63. številka. L j niti j uii a, v soboto 17. marca. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan ive^rr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejernan za a v strij ak o-ogei s k e dežele za v*e leto 16 gld., za pol leta 8 jrld., za četrt leta 4 gld., tu j >don mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, pe 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolik-ir pofitniua /.uaSa. Za oznanila plačuje se od ćet.iristopne petit-vrste po i kr., će se oznanilo jeden k rat tiska, po 6 kr. će se dvakrat, in pn 4 kr., če m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -■ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „Olerialiftkn utolba*. D pravni fctvu uaj tie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vb« adni.nihtrMlivi>c stvari. Zaradi praznikov izide prihodnji list v torek.___ Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim poteče ta mesec naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote Mat eeeivati redno v roke, ker .Slovenski Narod" peen^eano samo onim, ki naročnino naprej planejo. SLOVENSKI NAROD" ve\ja am ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za rac leto........13 gld. — kr. n Polici........6 . 50 „ „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za polivanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 80 kr. za četrt leta. 8 poticanjem po pošti velja: Za vae leto........16 gld. — kr. » •.......8 n — n , četrt leta...... . 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpratmištVO ,,Slov. Naroda,*'. Slovenska narodna ekonomija. m. „Učimo se od svojega nasprotnika!u pravi pre govor, ki velja posebno nam Slovencem v uarodnej ekonomiji. Poglejmo le površno, kako modo porablja naš politični nasprotnik vsak vinar, ki ga je izvil nam in našemu trudu iz rok le v svojo korist. Ne, poslednje bi bilo še pošteno, temuč na kvar našim interesom. Kateri bogataš, ali katero tujo podjetje, ki se je okoristilo z našimi žulji, ima v mislib naše materijalno bedo ali pripozna vsaj po principu naše politične pravice? Tu nečemo govoriti o osebah n I i osobnih podjetjih, ki se naslanjajo že po naravi na egoizem, omeniti hočemo le nekega zavoda, ki se je povzdignil iz doneskov jedino le slovenskega ljudstva, ki se je okrepil z njegovo bedo in žulji, ter razpo laga dan danes % ogromnim kapitalom: ta zavod je kranjska hranilnica. Koliko bi storil lehko ta zavod za ubogi slovenski narod v narodnem oziru, in koliko stori v resnici? O tem ie predobro poučen vsak iz mej nas. To je najbolji dokaz o mogočnosti, o materi-jalnem blagostanji slovenskega naroda, ki bi se otre-v- el lebko sam tujega materijalnega upliva, ko bi stalo njegovo gospodarstvo na narodnih nogah, ali ko bi imel mrodno ekonomijo. Tisoči in tisoči rezervnega kapitala, ki so so nagromadili z obrestmi slovenskega kmeta, bi bili uspešna pomoč v narodnem našem boji in zaklad, na kateri bi lebko s ponosom kazali: Poglejte, to je premoženje občnega slovenskeg i naroda, ki se bode porabilo lehko za njegov duševni napredek. In iako, — ne govorima dalje, zakrivila je to naša letargija v narodnogospodarskem o/iru ; kar se je posrećilo našim nasprotnikom, nam ni bilo mogoče. Kako ume porabljati tujstvo svoje celo pribe račene krajcarje v našo narodno škodo, pričuje nam najbolje takozvani in zloglasni nemški „Sch u Ivere in'1, ki pošilja v našo domovino Judeževe groše in ki najde, žalibože, dosti izdajalskih rok, k' segajo po njib, zatajujoč, svoje svetinje. Ko bi vedeli in i gospodariti tako s svojim, če tudi malim premoženjem, kakove svote bi imeli le lebko za iazširje"anje slovenske ideje po Koroškem in Štajerskem, kjer umira po nekakih krajih domač duh in stopa na njegovo mesto zagrizeno germanstvo ! Kaj smo les mi Slovenci le ustvarjeni za podlago tujćevej peti in naj gledamo še dalje, kako se zlorabijo po tnjstvu nam odtrgani novci nam na škodo, da nesmo na posled nič druzega kot „ misera contribuems plebs", raja, ki le plačuje in trpi, da se šopirijo po njenoj grublji drugi V Ozdraviti te občne našo bolezni, ki je postala po toliko letih krouična in akutna, ne morejo vsi naši politični uspehi, če se ne vzdramimo tudi na domačem gospodarstvenom polji, če rte spoznamo principov racijonalne narodne ekonomije, katere nam je tako silno potreba. Videli smo in gledamo še dan danes, kako rasto ob naših žuljih ustanovljena podjetja nam na škodo v vsakem o/iru. Zaknj bi se ne otresli teh pijavk na našem živem telesu, in zakaj bi ne poskusili lastne inicijative v tem oziru? Čula so se že vesela poročila o snovanji mestne hranilnice v Ljubljani, o narodnem knjigotržtvu, uarodnej kupčijskej družbi itd. Ali so zaspale te srečne in pogumne ideje zopet za veke. ko izgubimo mej tem zopet toliko svojega terena? „Dimiduum fa^ti habet, qui coepit", kličemo danes. Le začetku in nekaj resne volje j>« potreba, in uspeh je zagotovljen, saj odprle so se po tolikih krivicah vsakemu količkaj zavednemu možu oči, da vidi, kaj nam koristi, kaj škoduje. „Gutta cavat lapidem nun vi, sed saepe ca-dendo". Tako naj tudi ne utihnejo opominjevanja narodnih glasil po ri formah, ali bolje rečeno: po ustanovi narodne ekonomije. Vsak še tako majhen napredek v tem oziru nam stavi s'npnjieo uo ko-neč.ne popolne materijalne neodvisnosti, ki se zove pri nas I liku tudi skoro palit čna zmaga. Kako je podjarmljen posubno naš nižji in srednji stan po tujem kupitilu, prepričevali? so nas najbolj vse dosedanje volitve, pri katerih smo bili večiidel podlegli, če so bili primorani naši c. kr. uradniki glasovati z nasprotniki. Kako globoko sega tuj, nasproten upbv po kapitalu v najnižje kroge in v maso slovenskega naroda, katero zlorabi, na« opominja, kako nujna in prepot rebrni je naša inici- LISTEK. Izza peči. VII. Mislil sem, da vam letos ne bom več pisal izia peči, nego podnormalna denašnja temperatura in nad norma lni sneg, ki nam je ba5 danes, na god 40 mučenikov, pobelil ne samo gore is doline, ampak tudi ulice, po katerih bi jaz inače, da je lepo vreme, brusil pete, sta zakrivila, da sem sklenil noge pri miru pustiti in si zopet jedenkrat pobrusiti — jezik. V poslednjem svojem pismu sem bil zabredel mej pesnike slovenske, pa nesem imel posebne sreče, ker se mi je pesnik y britko potožil iu je dejal, da sem ga hudo razžalil. Če mu povem tukaj čisto odkrito, da ne gojim niti najmanjšega sovraštva do njega, ampak da se mi je vse to po naključji pripetilo, mi bo menda oprostil pesuik y, če mu pod jedno obljubim, da se bom odslej izogibal njegove — poezje. Domač prepir mi jo vedno bil zopern in izagi ; bal sem se ga po mogočuosti, ali nazadnje mora \ človek vender katero tudi povedati pod črto, drugače ne vem, kaj bomo začeli, če nam umrje Tur genjev v Parizu. Pravijo, da je povsod na svetu, ne samo pri nas, zelo nehvaležen posel pisati leljtone za dnevnik; jeden dan se čitajo, potem