Direktor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ST. 39 - LETO 5^ - CEUE, 28. 9.'95 - CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič i lodstvoSplošnebolnišniceCelje oporeka navedbamvvročitemi.Še vedno vroča te^^ StečajvLaškem,stavkavVelenju, \ nezadovolistvovlmDulsu...Strani5.6.8.' Gozdneceste-vražiatema.Stran8. SLG v kraljevskem mestu in zlati Pragi. Stran 9. Slar5davna kitajska zdravilna metoda Qi gong. Stran 13. Plesni golaž. Stran 10. PopDesignbrezpevca.Stran26. Katarina Srebotnik, evropska in svetovna teniška prvakinja zakonkurencodo14let, vintervjujunastranilS. DOGODKI Župan o višjih prispevkih Celjski občinski svetniki so na svojem zadnjem zaseda- nju potrdili za 3 odstotke višje prispevke za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter odlaganja komunalnih odpadkov. Za podražitev, ki bo začela veljati s 1. oktobrom oziro- ma dnem, ko bodo podobna sklepa o povišanju prispevkov sprejeli tudi občinski svetniki v Štorah in Vojniku, so se v Celju odločili na osnovi rasti maloprodajnih cen. Prispe- vek za vodooskrbo bo tako znašal 14,38 tolarja za kubični meter, za kanalizacijo 10,95 tolarja, za odlaganje indu- strijskih odpadkov 688,95 tolarja in za odpadke drugih dejavnosti 3,42 tolarja. Hkrati pa so celjski svetniki na predlog matičnega od- bora za okolje in prostor sprejeli tudi sklep, da za potrje- vanje višjih prispevkov, skladno s tromesečno rastjo maloprodajnih cen, seveda, pooblaščajo župana Jožeta Zimska. O povišanjih pa bo moral župan poročati svet- nikom. IS V Storah o denarju Štorski občinski svetniki bodo danes v prostorih doma- če osnovne šole obravnavali fi- nančno poročilo o poslovanju nove občine v prvih osmih me- secih obstoja. Letni proračun v Storah znaša 174,4 milijona tolarjev, na prihodkovni strani so v občini v prvih osmih me- secih realizirali 75,2 milijona, na odhodkovni pa nekaj več kot 73,6 milijona tolarjev. Dobršen del zasedanja bodo štorski svetniki namenili ure- janju odnosov z Mestno občino Celje. Tako bodo med drugim spregovorili o poteku aktivno- sti v zvezi s spremembami me- ja med občinama ter se sezna- nili s sprejetjem odloka o usta- novitvi javnih podjetij, ki so ga na zadnjem predpočitni- škem zasedanju sprejeli svet- niki Mestne občine Celje. Gre za urejanje področja komunal- ne dejavnosti, v Štorah pa so se na celjski občinski svet že obrnili s protestom, da o reor- ganizaciji Javnega podjetja Komunala Celje ne morejo od- ločati Celjani sami. V Storah menijo, da bi morali - o do lan- skega decembra skupnem po- djetju - soodločati tudi v Sto- rah in Vojniku. IS Štorska podružnica SLS v prostorih KS Svetina so se minulo nedeljo na občnem zboru zbrali člani iniciativne- ga odbora Slovenske ljudske stranke v Štorah. Na zboru, ki se ga je udeležil tudi predsed- nik SLS Marjan Podobnik, so ustanovili samostojno stranki- no podružnico za območje no- ve občine Štore. SLS je tudi po reformi lo- kalne samouprave v Celju de- lovala v enotni podružnici, vendar so se člani na pobudo strankinega predsednika Po- dobnika zdaj odločili, da se znotraj novih občinskih meja povežejo v tri samostojne po- družnice za območje Štor, Voj- nika in Mestne občine Celje. Občni in ustanovni zbor štorske podružnice SLS je spremljal tudi kulturni pro- gram, v katerem so sodelovali pevci in pevke ob spremljavi citer ter Svetinska godba na pihala, za predsednika odbora so člani SLS izvolili Franca Godiclja, za podpredsednika pa Branka Mlakarja. IS Rušenje hotela Pošta Dve oa šestih aružin preseljeni - Čiščenje dvorišča - Še jeseni začasna razširitev Aškerčeve ulice Dolgo napovedovan začetek rušenja poslovno-stanovanj- skih stavb v Aškerčevi ulici 2 in 4 v Celju je zdaj končno tik pred vrati. Oba objekta, ki s svojo arhitekturo še dajeta slutiti mogočne čase preteklo- sti, a sta zadnja desetletja za- radi nevzdrževanja le še nemi priči zanemarjenosti, bosta porušena do konca oktobra. Še jeseni, če bo vreme Celjanom vsaj malo naklonjeno, pa naj bi Aškerčevo ulico razširili in z začasno asfaltno preplasti- tvijo uredili nujno potreben pas za levo zavijanje. V Zavodu za planiranje in izgradnjo občine Celje, kjer vodijo postopek rušenja obeh objektov, je po besedah Janka Trobiša vse pripi-avljeno. Do- govor o odškodnini, do katere je po zaključenem denaciona- lizacijskem postopku upravi- čen lastnik obeh stavb, je do- sežen in vse kaže, da bo pro- met po Aškerčevi ulici bolj te- koč še letos. V teh dneh so na- mreč v nadomestni stanovanji že preselili dve od skupno še- stih družin, ki so doslej še do- movale v obeh stavbah. Stano- vanjski sklad občine Celje je zagotovil primerna nadomest- na stanovanja za vseh šest na- jemnikov, res pa je, da sta obe stavbi v tako slabem in zane- marjenem stanju, da je bila primernost bivanja v teh pro- storih že dolgo pod vprašajem. Te dni so tudi že odstranili dobršen del nesnage, lesenih barak in druge navlake iz dvo- riščnega dela obeh stavb, v ob- činskih upravnih službah pa so se dogovorili za rokovnik odklapljanja komunalnih vo- dov in potek samega rušenja obeh poslopij. Za rušenje obeh objektov, Id se bo začelo takoj, ko bosta v celoti izpraznjena, bo potrebno kakšnih 14 dni do tri tedne. Po zdajšnjih ocenah, naj bi nekdanji hotel Pošta po- rušili do konca oktobra, samo rušenje pa bo kar zapleten po- stopek, saj bo treba v tem času prilagoditi tudi prometni re- žim v neposredni okolici. Aškerčeva ulica in Teharska cesta naj bi bili tri konce tedna (od sobote popoldne do nedelje zvečer) v celoti zaprti za pro- met, v tem času pa naj bi poru- šili tiste dele, ki mejijo na obe prometnici. Celjski župan Jože Zimšek pričakuje, da bodo takoj po zaključku rušenja nadaljevali z začasnim urejanjem prometa v tem predelu mesta in še jese- ni razširili Aškerčevo ulico s pasom za levo zavijanje. »Če nam vreme le ne bo preveč po- nagajalo, bomo takoj po po- stavitvi javne razsvetljave po- skrbeli tudi za začasno asfalt- no preplastitev dela razširje- nega cestišča, celovito pa se bomo ureditve Aškerčeve ulice lotili prihodnje leto,« napove- duje župan. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Šolski zakoni pon streiio LJUBLJANA, 26. sep, tembra (Delo) - Poslanci državnega zbora so po p^, j tih dneh končno »spravili^ pod streho« drugo obrav. navo svežnja šolskih zako. nov. Po dolgotrajnem in in napornem glasovanju, saj so morali odločati o več kot 400 dopolnilih, so dobila dovolj podpore vladna do- polnila in dopolnila matic- nega odbora, le izjemoma pa so poslanci podprli ka- tero drugo. Veliko razprav je bilo okrog vprašanja uč- nega jezika na narodnostno mešanih območjih, okrog načina spoznavanja religije v osnovni šoli in o predlo- gu, da bi znova uvedli nižjo gimnazijo. Nazadnje pa so se najdlje prerekali o tem ali naj država zagotovi de- nar za en brezplačni obrok hrane na dan vsem osnov- nošolcem. Sklenili so, da naj ostane po starem. Avgusta precej manj kot julija LJUBLJANA, 26. sep- tembra (Delo) - Slovenska industrija je avgusta izde- lal kar za 5,1 odstotka manj kot v enakem obdob- ju lani in kar za 12,7 od- stotka manj kot julija letos. Razlogi so verjetno v več- jem številu dopustov v tem mesecu, ob tem pa ne gre prezreti opozoril izvozni- kov o njihovih težavah. Devizne rezerve LJUBLJANA, 26. sep- tembra (Delo) - Skupne slovenske devizne rezerve so se po podatkih Banke Slovenije julija povečale za nekaj manj kot 20 milijo- nov dolarjev in so se konec tega meseca povzpele na 3,327 milijarde tolarjev. Rast deviznih rezerv se je julija tako nekoliko upo- časnila, na njihov obseg pa znatno vpliva tudi gibanje medvalutnih razmerij. Onesnaženost zraka LJUBLJANA, 25. sep- tembra (Delo) - Največji in- dustrijski onesnaževalec zraka z žveplovim dioksi- dom v Sloveniji je po po- datkih o stanju v okolju ministrstva za okolje Vi- dem Papir iz Krškega s 3810 tonami na leto, sledi mu Talum iz Kidričevega, tretje mesto si delita Topil- nica svinca Mežica in Ko- munalna energetika Ljub- ljana, za njimi je Cinkarna Celje s 700 tonami. Pri tem se sklicujejo na meritve iz leta 1993. - NOVI JTOK - Odgovorni urednik: Brank" Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured' nika: Milena B. Poklic. Uredništvo: Marjela Agrež, If^' na BaŠa, TatjanaCvim, Janja I"' tihar, Brane Jeranko, Ksenija LJ' kič, Edi Masnec, Urška Selišm^ Ivana Stamejčič, Željko Zul« Tehnični urednik: Franjo Bog^' di, pomočnika: Robert Kojtef«/' IgorŠarlah. Oblikovanje: Mif Bajagič. Tajnica uredništ**' Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tedni''; Prešernova 19, Celje. Telef"" (063)442-500, fax 441-032. Spoštujmo korenine! Štajerski veljaki na poti počastitve spomina na veljake Slovenstva Ob 20. obletnici Univerze v Mariboru so študentje, pre- davatelji, mariborski kultur- niki ter župani severovzhod- nih slovenskih občin v petek, 22. septembra, na enodnevnem popotovanju počastili spomin na Antona Martina Slomška in brate Ipavec. Udeležence izleta je iz Mari- bora v Podčetrtek pripeljal muzejsko-turistični vlak, kjer jim je dobrodošlico zaželel tamkajšnji župan Marjan Dro- fenik. Obiskovalci so se nato napo- tili v Marijino cerkev v Olimju, kjer je imel leta 1824 Anton Martin Slomšek novo mašo, s čimer je želel počastiti svoje- ga dobrotnika župnika Prašni- karja, ki je v tem kraju služ- boval. Pot je zatem vodila na Slom, kjer se je leta 1800 rodil škof Slomšek. V bližini njegove rojstne hiše, ki jo obnavljajo, je rektor Toplak slovesno od- kril spominsko ploščo (na sli- ki). S tem je mariborska Uni- verza izkeizala spoštovanje človeku, ki je z ustanovitvijo prve visoke bogoslovne šole le- ta 1859 postal utemeljitelj vi- sokega šolstva v Mariboru. Osrednja slovesnost se je odvijala v cerkvi sv. Martina v Ponikvi, z bogoslužjem pa jo je pričel mariborski škof dr. Franc Kramberger. »Slomška bi zaradi zgodovinskih potez, ki jih je napravil za nas, lahko imenovali župan slovenskega naroda,« je prepričan Kram- berger, ki je izrazil tudi upa- nje, da bo tega prvaka med slovenskimi duhovnik papež Janez Pavel II. prihodnje leto. ko naj bi obiskal Slovenijo, razglasil za svetnika. Govoril je tudi rektor Lud- vik Toplak, ki je udeležencem slovesnosti očrtal pomen škofa Slomška za slovenski narod. Po njegovih besedah je škof Slomšek s svojim videnjem karte Evrope za prihodnja sto- letja na nek način začrtal naše meje, kot prvi je poudarjal moč materinega jezika v boju za obstoj majhnih narodov, bil je eden prvih mislecev v Evro- pi, ki je opozoril na nevarnost velikih ideologij, njegove za- sluge za slovensko šolstvo pa so neprecenljive. Slovesnost so s kulturnim programom obo- gatili mešani pevski zbor ma- riborske Glasbene matice, akademski pevski zbor >Anton Martin Slomšek< iz Maribora._ Mariborski oktet in dramski igralec Marjan Bračko, ki je interpretiral odlomke iz Slom- škovih del. Pot je nato vodila v Šentjur, dom bratov Ipavec, ki prav v teh dneh slavi občinski praz- nik. Ob prihodu so obiskoval- ce s pesmijo pozdravil šentjur- ski pevski zbor >Skladatelji Ipavci<, pričakal jih je župan Jurij Malovrh igrala je domača godba na pihala. V programu poimenovanem >Mariborčani Ipavcem< so se kulturniki iz Maribora poklonili spominu znanih skladateljev, po dru- žabni prireditvi pa so se z vla- kom muzejskim vlakom od- pravili nazaj v Maribor. DOMINIKA SAMBOLIČ Foto: SHERPA Plin tudi v zasebna podjetja v celjski občini ocenjujejo, da v začetku devetdesetih let sprejet program plinifikacije uspešno izpolnjujejo. K temu veliko pripomore tudi redno letno kreditiranje plinskih priključkov, ki jih od leta 1991 ponujajo v občini. Letošnji razpis za kreditira- nje priključevanja na plinsko omrežje, so v Celju v višini 100 milijonov tolarjev objavili av- gusta, na septembrski seji Ob- činskega sveta Mestne občine Celje pa so se svetniki odzvali pobudi zasebnih podjetij in drugih pravnih oseb, da omo- gočijo pridobitev ugodnih po- sojil tudi njim. Tako so potrdi- li sklep, da lahko za pridobitev ugodrdh posojil (revalorizacij- ska obrestna mera, povečana za polovico višine realne obrestne mere) v višini do 900 tisoč tolarjev, kandidirajo tudi zasebna podjetja in druge pravne osebe. Posojila, ki lahko krijejo 2 tretjini predračunske vred- nosti priključka na plinsko omrežje skupaj s celotnim pri- spevkom, se dajejo za 2 leti, za občane pa so obrestovana zgolj z revalorizacijsko obrest- no mero. O tem, koliko ugodna posojila pripomorejo k odloči- tvi za priključek na plinsko omrežje, pa pričajo tudi na- slednji podatki: v letu 1990 je bilo v mestu vsega skupaj 50 novih priključkov na plinsko omrežje, v obdobju do konca leta 1994 pa 1.797, od tega zgrajenih s pomočjo posojila kar 1054 priključkov. IS Občinsici svet Šentjur o strategiji razvoja v ponedeljek je bilo v Šent- jurju nadaljevanje 8. seje ob- činskega sveta občine, katere glavna točka je bilo delovno gradivo strategije razvoja ob- čine Šentjur za obdobje od leta 1995 do 1998. Strategija razvoja, ki jo je predstavil župan Jurij Malo- vrh, zajema po mnenju večine premalo konkretnih rešitev in njenih nosilcev. Po daljši raz- pravi so svetniki strategijo vendarle sprejeli, predlog za dopolnitev strategije razvoja o pričetku modernizacije cest- nega odseka Loka-Dobrina- Cerovec pa podali v obravnavo županu in strokovnim služ- bam, ki naj bi našle možnosti za gradnjo ceste v naslednjem letu. Kljub večumi razpravi so svetniki soglasno sprejeli predloge odlokov o varovanju vodnih virov, reševanju stano- vanjskih zadev, sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela ureditvenega načrta Dob- je-Trate, osnutek odloka o spremembi odloka o gospo- darskih javnih službah, pred- loga sklepov o višini komunal- nega prispevka v območju iz- ven zazidalnih načrtov in va- lorizaciji komunalne takse ter potrdili sklep o črpanju obvez- ne rezerve proračuna občine. B. JANČIČ Št. 39. - 28. september 1995 DOGODKI potrdila 0 šolanju za otroški dodatek IVlinistrstvo za delo, dru- žino in socialne zadeve po- ^jya vse upravičence do jtroških dodatkov, ki so jtarejši od 15 let, da do so- l^te, 30. septembra, pri- stojnim centrom za social- no delo predložijo potrdilo o šolanju. po veljavni zakonodaji so namreč do otroškega do- datka ob izpolnjevanju ostalih pogojev upravičeni le tisti otroci, starejši od 15 let, ki se redno šolajo. Cen- tri za socialno delo bodo tako po uradni dolžnosti s 1. oktobrom preverili upravičenost do otroških dodatkov vseh otrok in ti- stim, ki so starejši od 15 let ter niso več v rednem šola- nju (oziroma ne bodo pred- ložili potrdila o šolanju), ukinili denarno pomoč. IS srečanje slovenskili lefektologov v Celju se bo jutri, v petek, ga svojem 8. rednem sreča- nju zbralo kakšnih 600 de- (ektologov iz vse Slovenije. Organizator delovnega in družabnega srečanja, na ka- terem bodo najzaslužnejšim (lanom društva defektolo- {ov podelili tudi plakete An- tona Skale, je Osnovna šola Glazija iz Celja. Udeleženci srečanja se bo- jo v dopoldanskih urah irali v hotelu Evropa. I dvorani kina Union se bo ho. uri začel kulturni pro- |im, v katerem