVA ( uPo. -rabijajo pa ga tudi druge organizacije ) kupili z denarjem, ki" smo ga zbrali z vašimi prostovoljnimi prispevki. Dolžni smo vam zahvalo za ta prispevek; s tem ste potrdili podnog časopisu in nam vlili volje za nadaljnje delo, saj na ta način"do--blaem prispevki niso bili majhni: vsega denarja se je. namreč zbr -lo za 4-30 štorih tisočakov. Kot že rečeno, smo 300 tisočakov p0--rabili za ciklostil, ostalo pa za izid tretjo številke. Sedaj smo zopet "SWÏ Čakamo na sredstva k^ré^aelje ( ki so nam jih že bili obljubili ). ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA OREL TONE VOGLAR DAMJANA. KRALJ FRANCI P IRC MARTA STIH JOŽE S TEBE MIRO CAPUDER MARJAN Tov, Kralj Viliju se zahvljujemo za dragoceno pomoč, ki nam jo je nudil pri nastajanju tretje številke ODSEVA. Natisnili v 350 izvodih