se pa zamota sir v taiste in klobase tudi včasih, tako, du kar nič ne preostane za literarno zgodovino. Če n. pr. jaz danes kaj povem (pametnega ali neumnega, je vse jedno), se to kmalu, znabiti že jutri spremeni v kakšen škaruicelj, če pa mene kdo skie^e v kakšnem leposlovnem listu, tisto potem ostane in se bo pomikalo še leta in leta po bibliotekah celo tedaj, ko bo trava rastla po meni, Če bo toplo vreme in me bo odeval sneg, če bo zima, kakor je danes. — Sedaj pa naj kdo poreče, da nesem mučenik, pruvi 41. mučenik na svetu; pa če bom še živel nekoliko let in če bom še hodil po trnovej stezi feljtonskej, bom bržčas čisto krvav prišel na drugi svet, tako, da se mi bodo vsi smejali, ki so me poznali tukaj na tem svetu. Pokojni Sebastijan Žepič je nam večkrat pravil, da ima tudi dnevna literatura svojo znamenitost; ko je namreč Še mlad bit, ni nikoli videl, da bi se bila kakšna reč zamotala v slovenske tiskovine, ampak vse se je zamotalo le v nemške; sedaj pa, pod stare dni, je tudi že on sam v pojedine liste rtSlovenskega Naroda" zamotal to ali ono reč, in se je vselej sladko nasmehnil in je rekel: ko nebi nič imeli, ne bi mogli nič trgati, t»ko pa imamo dosti — tiskanega papirja, in zato ga trga tO 0. Tiskanega papirja produciramo zares še precej mi slovenski pismouki, tu pa tam c»*lo preveč neumno tiskanega, ali danes se ne bodem spuSčal v razglabanje tega predmeta, tem munje, ker itak graška „Tagespost" vse take neumnosti slastno in hlastno poliže, ter jih potem z:i svoje čitateljstvo prekuha iu izda. V Ljubljani so nekateri taki fabrikanti slovenskega tiskanega papirja začeli čudno streči dopisnikom fakcijoznih listov, misleči uieuda, da bode jeden ali drugi iz njihove čete priboril si tim načinom, če ne kaj t oljšega, baietn sele': v mestnem zastopu, da bi /atim oni vladali po svo„e. — Nego „vladati" jativa v tem oziru ia kako smemo račuuati le potem na maso našega naroda, ako jo iztrgamo iz rok našega njo po novcih demoralizujočega nasprotnika. „Ubi paupertas probo habetur, ibi nec inocentiae locus est". Kako bi bilo tudi drugače! Na blagostan se zida po našej sodbi narodova morala, in na materijalno neodvisnost politično neustrašljivo delovanje in prosta beseda; kjer pogrešamo obeh, iščemo za stonj „salutem rei publicie". L i beri u s. Govor poslanca dra. Tonkli-ja. (l'o stenografi finem zapisniku.) (Konec.) „Ako bi se v Trstu pokazala potreba, bi vlada tudi tam lahko za Slovence upeljala paralelke, če že ne obstoje. Takisto bi se lahko storilo v Kopru, ako se oglasi zadostno število učeucev slovenske narodnosti; kajti samo ob sebi se razume, da ne zahtevam paralelk tam, kjer ni večje števdo slovenskih učencev. Tako se naj bi zgodilo tudi na Štajerskem. Ce bi nj. vzvišenost gospod n urni minister na gimnazijih v Celji in Mariboru upeljal paralelke za Slovence, to ne bi mnogo stalo. In če bi tudi, pa konstatujera, da imajo Slovenci tiste pravice kakor Nemci. Če država vzdržuje nemške učne zavode, se sme gotovo po vsej pravci terjati, da stori taisto tudi pri slovenskih šolah; samo če bi država sploh ne vzdrževala nobenih srednjih šol, bi se smelo zahtevati, da naj vsako ljudstvo vzdržuje svoje srednje šole. Ko pa država za Nemce skoro povsod oskrbuje srednje šole, smejo taisto tudi Slovani zahtevati, čeprav se državni zaklad s tem nekoliko bolj obteži". ,, Vedno se nam očita, da hočemo si o v en i t i. To pa po vsej krivici. Mi nećemo nobenega posloveniti, saj nećemo upeljati slovenščine tja, koder ni Slovencev. Mi jo hočemo le uvesti za obstoječe Slovence; to pa se ne pravi sloveniti, to se pravi ljudstvu pomagati do njegove pravice. Atu> bi zahtevali, da se naj ua nemških Nemcem, namenjenih gimua zijah upelje slovenski jezik, potem bi pač imeli pra vico nam kaj tacega očitati. Ker pa zahtevamo upeljavo slovenščine samo za Slovence, je to očitanje brez vsacega smisla." „ Kar zadeva Goriško in Primorsko sploh, se od Birani vlade vedno poudarja, da se mora tam podpirati n e m š k i ž i v elj. Gospoda moja ! Jaz stvar tako urnem, da se zamore kak element le tamkaj podpirati, kjer je. Poglejte pa v statistiko in videli boste, da v celej Primorskoj ni u e j e d n e nemške občine, ne na Goriškem, ne v okolici tržaškej in ne v Istri. Po tem takem on d u kaj ni nemškega ljudstva, kakor na pr. na buna ji ni slovenskega ljudstva, dasi nekaj Slovencev tu prebiva. Tedaj se more na Primorskem le oni živel j podpirati, ki je ondu naseljen, to pa so Italijani, Slovenci in Hrvatje. Moj častiti gospod tovariš dr. V i tezi ć Vam je že razložil, kam bi za- peljali taki nazori in germanizacija pod uvetom, da se krepi nemščina v Primorji." „Tuđi jaz si ne morem druzega misliti, nego, da se hoče tukaj germanizovati. Lahko ste pa Že •zprevideli, da se naše ljudstvo ne da ponemčiti; ako bi ga hoteli nemčiti, tirali bi ga k Italijanom, bi se poitalijančilo. Da pa to ne more biti v interesu države, to Vam znajo dokazati dogodki v Trstu in tudi v Rimu, ki so bili zadnji čas po tržaških renegatih inscenirani. (Oho!) Nečem tu Italijanom ničesa očitati, dejal sem že ob priliki, da so naši italijanski bratje v Gorici lovalni, kakor Slovenci, in da v zvestobi tekmujejo s Slovenci. Ko sem kazal na neke dogodke, nesem hotel napadati italijanske narodnosti kot take, nego samo razložiti, da vodi ta germanizatorični sistem v propad. Da vlada osobito v Gorici sloznost, to sem, mislim, že poudarjal. To dokazujejo tudi sklepi našega deželnega zbora in pa peticije, ki se gluse za obe narodnosti jednako." „Da pa nesmo nasprotniki nemškega jezika in nemške kulture, to Vam dokazujejo ne le sklepi državnega zbora, ki dosledno naglašajo, da ima biti in ostati nemščina kot obligaten predmet v vseh razredih srednje šole, tudi ko se upelje materinščina kot poučni jezik, nego je tudi slovensko dru štvo „Sloga" v svojej peticiji do naučnega minister-stva in do te visoke zbornice zahtevalo, da naj se piidrži nemščina kot obligaten predmet. Ako se nemščina upelje kot obligaten predmet in se raci-jonalno poučuje sedem let na realkah in osem na gimnazijih, bodo učni uspehi, tega Vas morem zagotavljati, boljši ko sedaj, ko se mladina sili učiti se nemški ne samo nemščine, ampak tudi vse druge predmete srednje šole, katere potem kratko malo ne razume. Mladina si bo potem nemški jezik bolj temeljito priučila, ker bi se je učila na podlagi svoje dobro znane materinščine". „Zagofcovim Vas, da so se meni nasproti izrekle oblasti, da je sedanji naučni sistem tega kriv, da absolvirani juristi, ustopivši v prakso, ne pozuajo niti nemškega niti italijanskega jezika. Glede na vse navedene razloge priporočam vzprejeti mojo resolucijo". (Dobro! dobro! na desni). Politični razgled. Hlof ruBsJe dežele. V Ljubljani 17. marca. Drzni'ni zbor je včeraj z votirnnjem i finančne postave za I. 1883. prenehal svoje delo-1 vanje ter se bode začetkom aprila zopet sešel v > zborovanje, ki bode trajalo letos blizu do Binkoštih. !