bodo nasto- 4 učenci OŠ Glazija, har- mmkarski orkester celjske §hsbene šole in New Swing Ooartet. Približno 600 ude- ležencev srečanja bosta poz- liravila predsednik društva defektologov Jan Ulaga in Vika Potočnik, najzaslužnej- šim članom društva bodo po- belili plakete Antona Skale, lajboljšim šolskim glasilom pa posebna priznanja. Udeleženci srečanja si bo- lo ogledali še Center za var- stvo in delo na Golovcu, v te- lovadnici OŠ Glazija in športnem centru Golovec pa ^ bodo pomerili v športnih 'grah. Družabni del srečanja slovenskih defektologov se ^ po 14. uri začel v prosto- rih Modre dvorane Celjskega *ima. IS Več volje kot denarja 20 predšolskih otrok na Rečici ob Savinji Je ostalo brez varstva — Rešitev bi mozirsko občino stala tri milijone In pol številni starši z Rečice ob Savinji so bili v preteklih le- tih prisiljeni voziti svoje otroke v nazarski, mozirski ali celo ljubenski vrtec, saj varstvo za vse malčke v kra- ju ni bilo docela urejeno. Tu- di letos ni nič drugače. Le 20 otrok je našlo prostor v re- čički vzgojnovarstveni enoti, 34 v vrtcih v Nazarjah, Mo- zirju in na Ljubnem, preo- stala skupina 20 otrok pa je za varstvo prikrajšana. Do letošnjega septembra so v WZ Mozirje prejeli 37 vlog za vpis v vrtec na Reči- ci, to število pa bi zadoščalo za formiranje dveh skupin predšolskih otrok. Ker je na Rečici prostor za eno samo skupino, bi morali več kot polovico otrok zavrniti, ra- zen če ne bi uspeli ustanoviti začasnega dodatnega oddel- ka. Zaposleni starši, še zlasti matere, ki se jim izteka po- rodniški dopust, so lahko upravičeno nezadovoljni, saj ne vedo, kako naj razrešijo pereč problem varstva. Rav- nateljica WZ Mozirje Ana Kladnik tudi opozarja, da niti preusmerjanje otrok z Rečice v druge vrtce v doli- ni ne pride več v poštev, ker so že vsi vrtci polni. Možna rešitev bi bila pre- ureditev prostorov v rečič- kem prosvetnem domu, kar je sprejemljivo tudi po oce- nah sanitarne inšpekcije, ki sicer postavlja precej stroge kriterije glede ureditve bi- valnih prostorov v vrtcih. Tako je Ana Kladnik naslo- vila na mozirski občinski svet prošnjo za odprtje do- datnega oddelka, pri tem pa zapisala, da naj bi iz prora- čuna občine poravnali vse začetne stroške, ki bi nastali ob adaptaciji prostorov ter nakupu najnujnejšega pohi- štva, igrač, didaktičnega in drugega materiala, nepogre- šljivega za življenje v vrtcu. Mozirski svetniki so to prošnjo obravnavali minuli v četrtek, ko jih je župan ob- čine Mozirje Jakob Preseč- nik tudi seznanil, da bi mo- rali za celoten projekt odšte- ti 3 milijone in pol tolarjev. Svetniki so bili mnenja, da je zahteva po dodatnem oddel- ku na Rečici povsem uteme- ljena, vendar pa so hkrati izrazili zaskrbljenost, ali so denar dejansko sposobni za- gotoviti. Predlog o odprtju dodatnega oddelka so pod- prli, gospodarskemu odboru, ki deluje znotraj občinskega sveta, pa naložili, da po- drobno prouči, katere prora- čunske postavke bi lahko prikrajšali in zagotovili po- trebno vsoto denarja. Če bi jim slednje uspelo, bi na Re- čici nemudoma pričeli z ob- novo, preureditvijo in opremljanjem prostorov, vsa dela pa bi lahko zaključili v mesecu dni. k. LEKIČ Na vrsti so Radeče Laški svetniki podprli dogovor o urejanju odnosov med občinama Laško In Radeče Komisija za ureditev pre- moženjskopravnih razmerij dosedanje občine Laško in laški občinski svet sta že obravnavala in tudi sprejela dogovor, s katerim bi občini Laško in Radeče do sprejema delitvene bilance urejali svo- je medsebojne odnose. Če- prav je v času počitnic kaza- lo, da v Radečah želijo zade- ve čimprej rešiti, v Laškem so zato tudi pohiteli s pri- pravo primernih dokumen- tov, pa v zvezi z dogovorom niso sprejeli še nobenega uradnega stališča. Za sedaj je znano le to, da bosta občini poleg svojih ko- misij imeli še skupno šest- člansko komisijo, ki se bo prav tako ukvarjala z deli- tvijo premoženja bivše obči- ne Laško. Tako so namreč v začetku septembra sklenili predstavniki obeh občin in se že dogovorili, da mora biti podlaga za delitveno bilanco premoženjska bilanca in ne le zaključni račun za leto 1994. Komisija, v kateri bo- do iz vsake občine trije pred- stavniki, bo predvsem stro- kovna. Čeprav sta župana Peter Hrastelj in Janez Za- ' hrastnik menila, da mora skupna komisija čimprej za- četi z delom, iz Radeč še niso sporočili imen svojih članov, prav tako pa v Laškem tudi še ne vedo, ali je radeška ko- misija za ureditev premo- ženjskih in pravnih razmerij že sprejela kakšna stališča v zvezi z delitvijo skupnega premoženja. Komisija v Laškem se je doslej sestala že nekajkrat in tudi že sprejela nekaj izho- dišč za pripravo delitvene bilance. Tako meni, da bi se občini pri vseh dogovorih morali držati načela, da je vsaka občina lastnik premo- ženja na svojem območju, za lastništvo nad premičninami ter o tem, koliko dolgov in terjatev po zaključnem raču- nu mora poravnati ena ozi- roma druga občina, pa bi se občini Laško in Radeče med seboj pogodili. Laška komi- sija je podrobneje obravna- vala tudi primer »Zdravstve- ni dom Radeče«, ki je še ved- no največje jabolko spora med obema novonastalima občinama. Ker Radečani vztrajajo, da morajo biti vse neporavnane obveznosti pri gradnji novega doma vklju- čene v zaključni račun skup- ne občine za leto 1994, bodo Laščani v zaključni račun vključili tudi vse tiste obvez- nosti pri izgradnji najrazlič- nejših komunalnih objektov po vseh krajevnih skupno- stih, ki 31. decembra lani še niso bile poravnane. J. INTIHAR Imenovan nadzorni Mbor občine Lašlco Laški svetniki so minuli te- imenovali predsednike in !!*ne vseh delovnih teles ob- ■^'nskega sveta in s tem izpol- še eno od statutarnih ob- *««nosti. y skladu s statutom občine J^ško je svet določil sestavo komisij in petih odborov, 1 ^"odo v prihodnje skrbeli za| ^'i celovito proučevanje? ^•■.ašanj s posameznih podro- ,] iti v zvezi s tem pripravljali f'išča in predlagali odloke, ^edsedniki vseh odborov ra- . nadzornega, ki ga v celoti stavljajo občani, so občinski l^^niki. Odbor za gospodar- ^fazvoj občine bo vodil Ja- Kranjc, odbor za urejanje . <^stora in komunalne dejav- Dušan Klinar, odbor za JJ^zbene dejavnosti Zlata odbor za razvoj kmetij-^ stva in podeželja pa Mojca Ra- tej. Večino članstva v vseh šti- rih odborih predstavljajo ob- čani, ki so jih predlagale stranke, člani v komisijah za volitve, za pritožbe in vloge občanov in v statutarni komi- siji pa so samo svetniki. Edino stalno delovno telo občinskega sveta, ki je sestav- ljeno izključno iz vrst obča- nov, je Nadzorni odbor občine. Njegova osnovna naloga bo nadzor nad porabo denarja iz občinskega proračuna in nad ravnanjem z občinskim pre- moženjem. Svetniki so brez pripomb za predsednika odbo- ra imenovali Jožeta Pušnika iz Laškega, za člane pa Marjana Gobca iz Zidanega Mosta ter Bojana Košaka, Stanislava Kramerja in Zdenko Pešec, vse iz Laškega. JI Življenje v tekstilni tovarni »Metka« v Celju Po mračnih in obupa polnih letih se je prebudila tudi tek- stilna tovarna »Metka« v Ce- lju. Celo stroji so na novo zaži- veli, kot da v njih živi nova duša slovenskega človeka, ki danes z veselim obrazom svo- bodno odloča o usodi svojega gospodarskega položaja. To ni več človek, katerega je teptal okupatorjev škorenj. Delavci, ki so jih nekoč Nemci izgnali v Srbijo in na Hrvaško so se spet vrnili med svoje tovariše in tovarišice. Zavedajo se, da bodo sedaj v novi državi gra- dili sebi in svojim potomcem boljšo bodočnost. To svoje prepričanje kažejo pri svojem delu v tovarni. Pro- dukcija v tovarni vsak mesec narašča. Meseca avgusta je na- rasla produkcija v tkalnici za celih 60%. V septembru se je povečala za novih 20%. Tudi predilnica ne zaostaja mnogo za njo. Poudariti pa je treba, da v tovarni »Metka« ne izde- lujejo le vsak mesec vedno več blaga, ampak da je tudi kvali- teta tega blaga vedno boljša. V najkrajšem času bo dosegla tovarna isto stopnjo proizvod- nje kot pred vojno. Kvaliteta blaga pa že sedaj ne zaostaja za predvoino. Delavstvo kaže veliko zani- manje za organizacijo. Od 132 delavcev je 120 včlanjenih v sindikatu. Rešuje se mezdno vprašanje. Pri sestavljanju mezdne pogodbe so se postavi- li delavci na stališče, da je v prvi vrsti važno, da se domo- vina čim preje obnovi. Delavci v tovarni »Metka« se zavedajo, da je treba dati pomoči opustošenim kmečkim domovom. Dogovorili so se s podjetjem, da bodo delali na teden po dve naduri. Izkupi- ček teh nadur so namenili po- kloniti za obnovitev porušenih in požganih kmetij, predvsem Solčave. Na tak način so zbrali 15.000 dinarjev. Poleg tega so zbrali obleko, perilo in slično, kar lahko pogrešajo od tega kar imajo. Vse to so poslali v Solčavo. Tako so delavci to- varne »Metka« manifestirali svojo povezanost z deželo. Obenem pa s svojim delom iz- pričujejo močno voljo, da po- magajo pri izgradnji nove Ju- goslavije. (Nova pot, 12. oktober 1945) Sporazum o Zahodnem bregu Izrael in Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) sta sklenila spora- zum o razširitvi palestin- ske avtonomije na ves za- hodni breg reke Jordan. Sporazum je velikega po- mena, saj je bilo med poga- jalci vrsto nesoglasij, zara- di katerih se je njegovo sprejetje zavleklo dlje, kot so sprva načrtovali. Najpo- membnejši del dokumenta govori o umiku izraelske vojske z Zahodnega brega, ki ga je Izrael poleg Gaze in Jeriha (ti sta že pred časom postali avtonomni pale- stinski ozemlji) zasedel leta 1967. V skladu s sporazu- mom bo tako največ voja- kov ostalo le v mestu He- bron, kjer med okoli 100 tisoč Palestinci živi tudi nekaj sto židovskih prise- ljencev. Nadzor v ostalih mestih bo prevzelo okoli 12 tisoč palestinskih polici- stov. Izrael naj bi iz zapo- rov tudi izpustil nekaj tisoč palestinskih zapornikov, za mesto Jeruzalem, ki ga želita tako Izrael, kakor tu- di PLO (za prestolnico svo- je bodoče države), pa se bo- do morali pogajalci obeh strani še sestati za pogajal- sko mizo. Sporazum je ostro napadla izraelska opozicija, medtem, ko so ga številne tuje države označi- le kot dober korak na poti k trajnemu miru na Bliž- njem vzhodu. 50 let OZN v palači Združenih na- rodov v New Yorku so se predstavniki 185 držav čla- nic Generalne skupščine OZN zbrali na njenem 50. zasedanju, ki bo z različno dolgimi prekinitvami tra- jalo vse do konca leta. Ju- bilejno zasedanje GS bo vključevalo dva pomembna dogodka: od 22. do 24. ok- tobra bo srečanje predstav- nikov držav in vlad članic ZN, med splošno razpravo GS pa se bo sestal tudi Varnostni svet. Na zaseda- nju GS je na dnevnem redu kar 150 točk. Sodelujoči bodo tako veliko pozorno- sti namenili razpravam o prihodnosti mirovnih ak- cij - še posebej o misiji v Bosni in Hercegovini, kjer je ameriška pobuda za rešitev krize vlogo Združe- nih narodov postavila na stranski tir. Precej razprav bo namenjenih tudi širi- tvam Varnostnega sveta (ki med drugim tudi odloča o mirovnih operacijah). Nemčija in Italija se na- mreč že nekaj časa neu- spešno zavzemata za stalni^ sedež v VS. Generalne skupščine se bo 5. oktobra udeležil papež Janez Pavel II. in predstavil svoje mi- rovno sporočilo. Med obi- skom v New Yorku se bo poglavar rimskokatoliške cerkve tudi sestal z gene- ralnim sekretarjem ZN Ga- lijem. Neformalni vrh EU Na Palmi de Mallorci so se na neformalnem vrhun- skem srečanju zbrali pred- sedniki držav in vlad članic Evropske unije. Razprav- ljali so predvsem o prihod- aosti Unije, o njenih odno- sih z državami vzhodne Evrope in o dopolnitvah sporazuma iz Maastrichta. Veliko besed je bUo tudi namenjenih vprašanju de- narne unije, za posebno razburjenje pa je poskrbel nemški finančni minister Waigel z izjavo, da italijan- ska lira ni sposobna, da bi bila med prvimi državami, ki bodo čez štiri leta obli- kovale evropsko denarno unijo. Udeleženci vrha so govorili tudi o francoskih jedrskih poskusih. Franco- ski predsednik Chirac je ponovil namero Francije, da v prihodnosti podpiše sporazum o prepovedi opravljanja jedrskih po- skusov. Po končanem sre- čanju petnajsterice je pred- sedujoči EU, španski pre- mier Gonzales izjavil, da je gospodarska in denarna unija cilj, kateremu se EU ne bo odpovedala. O uvaja- nju skupne evropske de- narne enote se bo Unija od- ločala leta 1998, ko bo tudi odločeno, katere države bodo pri tem sodelovale. Sodelujoči so sklenili, da bodo pomagali pri obnovi BiH, predlagali pa so tudi, naj pri tem sodelujejo tudi ZDA, Japonska in musli- manske države. Konec ofenzive? Združeni narodi so spo- ročili, da se je ofenziva bo- sanskih vladnih enot in hr- vaške vojske na zahodu Bosne končala. Združene sile proti bosanskim Srbom so v novi ofenzivi zavzele 3 do 5 tisoč kvadratnih ki- lometrov ozemlja. Po poro- čilih vojaških opazovalcev ZN nadzorujejo enote bo- sanske vojske 29,4 odstot- ka ozemlja BiH, hrvaška vojska 20,9 odstotka, Ka- radžičevim bosanskim Sr- bom pa ostaja 49,7 odstot- kov BiH. Vojska Federacije BiH je tako popolnoma osvobodila mesta Bosanska Krupa, Bosanski Petrovac, Drvar, Bosansko Grahovo, Glamoč, Šipovo, Donji Va- kuf in Jajce, nadzira pa tu- di skoraj polovico občine Sanski Most ter dve tretjini Mrkonjič Grada in Ključa. V bližini Ključa je bosan- ska vladna vojska odkrila rrmožičen grob z okoli 540 trupli. Verjetno gre za mu- slimane iz tega mesta, ki so jih Srbi pokopali in njihove posmrtne ostanke polili s kislino, da bi prekrili ge- nocid. Za zdaj ni poročil o premikih bojne črte v okolici Banjaluke, trd- njave bosanskih Srbov, ka- mor se je zateklo več deset tisoč srbskih beguncev. Ubii 11 ijudi Blizu Toulona na jugu Francije je nek 17-letnik s kladivom in basebalskim kijem do smrti pretepel svojega očima, mater in 11- letnega brata. Zatem je od- šel na ulico in začel strelja- ti na mimoidoče; pri tem je ubil osem ljudi, sedem pa jih je huje ranil. Policija še preiskuje motiv mladolet- nega morilca, ki si je na koncu sodil sam. Prestraše- ni ljudje na ulici so po tem morilskem dejanju poveda- li, da so najprej misUli, da fant s pištolo izstreljuje ra- kete ali pa, da strelja na golobe. Vendar so kmalu ugotovili, da gre za pravo streljanje, ko so zagledali prve ranjene ljudi. Priče so povedale, da se je morilec obnašal zelo hladno, a je imel umirjen pogled in da je hladnokrvno vnovič na- polnil puško. Ravno tako hladnokrvno je stopil do moškega, ki ga je poprej zadel v nogo in ga potem še enkrat ustrelil od blizu. Morilčevi sosedje so 17-let- nika opisali kot mirnega in tihega fanta, ki jih ni nik- dar niti pozdravil. Povedali so še samo, da je pred krat- kim izgubil očeta in da je izredna rad delal na dru- žinskem vrtu. Št. 39. - 28. september 1995 GOSPODARSTVO Poslovna morala na psu Država le znala poskrbeti zase, zaščita ostalih upnikov pa II le očitno španska vas Obrtna zbornica Slovenije že vrsto let opozarja na fi- nančni nered, ki vlada v državi že vse od osamosvojitve Slove- nije. Problem na svoji koži najbolj občutijo mali gospo- darski subjekti, ki so običajno kot podizvajalci ali kooperanti odvisni od velikih gospodar- skih subjektov. Obrtna zbornica je že leta 1992 od vlade zahtevala, da se v državi vzpostavi večji fi- nančni red in zaščiti upnika, toda nered in obseg poslovne nemorale se kvečjemu še pove- čuje. V času letošnjega Medna- rodnega obrtnega sejma so obrtniki udarili po mizi, pred- sedniku vlade in finančnemu ministru pa jasno povedali, da imajo dovolj čakanja in dovolj finančne nediscipline. Kje jih čevelj žuli in kaj zahtevajo slo- venski obrtniki - o tem smo se v času sejma pogovarjali z ge- neralnim sekretarjem Obrtne zbornice Slovenije Antonom Filipičem. Lahko navedete nekaj kon- kretnih primerov kršitve ob- stoječe zakonodaje? Najpogosteje veliki gospo- darski subjekti določajo svo- jim podizvajalcem oziroma kooperantom nenormalno dol- ge plačilne roke, v večini pri- merov pa tudi teh ne spoštuje- jo. Obrtniki nadalje od svojih naročnikov le poredko dobijo akceptne naloge, menice se praviloma ne uporabljajo, ga- rancije le izjemoma, prav tako akreditivi. Pravne osebe - dolžniki praviloma ne pred- lagajo dospelih neporavnardh obveznosti Agenciji za plačilni promet iz naslova dolžniško upniških razmerij, zato so in- formacije o boniteti kupca ve- činoma nerealne. Pravne ose- be, ki imajo blokirane žiro ra- čune, še naprej izdajajo naro- čilnice, čeprav imajo majhne možnosti za poplačilo obvez- nosti, sankcij pa seveda ni. Po eni strani torej ugotavljamo zelo slabo zaščito upnikov, po drugi strani pa je država znala najti ustrezne instrumente za- varovanja in poplačila svojih terjatev s strani davkoplače- valcev. Ko se država pojavlja kot upnik, se torej zakonodaja uspešno izvaja in kršitelji sankcionirajo. Ker se po trditvah obrtnikov ni zganila država, ste se v obrtni zbornici sami lotili primerjave slovenske zakono- daje z zakonodajo Nemčije, Avstrije in Italije. Kaj ste ugo- tovili? Pri proučevanju tuje zako- nodaje smo med drugim ugo- tovili, da so upniki v teh drža- vah ne glede na status pri pra- vicah in obveznostih iz obliga- cijskih razmerij povsem ena- kopravni. V Sloveniji lahko ima obrtnik en sam žiro račun, v Nemčiji, Avstriji ali Italiji pa ima lahko obrtnik po več žiro računov. Razlike se nadalje pojavljajo pri možnostih pre- verjanja bonitete kupca. Po- datki naših služb so neažurni in ne kažejo dejanskega sta- nja, v tujini pa imajo množico vrhunsko usposobljenih in spoštovanih ustanov, ki razpo- lagajo s pravimi podatki. V Nemčiji, Avstriji in Italiji nimajo zakonske prisile za za- varovanje bodočih terjatev. Prav tako ne poznajo zakon- ske podlage, ki bi določala ro- ke plačevanja terjatev in ob- veznosti. Dejstvo pa je, da je v vseh treh državah plačilna disciplina na visoki ravni, kar gre pripisovati poslovni mora- li, pa tudi učinkovitosti neka- terih institucij, kot so na pri- mer poslovne banke ali po- djetja, ki dajejo bonitete. Za- nimivo je, da se večina poslov opravi brez predhodnega za- varovanja plačila in da so pla- čilni roki dokaj kratki. Zelo fleksibilni so v tujini pri izvrš- bah, saj jih je možno realizira- ti na premičnem in nepremič- nem premoženju in to razme- roma hitro. Pomembno je, da sta blago oziroma opravljena storitev last prodajalca vse do plačila dolga. Poslovne banke so zaščitnik upnika, na sodiš- čih je mogoče dobiti tudi vse informacije o dolžnikih, javne črne liste dolžnikov oziroma nesolventnih podjetij pa so prepovedane tudi v vseh treh državah. Kakšne ukrepe zdaj priča- kujete obrtniki s strani vlade in finančnega ministra? Obrtna zbornica od vlade zahteva, da so bonitetni po- datki bolj ažurni in dostopni. Fizične osebe naj imajo nada- lje možnost uporabljati vse in- strumente zavarovanja plačil enako kot pravne osebe. Do- kler poslovna morala ne bo boljša, pa naj država sprejme zakon, ki bo kupca prisiljeval, da bo svoje plačilo zavaroval in zanj odgovarjal oziroma naj velja zakon, ki bo zagotavljal rok plačila. Če upnik plačila v določenem roku ne bo dobil, pa naj bi imel pravico vnovčiti fakturo ali kakšen drug in- strument, kar bi v bistvu po- menilo določeno vrsto izvršbe. Gospodarski subjekt, ki bi imel blokiran žiro račvm, bi v času blokade ne smel izdaja- ti novih naročil, zamudne obresti pa bi morale biti res- nična kazen za slabega plačni- ka, zato bi morale biti plačane pri vsaki prepozno plačani ob- veznosti. Če bi vlada sprejela naše predloge, potem bi od- pravili tudi večino problemov, povezanih s plačilno nedisci- plino v Sloveniji. IRENA BAŠA Certifikat 1 l(al€Ovosti Gorenii GA 1 Podjetje Gorenje Gosfl dinjski aparati bo med vimi proizvajalci izdelko, bele tehnike v Evropi, ^ jim je bil dodeljen certifi, kat kakovosti ISO 900i Predstavniki nemškegj certifikacijskega organj Tuv Cert jim ga bodo pode. lili na današnji slovesnosti ki se je bo udeležil tud predsednik vlade dr. Janej Drnovšek. Premier se bo ol 14.30 najprej sestal z vod stvom poslovnega sistem; Gorenje, uro kasneje pa a bo v avli poslovne stavbi Gorenja začela slovesnos ob podelitvi certifikata'. kovosti. Banica Ceije v iViozirju Banka Celje je svojo j slovno mrežo razširila š z eno enoto in sicer agenci jo Mozirje. S tem odpiraj vrata komitentom tud v Zgomjesavinjski dolini Agencijo v Mozirju bod odprli jutri dopoldni agencija pa bo posloval v prostorih Blagovnice Sa vinja. Rajsi(i vrt tudi na Ruju Trgovsko podjetje Fe promet Celje bo danes n Ptuju odprlo nov diskoni Rajski vrt na Ptuju je ž tretji v verigi tovrstnih di skontov po Sloveniji Opremljen je s sodobir tehnologijo, ki ustreza za- hodno evropskim standar dom prodaje sadja, zele njave in živil. Po besedal direktorja Fer prometj Esada Ramiča je novi di skont s 180 kvadratnim metri zaprte prodajne po vršine eden najsodobnejši) prodajnih prostorov v Slo veniji. V Topoišici o malem gospodarstvu člani Združenja podjet nikov savinjsko šaleške re gije se bodo jutri, v petek pogovarjali z direktorici Sklada Republike Sloveni je za razvoj malega gospo darstva Cvetko Tinauei Srečanje bo v Termah To polšica, začenja pa se ol 12.uri. Težko je preživeti Rutll Kronovšek, Inovator leta občine Žalec »Slovenija je še vedno pre- več na obrobju Evrope, da bi se lahko enakovredno z ostali- mi evropskimi državami vključevala v skupne znan- stveno raziskovalne in ekolo- ške projekte,« pravi letošnji inovator in nagrajenec občine Žalec Rudi Kronovšek iz Orle vasi pri Braslovčah. Po sprejetju Montrealskega protokola o varovanju ozonske plasti, so se po svetu pričeli uveljavljati drastični ukrepi proti nadaljnji uporabi klor- flour ogljikovodikov (freonov), ki so poglavitni krivec za tvor- bo ozonskih lukenj. Pri tem iz- stopata dva ukrepa, prepoved spuščanja freonov v atmosfero in prehod na novo hladivo (brez klora) do konca stoletja. Ta drugi ukrep, meni Rudi Kronovšek, je obsežen tehno- loški razvojni proces, ki ga vo- dijo veliki svetovni kemijski koncemi. Prvi pa zadeva vsa- ko posamezno državo, torej tudi Slovenijo. Pri nas je na- stal projekt Slovenski koncept zajemanja - zbiranja in reci- klaže rabljenih freonov, ki ga je delno financiralo Ministr- stvo za znanost in tehnologijo. Rudi Kronovšek, ki se je v projekt vključil na podlagi razpisa, je za ekološki proiz- vod 95 dobil nagrado Gospo- darskega vestnika in Celjske- ga sejma, sedaj pa še nagrado kot Inovator leta občine Žalec. Njegova druga inovacija pa je hladilni toplotni modul, za kar je prav tako prejel omenjeni nagradi. Pri prvi inovaciji gre za se- salno pretočno napravo za fre- one. Naprava se priključi na hladilno napravo, ki jo želimo izprazniti. S pomočjo vgraje- nega kompresorja in posebne preklopne armature izsesava hladivo (okolju nevaren freon) in ga pretoči v zbirno posodo. Reciklima naprava pa iz sta- rega hladiva izloči kisline, vla- go in mehanske nečistoče. Po recikliranju hladivo lahko po- novno uporabimo. V Sloveniji že dve leti ni več naprodaj hla- dilnih naprav, ki bi vsebovale ekološko oporečne freone, vendar je v uporabi še približ- no 600 tisoč gospodinjskih hladilnih naprav stare genera- cije, da pri tem ne omenjamo vseh velikih hladilnic. Iz vsake take naprave bi morali pred popravilom ali preden se odvr- že na odlagališče, odstraniti freone. Tako bi v Sloveniji pri- hranili kakih 30 ton hladiva, ki so ga pri popravilih doslej v glavnem izpuščali v zrak. S ponovno uporabo hladiv pa bi na leto prihranili do 300 ti- soč DEM. Rudi Kronovšek je vso svojo delovno dobo, to je 26 let razi- skoval hladilne sisteme v Go- renju. Sedaj je ustanovil po- djetje Termo tehnika in regi- striral proizvodnjo in prodajo hladilnih sistemov, toplotnih črpalk in klimatizacije ter montažo in servisiranje klima- tizacijskih naprav. Največ mu pomeni hladilno toplotni modul, ki ga zdaj lah- ko tudi trži. Uporablja se za več namenov in sicer kot to- plotna črpalka za segrevanje porabne in tehnološke vode v zaprtem krogotoku in kot hladilni za hlajenje in sušenje prostorov. »V ta izdelek sem vložil večlcot 20 tisoč DEM, do sedaj pa sem prodal več kot 100 teh naprav in sicer podjet- ju Lentherm iz Lenarta. Trže- nje je zame najtežje, saj si ne morem privoščiti velike rekla- me. Od izdelka bi moral zaslu- žiti toliko, da bi bilo dovolj denarja za razvoj,« pravi Kro- novšek, ki bi rad večino časa namenil raziskovalnemu delu. »Tako pa se moram ukvarjati s proizvodnjo in prodajo konč- nega izdelka, da lahko preži- vim, za raziskovanje pa mi ostaja čedalje manj časa.«. T. TAVČAR it. 39. - 28. september 1995 5 GOSPODARSTVO internet Se ni varen y Cankarjevem domu , jubljani je bila prejšnji te- j n prif®*^'*®^ Internet v Slo- niji- enem mestu smo fhko izvedeli praktično vse slovenskem povezovanju v to " ivečje mednarodno računal- lllio omrežje. V Internet je po zadnjih tu- vj ocenah vključenih že več iot 50 milijonov uporabnikov, ar potrjuje skokovit razvoj in lotaen tega omrežja. V Can- Lj-jevem domu so se predsta- ila podjetja in organizacije, L ponujajo dostop v omrežje Internet in/ali so naredila last- ne rešitve. V Sloveniji imajo pomemben del aktivnih strež- jjlkov v Internetu - računalni- ljQV, ki jih lahko pokličemo pfeko Interneta - akademske organizacije, veča pa se tudi število strežnikov v podjetjih. poleg tehničnih in organiza- cijskih diskusij tipa Kako po- jtaviti Internet v podjetju in Internet z ISDN (centralami, lii jih bo slovenski Telekom itončno začel razširjati letos in jaslednje leto) je največ zani- manja poželo predavanje Iva- na Pepelnjaka (Nil) o varnosti v Internetu. Ugotovil je, da standardov še ni, hkrati pa za- trdil, da Internet ni nič manj varno omrežje od telefonske- ga. To pomeni, da vam lahko nekdo prisluškuje, kar v pri- meru Interneta pomeni, da fi- nančne transakcije (elektron- ski prenosi finančnih podat- kov) še niso dovolj varne. Teh- nični standardi za zadostno varnost naj bi bili dokončani naslednje leto, kar bi podjet- jem končno omogočilo še večji prenos običajnih dejavnosti -marketing,prodaja-nalnter- net, kot je v tem trenutku smi- selno (promocija, strokovna »moč kupcem). Tudi zato inata trenutno le dve sloven- ji banki svoj strežnik v Inter- stu. SKB Banka ga je posta- ii že aprila in ponuja pred- m informacije v angleščini, prejšnji teden pa je podobno naredila tudi Nova Ljubljan- ska banka. Na možnost fi- nančnih transakcij bomo torej morali še počakati. Za podjetja je bilo zanimivo predavanje strokovnjakov Go- spodarske zbornice Slovenije »njihovem pristopu k vključe- vanju v Internet. Svojo WWW stran - računalniški ekran z in- formacijami, ki jih ponudi nje- gov avtor - so že naredili. Če iroate možnost dostopa v In- ternet, preverite elektronski naslov 193.2.18.154 oz. *ww.gzs.si. V Internet naj bi prenesli možnost dostopa do ^formacij v njihovih zbirkah, so dostopne telefonsko in po Wefaksu, od nedavnega pa tu- ^ na BBS (kar slabo prevaja- ■Jio kot elektronska oglasna ''^ska, bolje pa kot elektronski formacijski servis) GZS. Njihov BBS lahko pokličete na 061 125-7140. Upamo, da Pri Internetu ne bodo ponovili iste napake kot pri tem BBS v trenutni obliki, ki mu manj- ka moderno interaktivno delo, da o manjkajočem grafičnem delu sploh ne razmišljamo. Strokovnjakom GZS pa bi lahko očitali prav zamolčanje tega dejstva - BBS namreč do- sežejo v tujini petkrat (pri nas pa osem do desetkrat) več kli- cateljev, saj je dostop do Inter- neta seveda potrebno plačati poleg obstoječih stroškov za telefonske impulze. Sicer tudi na cenovnem področju konku- renca med slovenskimi ponud- niki dostopa v Internet že de- luje, toda kot fizična oseba po- zabite na kvalitetno in hitro grafično delo v Internetu za manj kot 3.000 SIT na mesec, plus stroški za telefon, podjet- ja pa morajo plačati še več. Podjetja torej lahko dosežejo večji trg, če si za male stroške najprej namestijo BBS in ga kasneje v skladu z razvojem Interneta postopoma priklju- čijo vanj ali postavijo svoj strežnik. Ustavimo se pri državnih institucijah in organizacijah. Center vlade za informatiko že nekaj mesecev ponuja infor- macije v Internetu. Predvsem presenečajo strani Ustavnega sodišča, ki so enakovredne drugim na svetovni ravni. Oglejte si stran na naslovu www.sigov.si/us/eus-ds.htHiL ki je v Internetu povezana z drugimi podobnimi stranmi ustavnih sodišč v Slovaški, Estoniji in Južni Afriki. Prvo slovensko ministrstvo, pred- stavljeno v Internetu, je bilo seveda Ministrstvo za znanost in tehnologijo, postopoma pa so že ali naj bi bila povezana in predstavljena še vsa druga. Še nekaj v pravniškem duhu - podjetje lUS Software nudi vpogled v zbirke zakonodaje (ki jih sami urejajo) že tudi preko Interneta. Muzeji in ga- lerije bodo svoje strani lahko naredili v prihodnosti, AR- NES (Akademsko in razisko- valno omrežje Slovenije) pa jim to omogoča brezplačno. Nekaj skromnejših predstavi- tev je že dostopnih. V času prireditve so lahko obiskovalci delali v Internetu tudi interaktivno v tako ime- novanih kiberkavarnah (Cy- ber Caffe), ki niso nič drugega kot skupina računalnikov, po- vezanih v Internet. Kiberka- varne se v svetu že širijo, ver- jetno se bosta pri nas obdržali vsaj dve že postavljeni v Ljub- ljani in Mariboru. Stalno je bi- la vključena tudi videopoveza- va med obema mestoma. Strnimo misli prireditve In- ternet v Sloveniji. Ponudnikov je že nekaj (osnovnošolci, dija- ki, študenti in profesorji lahko jj^5vojih izobraževalnih orga- nizacijah dostopajo v Internet brezplačno - to zagotavlja AR- NES od sedaj naprej), prav ta- ko nekaj podjetij že ima pove- zavo in predstavitev v Interne- tu. Nobena transakcija v In- ternetu še ni vama, ker še ni mednarodnih standardov za to področje. Dostop do Interneta je v primerjavi s tujino za po- sameznike še zdaj vsaj trikrat dražji, za podjetja pa še več. Tako se naj podjetja vprašajo, ali se je že smiselno predstav- ljati tudi na Internetu, saj še ni trgovalnega središča (ki bo verjetno zahtevalo dostop/ priključek v Internet), poleg tega pa lahko za male stroške dosežejo večjo promocijo sedaj in še dogleden čas v prihodno- sti s postavitvijo lastnega BBS, s katerim lahko tudi pre- cej ceneje povežejo svoje po- družnice v Sloveniji pa tudi v tujini. Morda bo na tem po- dročju