— Včeraj imel je tudi budgetni odsek gosposke i zbornice svojo sejo, v kateri je obravnaval bud-| getni provizorij za mesec april iu pa v državnem i zboru do sedaj v/prijeti budget. Tekom prihodnjega ; tedna imela bode gosposka zbornica še jedno zboro-j vanje, da bode votirala budgetni provizorij, potem i pa nastopi tudi ona počituice. V ogrersBiem državnem zboru, kjer se Se dlje časa obravnava postava o srednjih šolah, nameravajoča jednoten magjarsk pouk, govoril je proti njej tudi srbski poslanec dr. Polit, poudar-jaje, da sloni tradicijonalna kulturna politika Ogrske na konfesionalnih temeljih. Samouprava koufesijo-nov bila je nasip in bramba proti prevladujoči držav*-nej sili, tako za druge narodnosti, kakor za Magjare. Zastonj je misliti, da se da dognati kulturna jednota z magjarskim jezikom. Načrt mu ni v interesu kulture, nego protiven razvitku narodnostij, zatorej ga odbija. Vitanje države. Odstavljen].' bulgrarskeg-a metropolita M i-letija pomnožilo je razpor mej bolgarskimi in ruskimi člani minister stva ter rodilo kabinetno krizo, vsled katere so bolgarski ministri dali svojo ostavko. Knez jo je vzprejel ter generalu Sobolev-u naročil sestavit; nov kabinet. General S ob o le v, pridržavši si prvo-sedstvo, miniutei sivo notranjih stvarij in začasno tudi finance, pozval je v kabinet princa Hilkov-a za javna dela, poljedelstvo in trgovino, Theoharov-a za pravosodje, Kvriak Zankov-a za vnanje posle, Ago ur a za nauke. Program tega ministerstva je vzdržanje sedanjega reda in izpeljava postav, ki jih je votirala kamor;. — Metropolit Miletius pa je bil odstavljen po sveti svnodi v Carigradu, ker je bil v začetku zadnje vojne samovlastno zapustil svoj okraj, ter je bil poslau v samostan Rida. Sobolev in Kaulbars ponujala sta potem metropolitu svojo pomoč in zaštit; temu utikanju v čisto cerkveno zadevo ugovarjal je najprej legat svete sjnode v Sredci, na kar je potem tudi vsa svnoda protestirala. Za nedeljo napovedali so francoski anarhisti velike demonstracije na Champ de Mars-u; ob jednem bo ta dan 21 komunistnih banketov. Mini-sterstvo je sklenilo energično postopati proti demonstrantom iu odredilo ostre naredbe, da razpodi radovedne gledalce. Najprej se bode ljudstvo trikrat z bobnanjem opominjevaio, da se naj razide; kdor ne bo slušal, se takoj zapre. Ako se nahajajo v kaki tolpi oboroženi ljudje, imela se bo cela tolpa za oboroženo. Te naredbe so vzete iz postave, izšle meseca junija 1848. Iz vogalov strgali so se plakati, kateri so častnike in vojake nagovarjali, da naj mirujejo v očigled manifestujočega ljudstva, ter da bode beli liljin prapor in rudeča zastava korakala na čelu stotisoč ljudem proti kamoram. V četrtek /večer zgodila se je v Londonu strahovta eksplozija z dinamitom v velikej novej vladinej palači, kjer je nastanjeno vnanje mi-nisterstvo n India Office. Neposredno zraven leži G ladstone-ovo uradno stanovanje in parlament. Od zunaj sledi se eksplozija le po razbitih oknih pol milje na okrog in pa po okrušenih okraskih zidovja. Znotraj pa je sila eksplozije uničila popolnem dve sobi, vse zidovje se je sesulo. Eksplozije slišala se je na miljo daleč; bila je kmalu po 9. uri. V spodnjej zbornici govoril je ravno Gour-ley; kar nastane potres, ko da bi se hiša dvigala v zrak. Vse skoči iz sedežev; mnogo poslancev plane na ulice, Policija takoj zapre vse sosednje ulice ter preišče vse sosednje hiše, pa ne najde sumljivega človeka. Na licu mesta moralo so je, kakor je pokazala preiskava, mnogo dinamita položiti na polico pred okno v pritličji; k sreči ni nobene hiše nasproti, in to je omečilo pretres. Vsi listi pravijo, da je ta zločin delo feuijancev. Pretečeno sredo izjavil je Gladstone, da ne more vzprejeti Parnell-ove billi o zemljišči in Sexton je ni to dejal, da Anglija nikdar ne stori nič za Irsko, predno se ne zgode gro zo vi t o s ti. Dalje v prilogi. iv tako lehko, to je že spoznala iu rekla svoje dni Vakanovičeva TonČika iz Podčetrtka doma, ko je stanovala in vladala še v banskih dvorih, in ona bo to vedela, kakor nobena druga. Ko je namreč v tistem času hodila naša štajerska zemljakinja pregledovat samostan milosrčnih sester, je rekla ravno pred vratami, ko je odhajala, zbranim sestram v tečaju jezičnem: „Ach, das Re-gieren ist so schvver!" in sestre so se čudila temu izreku, a „Agramerica" je precej sledeči dan prinesla notico na prvem mestu mej domačimi stvarmi iu je pisala: „Ihre Excellenz die Prau Bunallocuratenen-tiu hat gestern das Kloster der oarmherzigeu Schwe-stern mit ibrem Besuche beehrt", čeravno naša de-želanka ni bila nikoli prevzvišeua, ampak samo presvetla je bila en čas. Ko bi naši malkontenti v Ljubljani vedeli, kako je zares težavno „pametno- vladati, če tudi le na magistratu, ne bi pisali slovenskih uvodnih elanko? za „Tagespost" in „Deutsche ZeitUug", ampak šivali bi hlače, pilili deske, prepisa vali bi pravde pri advokatih in bi si s tem načinom pošteno služili svoj vsak- danji kruhek, tako pa želijo le vladati in vladati, čeravno še neso skusili, kako je to težavno. Ton -, čiko, ki je iz Podčetrtka doma, naj vprašajo, ona jih bo podučila, ona jim bo povedala, kar ve iz lastne svoje prakse. Štajerski nemškutarji morajo plačevati dober denar za celjskega lisjaka, kranjskim nemškutarjem ni treba nič plačevati, ker jim naš« literarni prole-tarijanci služijo zastonj. Če vam še povem, da se mi ne zdi umestno citirati Gregorčičevih besed na čelu VII. poglavja „Luterancev", ker se Gregorčič in Knafelj, ki je služil za kočijaža, v nobenem pogledu primerjati ne smeta, sem vara zadosti povedal, samo vam še imam oznaniti, da je v „Narodnih Novinahu že mrtev Grušnicki, da ga je namreč ustrelil Pečorin, in da potem kmalu pride „konec". Veselite se, drugovi pod črto; na noge tedaj : Bolhober, Krotanov, Miiliolj, Nivalis, Ahasver Noli, l'ublicus, Emil Leon, Justus et Nis Vodoran! S p eeta b i li s. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. n. Knežna Marv. (DaUe.) Stal sem pred njo. Dolgo sva molčala. Njene velike oči, v katerih se je izraževala žalost, iskale so v mojih iskro upanja; zaman prizadevala so se smejati njena ustna; njeni nežni roki, ki jih je položila na kolena, bili sta tako bledi in prozorni, da se mi je smilila. — Knežna, rekel sem, vi veste, da sem se bil malo pošalil z vami ? ... Vi me morate prezirati. Njena lica polila je rahla rudečica. Nadaljeval sem: — zategadelj me tudi ljubiti ne morete . . . Obrnila se je proč, oprla se na mizo, pokrila oči z rokami in zdelo se mi je, da bo jej v očeh lesketale solze. Dopisi. 