opazen tudi vpliv Mi- crosofta, ki ponuja enostavno in ceneno povezavo kar z no- vim operacijskim sistemom Windows 95 v Microsoft Net- work (pri nas naj bi bilo to mogoče v drugi polovici na- slednjega leta), kjer pa od po- nudnikov informacij zahteva- jo ponudniki tega servisa v tu- jini od pet do celo trideset od- stotkov dobička od prodaje oglaševanih izdelkov. Torej nas čaka še nekaj let do učin- kovite kataloške prodaje pre- ko interaktivnih elektronskih medijev SERGEJ RINC Za boliše stike z uporabniki Telekom Slovenije se v svoji novi organiziranosti sreču- je z vedno večjimi izzivi, ki jih želi čimprej uspešno pre- magati. V to ga sili nuja po tehnološkem napredku, per- spektiva spopada s konkurenco ter želja po boljših poslov- nih rezultatih. Premagovanje vseh, še iz preteklosti zakoreninjenih na- vad, je zahtevna naloga, saj je načinov in poti veliko in terjajo dobro presojo. Kot eno osnovnih nalog so si zasta- vili cilj zadovoljiti uporabnika. Zavedajo se, da je vzrokov za jezo le-teh veliko: od čakalne dobe za telefon, ki je ponekod izredno dolga, do nezaupanja v zaračunavanju storitev. Odločili so se najprej >pomesti pred svojim pragom< in v poslovanje uvedli rrmogo racionalizacij (ustrezno kadro- vanje, izboljšanje kvalitete dela, poostritev delovne disci- pline in podobno). Celjska poslovna enota Telekoma je v želji, da bi se čim bolj približali uporabniku storitev v svoji poslovni stavbi odprla informacijsko pisarno, kjer strankam nudijo čim- bolj celovite informacije na enem mestu. Ker je ta lokacija za mnoge preveč oddaljena, se bodo strankam približali in v središčih mesta Celje in Velenje odprli informacijska centra. Glede na to, da so delavci iz centrov rajonov na terenu najpogosteje neposredno srečujejo z uporabniki, posebno pozornost namenjajo tudi njim. Pozorni so na kadrovsko zasedbo in se trudijo kadrovati le delavce, ki imajo smisel za delo z ljudmi. Tako so po nekaterih centrih rajonov delavce že premestili in zagotovili bolj primemo zasedbo. Uvedli so izmensko delo, tako bodo dosegljivi na terenu tudi v popoldanskem času in ob sobotah. BRANKA BIZJAK Turist začenja znova Razmere v GP Turist Nazarje se izboljšujejo — Programsita vizija je odprta tudi na razširitev nočitvenlli iiapacitet v Zgornji Savinjsiti doiini v začetku letošnjega leta se je nazarskemu Turistu obetal polom, saj so bili lo- kali več mesecev zaprti, de- lavci pa so ostali na čakanju. Položaj se je nato nekoliko izboljšal, a predvsem na ra- čun manjšega števila zapo- slenih, ki so bili glede na ustvarjeno realizacijo poslo- vanja največji strošek po- djetja. Trenutna slika pa ka- že, da je Turist morda napo- sled premagal najhujšo krizo. »Turist začenja znova, na popolnoma novih program- skih osnovah in z novimi ka- dri,« je povedal direktor Drago Rifelj. Spodbudno je, da ta čas delujejo že vsi loka- li, razen Planinke na Ljub- nem, ki jo bodo v naslednjih dveh mesecih temeljito ob- novili. Bistro T v Nazarjah nameravajo oddati v najem po sistemu franšizinga; v kratkem naj bi ga prevzelo ljubljansko podjetje Daj- dam in preuredilo v lokal s hitro prehrano. Slaščičarna v Mozirju pa ni več pod Turi- stovo domeno, saj so jo dali v najem bivšim zaposlenim. Ta objekt je namreč v po- stopku denacionalizacije, v tuj objekt pa, pravi Drago Rifelj, ne želijo vlagati. V na- jemu bivših delavcev je tudi lokal Dren na Rečici ob Sa- vinji. 25 bivših Turistovih delav- cev je v preteklih mesecih moralo med tehnološke vi- ške. V bodoče naj bi z obno- vo Planinke in Bistroja T do- bilo zaposlitev vsaj 15 delav- cev, z adaptacijami preosta- lih lokalov in investiranjem na področje turizma, s čimer bi se okrepila turistična po- nudba v Zgornji Savinjski dolini, pa še najmanj 50 ljudi. V naslednjih treh letih na- črtujejo razvoj stacionarne turistične ponudbe, še zlasti v Planinki, Drenu in mozir- skem Turistu, obenem pa vi- dijo priložnost tudi v širitvi športno-turistične infra- strukture. Posodobiti name- ravajo obstoječe gostinske objekte in se lotiti gradnje novega hotela v Mozirju. Ta čas pripravljajo pro- gram lastninjenja, ki bo kon- čan v približno štirinajstih dneh. S polno paro iščejo tu- di tuje sovlagatelje, ki bi bili pripravljeni vložiti kapital v Turistove lokale. Po Riflje- vih besedah je še največje zanimanje pri italijanskih gospodarstvenikih. V Turistu napovedujejo, da bodo v prihodnje leto vstopili s čistimi računi in brez dolgov. Letos so že po- ravnali 15 milijonov tolarjev obveznosti, kar je več kot 70 odstotkov dolgov. Ostane jim še 13 milijonov tolarjev dolga, predvsem do tehnolo- ških viškov, ki ga bodo pred- vidoma poravnali še letos. Tekoče poslovanje je pozi- tivno, ocenjuje Rifelj, čeprav zariadi lokalov, ki so potreb- ni temeljite obnove, še ne da- je zaželenih finančnih učinkov. KSENIJA LEKIČ Na cesto 108 delavcev !^ lašltem Elektrokovinarju se je pričet stečajni postopek - Stečajna upraviteijica 'igr/H Podiesnik Sredi minulega tedna je sodišče ^Pfejelo sklep o uvedbi stečajnega po- ^^Pka za Elektrokovinar iz Laškega, ^dločbe o prenehanju delovnega raz- "•^na je dobilo 108 delavcev, stečajna %aviteljica Ingrid Podiesnik pa želi, ^ bi se proizvodnja ohranila vsaj še •"»o leto. . kovica, da gre Elektrokovinar v ste- % ni presenetljiva. Direktor podjetja '•'•'O Florjane je namreč o takšni mož- josti govoril že junija, sredi julija pa ^ mnenje vodstva, ki je edino rešitev voč kot štiriletno agonijo videlo le ] ^ stečaju, morali podpreti tudi de- ^vci. Elektrokovinar so pahnili v ste- predvsem veliki dolgovi, ki so jih obremenjevala še številna kratkoročna posojila za plače delavcev. Podjetje je pestila tudi izredno velika izguba iz preteklih let, ki je bila posledica neka- terih odločitev na makroekonomski ravni in predvsem neuspelega posla z Irakom, v katerega je Elektrokovinar vložil vsa svoja obratna sredstva, dela pa zaradi embarga ni dobil nikoli pla- čanega. Podjetje so pretresali tudi šte- vilni notranji problemi, od prevelikega števila režijskih delavcev do preko- mernega izkoriščanja bolniških izo- stankov. Z uvedbo stečajnega postopka je vseh 108 delavcev dobilo odločbo o prenehanju delovnega razmerja, vendar stečajna upraviteijica Ingrid Podiesnik ni napotila vseh delavcev na zavod za zaposlovanje, ampak je dva- inšestdesetim izdala še odločbe za de- lovno razmerje za določen čas. Treba je namreč dokončati že začete izdelke za kupca iz Italije, opraviti inventuro in narediti zaključno bilanco. Podles- nikova napoveduje, da bo z denarjem, ki ga bo podjetje dobilo po izpolnitvi naročila, najprej plačala delo delav- cem, ki bodo ostali v podjetju še tri mesece. Pravi tudi, da si bo prizadeva- la za ohranitev proizvodnje v Elektro- kovinarju vsaj še eno leto, v tem času pa bo poskušala najti kupca, ki bi ku- pil proizvodnjo skupaj z delavci in programom. JI mm m borzi Piše: Darja Orožim Terminsko trgovanje na Ljubljanski borzi Ljubljanska borza je v torek na seminarju predstavila svoj terminski trg oziroma njegove produkte, s katerimi naj bi se poskusno začelo trgovati ko- nec letošnjega novembra. S tem bo ljubljanska borza za- čela konkurirati Blagovni bor- zi, na kateri se je tovrstno tr- govanje začelo že marca. Na Ljubljanski borzi so pripravili naslednje finančne instrumen- te terminskega trga: valutne terminske pogodbe za nemško marko, ameriški dolar, itali- jansko liro ter pogodbe ameri- škega dolarja nasproti nemški marki, terminsko pogodbo na SBI, terminsko pogodbo na BIO, opcije na SBI in opcije na BIO. Vrednost terminske pogod- be za nemško marko je 5.000 DEM, za ameriški dolar 3.000 USD, za italijansko liro 5,000.000 riL ter vrednost USD nasproti DEM 10.000 USD. Pri pogodbah za DEM USD in ITL se bo kot dnevna in zaključna poravnalna cena uporabljal povprečni dnevni podjetniški tečaj za posamez- no valuto, ki jo bo objavljala Banka Slovenije v časopisu Delo; pri pogodbah USD/ DEM pa na podlagi frankfurt- skega navskrižnega tečaja pomnoženega s srednjim teča- jem BS za DEM. Pri dnevnih poravnalnih cenah se bo jemal tekoči datum, pri zaključnih poravnalnih cenah pa zadnja sreda v pogodbenem mesecu. Drugi sklop terminskih po- godb bodo predstavljale ter- minske pogodbe na indeks SBI in BIO. Vrednost terminske pogodbe na indeks SBI ali BIO bo 100 ponmoženo z vrednost- jo indeksa. Zadnji del bodo predstavljale opcije na SBI in opcije na BIO. Sklepanje terminskih po- godb bo potekalo preko elek- tronskega sistema trgovanja BIS. Na vprašanje, kdo bo lah- ko trgoval s temi pogodbami in opcijami preko BIS sistema, nam je g. Veselinovič povedal, da to ne bodo borzno-posred- niške hiše. Te se namreč po Zakonu o trgu VP lahko uk- varjajo samo z trgovanjem z vrednostnimi papirji in ne z devizami in blagom. V pri- pravi je nov Zakon o trgu VP, ki ga pripravlja Agencija za trg VP in bo v terminskem tr- govanju uredil le tisti del, ki se nanaša na imancne instru- mente, zvedene iz vrednostnih papirjev (opcije). Za ureditev trgovanja z devizami in bla- gom pa bo treba izdelati nov zakon. Ker nov Zakon o trgu VP ne bo zagledal luč sveta še najmanj leto dni, nastaja v tem obdobju pravna praznina. Po besedah g. Veselinoviča bi v tem obdobju z valutnimi in terminskimi pogodbami ter opcijami lahko trgovale banke in pravne osebe, ki bodo imele borzno informacijski sistem (BIS), plačano članarino, usposobljen strokovni kader z opravljenim izpitom za ter- minsko trgovanje ter vplačan delež v jamstveni sklad. Z 2. 10. 1995 bo Ljubljanska borza spremenila sestavo in- deksa SBI. Iz indeksa bodo izključene vse prednostne del- nice (KBTP, PFNP, VIPP) ter dodatno še delnica LEKC. Ta- ko bo indeks SBI sestavljen iz osmih rednih delnic, s čimer želi borza približati sestavo indeksa sestavi ostalih svetov- nih indeksov. Od tega dne da- lje se bodo vse spremembe in- deksa SBI objavile vsaj tri me- sece vnaprej. Z istim dnem se bo v tečajni- ci borze začel objavljati nov indeks. To je indeks BIO. BIO bo agregatni kazalec stanja na trgu obveznic ter osnova za oblikovanje opcij in termin- skih pogodb na BIO. V indeks BIO bodo na začetku vključe- ne štiri obveznice (RSOl, RS02, SKBl in BCEl). Šl. 39. - 28. september 1995 DOGODKI ■«1 Zadružni dom na tehtnici Gornjegrajski svetniki so že nekajkrat doslej na- čeli sporno vprašanje o lastništvu zadružnega doma. Na seji občinskega sveta, ki je bila prejšnji če- trtek, pa so se uspeli uskla- diti in sprejeti najbolj ustrezno rešitev. Odločili so se, da bo za- družni dom v bodoče na- menjen kulturni, zadružni in občinski dejavnosti. Ta- ko so večji del lastništva gomjegrajskega zadružne- ga doma dodelili domače- mu prosvetnemu društvu, z ostalim delom pa bosta razpolagala Merkator ZKZ Mozirje, ki dobi dvotretjin- ski delež, in občina Gornji Grad, ki dobi preostalo tretjino, pridobljene pro- store pa naj bi uporabila za potrebe občinske uprave in drugih občinskih služb. Svetniki so na tej seji obravnavali tudi vrsto predlogov, ki jih je poslal VVZ Mozirje, vendar se do nobene od kompleksnejših tem niso opredelili, saj so menili, da tako početje ni smiselno, ker se mora o tem odločati in uskladiti vseh pet občinskih svetov v Zgornji Savinjski dolini. Zato so sprejeli priporoči- lo, da naj bi VVZ Mozirje v bodoče pridobival soglas- je za vsakega od predlogov posebej. Med drugim so imenovali tudi dva nova odbora, in sicer odbor za urejanje prostora in odbor za družbene dejavnosti. KL Sipak Plastika na razpotju Delavci so že tri mesece brez plač - ¥ ozadiu so različni Interesi dveh solastnikov — Nenavadne odločitve Sklada za razvoj Dvaintridesetim delavcem velenjskega podjetja Sipak Plastika d.o.o., najbolj znane- ga po izdelavi jogurtovih lonč- kov za Ljubljanske mlekarne, že tri mesece niso izplačali osebnih dohodkov. Od pone- deljka, 18. septembra, stavka- jo in čakajo na izpolnitev zah- tev. Štefan Čakš, solastnik Si- pak Plastike in obenem direk- tor zagotavlja, da bo skušal preskrbeti delo in denar, pri tem pa poudarja, da zaradi možnosti enakovrednega vpli- va na vse poslovne odločitve, ki jo ima drugi solastnik, po- djetja ne more voditi tako, kot misli, da je prav. To podjetje, v katerem se ukvarjajo s predelavo plastič- nih mas, je izšlo iz nekdanje firme Sipak-Sistemi pakiranja d.o.o, ki je zaradi slabega po- slovanja prišla pod okrilje Sklada za razvoj. Usoda dveh glavnih enot. Opreme in Pla- stike, je bila takrat zelo vpra- šljiva. Vendar je Sipak Plasti- ka d.o.o. začela samostojno poslovati 1. januarja lani, pr- vih šest mesecev preživela še v lasti Sklada za razvoj, nato pa sta na priporočilo sklada podjetje odkupila mag. Stane Božičnik, lastnik podjetja Sa- bex iz Maribora, in Štefan Čakš, ki je bil vrsto let zapo- slen v obratu Plastike. Delavci Sipak Plastike in direktor menijo, da je bilo po- slovanje lani dokaj zadovolji- vo, obenem pa navajajo, da se je položaj začel zapletati s pri- hodom nove finančne direkto- rice Ane Božičnik, soproge Staneta Božičnika. »Nespora- zumi so se pričeli s pripravo zaključnega računa za leto 1994 in še danes niso razčišče- ni. Posledice se kažejo v upa- danju realizacije kljub zado- voljivim naročilom,« je pove- dal Štefan Čakš in dodal, da so problemi še toliko večji zato, ker obema solastnikoma pri- pada po 50 odstotkov podjetja, kar je prav tako predlagal Sklad za razvoj, s tem pa po- djetje postavil v pat pozicijo. Ta čas se dogovarja, da bi s Stanetom Božičnikom razdrl pogodbo in mu izplačal lastni- ški delež. Sipak Plastika bi lahko nor- malno poslovala in zagotavlja- la delo vsem delavcem, ugo- tavlja Čakš, če ne bi prišlo do nesporazumov, ki pa jih je povzročila nepravilno pri- pravljena pogodba Sklada za razvoj. Meni tudi, da delavci upravičeno stavkajo. Seveda so spet oni tisti, ki so lomljenje različnih interesov najbolj ob- čutili. V torek, 26. septembra, so v stavkovnem odboru pred- stavili svoje zahteve in polo- žaj. Med drugim so tudi dejali, da imajo občutek, da so lastni- ki dvignili roke od podjetja, saj naj bi spoznali, da so ugriz- nili v kislo jabolko. Sklad za razvoj pa naj bi se po njihovem mnenju s prodajo le na hitro znebil podjetja. O poslovnih rezultatih, pravijo delavci, ne vedo skoraj nič. Dobro pa ob- čutijo, kaj pomeni tri mesece živeti brez rednih plač. Posku- sili so še s stavko. A če jim bodo osebne dohodke za mesec junij izplačali do jutri, 29. sep- tembra, so se pripravljeni vr- niti na delo. KSENIJA LEKIČ Lani so v Sipak Plastiki d.o.o. izdelali 26 milijonov jogurto- vih lončkov, letos le še 6 mili- jlonov. Po besedah Štefana Cakša, direktorja podjetja, imajo dovolj velike kapacitete, da bi lahko s temi izdelki zalo- žili velik del slovenskih mle- karn, ki letno potrebujejo pri- ' bližno 150 milijonov jogurto- vih lončkov. Svoboden pretok storitev BLED, 24. septemb (Delo) - Na regionali« srečanju politikov in p slovnežev Srednje Evro so govorili o regionaln« sodelovanju in razvoju, j čemer so predstavili svo stališča do integracijskih procesov v Evropi s po. udarkom na vlogi Cefij Minister za ekonomske q9 nose in razvoj Janko D^l