'š* Barja 16. marca. [Izviren dopis ] Že bode marsikateri znanec naših močvirskih zadev mislil, da je Podbnjskj s svojim načrtom tukajšnjim posestnikom po polnem ustregel, kajti skoro noben list ni prinesel o tem ni besedice. Le dunajski ilustrirani kmetijski časopis je po nečem močvirskem ženiji prinesel pohvalno pismo o tem delu in njega načrtniku. Čitatelj „Slovenskega Naroda" je dobil s poročilom v št. 130 preteklega leta nekakšen okus o tem imenitnem načrtu, katerega je zastopuik močvirskega odbora že pri sprejetji navdušeno hvalil, menda omoten od zatvorniškega z belo barvo na temno-modri papir risanega načrta. Tiho je bilo občinstvo, tiho z navadno neob zirnostjo deževalo je po močvirji, čestokrat bila je planjava zalita in bode še, dokler doba usdjencu ne odteče. — Načrt o zboljšanji močvirja se je proti pogodbi poslal miuisterstvu, ne da bi o njem poprej močvirski odbor svoje mnenje izrekel. Ostale načrte, v zabojih s ključavnico zaprte čuva kakor cerber močvirski načelnik, boječ se, da bi teh stvarij kak drug, ki nema niti toli izvede-nosti, niti toli zaslug za usuševanje barjanske latvice ntgo on, ne pregledal in nedostatnostij pred svetom ne razkril. To tihoto prodrl je odbornik v sejah od 9. avgusta in 16. novembra 1882. leta. Taisti odbornik, ki je grajan skoro v slednjem poročilu močvirskega odbora zato, ker v vsakej glavi razvijajočih se talentov zapaziti ne zamore, kritikov al je samovlastno postopanje pivomestnikovo, ker je proti določbam pogodbe, odbor prezirajoč, načrt brez odburovih nasvetov si. miuisterstvu poslal. Poročal je ta odbornik, da načrt ne velja, posebno kar se globeuja cesarskega grabna tiče, zato ker je videti, da je na-črtnik samo zatvornico pred očmi imel, ne pa resničnih razmer v teh krajih, — da bi se dalo pri tem delu prihraniti nad 400.000 gold. — vrhu tega bi ee pa struga za odtok veliko bolj ugodno uravnala, izognivši se vsakoletnih stroškov za vzdržavanje drage zatvornice, pohištva za paznika, ter stroškov za plačo paznika in dveh pomagačev. Dalje je oni odbornik dokazal, da je treba strugo skozi mesto najprvo globiti iu uravnati, zato ker jej je tukaj s sedanjimi zgradbami skrajni prostor odločen, da se pa da potem, ko se je korist za odtok barjanskih voda v tem požiralniku dejansko opazila, cesarski graben po potrebi predelati. Da bi se pa načrt Še bolj pretehtal, zahteval je oni odbornik s štirimi druzirni, da se skliče seja, — a to brez uspeha. Slavno ministerstvo za kmetijstvo poslalo je te dni odlok, kateri se z zahtevami onega nepokoruega odbornika po polnem strinja, da se namreč struga skozi mesto najprvo iztrebi, cesarski graben naj se pa po priloženih prekrojih uravna, a brez za-tv or n ice. Slava ministerstvu, katero ima svetovalce, ka teri se ne boje" pri tako važnih določitvah koristi zatrtega kmetovalca zagovarjati. Ta določba jasno kaže, da so zatvorničarjein in njih pristašem časi odklenkali. Toda Uonec zaprekam še ne bo, kajti čuje se, da mislijo meščani zoper globenje struge skozi mesto nasprotovati, boječ se, da ne bi pri tacem početji razpokana in razhrebaua poslopja v strugo zdrsnila. Tako nasprotovanje izvira pač le iz strankar-8tva, ker nobeden previdni ne bode trd d, da bi pri denašnjem razvitku tehnike te zapreke bile nepremagljive. Čudno znamenje časa bilo bi to, ko bi se iz ničevih uzrokov zadrževalo zboljšanje sveta, ki bi potem stokrat več vreden bil, nego so poslopja vredna, ki so le v domišljiji nekaterih v nevarnosti, ako se struga globi. Zakaj se vender ti možje stavbi obrežnih zidov ne ustavljajo, ali bi tu ne bila ista nevarnost za \ oslopia? Zgradbi odtoku močvirskih voda neugodnega obrežnega zidovja se nihče ne ustavlja, zato, ker je to v prid Ljubljančanom, a zavpije se takoj, ako so kako delo prične, ki je tudi kmetu ugodno: — hiše se bodo pogreznile, meščan si ni življenja svest! Nadejati se je, da bode glas previdnih meščanov tu kakor v druzih zadevah nadvladal in pomagal kmetskemu okoličanu do njegovih pravic, ter da bode le-ta, kakor doslej tudi za naprej pri slav nem ministerstvu v taedi in jednacih zadevah pomoč dobival. Vsekako bil bi pa za mesto skiajni čas premišljevati o tem, kako po obrežji se razli vajočega smradu se iznebiti, ter kako po vzgledu druzih mest urediti strauišča in njih tre bije nje, da se ne bi več v dimu pridnega močvirni iskal uzrok, da mestne prebivalce tako pogosto obiskujejo epi-demične bolezni — in da bi se uvidelo, da nakopiče-vanje človeških odpadkov v poslopjih iu v obližji kuži in ostruplja zrak iu vodo. Skrajni čas bi pa vender že bil, da bi mesto pomislilo, da struga Ljubljanice ne drži skozi mesto samo zato, da voda izpira bregove in odplavlja odpadka, temveč struga je radi zgoraj ležečega sveta, ki ima pravico do odtoka, gotovo starejšo nego meščan, ki je s tem, da se je zoper sovražne nnpade utrjeval, kmetu svet umh'kužil. Še se zabijajo koli za kopeli v strugo, kakor nekdaj za obrambo, obrežno zidovje se stavi ter struga po moči /asipije, kar odtoku gotovo ne koristi, a nadejati se je, da se bode tudi to pre drugačilo. Buri on. Domače stvari. — (f Prevzvišeni nadškof goriški dr. Andrej Gol Ima yr) je danes zjutraj dne 17. marca nagloma umrl. — Rojen je bil v Radovljici 28. novembra 1797. posvečen v duhovua v Ljubljani 23. novembra 1821, v nadškofa posvečen v Ljubljani 3. julija 1855, drugi dan potem je prejel metropolitanski plašč in 24. junija bil slovesno umeščen v Gorici. — (Znanstveno preda ->an je) je jutri ob 11. uri V čitalnični dvorani. G. profesor Šuklie Čita o Mariji Antoinetti. Na to berilo opozarjamo v prvej vrsti nežni spol, ki se bode gotovo sočutno zanimal ?a osodo in tragično smrt kakor lepe, tako nesrečne francoske kraljice. — (Slovensko gledališče). Opozarjamo še jedenkiat na predstavo v pondeljek na sv. Jožefa dan, na igro ,,Cvrček". — (Ljub 1 j a n s ki mestni odbor) bo zbo • roval v sredo 21. dan t. m. ob 5. uri popoludne. Piva točka dnevnega reda, katerega prihodnjič priobčimo po polnem, je rešitev reklamacij, uloženih zoper volilni imenik za letošnje dopolnilne volitve v naš mestni zastop. — („Škratau) izšla je danes peta številka s prav ličnimi podobami. — (Izpred sodišča). Danes ob l/a2. uri popoludne objavila se je razsodba zar.uli umora kmet-skega posestnika Možine. Porotniki (načelnik O. Bamberg) so krivdo žene umorjenega l 11 pioti 1 glasu, krivdo njenega ljubimca Kovnčič-a jednoglasno potrdili. Sodišče obsodilo je oba na smrt na vislicah i/i sicer se ima prvi obesiti Kovačič, potem pa žena umorjenega. Oba trdita še po sodbi, da sta n< dolžna ; Možuia prične glasno jokati. Ko peljejo ženo iz sodnijske dvorane, reče proti občinstvu: , .Na solni dan boste videli, da sem bila nedolžna IV Ogromno občinstva je pred sodnijskim poslopjem pričakovalo razsodbe. — (Zanimljivo.) 