lak je med drugim dejal, || se Slovenija zavzema za čim bolj svoboden pretok storitev in kapitala. Tretja prijava do 1. olctobra LJUBLJANA, 24. se tembra (Dnevnik) — V na- slednjih nekaj dneh se bo- do lahko v visokošolske programe vpisali še tisti, ki tega doslej niso mogli sto- riti. Čas za tretjo prijavo je namreč do 1. oktobra, na voljo pa je še 4025 mest (2145 v Ljubljani) za redni in 3532 mest (1924 v Ljub- ljani) za izredni študij. Drnovšei( o Hitu LJUBLJANA, 25. sep- tembra (Delo) - Parlamen- tarna komisija za preiska- vo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju po- djetja Hit je zaslišala pred- sednika vlade dr. Janeza Drnovška. Roman JegUč in Janez Širše se zaslišanja nista udeležila. Premier je povedal, da ga je o Visoil preiskavi o delovanju Hita obvestil podpredsednik vlade Herman Rigelnik in dodal, da Hit leta 1992 ni bil afera. Zamenjava ta- kratnega direktorja Visa Brejca pa ni bila povezana z afero Hit, pač pa so prišli na dan namigi o prisluško- vanju LDS, je povedal Dr- novšek. Novi reictor univerze LJUBLJANA, 25. sep- tembra (Delo) - Dr. Alojz Kralj s Fakultete za elek- trotehniko in računalni- štvo je postal novi rektoi ljubljanske univerze. Dobil je 18 glasov senatorjev uni- verze, za dr. Dušana Kebra in dr. Petra Toša jih je gla- sovalo pet, za dr. Alenko Šelih pa štirje. O Lipici po rednem postopicu LJUBLJANA, 25. sep- tembra (Večer) - Komisija državnega zbora za sprerii' Ijanje in nadzor lastninje- nja je sklenila, da naj pred; lagani zakon o kobilan" Lipica obravnava državni zbor po rednem in ne hitrem postopku, da na) zakon vsebuje tudi poglav- ja o lastninjenju kobilarn* in da predlagatelj loči pf' dobitno od nepridobitni dejavnosti. Komisija pa zavrnila predlog zako" poslanske skupine Dem"^ kratske stranke o dopolP'' tvah zakona o poslovnlJ stavbah in prostorih. S te|^ so predlagatelji želeli z^S' čititi obrtnike in podjet"'^ ke, ki delajo v starih staji' bah, ki jih bodo vrnili ne^ danjim lastnikom, podj«. niki pa so v svoje prosto vložili precej denarja. Spet o preobiiifovanju Razrešen direktor JP Komunala Celle Jože Gaberšček — Skupino za preobllkovanie podletia bo vodil Pavel Podlesnik — Delavci ne smejo biti oškodovani Celjski svetniki so septem- bra nadaljevali z razreševa- njem zapletenih razmer reor- ganizacije Javnega podjetja Komunala Celje. Zeleno luč za končno preoblikovanje po- djetja so po prvih poskusih iz začetka devetdesetih let priž- gali na zadnji predpočitniški seji, tokrat pa so delo nadalje- vali z imenovanjem strokovne skupine, ki bo izpeljala preo- blikovanje. Čeprav so celjski svetniki svoja razmišljanja o načinu preoblikovanja javnega po- djetja dodobra soočili že na zadnji predpočitniški seji, tudi ob imenovanju 3-članske stro- kovne skupine, ki bo morala zgolj izpeljati njihovo odloči- tev, ni šlo brez pomislekov. Ustavili so se namreč ob pismu štorskega župana Franca Jaz- beca, ki je Celjanom oporekal pravico, da sami odločajo o nadaljnji usodi Komunale. Menil je, da to ni skladno s pravnimi normami, saj so lastniki JP Komunala Celje kot pravni nasledniki bivše celjske občine vse tri novona- stale občine Vojnik, Štore in Celje. V pismu, ki ga je naslo- vil na celjskega župana Jožeta Zimska in občinski svet je po- udaril, da je JP Komunala predmet medobčinske delitve- ne bilance, zato novonastala javna podjetja ne morejo biti v 100-odstotni lasti Mestne občine Celje. Zato tudi reorga- nizacija podjetja, kljub objavi odloka o ustanovitvi novih javnih podjetij v Uradnem li- stu RS, brez soglasja občin Štore in Vojnik ni pravno ve- ljavna. Celjskim svetnikom je glede vprašanj preoblikovanja Komunale naslovil zahtevo o skupnem sestanku predstav- nikov vseh treh novih občin. Celjski svetniki so o pismu kar precej razpravljali, vendar ob koncu sprejeli odločitev, da je njihova pravica in dolžnost, da uredijo organiziranost jav- nih služb na območju občine. Premoženje JP Komunala Ce- lje, so se strinjali, pa je stvar delitvene bilance med občina- mi in pri tem ne sme biti oško- dovana nobena novonastalih občin. Če bi čakali s preobli- kovanjem podjetja do zaključ- ka premoženjske delitvene bi- lance, ki bo nedvomno zaple- ten in dolgotrajen postopek, pa bi s tem v izvajanju javnih služb na območju občine stori- li nepopravljivo škodo, so še menili svetniki. Z večino glasov so potrdili 3-člansko strokovno skupino za izvedbo preoblikovanja JP Komunala Celje, vodil jo bo Pavel Podlesnik, v njej pa sta še Peter Drozg in Ivan Pfeifer, ter razrešili dosedanjega di- rektorja Komunale Jožeta Ga- brščka. I. STAMEJČIČ Prodati ali ne Svet občine Laško se že dru- gič ni mogel odločiti, kaj naj naredi s propadajočo stavbo nekdanje osnovne šole na He- nini. Občinske službe so pred- lagale, naj občina stavbo in pripadajoče zemljišče proda, vendar je večina svetnikov menila, da je treba dokončno odločitev sprejeti šele po po- govoru s krajani Polan. Za najosnovnejša in najbolj nujna popravila stavbe, ki je po oceni strokovnjakov v izredno slabem stanju, bi bi- lo treba plačati nekaj manj kot 1,5 milijona tolarjev. Ker obči- na nima denarja, nesmiselno pa se ji tudi zdi vlagati v ob- jekt, Id nikoli več ne bo služil svojemu namenu, bi ga najraje prodala. Kot morebitni kupec se je že prijavila sedanja na- jemnica enega od šolskih pro- storov, s prodajo stare šole so- glašajo tudi v krajevni skup- nosti Jurklošter. Proti oziroma neodločna pa je večina svetni- kov. Nekateri menijo, da šole ne bi smeli prodati, saj bi obči- na s tem izgubili tudi okrog 370 kvadratnih metrov svoje- ga zemljišča, kraj pa bi izgubil zgradbo, ki mu kljub dotraja- nosti pomeni veliko. V njej je bila namreč prva partizanska šola, več kot 120 let stara šol- ska stavba, v kateri se je šolski zvonec nazadnje oglasil pred petnajstimi leti, pa ima za kraj tudi simbolni pomen. Zato so nekateri svetniki predlagali, naj da občina zgradbo le v dol- goročni najem ali pa proda le njen del. Občinska uprava bo zato morala vse možnosti, ka- ko rešiti šolsko stavbo na He- nini, pretehtati še enkrat, po- govoriti pa se bo morala tudi s krajani Polan. JI Srečanje borcev na Čreti Združenje borcev in udeležencev NOB občin Žalec in Mozirje ter domicilni odbor II. grupe odredov Celje bodo tudi letos organizirali tradicionalno srečanje na Čreti na Dobrovljah. Slovesnost bo v soboto, 7. oktobra ob 10. uri, z njo pa bodo obudili spomin na prvi frontalni spopad slovenskih partizanov z okupatorjem leta 1941. Srečanje na Čreti bo ob vsakem vremenu. IB Carierleva nova icoleiccija že nared Ob zaključevanju nove ko- lekcije Caricr za pomlad in po- letje '96 so v Elkroju Mozirje pripravili uspelo modno pred- stavitev, ki je bila prejšnji če- trtek v hotelu Plesnik v Logar- ski dolini, udeležili pa so se je Elkrojevi poslovni partnerji in potencialni kupci. Novost letošnjega leta je, da so k ženskim hlačam kombini- rali Delmodovo kolekcijo priz- nanega nemškega podjetja, si- cer pa nova kolekcija vsebuje predvsem ženske in moške hlače ter telovnike. Modele so razporedili po mesecih proda- je in jih tako tudi predstavili. Vse tkanine uvažajo, kupu- jejo pa jih od tistih proizvajal- cev, ki so na svetovnem iržiš^ že vrsto let dobro zasidrani in prodajajo svoje blago zelo uveljavljenim blagovnim znamkam. Zato hlače Carier predstavljajo posebno kako- vost, obenem pa sodijo tudi v poseben cenovni razred. Kup)ci izdelkov iz Carierjeve kolekcije bodo lahko to po- mlad oblečeni v črne ali tenmo modre hlače, poleg teh klasič- nih barv pa bodo aktualne tu- di naravne barve s skupino svetlejših pastelnih barv, ki jih je mogoče dobro kombinirati. Poleg kolekcije Carier so mi- nuli teden predstavili še mo- ške suknjiče in obleke znane blagovne znamke Rene Le- zard. KL Negotova usoda stare vile Velenjski svetniki niso dali zelene luči za prodajo Vile Dlanke — Sprejeli pa so predlog proračuna za letos Kljub temu da sodi Vila Bi- anka med tiste velenjske kul- turnozgodovinske objekte, ki so pod zaščito Zavoda za var- stvo naravne in kulturne de- diščine, iz leta v leto vse bolj .propada. To vprašanje so na- čeli tudi velenjski svetniki na seji mestnega sveta minuli to- rek. Obravnavali so namreč osnutek o odprodaji vile, ki je v občinski skrbi. Občina Velenje je pridobila pravico do uporabe na tem ob- jektu lani, in sicer z dovolje- njem Premogovnika Velenje, dotedanjega lastnika Vile Bi- anke. V idejnih projektih za oživitev vile so že pred časom predvideli, da bi lahko na tem mestu uredili gostinski lokal, poročno dvorano, igralnico in sobe za prenočišča. Župan Srečko Meh, ki je odprodajo objekta predlagal, je pojasnil, da bi temeljita obnova vile stala skoraj 6 milijonov mark, pri tem pa poudaril, da v na- slednjih letih v občinskem proračunu ne vidi realnih možnosti, da bi našli denar za tovrstno investicijo. Dejal je, da so ravno zato pripravljeni hišo prodati in preprečiti na- daljnje propadanje. Na javni natečaj so se že prijavili trije ponudniki. Kdo so potencialni kupci, zaenkrat še ni znano. Meh je svetnike opozoril, da v primeru, če prodaje ne dovo- lijo, neizogibno prevzamejo odgovornost za ta objekt; ne- nazadnje tudi za 7 družin, ki živijo v tej propadajoči hiši. Za 33 milijonov tolarjev, koli- kor znaša okvirna prodajna cena objekta, pa bi lahko sta- novalcem zagotovili ustrezna stanovanja. Svetniki se z odprodajo Vile Bianke niso strinjali. Nekateri med njimi so izrazili mnenje. da bi bilo tak objekt nesmisel- no prodajati, saj bo Velenje prej ali slej potrebovalo pro- stor za kulturne ali kakšne druge dejavnosti. Ena. izmed rešitev bi bila tudi ta, da bi dali vilo v najem, vendar je malo možnosti, da bi uspeli najti idealnega najemnika, ki bi sprejel vse pogoje, ki jih po- stavlja tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. S prodajo torej niso soglašali, vendar pa tudi kakšne kon- kretne rešitve za Vilo Bianko niso ponudili. KSENIJA LEKIČ Obravnavali so tudi predlog letošnjega občinskega prora- čuna, ki naj bi znašal 2.072.093.000 tolarjev. Na pri- hodkovni strani bi predvido- ma pridobili 1.981.007.000 to- larjev, razliko pa pokrili z na- jetjem kreditov, ki bi znašali nekaj več kot 91 milijonov to- larjev. Od tega bi najeli 57 mi- lijonov tolarjev posojil za sta- novanjsko izgradnjo. Svetniki so glasovali najprej o posa- meznih amandmajih k predla- ganemu proračunu, nato pa so predlog potrdili. Svetniici za družino Šteicovič Na pobudo predsednika občinskega sveta Laško Matev- ža Kolarja, naj se tudi svetniki oziroma njihove politične stranke vključijo v akcijo zbiranja pomoči pri izgradnji nove hiše za družino Štekovič, so se doslej odzvali le v LDS. Vseh šest svetnikov te stranke se je, kot so povedali na zadnji seji, odpovedalo trem sejninam, pričakujejo pa, da se bodo za podoben korak odločili tudi v drugih strankah. JI it. 39. - 28. september 1995 VROČA TEMA gcsnice takšne in drugačne naslovom Skalpel za iCihota smo pred štirinaj- '"mi dn®^' P'*^*' ** reorgani- '"iiskih ukrepih v nekaterih J^evalnih službah v Sploš- '?^lnišnici Celje. V takratni K^l temi smo pisali še o ne- ^rib kadrovskih potezah, o tem, da je med določenimi ilrževalci zavrelo, ko so med [^pjnii kandidati za vodenje e izmed pomembnih vzdrže- jpih služb videli ime, s kate- ^ se nikakor niso mogli spri- i,2iiiti- Ta oseba naj bi bila strokov- ^ jn vedenjsko sporna, v do- [jzno oporo tej trditvi pa ob- ^ja sklep Okrajnejga sodišča [celju z dne 1. junija 1995, po ^aterem je bilo Silvestru ;^atniku, tedanjemu vodji mote Toplarna, zdaj pa vodji iDote Toplarna z inštalacijami jokazano, da je storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Skutnik je bil kaznovan s sod- 0 opominom, ker je 4. okto- iraleta 1994 na dvorišču bol- jšnice zagrozil Rudolfu Ba- lovšku, vodji mehanične de- avnice, da ga bo ustrelil, nato a še trem delavcem mehanič- edelavnice zagrozil, da jih bo revolverjem postrelil >kot ze- ace<. Prizadeti Banovšek je odji službe za preskrbo in zdrževanje, Jožetu Černelču, 4 dni po tem neljubem do- odku poslal Pobudo za uved- 0 disciplinskega postopka Bper Silvestra Skutnika, isto- asno pa je o pobudi obvestil {direktorja Splošne bolnišni- e Celje mag. Aleša Demšarja IT Štefko Presker, pomočnico rektorja za kadrovske in [lošne zadeve. Banovškovi ibudi za uvedbo disciplin- tega postopka zaradi hujše / Mtve delovnih obveznosti je, \ispač s strani bolnišničnega v^a celih deset mesecev ni Msnobene konkretne poteze, ix 8. avgusta 1995 sledila Zahteva za uvedbo disciplin- itega postopka zoper Silve- ta Skutnika. V času od 2. do it junija letos je bil Banovšek bolniškem staležu, in ker do 8 7. ni predložil bolniških li- tov za obračun nadomestila ID (sam trdi, da so bili ti listi ledloženi pravočasno in »mneva, da jih je nekdo s pi- ilne mize Jožeta Čemelča od- »jil), je 12. 7. 1995 prejel iflep o prenehanju delovnega 'zmerja zaradi neupravičene •isotnosti z dela. Banovšek se fna ta sklep pritožil in sledila razveljavitev sklepa. Zdaj je' •^novšek že lep čas spet do- v bolnišnici pa se sprašu- •io, kaj je pravi vzrok .za nje- "^'0 odsotnost z dela... ^0 bi bil kratek povzetek *bine vroče teme izpred šti- "lajstih dni, da bi današnje- pisanju lahko vsaj delno ^dili tudi tisti bralci, ki 37. Hilke Novega tednika niso ■^^li Za nadaljevanje teme pa se odločih potem, ko je jiaše uredništvo poklical di- ptor Splošne bolnišnice Ce- ^in povedal, da obstaja še ^ga plat medalje oziroma da ^|ia naših navedb ne drži. 