16. t. m. lovil je v potoku Lipnici pri Kamnigorici g. A. pl. K. postrvi s trnikom, na katerem je imel za vado nutuknenegu „kapeljna" (malo ribico). Mej postrvimi, katere, je ujel, natakne se mu tudi primerno težka postrv 27 c. m. dolga. Ko vrže ujeto ribo na suho, katera je prijela za na trniku u itaknenega kapeljna, zapazi, da ima v žrelu drugo še le ujeto ribo, in ko |o izvleče iz žrela, vidi, da je pograbljena riba 10 c. m. dolga postrvica. Tedaj se razvidi, da je postrv prava riba roparica, in da celo svoj zarod žre. — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v 20. dan t m. začenši o 8. uri zvečer svoj redni zbor. Spored: 1. Poročilo tajuika o poslednjem zborovanji; 2. in 3. berili g. cand. prof. K. Štreklja: O Fedorji Mihajloviči Dostojev-skem (II.) in: „0 začetkih, katere ljubi narodna pesen, posebno slovanska"; 4. Slučajnosti. Lokal: Kaisers Restaur. III. Ungarg. 27. V to zborovauje prijazno vabi ude in prijatelje društva odbor. — (Razpisana je služba) učitelja vero-nauka na c. kr. nadgimnaziji v Rudolfovem. Plača na leto 1000 gold., službena doklada 200 gold., s pravico do kvinkvenalnih doklad. Prošnje do konea aprila nu t. 1. na deželni šolski svet kranjski SNa zdravje! P. n. gospodje društveniki „Sokola" in čč. gospodje pevci vabijo se najuljud-„Sokolov" jour-flxe, kateri bode danes 17. t. m., zvečer Ob VjO. uri v gostilni „zur Bi e r q u el i e u (Fraii-covo nabrežje). V obilo udeležbo vabi odbor ..Sokola '. Telegrami „Slovenskomu Narodu4: Gorica 17. marca. Goriški nadškof Golima}'r danes ob 4 uri zjutraj umrl. Pariz 17. marca. Luise Michel pobegnila je v Švico. Poročila prefektov z dežele jako povoljna, mir in red ni nikjer v nevarnosti, vender so se povsod ukrenile varstvene naredbe. London 17. marca. O prouzročiteljih eksplozije se nič znanega. Vlada razpisala je 1000 funtov šterlingov za objavo, po katerej bi bilo možno prijeti zločince. Novi York 17. marca. Vodji ekstremnih Fenijancev Rossa, Scheridan izjavljata, da eksplozija v Londonu, čin Fenijancev, je le začetek druzih večjih dejanj. — Oh moj Bog! mrmrala je s tako slabim glasom, da sem jo jedva slišal. To je bilo neznosno; še jedno minuto — in pai bil bi k njenim nogam. — Vi vidite tedaj sami, nadaljeval sem s trdnim glasom in posiljenim smehljanjem: vi sami vi- Jedno uro pozneje peljal sem se že a tremi konji iz Kislovodske^a. Nekai vrst od Jesenkova zagledal sem pri poti svojega mrtvega konja. Sedlo mu je nekdo odvzel, najbrž kak kozak, mesto sedla sedela si.', ua njegovem brinu dva krok rja Izili hnil sem in obrnil se proč . . . dite, da vas ue morem vzeti. Ko bi vi to tudi že-, \n Z(jaj v t.j lalostnej trdnjavi zamislim se leli, bi se kmalu sami kesali. Moj pogovor z ma- večkrat v preteklost in poprašujein se, zakaj da terjo me sili, da vam vse to tako osorno in odkri- n.>sem nastopi! pota, ki ga mi je odkazala oaoda, tosrčno objasnim; upam, da se ona moti; vi lahkojkje,. Dj oi| na§,.| {[\]0 veselje in dušni mir ... Ah preženots to zmoto. Vi vidite, jaz igram v vaših L, ko živijenje ni zame! Jaz sem kakor mornar, ki očeh najgnusnejšo iu najtužnejšo rolo, in to sam je rojeil j„ jzrejeii ua kakej tolovajskej ladiji: vajen priznavam — to je vse, druzega ne morem storiti j viharjev in bitev, žaluje na suhej zemlji, naj bi e za vas. Kakeršno slabo misel bi vi tudi imeli Ojaprehajhl tudi po Daj lepše j dobravi, naj bi solnee m. ni, jaz se jej podvržem .... Ali vidite, kako 1 peljalo nanj svoje najmirnejše žarke; rajfti se celi nizek sem pred vami . . . .? Ni res, ko bi me bili ( uan kluti po motskem bregu, posluša jednolično šu kedaj res ljubili, bi me zdaj zaničevali? . . . j menje bi žajočib Be valov iu gleda v megleno daljavo. Obrnila seje k meni bleda kakor marmor; a da bi tem ua bledem prostoru zagledal mželjeno njene oči so se strašno lesketale. jadro, z začetku podobno kritjem morske čajke, in — Jaz vas sovražim, rekla je. I vedno bolj se vzdigujoče iz morskih valov in v br Zahvalil sem se, poklonil se in spoštljivo sem teku približujoče se morskemu bregu, odšel. — i (Konec prlh.) Pcziv k udeležitvi razstave izdelkov hišne obrtnije, ženskih del, starinarstva in kulturnozgodovinskih predmetov, katera se bo priredila povodom 000 letne deželne svečanosti v Ljubljani. — Da se z navzočnostjo Nj. c. kr. Apost. Veličanstva cesarja Franca Josipa poveličana slovesnost 600 letnega pripadanja Kranjske k deželam habsburške krone vredno obhaja, je za to slavnost voljeni odbor sklenil napraviti tudi razstavo v manjšej meri. Ta razstava naj bi kazala nekak splošen obris najvažnejših izdelkov hišne obrtnije, ženskih ročnih del in kolikor mogoče tudi posameznostij iz kulturnozgodovinskega razvitka, posebno iz prazgodovinske, pa tudi iz poznejših dob, če imajo zanimljive predmete, ki se ali v deželi nahajajo ali pa nanjo nanašajo. To podjetje se zamore vredno izvršiti le pod tem pogojem, da se ga resno poprimejo vsi oni, ki imajo take za razstavo primerne predmete, ali jih pa zamorejo do takrat napraviti. Posebno dobro došle bi bile podpisanemu odboru snovi domače ročne umetnije, ki bi lahko napravljale okusen splošen obraz. Zanimljivih starin, kulturnozgodovinskih predmetov, ki so s Kranjsko v kakej zvezi, predmetov cerkvene umetnije, je gotovo marsikaj v zasebnej lasti, kar bi bilo vredno, da se pri tej slovesne j priliki na splošen ogled postavi. Uljudno se tedaj naprosijo vsi domoljubi, vi-sokočastita duhovščina, vse uplivne osebe, občine, društva, zastopi, domače časnikarstvo, da delajo z združenimi močmi na to, da bi podajala nameravana deželna razstava, če tudi le v manjši meri, podučen obraz hišne obrtnije, ženskih del na Kranjskem in kulturne zgodovine dežele v teku stoletij. Kranjska hranilnica je dala na razpolaganje za to potrebne sobane v zgornjej realki. Splošna določila za oglasila in udeležitev se bodo objavila ua koncu tega poziva. Naj bi sodelovali vsi sinovi kranjske dežele, naj bi sodelovale zlasti kranjske gospe pri tem, da bi se priredila tu le v splošnem obrisu nacrtana razstava, ki bi se upletla med one slavnosti, s katerimi hoče dežela Kranjska živo izražati svojo ne-omahljivo zvestobo in udanost do Naj v. cesarske hiše, svoje veselje nad navzočnostjo našega preljubljenega cesarja. Ljubljana 14. marca 1883. Slavnostni odbor. Splošna določila. I. Povodom šeststoletnice zjedinjenja Kranjske s habsburško najv. vladarsko hišo bo priredila kranjska dežela razstavo: a) kranjske hišne obrtnije; b) ženskih ročnih del; c) prazgodovinskih, starinskih in kulturnozgodo-dovinskih predmetov. II. K udeležitvi se vabijo lastniki, oziroma izdelovalci onih predmetov, ki pripadajo zgoraj navedenim oddelkom razstave. III. O sprejemu predmetov odločuje odbor. IV. Mostnina se ne plačuje, pač mora pa stroške za prevaževanje plačati razstavljalec. Odbor bo brezplačno v razstavo poslane reči sprejel, izložil, razstavil in brž ko bo razstave konec, zopet složil. On prepusti mize in omare, kolikor jih sploh ima, brezplačno v porabo. V. Za nadzorovanje in snaženje razstavljenih predmetov skrbi odbor brezplačno. Odbor bo plačal tudi zavarovalne stroške protu ognju