'Jifektor dr. Demšar je bil ^Wižno mesec dni na dopu- ^ (na delo se je vrnil 18. sep- ^"^bra), v njegovi odsotnosti ^ od pristojnih pravno-ka- ^''^skih bolnišničnih delav- ^ fiismo dobili skoraj nobe- 1^ konkretnih odgovorov na, ^^tavljena vprašanja. Po dru- [. plat medalje smo torej pri- [■5^ 7. septembra, nismo pa je Torej zares obstaja l^^^nost, da smo bili enostran- i ^'iformirani, zato v nada- Uj^^iju navajamo tisto, kar l^^^^^i "a sestanku v četr- ' ' 21. septembra dopoldne, j^^arni direktorja mag. Ale- "^mšarja, dr. med. Q ^'^g direktorja bolnišnice fj^ razgovoru sodelovali še ^rnat, pomočnica di- rektorja za nego. Dragica Ma- renčič, višja medicinska se- stra, Štefka Presker, pomočni- ca direktorja za kadrovske in splošne zadeve ter Vlado Be- gan, vodja pravne službe. Nova organizacija zaradi lenuliov Reorganizacija v tehnično- vzdrževalnih bolnišničnih službah je bila s 15. junijem letos uvedena zato, ker so v mehanični delavnici pod vodstvom Rudija Banovška slabo delali, smo slišali na se- stanku. Po besedah mag. Aleša Demšarja, ki je kot direktor Splošne bolnišnice Celje spre- jel Pravilnik o organiziranosti, organizaciji dela in sistemiza- ciji delovnih mest, je bila eki- pa mehanične delavnice pri delu nezanesljiva, dela mno- gokrat niso bila pravočasno opravljena, na klice medicin- skega osebja ti delavci pogosto niso bili dosegljivi, zaradi takšnega odnosa do dela pa je bilo treba klicati in plačevati tudi zasebna podjetja. Enoto mehanične delavnice je bilo torej smotrno pripojiti k enoti toplarne, katere vodja je bil Silvester Skutnik, ki je po re- organizaciji postal vodja enote toplarna in instalacije. Skut- nikova ekipa je vedno vse ta- koj uredila, zato so se medi- cinske sestre vse pogosteje obračale na Skutnika kot vo- djo toplarne. Banovškovi de- lavci, »ki so pravi lenuhi in kverolanti, so sedeli po gostil- nah, namesto da bi delali, zato je po reorganizaciji za vzdrže- vanje vseh naprav zadolžena le ena ekipa,« je poudaril mag. Demšar in dodal, da so se se- stre vse pogosteje obračale nanj in zahtevale, naj vendar nekaj ukrene. Direktorjeve ocene je potrdila Vida Pumat, ki je nanizala nekaj konkret- nih primerov, ko Banovškova ekipa ni reagirala ali je delala slabo, v toplarni pa se je vedno vse takoj uredilo. »To moje prepričanje, da je treba službe združiti, se je zdaj pokazalo kot pravilno. Zdaj je vzdrže- vanje res takšno, da se bo lah- ko delalo. Ž oddelkov tudi ni več nobenih negativnih pri- pomb na vzdrževalsko delo. Skutnikovi fantje dobro delu- jejo, ker jim je sam Skutnik dober zgled; gre torej za velike prihranke in odpravo motenj,« je povedala Pumatova, Dragi- ca Marenčič pa dodala, da so Skutnikovi fantje pripravljeni delati dan in noč, da bi delo dokončali, »in sploh je Silve- ster Skutnik tista oseba, ki ji lahko zaupamo. Ker pa so tudi ostale ekipe dobro delale, je Banovškova izstopala, seveda v negativnem smislu, je konča- la višja medicinska sestra Ma- renčičeva. Brez dela ni jela »Po Zakonu o delovnih raz- merjih disciplinski postopek v primeru Rudija Banovška sploh ni bil potreben. Razlog za prenehanje delovnega raz- merja je že sama neupravičena odsotnost z dela, kar se je v Banovškovem primeru zares zgodilo, ko ga od 2. junija letos. ni bilo na delo in ko vodji služ- be za preskrbo in vzdrževanje ni sporočil, da je v staležu. Njegov evidenčni list je bil prazen in ker tudi ni bilo bol- niških listov, ni mogel dobiti plače. Ker ga do konca junija ni bilo na delo, smo 7. julija izdali sklep o prenehanju de- lovnega razmerja, na ta sklep pa se je Banovšek pritožil. Po- vedati moram, da je šel k svo- jemu lečečemu zdravniku dr. Polimacu šele 18. julija, takrat pa je dobil bolniške liste za nazaj. Ko smo mi izdali sklep o prenehanju delovnega raz- merja, teh bolniških listov še ni bilo pri nas. Na Banovškovo pritožbo na sklep o preneha- nju delovnega razmerja je ko- misija za varstvo pravic odlo- čila, da je treba počakati na rezultat komisije I. stopnje, ki naj preveri upravičenost bol- niškega staleža za nazaj. Torej je bilo pred nami bistveno vprašanje, ali bo Banovškov stalež priznan, ali ne bo. Ker pa je komisija ugotovila, da je bil Banovšek zares bolan, smo 12. 9. izdali sklep, da se njego- vi pritožbi ugodi in sklep o prenehanju delovnega raz- merja razveljavi,« je zadevo okoli domnevne krivice, ki naj bi se zgodila Rudiju Banovšku, obrazložil Vlado Began, vodja pravne službe, Štefka Presker, pomočnica direktorja za ka- drovske in splošne zadeve, pa pripomnila: »Mi s pravnega vidika delamo pravilno«. Bomo preverili... Rudi Banovšek je še vedno član delovnega kolektiva Splošne bolnišnice Celje, so poudarili na četrtkovem se- stanku, in dodali, da Banovška od julija dalje ni na delo ter da spet ni nikomur sporočil, kaj da je z njim, pa tudi bolniške- ga lista nimajo še nobenega. Pošte, ki mu jo pošiljajo, ne sprejema, vrača se nevročena, torej je nastala situacija, ki je spet negotova in spet neprijet- na. Menda naj bi bil Banovšek doma zato, ker mu je Jože Čer- nelč, vodja službe za preskrbo in vzdrževanje, prepovedal vstop na delovno mesto na os- novi sklepa o prenehanju de- lovnega razmerja. »Če mu je Čemelč zares prepovedal vstop na delo, bomo zdaj pre- verili,« smo slišali na sestan- ku. Sicer pa Banovška vabijo, da se kot bivši vodja mehanič- ne delavnice javi na delo, ker je treba s Skutnikom opraviti primopredajo. Do primopre- daje, zaradi Banovškove igno- rance, še do danes ni prišlo. Postopka ne bo Na naše vprašanje, zakaj ta- ko dolgo zavlačujejo z disci- plinskim postopkom zoper Silvestra Skutnika, smo dobili kratek in jedrnat odgovor, da tega postopka sploh ne bo, da ga niso dolžni izvesti. Vsak de- lavec ima sicer pravico, da sproži pobudo, nihče pa ni dolžan na pobudo reagirati in pobudniku odgovoriti. Disci- plinski postopek bi bil dolžan sprožiti vodja službe SPV Jože Cernelč, on pa je presodil, da je šlo pri dogodku, ko je Skut- nik svojim zdajšnjim podreje- nim grozil, da jih bo postrelil kot zelence, za lažjo kršitev. »Sicer pa je zastaralni čas, to je šest mesecev od spornega dogodka oziroma dneva krši- tve, že potekel, zato disciplin- skega postopka zoper Silve- stra Skutnika ne bomo izpe- ljali,« je piko na i pritisnil vo- dja pravne službe. Bolnišnica za zgled Ne nazadnje se je direktor Splošne bolnišnice Celje obregnil ob naš namig, da so bile ob skladiščenju infektiv- nih odpadkov v sodih na bol- nišničnem dvorišču storjene strokovne napake. »Mi smo bi- li prvi v Sloveniji, ki smo bre- zhibno izvedli razkuževanje, mletje in sežiganje odpadkov s pomočjo mobilne rezalne de- zinfekcijske naprave. Sledile so nam ostale bolnišnice in zdaj jih je že 16 na tem siste- mu. Glede domnevno nepra- vilnega skladiščenja v sodih pa ne prevzemam nobene od- govornosti.« VseO.K.? Pozorno smo prisluhnili predstavnikom Splošne bol- nišnice Celje in jim hoteli ver- jeti vse, kar so nam povedali, saj bi bilo res zadnje, ko bi človek pomislil, da se v tako izrazito humanitarni ustanovi dogajajo nepravilnosti na ško- do človeka, delavca, bolnika. Pa smo pri tem vendarle nale- teli na nekaj ovir, ki sprožajo dileme. Pri roki imamo nekaj doka- zov o tem, da Banovšek in nje- govi le niso tako grdi, umaza- ni, zli fantje, in da Skutnik, ki ima danes »pod sabo« okoli 20 vzdrževalcev, le ni takšen strokovnjak in vodja, ki je brez enega samega madeža ter edini možni rešitelj reda in discipline v vzdrževalskih enotah Splošne bolnišnice Ce- lje, kamor se, tako kot v druge bolnišnice in podobe ustanove, stekajo, in od koder tudi odte- kajo krepki proračimski de- narci, namenjeni zdravst\ai. O motenemu poteku službe za oskrbo z medicinskimi plini zaradi reorganizacije oziroma Skutnikovega nestrokovnega vodenja govorijo opozorilni dopisi Romana Šumaka vod- stvu bolnišnice z dne 1., 4. in 7. septembra letos. »Že šest mesecev trajajo groba gradbena dela v zdrav- niški sobi travmatološkega oddelka. Delo zelo počasi na- preduje in imam občutek, da se delo ne izvaja kvalitetno. Moram omeniti, da so vse te rekonstrukcije zahtevne in nehvaležne za oceno, vendar kljub temu ugotavljam, da predolgo trajajo... Dosedanje delo je vodil gospod Skutnik Silvester, vodja toplarne, ter se mu za dosedanje delo zah- valjujem. Bliža se konec kole- darskega leta in ker imajo do- natorji predvidena določena sredstva za pomoč, vas vljud- no prosim, da finalna dela pre- nesete na vodjo mehanične de- lavnice, gospoda Banovšek Rudija, ki nam je zagotovil po- spešeno delo in strokovno iz- sušitev prostorov«, je Jožeta Čemelča, vodjo za preskrbo in vzdrževanje, konec novembra lani pismeno obvestil namest- nik predstojnika travmatolo- škega oddelka, Miodrag Vla- ovič, dr. med. Z oddelka za intenzivno in- terno medicino pa je 25. no- vembra lani prispel dopis glavne oddelčne sestre, ki se sprašuje, zakaj prihaja do ok- var, zaradi katerih so na od- delku brez tople vode. Kdo je bil odgovoren za nemoteno to- plotno oskrbo, se ve. Podoben dopis je Jožetu Černelču poslal tudi predstojnik urološkega oddelka, ko se je koncem mi- nulega leta spraševal, zakaj so na oddelku tudi po 1 uro brez hladne vode, in to tudi v času operativnih posegov, kar je za pacienta lahko usodno... Ne nazadnje je vprašljiva tudi trditev vodilnih v bolniš- nici, češ da Skutniku naspro- tujejo le delavci mehanične delavnice. Na dopisu z dne 9. 12. 1994, ki so ga poslali vodji službe za preskrbo in vzdrže- vanje, z vsebino pa seznanili tudi direktorja SB in Štefko Presker, je namreč kar 19 pod- pisov, to pa so delavci meha- nične delavnice, elektro delav- nice, avto parka in zidarske delavnice. »Ker je g. Černelču prav dobro znano, kakšne pri- tiske smo delavci PVE presta- jali zaradi g. Skutnika, pred- lagamo oziroma zahtevamo, da g. Čemelča v njegovi odsot- nosti nadomešča g. Roman Šu- mak, vodja plinskih naprav... Glede na to, da nam doslej ni nihče prisluhnil in objektivno ocenil situacijo, ki jo je g. Skutnik povzročil v PVE, bo- mo prisiljeni s problemi, ki jih imamo pri vsakodnevnem de- lu, seznaniti Ministrstvo za zdravstvo...« Izjava pod grožnjo? v dopisu mag. Alešu Dem- šarju z dne 8. 8. 1995 je Rudi Banovšek (med drugim) zapi- sal, da mu je Jože Čemelč, vo- dja službe za preskrbo in vzdr- ževanje, sredi oziroma koncem julija prepovedal vstop na de- lovno mesto zato, ker naj bi mu s sklepom komisije prene- halo delovno razmerje. Banov- šek si zdaj domišlja, da lahko brije norca iz vsakogar, ki v Splošni bolnišnici Celje kaj velja in pomeni, pa zato vztra- ja pri tej Čemelčevi prepovedi in sploh ne pride več na delo, četudi mu je Štefka Preskerje- va poslala nekaj dopisov, s ka- terim ga vabi na pogovor in na akt primopredaje. Zdaj se tu pojavi vprašanje, zakaj vod- stvo bolnišnice tokrat ne ukre- pa, ko pa ima komisija kar ne- kaj razlogov za izdajo sklepa o prenehanju delovnega raz- merja. Jože Čemelč naj bi Banov- ška »nagnal« iz službe pred dvema pričama. Ker Čemelč vztrajno trdi, da takšne prepo- vedi ni nikoli izrekel, je 18. 8. 1995 k sebi poklical Aleša Majceniča in Jožeta Egete, ki sta podpisala izjavo, češ da takšna prepoved ni bila izre- čena. »Če zadnji del stavka glede vstopa Banovška v me- hanično delavnico ne prekliče- ta s svojima podpisoma, se bo- sta tudi vidva v najkrajšem ča- su poslovila od službe. Za to bom poskrbel jaz osebno,« naj bi jima Čemelč zagrozil. »Ker sva se zbala za službo, sva se pod grožnjo podpisala,« sta omenjena delavca zapisala v svoji izjavi in jo poslala na več naslovov, med drugim tudi direktorju Demšarju in same- mu gospodu ministru v Ljub- ljano. Kot že rečeno, bodo ta primer v bolnišnici v kratkem raziskali oziroma ugotovili, kdo govori resnico in kdo laže. Postopka ne bo Disciplinskega postopka zo- per Silvestra Skutnika torej ne bo. Takšna odločitev, ki je očitno še precej sveža, bi bila v očeh prizadetih delavcev mnogo manj sporna, če ne bi od dneva, ko je bila dana Ba- novškova pobuda za uvedbo postopka do danes preteklo že skoraj leto dni. »Vašo pobudo za uvedbo disciplinskega po- stopka sem predal pravni služ- bi, ki je sprožila ustrezen po- stopek, ki že poteka,« je direk- tor bolnišnice že 22. 11. 1994 pisno zagotovil Banovšku. »prav tako sem odstopil prav- ni službi zahtevo za izvedbo disciplinskega postopka zoper gospoda Silvestra Skutnika, katerega obdolžujete storitve hujše kršitve delovne obvez- nosti, ki jo je storil 4. 10. 1994,« je mag. Aleš Demšar ponovil obljubo v dopisu z dne 11. 8. 1995. Je kaj čudno, če so Don Ki- hoti sirom po tej slovenski de- želi bolj žalostni in nemočni kot kdaj koli prej? Pa Rudolf Banovšek morda res ni najbolj prikladna oseba za prispodobo stvarnosti, na katero opozar- jamo, in ki vselej globoko za- reže v tkivo usode posamezni- ka, tako kot skalpel. MARJELA AGREŽ Št. 39. - 28. september 1995 VROČA TEMA 1^ Gozdne ceste - vražja tema Peripetlle ob Izbiranju Izvajalca za vzHrževanje gozUnlh cest na območju mozirske občine Zima je pred vrati, v mozir- ski občini pa so se šele zdaj, po vseh peripetijah, ki so se zgo- dile ob razpisu za izbor izva- jalca za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v občini, uspeli odločiti, kdo bo prevzel to od- govorno nalogo. Potem ko bo- do podpisali pogodbo, naj bi Gozdno gospodarstvo Nazarje v pičlem mesecu dni zmoglo gozdne ceste usposobiti do te mere, da jih bo pozimi sploh mogoče plužiti. Konec junija so v občinskem odboru za gospodarske javne službe in komunalno infra- strukturo obravnavali ponud- be, ki so pripele na razpis in izbrali za izvajalca najprej Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je ponujalo najugodnejše pogoje. Že ob odpiranju ponudb bi lahko Gozdno gospodarstvo Nazarje izločili, saj njihova ponudba ni bila popolna. To pa se ni zgodilo, ker so se vsi prisotni strinjali, da lahko predstavniki podjetja ponud- bo nemudoma dopolnijo. Torej so izbrali Gozdno Gospodar- stvo Nazarje. Naknadno naj bi na pobudo Javnega podjetja Komunale Mozirje - drugega najugodnejšega ponudnika na razpisu - v odboru ugotovili, da ponudba vendarle ni bila dovolj natančna, še zlasti kar zadeva ceno. Zategadelj so iz- biro preklicali in delo dodelili Komunali. Na tak sklep se je pritožilo Gozdno gospodar- stvo Nazarje, z izbiro pa se ni- so strinjali niti na nazarski ob- močni enoti Zavoda za gozdo- ve Slovenije. Odbor je v odgo- voru na pritožbo zagovarjal svojo odločitev, vendar pa se je Gozdno gospodarstvo Nazarje znova pritožilo in zahtevalo ponovno obravnavo, obenem pa jih tudi obvestilo, da bodo v nasprotnem primeru prisi- ljeni zahtevati revizijo postop- ka javnega razpisa pri pristoj- nem ministrstvu, istočasno pa bi predlagali celo začasno uki- nitev denarja, ki ga iz držav- nega proračuna namenjajo gozdnim cestam. Minuli ponedeljek so se čla- ni odbora ponovno sestali s predstavniki Zavoda za goz- dove in se dokopali do ugoto- vitve, da gredo vsi zastoji ob razpisu izključno na račun cest. Tako je odbor glede na reference Gozdnega gospodar- stva Nazarje in nujnost pro- blema odločil, da mozirskemu občinskemu svetu predlaga spremembo sklepa, s katerim bi izvajalec vzdrževanja na gozdnih cestah navsezadnje zopet postalo Gozdno gospo- darstvo Nazarje. To je vražja tema, je proble- matiko izbire imenoval eden izmed svetnikov, ki so na seji občinskega sveta prejšnji četr- tek sicer izrazili zelo različna mnenja. Nekateri so gozdne- mu gospodarstvu očitali, da si je v preteklih letih prilastilo monopol nad vzdrževanjem gozdnih cest. Tudi zavoljo tega naj bi bili ob izbiri drugega izvajalca tako presenečeni... Ob koncu dolgotrajne razpra- ve pa so vendarle izglasovali, da naj postane izvajalec Gozd- no gospodarstvo Nazarje. Kdo je kos gozdnim cestam? Ob takem razpletu dogajanj, nenadnem spreminjanju odlo- čitev in nerazumljivem zago- varjanju enkrat takih, drugič drugačnih stališč, marsikaj ostaja nedorečeno. Seveda so zavoljo nedoslednosti, ki so trajale več kot tri mesece, tr- pele ceste. Verjetno pa ni daleč od resnice, da Gozdno gospo- darstvo Nazarje upravičeno izpostavlja svoje reference, saj je to edino podjetje v dolini, ki je v preteklih letih vzdrževal- na dela na gozdnih cestah že opravljalo in se lahko pohvali z dovolj dobro in ustrezno me- hanizacijo. »V preteklosti je bilo Gozd- no gospodarstvo Nazarje za- dolženo za vzdrževanje gozd- nih cest v Zgornji Savinjski dolini. V povojnem času smo skupaj z lastniki gozdov zgra- dili več kot 800 kilometrov gozdnih cest in jih vzdrževali od leta 1960. Dolgoletni sistem vzdrževanja gozdnih cest pa se je po 30 letih docela spreme- nil,« je povedal Milan Cajner, direktor Gozdnega gospodar- stva Nazarje. »V preteklem le- tu smo za vse ceste dobili 5,6 milijona tolarjev iz republi- škega proračuna, kar pa je le desetina tega, kar vse novona- stale občine potrebujejo. A kljub temu nam je ceste uspelo obdržati v prevoznem stanju. Od leta 1990, odkar nam dodeljujejo minimalno vsoto denarja za vzdrževanje, smo vložili tudi veliko lastnih sredstev tako za tekoče vzdr- ževanje kot za modernizacijo cest, denimo za modernizacijo 6-kilometrskega odseka gozd- nih cest v Šmihelu, pa tudi v ostalih predelih v okolici Mozirja in Lepe Njive. Na le- tošnji razpis za vzdrževanje smo se prijavili skladno z raz- pisanimi pogoji. Edina po- manjkljivost ponudbe je bila, da ni bil narejen končni sešte- vek, vendar so nam dovolili, da ga vnesemo. Ponudili smo najugodnejše pogoje in zato pričakovali, da bodo izvajalca izbrali v skladu s pogoji javne- ga razpisa in po postopku, ki je predpisan za izvajanje jav- nih razpisov.