za razstavljene reči in bo kolikor mogoče skrbno na to gledal, da se predmeti obvarujejo pred katerokoli si bodi poškodbo. VI. Stvarem, katere so naprodaj, naj se prida kupna cena. VII. Razstava se začne 11. julija 1883 in konča koncem julija 1883. VIII. Oglasila se sprejemajo (do konca aprila 1883. Vsak razstavljalec dobi na njegovo ime glaseče se potrdilo, s katerim naj pride v teku osmih ^nij po sklepu razstave po razstavljene predmete, sicer se mu bodo potem na njegovo odgovornost in ob njegove stroške vračali. IX. Oglasila sprejema vsak dan ud razstavinega odbora, trgovske in obrtne zbornice tajnik Ivan Murnik v Ljubljani. Pismena oglasila se tudi lahko pošiljajo pod napisom: „Razstavim odbor v Ljubljani«. — X. Razstavini predmeti naj se pošiljajo raz-Stavinemu odboru od ^15. maja 1883. do 15. junija 1883. Zahvala. Slavnoj kranjskoj hranilnici izreka podpisani odbor najtoplejšo zahvalo za 50 gld., katere jo blagovolila „Glas-beni Matici" podariti za društvene namene. Za r (J 1 as bo ne Matico1* od bo r: Fr. Ravnikar, predsednik. Zahvala. Slavna kranjska hranilnica jo v svojoj plavnoj skupščini dne 8. marca t. I. volila „Narodnej šoli" že jednajstič blagodušen dar v podporo revnim šolani in ubogej šolskej mladini in sicer kakor lam zopet 00 gld. Za to zdfitno podporo se najiskrenejše zahvaljuje odbor „Narodne šolo: F. Stegnar, načelnik. TiUcI i IG. marca. Pri Slonu: Frankcnberger z Dunaja. — Schmidt iz Beljaka. — Woiler, Scbulor, Major z Dunaja — Krajnik iz Gradca. 3Da.ras.os:it2:a, borza dne" 17. marca. Papirna renta.......... 77 gld. 90 kr. Srebrna renta .... ..... 78 „ 30 „ Zlata renta.......... 97 „ 65 || f>°/0 marčna renta......... 92 „ 80 „ Akcije narodne banke . ..... 831 „ — „ Kreditne akcije...... 297 „ 50 „ London . ....... 119 „ 7f) „ Nnpol. .......... 6 ; 487, „ (J. kr. cekini. ...... . . 5 „ t»4 „ Nemške marke ..... 58 „ 60 „ 4°/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 118 . 75 „ Državne srećke iz 1. 1864. 100 „ 167 „50 „ 4°/Q avstr. zlata renta, davka prosta. 97 „ 90 „ Ogrska zlata ionta 6°/0...... 120 „25 „ „ 4°/0...... 88 „ 60 „ „ papirna renta 5°/0..... 86 „ 80 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, obltg. . . 103 „ — „: Dunava reg. srečke r>°/0 . . 100 gld. 114 p — „ Ztmlj. obč. avstr. 4*/» /« zbiti zast. listi . 116 „ 75 „ Prior, onlig. Eli/.abetino zapad, železnice 10;i „ — „: Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 104 „ 75 „. Kreditne srečke......100 gld. 170 „50 n Etudolfove srečke.....10 „ 21 „ — „ Akcije naglo avstr. banke . . 120 „ 115 „75 „ Tramm\vay-dništ. velj. 170 gld. a. v. . 228 - 50 . Žalujočega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je vsouiogoenemu Dogu dopadlo, našo iskreno ljubljeno mater Marijo Košeak, posestuico v Stranski Vasi. danes dopoludne ob 3/4 na 8, v 57. lotu njene starosti, po dolgi in hudi bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, pozvati na oni boljši svet. Truplo predrage umrlo se bode preneslo dne 20. marca iz lastne hiše ua pokopališče pod-družnice sv. Mihela na Grosupljem. Sv. uiaSe za ranjen se bodo brale v pod-družniei sv. Mihela. Drago ranji-o prportčaino vsem prijateljem in znancem v blag Bpomin. V Stranski Vasi, dne 7. marca 1883. Kit; Žalujoča rodbina. Ravnokar je izšlo: „Oesterreich und die kroatisehe Frage". Cena 60 kr., po pošti 55 kr. „Was bringen uns die neuen Steuer-vorlagen des Ministeriums Taaffe?" Cena 10 kr., po pošti 15 kr. ter se dobiva pri (155-3) Iv. (jioiitiiii-ji v Ljubljani. Ravnokar začela je izhajati: „Electro-technisclie Bibliothek", razpravljajoča ves obseg uporabljive elektrike s sedanjega stališča, s kakimi 1000 podobami. Izšla bode v 60 zvezkih po 30 kr. Naročnina so sprejema ter se dobe že prvi vezki in prospekti pri Iv. (piloiitiiii-ji v LJubljani. Tudi je izšel že drugi zvezek (159—2) Krajčeve „Narodne biblioteke". Zahvala. Pred tremi leti zavaroval se je moj brat gospod Emil Rak za življenje na štirinajst tisoč frankov v prid svoje hčere pri zavarovalnem društvu „Tlie Orcsliam" v Londonu, Kot varuh mladoletne hčeri dobil sem od glavnega zastopnika v Ljubljani, gospoda Guldona %eaclika zavarovano vsoto brez vsakega pridržka, zato temu zavodu izrečem javno zahvalo ter ga vsakemu toplo priporočam. Maribor, dne 14. marca 1883. (163> Med. & Chlr. dr. Amand Rak. Ljubljansko telovadno „SOKOL" razpisuje mesto telovadnega učitelja. Oglasila izvolijo naj se pošiljati najdalje do 15. maja t. 1. podpisanemu odboru, pri katerem je mogoče tudi na tančneje o tej zadevi poizvedeti. — Znanje slovenskega jezika neobhodno potrebno. V Ljubljani, dne 16. marca 1883. (160—1) ODBOR telovadnega društva „Sokola" v Ljubljani. V najem odda se takoj itaouna z blagom vred na štiri leta na Raki pri Krškem ua Dolenjskem, na lepi priliki pri farnej cerkvi. — Več o tem pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (165-1) Gospodu Franu Iv. Kvvizdi, o. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. Prosim Vus, da mi pošljete Vaših poznatih in po meni £*' mnogo let z iarednim uspehom rabljenih preparatov spodaj naznanjeno množino. Veseli m■«, da vam morem ob tej priliki izreči svojo priznanje in zalivalo za Vaš Svinjski prašek, ker se je z njim vso moja svinjska oyrUaiia, ais-t) ► Marijin trg, tik frančiškanskega mostu ► Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. r* Služba živinozdravnika 11 razpisuje se v trgu Nunnrlje pri Jelšah CSt. Marein bei Erlaehstein) na dolenjem Štajerskem za okraj Smarijski. Letna plača znaša 200 gld., zraven pa je tudi dovoljno privatnega posla in zaslužka. Prošnje, katerim morajo biti priložena tudi spričevala o predpisanih skusnjab, dokaz, da zna prosilec nemški iu popolnem dobro tudi slovenski, naj se pošljejo do 14. »prilik A. I. na podpisani okrajni zastop, kateri je tudi pripravljen obznaniti ostale pogoje itd. Služba se ima nastopiti tO. maja 1883. Ols:ra0n.i zastop ~v Šm. auri j i, dne 11. februvarja 1883. (143—2) Načelnik : Andrlnh s. r. Semena. Po najnižjej ceni se dobivajo mnogovrstna zanesljivo kaljiva semeun, kakor: velikanska živinska pesa, rumena in rudeča, okrogla in dolga; travina, poljska m vrtna semena in gips za deteljo. Postna naročila e« bitro isvrftujejo, kakor se tudi druga semena brez oziru na dobiček preskrbe pri Peter LasKiiik-ii, (%-—5) trgovcu m posestniku v Ljubljani. ■SJ lz llumbur^si Ml poštnine prosto i zavitkom vrni,»kakor ziiano,_rcelno, dobrodišeče blago, v vrečicah J8F~" & kilo {>o poštnem povzetji. Gld.ft.V, Rio, fin, močan............ 3.45 Santos, izdaten, močan......... B.60 l u ha, ff., zelen, močan......... 4.10 Oylon, višnjevozclen, močan....... 5.— Zlat .lava, izredno tiri, mil........ 5.20 1'ortorico, delikaten, okusen....... 5.40 Perl-kava, jako fin, zelen........ i) 0i> Java, močan, delikaten......... 5.05 Java L, vzgledno fin.......... 7.20 a Al'«*« Perl-Mocea, ognjen . . ...... 