« Na Gozdnem gospodarstvu Nazarje torej čakajo na podpis pogodbe. Če bodo pogodbo podpisali še ta mesec, potem zagotavljajo, da bodo najkas- neje do 15. novembra opravili vsa nujno potrebna vzdrževal- na dela na vseh gozdnih cestah v mozirski občini. KSENIJA LEKIČ Na Zavodu za gozdove Slove- nije, pri območni enoti Nazar- je, pripravljajo programe za vzdrževanje gozdnih cest in obenem svetujejo izbiro izva- jalca. Anton Breznik, vodja nazarske območne enote, je povedal naslednje: »Izvajalce načeloma izbirajo tako, da do- bi delo tisti, ki je najcenejši in ima po možnosti tudi najboljše reference. Pri izbiri izvajalca za vzdrževalna dela na gozd- nih cestah v občini Mozirje pa ni bilo tako. Izbrali so Komu- nalo in ne Gozdno Gospodar- stvo Nazarje. Med konkurenč- nima ponudbama sicer ni bilo velike razlike v ceni, a glede na razpisne pogoje bi vendarle moralo delo dobiti Gozdno Gospodarstvo Nazarje, ki ima tudi boljšo strojno opremo za izvajanje teh del. JP Komuna- la Mozirje pa bi določena dela morala izvajati s podizva- jalci.« V mozirski občini so izbrali izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest tik pred zdajci. Od javnega razpisa do izbire so minili več kot trije meseci. 180 dopoinil ^ LJUBLJANA, 20. sen,' tembra (Delo) - Poslanci so končali drugo obravnavo prvega, po vsebini in p,, številu dopolnil (več ko; 180) najtežjega zakona o organizaciji in financira, nju vzgoje in izobraževanja iz svežnja šestih šolskih za- konov. Med drugim so po. slanci zavrnili predlog SKD, da bi v javnih šolah in vrtcih omogočili verouk Novi prediogi za mejo MARIBOR, 20. septem- bra (Delo) - Na delovnem sestanku sta se danes sre- čala predsednika slovenske in hrvaške vlade dr. Janez Drnovšek in Nikica Valen- tič in se vnovič pogovarjala o nerešenih vprašanjih med državama. Slovenska stran je hrvaški predstavila predlog za rešitev spornih vprašanj - gre predvsem za mejo v Piranskem zalivu — na katerega naj bi Zagreb odgovoril v petnajstih dneh. Poravnava doiga LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Delo) - Vlada je sprejela predlog zakona, ki ureja izpolnjevanje obvez- nosti iz dvostranskih spo- razumov o prevzemu slo- venskega dela dolga do čla- nic Pariškega kluba. V skladu s tem dokumen- tom naj bi Slovenija prev- zela alocirani dolg do teh držav, ki zdaj znaša dobrih 237 milijonov dolarjev, in svoj delež nealociranegi dolga, ki ga je za nekaj manj kot 252 milijonov do- larjev. Največji znani dolž- niki so JE Krško, Nova LB, Petrol in Adria, medtem ko bomo nealocirani dolg pla- čali iz proračuna. Janša poziva na soočenje LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Republika) - Janez Janša, Ivan Borštner in Da- vid Tasič so sklicali novi- narsko konferenco, katere se je na presenečenje mno- gih udeležil tudi Franci Zavrl. S konferenco so se odzvali na izjave predsed- nika Milana Kučana v ra- dijski oddaji Studio ob se- demnajstih. Janša je ogor- čeno ugotovil, da Kučan izrablja svoj položaj, da opravičuje svoja dejanja izpred sedmih let v zadevi JBZT. Ponovno ga je poz- val na javno soočenje. Izhod v mednarodne vode LJUBLJANA, 21. sep- tembra (Večer) - Po sloven; skem predlogu o rešitvi meje v Piranskem zalivu, ^ ga je premier Drnovšek predlagal Valentiču na ma; riborskih pogovorih, naj bi po zanesljivih informacija'' meja tekla vzdolž hrvaške ga kopnega na oddaljenos" 278 metrov od obale savU' drijskega polotoka. Ob r'" bi zavila rahlo levo in na' ravnost do mednarodni'' voda. Tako bi Slovenija do bila prost izhod na medn* rodno morje. Vprašanje P je, če bodo Hrvati ta pre^' log sprejeli, zlasti, ker bo^ že prihodnji mesec pre^ časne volitve in naj bi V* lentiča zamenjal Mate Gr* nič, ki v odnosu do Slov^ nije zagovarja trša stali^ Selitev Impulsa v Toper? »tjsoila podjetja je v rokab banke,'' pravi Kovač — NezaiJovoljnl delavci na dvorišču zahtevali plače In jasne odgovore Približno 30 delavcev po- djetja Impulse se je v ponede- ljek zbralo na dvorišču celj- skega Topra, kamor naj bi se iz bivše Metke selila tekstilna proizvodnja tega zasebnega podjetja. Seveda le v primeru, če jim je banka včeraj odobrila kredit, v nasprotnem primeru pa podjetje najverjetneje čaka stečaj. Zasebno podjetje Impulse je pred približno tremi leti usta- novil direktor petrovške Zarje Scala Dušan Kovač. Kaj se pravzaprav dogaja v Impulsu, je težko z gotovostjo trditi, saj lastnik Dušan Kovač odločno zavrača pogovor z novinarji, ki so po njegovem tudi dežurni krivci za vse težave njegovega podjetja. Zaposleni pa so v po- nedeljek pripovedovali drugo plat. Prostore v bivši Metki so morali zapustiti, ker namera- va Metkatekstil razširiti pro- izvodnjo, Impuls pa ni plače- val najemnine. Za kvadratni meter bi morali po trditvah delavcev plačevati 5 nemških mark, a so se v Impulsu prito- žili in v Ljubljani menda dose- gli polovično znižanje najem- nine, vendar tudi tega zneska niso plačevali. Svojo proiz- vodnjo naj bi Kovačevo po- djetje nadaljevalo v danes še povsem neurejenih prostorih, kjer je bila nekoč kotlovnica, zbirališče odpadkov in krojil- nica bivšega Topra. Ali bi Ko- vač Toprove prostore, ki so zdaj v lasti Banke Celje kupil ali vzel v najem, ljudje ne vedo. Delavci od konca avgusta koristijo letni dopust, kakšen je njihov položaj po izteku do- pusta ne vedo, ker nimajo od- ločb, julijsko plačo so dobili 25. avgusta, denarja za avgu- stovsko izplačilo ni, prav tako jim firma ni izplačala regresa. Selitev v nove prostore sta de- lavcem obljubila lastnik Du- šan Kovač in njegov brat, sicer direktor Impulsa Edi Kovač, ki pa živi v Novi Gorici. Pred kratkim je 21 zaposlenih dobi- lo odločbe o prerazporeditvi v Toper Mode, kjer pa jih niso hoteli vzeti na delo. V podjetju je sicer zaposlenih 46 ljudi. O tem, kako so preživeli zad- nja tri leta, pa ljudje ne pove- do nič lepega. Delali so po 12 ur, včasih celo dva šihta sku- paj, norme so bile vsaj za polo- vico višje v primerjavi s tisti- mi, ki jih imajo delavke v pe- trovški Scali, nadure niso bile plačane, malicale so delavke kar za strojem, veliko kritič- nih besed pa je bilo slišati tudi na račun nekdanje vodje pro- izvodnje in samega lastnika Kovača, ki je po besedah de- lavcev le redko prišel med za- poslene in se pozanimal, kaj se mu dogaja v lastni firmi. »De- lali smo po 24 ur, če je bilo treba, vedno pa slišali le to, da premalo naredimo, da smo preveč v bolniški in da si še tistega, kar so nam izplačali, ne zaslužimo,« so ogorčeni lju- dje, ki danes ne vedo, kako bo- do preživeli. V ponedeljek so zaposleni pričakovali izplačilo plač, vendar je Dušan Kovač zbra- nim kar na dvorišču povedal, da denarja ni in da je vse v ro- kah banke, ki naj bi jim včeraj, v sredo, odobrila kredit. S ka- tero banko se pogovarja in o kolikšnem znesku, ni hotel povedati. Po tistem sodeč, kar je ljudjem pripovedoval Ko- vač, naj bi imelo podjetje Im- pulse približno 11 milijonov tolarjev oziroma 120 tisoč nemških mark obveznosti, to so neplačana najemnina, ne- poravnani prispevki, neplača- ni računi do nekaterih dobavi- teljev ter neizplačane plače zaposlenim. Iz teh dolgov naj bi se izkopali s pomočjo sede- mletnega kredita. Če je torej banka, menda gre za neko ljubljansko banko, včeraj dala svoj žegen, potem bodo po Kovačevih obljubah do sredine oktobra uredili no- ve prostore, delavcem izplača- li vsaj zajamčeno plačo, zapo- slenim pa se obeta lepa pri- hodnost, saj bodo delali samo v dopoldanski izmeni, na novo pa naj bi odprli 32 delovnih mest, tako da bi bilo v Impulsu 74 zaposlenih. Po tem sodeč bi lahko sklepali, da namerava Kovač pobrati denar tudi ali pa predvsem na račun odpira- nja novih delovnih mest. Vrsto ostrih besed so delavci v ponedeljek izrekli tudi na račun območnega svobodnega sindikata in inšpekcijskih služb, kjer doslej po mnenju ljudi kljub stalnim opozorilom niso storili še ničesar. Ponedeljkov shod na Topro- vem dvorišču se je po dobri uri končal v enem izmed praznih prostorov tovarne, kjer je Du- šan Kovač zaposlenim privoš- čil sok in kavo na račun firme. Da ni bila to le »poslovilna za- bava«? IRENA BAŠA St. 39. - 28. september 1995 KULTURA i kraljevem mestu in zlati Pragi f^s ilvBh gospodov v službi gledalcev na Češkem »lili gostje iz Slovenskega . jkega gledališča Celje, da- va« z vsemi častmi spreje- iap^^ kraljevega mesta J? -jke Hradište, gospod inž. dislav Šupky v imenu Mini- '^tva za kulturo Republike ^'Ug...« je ceremonial v po- j dvorani mestne palače novedala županova namest- •9. Izpod poslikanega oboka f^azvenela dekliška pesem, 'dvorani je bila popolna tiši- po protokolu pa je potem ^oan, P** predstavitvi mesta, je dal zgraditi kralj Oto- JJlI. leta 1257 kot trdnjavo ,oti Ogrom, h knjigi gostov ovabil vsakega člana ansam- |g SLG Celje posebej, da se ' l{ot je to v navadi, vpisal J^estno knjigo, damam pa ob Ijbrodošlici izročil še belo itnico. V znak spoštovanja in ijijateljstva, to naj bi se razši- jlo tudi na druga področja, je učil šampanjec, prijateljevanje dveh gleda- Išč: Slovackega divadla in ILG Celje se je začela še v so- lalističnih časih, pred deseti- lileti in se je z izmeničnimi (stovanji dveh gledališč in jdi »izposojo« režiserjev, na- iljevalo vse do danes. Od 16. )22. septembra so bili Celja- i v moravskem mestu Uher- le Hradište, ki sodi pod okri- E države Češke, gostje festi- ala ob 50-letnici domačega edališča. Bil je to praznik za lesto in za domače občinstvo r ansambel Slovackega di- idla, ki si je za to priložnost fflglo privoščiti tudi gostova- je osrednjega češkega gleda- iča Narodni divadlo iz Prahe iše nekaterih drugih čeških fdališč. Celjani so prišli me- (razgibat s komedijo, z Gol- ni-Rozmanovim Slugo dveh ^spodov, v režiji Francija Maja. Uspeh je bil popoln, laiovne pregrade domala ni bik Ansambel je s komedijo Mšijav razgibal občinstvo »polni dvorani. Komedijant- siiduh je nato zavladal v vseh to gostovanja celjskega gle- tea, izvrstni in pozorni go- litelji, domači umetniki, niso tavali navdušenja nad po- javitvijo predstave in igre oljsko občinstvo se verjetno fedstave še dobro spominja pred dveh let in Dnevov ko- 'fdije). Renato Jenček, v na- »vni vlogi si je hipoma pri- »bil simpatije občinstva, fav tako pa so navdušili osta- soigralci: Miro Podjed, Ves- sJevnikar, Stane Potisk, Bo- "lUmek, Anica Kumer, Igor *icin, Zvone Agrež in Vesna laher. Način igre in postavitve del •reškem in našem gledališču ■Vendarle razlikuje. Predsta- ' domačega gledališča, Čap- "va drama Iz življenja žu- % je sicer nosila oznako '»medija«, vendar je bila bolj musical s prologom, v treh ak- tih in epilogom o žuželkah s človeškimi običaji in nava- dami. Bila je to slavnostna premiera, občinstvo jo je lepo sprejelo, a Sluga dveh gospo- dov domala ni imel tekmecev na festivalu. Morda le na mali sceni gledališča, kjer so donele salve smeha kot odziv na ko- ■ medijo Limonada Joe. Kot rdeča nit se skozi predstavo cedi pijača Kola-loka. Pokro- vitelj te predstave je ETOL Celje. Torej se je sodelovanje obeh mest, če smemo sklepati iz te naveze, iz zgolj gledali- ških desk in navez potegnilo še na gospodarsko raven, kot si je že na sprejemu želel župan mesta! Predstava je tako dobra, da bi jo privoščili videti tudi celj- skemu občinstvu in na gosto- vanju sta se direktorja obeh gledališč, Igor Stransky in Bo- rut Alujevič, o tem že pogovar- jala. Morda že v času Dnevov komedije ali... Sicer pa ima Slovacke divadlo na programu še nekaj predstav, ki bi jih bili veseli tudi v Celju. Letos so, na primer zaigrali tudi Haškove- ga Švejka. »Vse bolj si priza- devamo gojiti tudi komedijo,« je povedal Igor Stransky, ki je kot gost leta 1990 v Celju reži- ral mladinsko delo Zmaj. »Igramo za odrasle, mladino in otroke in ker smo edino gleda- lišče v mestu, ansambel ima 24 igralcev, upamo, da bomo s ta- ko naravnanostjo repertoarja polnili dvorano.« Očitno zadovoljen, da je 50- letnico gledališča in gostova- nje Celjanov podprlo državno ministrstvo za kulturo, kar se sicer bolj redko zgodi, je Slo- vacke divadlo opozorilo nase tudi v svoji deželi. Tudi 10- letnica prijateljskih stikov s celjskim gledališčem je bil jubilej, ki bo ostal zabeležen v gledališki kroniki in kroniki mesta, kjer tradicijo in proto- kol visoko cenijo in gojijo. Vredno posnemanja! Kraljevo mesto Uherske Hradište, kjer so Celjani gostovali že tretjič: z Bolho v ušesu, Volponejem in tokrat, glej, spet s komedijo, so po žametni revoluciji povsem spremenile podobo. Mesto, po številu prebivalcem podobno Celju, smo pred desetimi leti videli še popisano s socialistič- nimi parolami v stilu: Kakor bomo danes gospodarili, tako bomo jutri živeli, in podobni- mi ruskimi gesli. Na osred- njem, velikem tlakovanem tr- gu sredi mesta so se takšne pa- role oglašale iz velikih trobelj, iz katerih je potem donela tudi pesem v znamenju koračnic, ki so spremile ljudi iz tovarn do- mov. Potem je bilo mesto hitro prazno, le pred kakšno trgovi- no, kjer so ravno dobili sveže ruske konzerve ali kakšno drugo blago, so se s cekri dre- njale gospodinje. Prodajalke v blagovnicah z večino prazni- mi policami so bile nejevoljne, če si jih povprašal, ali nimajo pod pultom morda še enega para usnjenih rokavic. Recep- tor v hotelu se je tudi držal mrko, če je po deseti uri kje iz kakšnega kavarniškega kotič- ka zadonel smeh, za pivo je bilo že prepozno, večerjo so postregli le do 18. ure. Krone si lahko zamenjal na črnem tr- gu, če si bil dovolj spreten in pogumen, da te niso zasačili. Luči v mestu so zvečer pogas- nili, na televiziji so prikazova- li vojaške parade, na radiu vr- teli »pesmi borbe in dela«. Te- daj na Češkem igrati komedi- jo? Kaj ni bil to tudi svojevr- sten izziv? Celjani so na pi-vem gostovanju to že občutili. Ko so igrali malo žgečkljivo sceno v komediji Bolha v uše- su, gledali pa so jo srednješol- ci, je v gledališču nenadoma zmanjkalo elektrike... Kasne- je je pricurljalo na dan, zakaj. Zaradi tiste scene na odru na- mreč. Drugi del predstave je tako odpadel. Radikalno, ni kaj! Ampak, Celjani niso obu- pali, čez štiri leta so prišli v goste spet s komedijo. Volpo- neju se je že bolje godilo. Me- sto je bilo