4.45 Arah. Mucca, pravi, plemeniti....... 7.20 «** Posebno priljubljena okusna Ntainhulska kavina zmes............... 4.70 ,* per lcilo: [g Gong0| fin.............. 2.30 ■ Souchnng, fin . ........... H.50 X Obiteljski taj, izredno fin........ 4.— * Kiž, izredno fin, pr. Ti kilo........ 1.40 - Perl Sago, pravi, pr. 5 kilo....... 1.00 *£ Cenilniki o kolonijskem hlagu, spirituozih in de-likalesah gratis in franco. (l.r>l — 1) A. II. VAilingor. Hamburg. Lepi, dobri in ceneni so I I trdi ali pa mehki, črni, rnjavi ali sivi, v naj mnogo -vrstuejšili, najnovejših oblikah, od 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 20 kr. Potem najnovejši, najfinejši svilnati oilindri po 4 gld. 50 kr., najnovejši, najfinejši Chapeaui Claque-i po 5 gld. 50 kr. 1 (133-5) pri 1 j A. M»M*MŠSOZM€-ig9 l I v Ljubljani, Glcdaliččno ulice št. 6. | ■QH**BM^IM**Zva««Bz««^Bz«**zV^Me^BaVBT Usojam si p. n. imam v prodajamici občinstvu ponižno naznanjati, da Tereek & Nekrep, m» Mestnem trgu 6t. IO v J-.Jnt>ljuni, asortirano zalogo kraHuih iu .iobrili dobro 1 i 4 4 Roolna razprodaja. Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalniee sem primoran v času od 1. do 31. maroa po Jako znižanih cenah razprodajati svojo bogato založeno blago, obst<»ječe v papirnih izdelkih, albumih, mapah, muzikalijali, galanterijskem blaga, kup-čijskili knjigah iu noticah, spisih za mladino, slikanih iu molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in šolo, osobito kmetske roiove (bagerle), nt* pol sudelaue vozove, lepe »»nI itd. in prodajem jih po prav niz-kik cenah. Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanda o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago so daje popolno poroštvo. Priporočam se v obila naročevanja. Spoštovanjem (48—4) Fran Šiška, kovaški mojster v llraatji. \ Pivovarna bratov Kosler-jev. j i 4 marčno pivo v zabojih po 25 iu 50 steklenic so dobiva iz (83—6) J ALOJZIJ MAYER-jeye 4 zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. | slikali z oljnim tiskom, fotografijah, črn i lah itd. itd. (121—m Karo! Till v Ljubljani, poleg Hradeckv-jevega mostu. V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni. iz znane razposiljalno trgovine Ko bori l%.«t|»-li«>rr. 9l;unbiirg. v vrečicah po 4S/« kilo prave vsebine ine brutto 5 kil za ne tt o-te/o' z všteto poštarino in zamo-tanjem po poštnem povzetji. Avst. vr. Rio, močen..........gld. U 25 Domingo, okusen ......„ 3.60 Santos, jako moden, lep.....„ 3.75 Java, svitlozeb n. droben, močen . . „ 4.10 Cuba, temnozoleii, jako droben, močen 4.45 Java II., zlatorimieti, jako drobcu, oinle- deu.....'.......„ 4.90 Java L, zlatorumon, jako fin .... 4.60 Perl-Mocca, fin, zdaten.....„ 4.7r» Ceylon, modroselon, plemenit ... „ 5.80 Ceylon, Perl-, Izredno fin .... „ 5.40 Menado, jako finega oku sa .... o.o.i Mocca, pravi arab., lepodišeć ... „ 6.45 Priporoča so zmes: Oevlon. Perl z Javo 1. — Vse čibarne vrste kave so prerešetane in izbrane, tedaj proste pralni in črnih zrn. — O rednosti mojih pošiljutev dobivam sleherni dan naj pob val ne j ša (l !">:* — l) prlsnanja. Neposredni kup — največja varčnost! j>i*. Poppaova Anatherin ustna voda in Popp-oi vegetabilni zobni praieii so najbolj priljubljena in najboljša čistila za zobe, da se ustje iu zobovje ohrani čisto in zdravo. Gospodu «lr. .1. l*opp-u. e. kr. dvornemu zobozdravniku na Dunajl, I., Hognergasse št. 2, Prosim Vas uljudno, da pošljete s poštnim povzetjem koj po prihodnji1) pošti na mojo adreso 1 sklenioo Vaše lekovite anatherin ustne votle in pa 1 škateljico Vašega izvrstnega ri'!/itn//ifiiriyr, .liti. nI. Trnkoozv, E. Birschtts, dalje, pri trgovcih Ant Krisper. Kd. Mahr, J. Kariuger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassuik, Tereek & Nekrep; 0 Postojni: A. beban, lekar; r Šlcofjej Istfci: <'. Pabiani, lekar; 0 Kocevji: J, Hraune, lekar; na Kr-itettn: F. BOmehek lekar; t Iih-iji: J, \Vartn, lekar; 0 Kranji: K. Savnik, lekar; 0 /litiji: J. BenOS, lekar; 0 Metliki: Fr. \Vacha, lekar; r Korem mestu • I). Itii-zoli in J. Bergman, lekarja; V Trebnjem: J Ituprocht, lekar; v liadorljici: A. l{ol»l»'k, lekar; 0 Kamniku : .1. Močnik, lekar; v Crnomtji: J. Illazek, lekar; r Vipavi: V. Kordas, lekar; p 1'ontajlu: P. Osaria, lekar. i>un:ij! X3sn-is-i se lična mizna oprava iz čistega, najfinejšega nnglo-br'tlHk«'KW nr«'bra, (katera je veljala prej več ko lO ftl.)« in dobi vsak naročnik pismeno garaneijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezaloin, 6 pravih anglo-oritanskili srebrnib vilic, 6 masivnih an^lo-hritaiiskib srebrnih žlic, 6 finih unglo-britHkib srebrnib žlici.-. 1 teška anglo-britiška srebrna zajemalnica za juho, 1 masivna anglo-brltiika srebrni zajeinabiiea za mleko, 6 izvrstnih anglo-brltlikih srebrnih nožnih i>odstavkov, 6 masivnih anglo-brinških srebrnib žličic za pojužnik, 6 pravih anglo-britanskih srebrnih vilic za pojaznik, 1 Izvrstna posodi, a ZS poper ali sladk<»r, *> lepili masivnih čašic za jajoa, 6 nsijtinejšib anglo-britanskih srebrnib žličic za jajca, 1 krasen' anglo-britaii.sk srebern podstavnik 30cm. lg, 8 krasne najliiicjše skledice za sladkor z visokimi nožicami, 1 cedilo za čaj, najboljše vrste, 'J izborna namizna salonska svečnika, Ol kosov. V doka/., da moja anonza nij *l«>|»;tr*Bt», se tu javno obveženi, tla vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj. Kdor hoče tedaj za BVOJ denar dobiti dobro in solidno blago, ne pa kako šušinarijo, ta naj se, dokler je Se kaj v zalogi, zaupljivo obrne ua J. H. Rabinovitz-a, Dunaj, Central Depot der anglo-britischen Silberlabrik, 11., SchifT-amtsgassu 20. Sii.ix.il>.i prašek za tako orodje BO tudi pri meni dobiva. Cena ikatetjoj 18 kr. (74—6) Filijale: v Parizi, Londonu. J. R. Pavlin, I -v T ^ j ii l> 1 j & 11 i , pred SŠlcofijo št. 1. poprej J. Weidlioh, vulgo pri Voglu, priporoča svojo na novo upravljeno kupčijo s špecerijskim blagom, očiščene rozine, olbebe, mandelne, fino ztrd, najfinejši Jamalka rum in čaj, zalogo vsakovrstni- moke iz najkrepkij.se banaškc pšenice iu slovečega mehaničnega mlina, najboljšo ajdovo moko, fino maslo in mast, vsaki ršna semena itd. itd., vse po najnižji oenl ter s pušteno postrežbo. Naroobe se najhitreje in skrbno zvrsujejo. — Za obilo obiskovanje se udano priporoča. (161—1) Bergerjevo medicinično priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Berfrerjpvo milo it. smole ima 4«"/u koncenrr. smole is lesa ter so stvarno od vsega dmzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekaujeoju iso|gne9 zahteva naj se odločno Itergerjevo milo i*, smo.. ««H se pazi na znano varstveno marko. Pri trdovratnih poftuih boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s> vedno aamo Ilergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemski* ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot mllejHe milo iz it»o - za odstranjenje vseh tBci-islosHj na polil zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno koainetično uiilo m umi-vanje iu kopanje pri vsakdai j«J rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 86% glicerina ter fino diši. (44_5j Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred — Glavno zalogo Ima lekar G. II 12 I, li v OF/IVI. V zalogi v vseh lekarnah cele drŽave. €>ln>viie naloge na imajo: V lijutiljmii pri gg. lekarjih J. Svoboda, O. Piccoli, W. Maver in J. pl. Tmkoczv. V Koi-evJI. J. P run ne. V KrAkem .1. Do me ker. V Idriji J. VVarto. V Kranjl K. Savni k. V Liliji J o s. H ene A. V Novem mestu D. RizZOll. V llndotljiel A.Roblok. V Vipavi A. Konečnv. Dosežena ozdravljenja jetične bolezni, občne slabosti, slabeli prebavljenja in teka, kašlja, bolezni v grln, želodci, prsih in plurali z Ivan Hoflf-ovimi sladnimi preparati, z jedino pravim Rvam IloiT-ovim gladnim zdravstvenim pivom, sladno zdravilno čokolado in gladnim] bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki izumiteljeve sliko. 0. kr. d\ ornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu I vunu lloir-ii, kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, »n Ilunaji; tovarna : (jirubenliof. Itratuiei struNS«- 2, eoiii|»loir in lubrisan Ealosu: Ciruben, ItrOmierNlrasMC 8. Vaše blagorodje! Herlin, HI. oktobra 1882. Ko se nsjiskrenejio znhvalnjera Izumitolju Iv. Boff-ovih sladnih Izleo« kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku muogib vladarjev, g. Iv. Ilofl'-u V Derolinu, storim to zato. ker mi jo z njegovo srečuo iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da sem občutil y prsih neko telo ki me je hotela končati. Vetrno op istiejo mi je bilo. Ko hc je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje., svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s sladnim izi ekoin Iv. Holl-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-Bvetovanimi zdrav ili. Pa jodva je preteklo meseo dnij, ko Je bil le moj život kar (spremenjen; novo življenje mi je vzhajalo, oltčutil sem ne popisljivu olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno bole/.nijo. Naravnu, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, sedaj sem zdrav Polog; svojemu zdravniku zahvaljujem se le Iv. IlolVu za svoje zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu! 1%'. %iegeubei.*i, zasebnik, Untcr den Linden 78. Opno Prsvemu Iv. Iloff-oremu .vladnemu ztlrurilnenm piva: steklenicam »UrJIlG »;•()«•, -j8 steklenicam 12 68 gld, 68 steklenicam 95*48 gld.— Od L'J steklenic više prosti dovoz v hišo. Pošiljatto izven Dunaja: Vi steklenic 7-26 tfld, 2H steklenic HtJO gld., 58 steklenic 2«J 10 gld.; % kile ttladne čokolade 1. 2M0 gld., II. pdO gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek »HI kr. (tudi in 1/i zavitka). Izpod H gld. .se niie.su ne razpošilja. <;iuvne zaloge r Ljubljani: P. Lassnik, trgovec; v Celji: J, Kupierschmiod; v Mariboru: F. P. Hollasek; v Gorici: (i (.'hristolblotti; v Peki: N. Pavačie; v Ptuji: J. Kasfmir, V. Belliozohegg; v Triiči: P, Reitnarek in pa po vseh večjih lekarnah po deželi. (.26—10) ms J Filip Zupančič, * stavbisaski mojster, )K "v X^j-a_"blna,m.IT ISir3CLSlssL cesta, št- ±©„ }|t£ pr poroča se prečastlti duhovščini in cerkvenim uradom, slavnim župan-\lt stvom, Čestitim hišnim posestnikom in s'avnemn občinstvu v izdolova-m nje načrtov in proračunov vsaeega v stavblnsko stroko upadajočega dela, kakor tudi za Izvršitev rasnih stavb in poprav pri poslopjih." Vsa W dela izvršuje solidno, hitro in po oeni. (51—5) A. KORSIKA, umilni in ir-^ni vi*liiH,f V X-iJTJL"tol3SlIlI. Udano podpisani priporoča se slav. p. n. občinstvu in svojim častitira naročnikom za izdelovanje ukusnih, raznovrstnih šopkov in vencev Tudi priporoča SVOJO bogafo zalogo V trakov v vseh bojah in kakovostih, v svili in atlasu, z nspisl in brez njih, katere i/delujo najelegantneje in najhitreje skoro po tovarniških cenah. Na dalje se dobe pri njem tudi frišna semena, potem razovetene in olepSevalne ovetioe itd. ter vse v to vrsto spadajoče stvari Cenilniki razpošiljajo se na zahtevanje franko in brezplačno Z odličnim spoštovanjem (141- 2) Alojzij Korsika. C. kr. konc. Korneuburški živinski prašek za konje, govedo in ovce Frana Iv. Kwizde v Korneuburgu, c. kr. dvornega založnika iu okrožnega lekarnarja. V konjuinloah NJ. Veličanstev kraljice angleško in pruskoga kralja, oesarja Nemčije in mnogih visokih oseb z izredno dobrim vspehom uporabljen ter odlikovan s kolajnami v Londonu, Parizu, na Dunaji, v Monakovem ln Hamburga. 'Pa prašek rabi za pičo pri rednem pokladanji vsled dolgoletno i/.kušnje pri zlabemi tekn, i»rl|>u>ićHtiJi krvi, za pohol|nmu|«> mleka, kot preservatif za težave pri dihanji in prcbavljenji, podpomore močno, da se živina ubrani kužnim boleznini in brani živino pred bezgavkami in črvičenjem. Gospodu Franu Iv. Kwizdi, e. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. V pospeševanje dobre stvari Vam poročam, da že mnogo let sem uporabljam z ■iaJ»reeu<>JMiiu uspehom Vaš po \sod znani c. kr. bone. korneuburSki živin-Hki praAeu. da svoje konje obvarujem nevurne Hiuollke, ki se v teh krajih pogosto in perijodično pojavljajo. Kavno tako uporabljam tudi s SMSjbolJitlSl uspehom Vaš c. kr. prlv. resUtUeljsKi iinitl za konje, posebno po hudi. utrudljivi Ježi, v okr«'pe*tnjt> kit. Daruvar. €»roi* Junkoviea. <:..^podu Franu Iv. Kvvizdi, e. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarja v Korneuburgu. Vaš korneuburški živinski prašek rabil sem dolgo pri svojej velikej cedi v najeti svicariji", posebno predno so krave telile, in sem dosegel izredne uspehe. Letos pa sem bil prenehal s tem krepilom, In moram lallbog priznati, da so zavoljo tega opu&eeuju mnogo kravo težko telilo in se čistile, kakor tudi molža ni bila letos vzlic boljšej kluji t.-.ko izdatna, ko prejšnja leta, ko sem poklailal Vaš korneuburški živinski prašek. Da se v prihodnje ognem takim boleznim, Vas prosim, da mi takoj pošljete 70 zavitkov Vašega živinskega praška. Se.bcrsdori', dne 22. decembra 1877. Josip SRebraek. Izvirno pravi se dobiva: vG15) V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lekar; II. L. VVencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. Vt'elji: A. Marek, lekar; J. Kupfersebmied, lekar; lvarol Krisper; Fran Janesch, \' Krškem: F. BOhmscheS, lekar. V Kranj i: Karol Savnik, lekar; Karol Puppo. V Tržiei: Otto Maly, lekar. V VVietingu: W. K«nig. Kaze' teh so zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, kateio se časih po listih oznanjajo. Da se ogne ponarejat vam. prosim, da se pazi na to, da ima vsaka etiketa moj podpis rudeče barve. Kdor mi ponarejalea moje zavarovane znamke tako skaže, da ga morem tožiti, dubi do -'»oo Kld. nagrade. Udateij m Odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4*