sicer še vedno pusto in sivo. Mrki obrazi na ulicah, prijaznost gostiteljev, umetni- kov, ki so bili nad režimom. Prvi javni piknik na domačem, peščenem dvorišču za gleda- liščem. Zavrteli so odojka, ki kljub trudu in dimu ni bil ni- koli pečen, odprli so kovinski sodček toplega piva, ki ni bilo popito, peli tihe pesmi in se, oboji, izogibali tem o politiki. In leta so tekla... Dvorišče za gledališčem Slovackega divadla smo letos našli asfaltirano, domača mla- dež se je podila za žogo. Na stranski fasadi se je blestel ve- lik napis SOKOL. Aha, pa smo pri lastninjenju, smo pogrun- tali že sami, potem so nam po- vedali še gostitelji, da hoče do- mače telovadno društvo dobiti stavbo nazaj. Pa komaj dobro, pred tremi leti, so dvorano, fo- ver in garderobe ter pisarne prenovili. Sladkosti demokra- cije, ko sicer lahko tudi ponoči po mestu kolovratiš pod lučmi, ko na trgu ni več trobelj, am- pak plakati, ki opozarjajo na nesmisel vojne v Bosni, pa trž- nica, pisane in obnovljene fa- sade nekoč sivih hiš, so zdaj kar očitne. Kavarnice so potis- nile svoje mizice in stolčke na ulice, mesto obnavljajo od spodaj navzgor in čeprav je še v velikem zaostanku za zlato Prago, je Otokarjeve kraljeva utrdba vse bolj prijazna. Takš- ni, kot so tudi ljudje v mestu. Klepetave prodajalke, strastni nogometni navijači, zvedavi otroci... Receptorka v hotelu sicer še nejeverno sprašuje, če je pri nas res vojna in nas vpise kar pod »Jugoslavci«. Seveda smo pojasnili, da tudi Slovaki nismo. Na Češkem smo Slo- venci namreč v češkem jeziku Slovinci, Slovaki pa Slovenci! Pa je komedija zmešnjav lahko spet hitro tu. Uherske Hradište so kar za štiri ure vožnje z udobnim Kompasovim avtobusom, po široki avtocesti, oddaljene od češke prestolnice. Štiri ure vožnje je veliko preveč za vsakdanje romanje sem in tja. Zato se ljudje iz Uherskih Hradišt poredkoma odpravijo v Prago, k Fleku na vrček piva, na primer. Pa kaj bi z zname- nitim črnim pivom, ki ga že stoletja varijo edinole v tej pivnici in s »knedlički« in go- lažem, če je to v zlatem mestu vse več kot desetkrat dražje kot v domači pivnici Janeček. V zlati Pragi Evropsko mesto s slovansko dušo, poleti mesto mladih s ce- lega sveta, morate videti in do- živeti ! Hradčany - s predsedni- ško palačo, cerkvijo sv. Vida, Plečnikovimi detajli, so shod za procesije turistov, ki se va- lijo po spomeniku češke kultu- re in najbrž bo večno tako. Mi nismo bili izjema, samo da je bilo izjemno naše srečanje na najvišji ravni. Na velikem dvorišču, pred vhodom v cer- kev sv. Vida, ko je vodička ravno hitela nizati besede o tem kulturnem bogastvu brez primere, o Pragi iz minu- lih stoletij, je nekdo iz skupine celjskih gledališčnikov vzkli- knil: »Glej ga!« Preden smo se vsi utegnili uzreti, je nekdo drugi zaploskal, za njim ostali, mimo skupine pa je s hitrimi koraki, v vojaškem spremstvu, v katerem je bila tudi lepa da- ma, med množico turistov, ka- terih pogledi so bili, kajpak uprti navzgor, k nebu, hitel sam ameriški obrambni mini- ster William Pen-y. Ker je vi- del, da aplavz s tega bežnega srečanja velja njemu, se je na- gajivo nasmehnil in odzdravil. Nihče drug iz množice turistov na to srečanje ni reagiral... No, to je bilo sicer res bežno srečanje. Je pa Praga tisto me- sto na svetu, za katerega lahko mimo rečemo, da velja rek: svet je res majhen. V Pragi sre- čati Slovenca ali Japonca je povsem enaka možnost, ali pa Celjana in znanca kdo ve iz katerega kotička domovine. Že zato je prijetno priti v Pra- go, se drenjati po Zlati ulički, obiskati hišo Franza Kafke, popiti najdražje pivo daleč na- okoli, kupiti kakšen kičasti poceni ali drag spominek, na katerega vam na carini ne bo treba iskati kotička kam bi ga skrili, ker vas tako ali tako ne češki ne avstrijski cariniki ne bodo kaj prida spraševali ne po zlatu, ne po porcelanu, ne po kiču. Tam, kjer so še pred nekaj leti stale razdrapane, z bodečo žico obdane carinar- nice, boste danes v avtobusu lahko mimo dremali naprej in sanjali Vltavo pod Karlovim mostom, in najbolj čvunnat ka- fič Pri Kafki, vožnjo s pod- zemno in drage butike z za- hodno evropsko modo, vrvež ulic, Babilon, Fleka in ulične muzikante, zlate strehe in bli- skanje fotoaparatov. Če samo to odnesete domov, boste bo- gati! MATEJA PODJED Srečanje pri županu mesta Uherske Hradište: Celjani sprejeti z vsemi častmi. V sredini med češkimi gostitelji in županom na desni, direktor SLG Celje Borut Alujevič *^^6e7 SLG Celje pred gradom v Bojkovicah, ki je ponovno v zasebni lasti. Umetnlšlfi konec tedna v Gornjem Gradu ie ustvarjalo 16 umetnikov na 6. slikarsko- kiparski delavnici Limit Štore Minulo soboto in nedeljo je v Gornjem Gradu ustvarjalo 14 slikarjev in umetnikov iz Slovenije, pridružila pa sta se jim tudi gostujoča akademska slikarja iz Hrvaške. Umetni- ška dela, nastala v tej slikar- sko-kiparski delavnici, ki jo že šesto leto zapored pripravljajo v Limitu Štore, trgovini z li- kovnimi materiali, so predsta- vili na priložnostni razstavi v gomjegrajski osnovni šoli. Med udeleženci umetniške delavnice so bili akademski slikarji Franci Kosec iz Celja, Jasna Kožar, Mojca Černie in Žiga Okom, vsi iz Ljubljane, Lojze Zavolovšek iz Mozirja, Tereza Bastelj iz Gomjega Grada, Vinko Železnikar iz Mengša, Željko Opačak iz Žal- ca ter Jože Rebemak in Sergije Mihič iz Zagreba. Prvič sta so- delovali tudi dve akademski kiparki, Mirjam Župančič iz Ljubljane in Saba Skabeme iz Kamnika, svoj pečat pa so de- lavnici dali tudi umetniki Loj- ze Kalinšek iz Cerkelj, Janak Jutheesing iz Ljubljane, Du- šan Strle iz Kamnika in Marija Zavolovšek iz Mozirja. V Gomjem Gradu, starem mestu z bogato zgodovinsko tradicijo, so našli veliko moti- vov za svoje delo. Dosedanje delavnice pod pokrovitelj- stvom Limita Štore, ki vse udeležence oskrbi z materi- alom, ki ga potrebujejo za de- lo, so bile v prejšnjih letih^ v Štanjelu, na Dobmi, v Bra- slovčah in na Bledu, lanskolet- na mednarodna delavnica pa je bila v Piranu. »V delavnicah se je doslej zvrstilo več kot 140 umetnikov iz Slovenije in tujine, zvečine akademskih slikarjev, profe- sorjev likovne vzgoje, arhitek- tov in tudi ljubiteljskih slikar- jev,« je povedal Mihailo Liša- nin, lastnik trgovine Limit Štore. »Naš namen je tudi, da na teh slikarsko-kiparskih de- lavnicah predstavimo nove sli- karske materiale, ki jih umet- niki spoznajo in preizkusijo. S seboj ne prinesejo ničesar, razen čopiča in stojala.« Na le- tošnji delavnici so imeli pri- ložnost spoznati pituro, papir za slikanje z oljem in krilom, izdelan v celoti iz naravnih materialov. Slikarji so tudi na letošnji delavnici pristopili k delu z različnimi tehnikami in ustvarjali v olju, akrilu, akva- relu in gvašu, obe kiparki pa sta izbrali glino. Svoja dela so razstavili že drugi dan, v nede- ljo, pri tem pa izrazili željo, da bi naslednja delavnica trajala vsaj štiri dni. KL Med udeleženci slikarsko-kiparske delavnice je bila tudi aka- demska slikarka Tereza Bastelj, ki živi in ustvarja v Gomjem Gradu. Št. 39. - 28. september 1995 KULTURA Vpis abonmajev SLG Celle še oktobra Veliki oaer s štirimi oaerpoaodrom z tivema In še mlatlinska preUstava - TuHI letos T.O.P. In Dnevi komeHUe, kot novost pa Družinski lutkovni abonma ^ v SLG Celje so v ponedeljek začeli z jesenskim vpisova- njem abonmajev, vpis bodo za dosedanje abonente zaključili v torek, 3. oktobra, za nove pa prihodnjo soboto, 7. oktobra. Programska knjižica SLG Ce- lje za sezono 1995/96 ob pred- stavitvi štirih predstav na ve- likem odru, dveh na Odrupo- dodrom ter mladinske, prinaša še pregled dodatne ponudbe celjskih gledališčnikov. V prihajajoči sezoni SLG Celje ponuja v ogled na veli- kem odru predstave: Halštat (avtor Drago Jančar) v režiji Francija Križaja, Skušnja ali kaznovana ljubezen (Jean Anouilh) v režiji Dušana Mla- karja, Othello (William Sha- kespeare) v režiji Vita Taufer- ja in Dundo Maroje (Marin Držič) v režiji Ivice Kunčeviča. Za Oderpododrom pripravlja- jo celjski gledališčniki pred- stavi Nevidna roka (Sam She- pard) v režiji Primoža Beblerja in Pat ali Igra kraljev (Pavel Kohout) v režiji Francija Kri- žaja. Mladinska predstava se- zone 95/96 bo delo Michaela Endea Čarobni napoj ali sata- narheolažgenialkopeklenski punč želja, ki jo bo režiral Aleš Novak, študent zadnjega let- nika ljubljanske AGRFT. Igralski ansambel SLG Ce- lje v prihajajoči sezoni sestav- ljajo igralci: Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Janez Ber- mež, Peter Boštjančič, Barba- ra Cerar, Tomaž Gubenšek, Davor Herga, Jure Ivanušič, Renato Jenček, Vesna Jevni- kar, Milada Kalezič, Drago Kastelic, Anica Kumer, luna Ornik, Miro Podjed, Stane Po- tisk, Igor Sancin, Mirjana Ša- jinovič, Jana Šmid in Bojan Umek. Gledališko upravo pa upravnik Borut Alujevič, umetniški vodja Primož Be- bler, režiser Franci Križaj, dramaturginja Marinka Po- štrak, lektor Marijan Pušavec, vodja programa Anica Mila- novič in tehnični vodja Vili Korošec. Tudi letos pripravlja SLG Celje, kjer so delo v sezoni za- čeli 12. septembra s študijem Jančarjevega Halštata v režiji Francija Križaja, ta konec ted- na pa bodo za umetniški pro- gram RTV Slovenija ob 200 letnici smrti Antona Tomaža Linharta posneli predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi režiserja Vita Tauferja, sredi decembra, med 17. in 24. de- cembrom, T.O.P. V Tednu otroškega programa se bo v Celju zvrstila vrsta gostujo- čih otroških predstav, šole in vrtce pa v gledališču že zdaj opozarjajo, da zaradi velikega zanimanja svoje želje po posa- meznih predstavah upravi sporočijo že zgodaj jeseni. Ve- liko zanimanje celjske gledali- ške publike je iz leta v leto namenjeno tudi Dnevom ko- medije, ki bodo letos med 19. januarjem in 12. februarjem. Podoben odziv pa - glede na pomanjkanje tovrstne ponud- be najmlajšim - lahko v SLG Celje pričakujejo tudi ob le- tošnji programski novosti, razpisu Družinskega lutkov- nega abormiaja, ki ponuja v ogled 4 lutkovne predstave ob sobotnih dopoldnevih. IVANA STAMEJČIČ V SLG Celje vpisujejo glede na vsebino pet različnih abonma- jev. Za abonma A (5 predstav) je treba odšteti od 3.500 do 6.000 tolarjev, abonma B (6 predstav) je dražji za tisočaka, mladinski abonma (3 ali 4 predstave) velja 1.500 ali 2.000 tolarjev, šolski (3 ali 4 predstave) 1.000 oziroma 1.300 tolarjev in abonma Če- belica in Mravljica (2 predsta- vi) 700 tolarjev. Ob nakupu abonmajskih vstopnic ponuja- jo v gledališču še nekatere druge popuste, posebej pa ve- lja tudi letos opozoriti na po- lovičen popust za študente in dijake ob nakupu tako imeno- vanega abonmaja Študentski večeri. Knjiga je orožje Piše: Tadej Catet Hja, Brechtu se je ta sta- vek, ki ga danes citiramo ta- korekoč na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti, ob ka- teri bi radi opozorili na »neznansko moč« pisatelja in njegove besede, na »rušil- no moč« umetnosti, zapisal ob povsem določenih mislih. Knjiga je resda zelo močno orožje, ki se ga oprijemamo takrat, ko tista »klasična« ne vzdržijo več, ko nam pravza- prav ne preostane drugega, kakor da poskusimo še s knjigo. Z zadnjo bilko. Pri tem pa kajpak ne smemo po- zabiti, da vsaka knjiga tudi ni enako močno orožje. In v tem je bistvo tega izreka. In to je gotovo vedel tudi po- kojni Brecht. Če evropsko in svetovno javnost o grozotah vojne v Bosni in Hercegovini denimo obvešča s svojo pisa- teljsko močjo kakšen tukajš- nji avtor, kakšen Franci Za- goričnik denimo, to orožje ne strelja s tako močnimi nabo- ji, s kakršnimi bi, če bi bese- de o balkanski tragediji reci- mo izrekel kakšen B.E. Ellis. Morda se sliši neumno, pa vendar; knjiga je resda orož- je, toda šele takrat, kadar se pod njo podpiše pravo ime. Kadar jo v roke prime »do- ber strelec«. In to je v našem primeru lahko recimo Ellis. Evropski in svetovni javno- sti neznani pisci, ki jih niti tukajšnja srenja ne pozna, lahko streljajo zgolj s praz- nimi naboji. Žal. Ko so se enkrat pred polet- jem v bližini Los Angelesa sestali Nobelovi nagrajenci za literaturo, so kajpak spre- govorili tudi o vojni v Bosni (in Hercegovini. In misli, ki so si jih kar tako neformalno recimo, izmenjali, so v hipu obkrožile svet. In preplavile naslovnice časopisov z mili- jonskimi nakladami. Kak tu- kajšnji pesnik se lahko še ta- ko zelo trudi, vsaka mu čast, napreza, toda dlje kot do lo- kalnih časopisov, do lokalne javnosti žal ne bo prišel. Zakaj pravzaprav sploh razpredati o tem? O najbolj preprostih in tako jasnih stvareh? Preprosto; tudi i tos se je zgodila Viienic Mednarodno srečanje pj^ teljev srednje Evrope. In tu letos je tekla burna in zat miva debata na temo pisat Ijev in sodobnega sveta. ^ pisatelj še potrebuje svet, njega ne potrebuje? Hja, 2e retorično vprašanje. Sev« ga potrebuje! Bolj zanim se mi zdi vprašanje v obrat smeri: ali svet potrebuje ^ satelja? Hmm. Potrebuj kajpak, toda ne vsakršnq Potrebuje takšnega, ki boj: sal za ta svet, ki bo bran, bo imel moč enako (ali pa večjo!) moči orožja. Ne p trebuje pa pisatelja, ki pi zgolj zato, da bi bil pisate In prav to je problem Vileii ce. In vseh drugih, ne san tukajšnjih srečanj. Če se. ne gremo literature, če skratka že gremo Vileni namesto litvanskih, poljsh ukrajinskih, i talij anskih. tretjerazrednih avtorji ameriških pisateljev, ki soi vedno v prvem razredu k kreativnega pisanja... pova bimo take, na katere se bon lahko sklicevali, ki bodo pr reditvi dali pravo težo. I primer, Umberta Eca. Tu on je končno srednjeevrop jec. Pa vse tiste srednje vropske pisatelje, ki m imajo kaj povedati. Kater beseda ima zares moč oroz] katerih knjige streljajo mii' go bolje, bolj močno in bi natančno, kakor raznorai topovi ruske in ameriške i delave. Mladi plesalci dežel Alpe-Jadran v Teatru Palamostre v ita- lijanskem Vidmu je bilo mi- nulo soboto 2. mednarodno plesno tekmovanje dežel skupnosti Alpe-Jadran, na katerem so se v klasičnem baletu ter jazz in sodobnih plesih pomerili mladi plesal- ci do 21. leta starosti iz dežel oziroma pokrajin Italije, Madžarske, Nemčije in Slo- venije. V konkurenci je bilo kar 42 plesnih točk; v kategoriji klasičnega baleta je med 16 plesalci sodelovalo 7 balet- nih plesalk iz Slovenije, prav tako pa je bil slovenski ples zastopan tudi med 24 posa- mezniki in skupinami jazz baleta in sodobnega plesa. Da je Celje nedvomno naj- močnejši center sodobnega plesa, kažejo tudi podatki, da so na tekmovanju ob ba- letnih plesalkah ljubljanske in mariborske Srednje balet- ne šole sodobni ples in jazz balet zastopali zgolj plesalci celjskega območja — Akt- Harlekin Celje, Studio za ples Celje, Plesni forum Ce- lje in Plesni teater In Ve- lenje. Po mnenju 5-članske stro- kovne žirije (predsednik mednarodni mojster koreo- grafije in direktor baletnega ansambla v Neaplju prof. Roberto Fascilla ter člani: primabalerina gledališča v Benetkah Iride Sauri, pri- mabalerina baleta Micha van Hoecka Marzia Falcon, mednarodna koreografka in profesorica na baletni aka- demiji v Rimu prof. Anna Cuocolo in koreografka ter profesorica na plesnem cen- tru v Cannesu prof. Paola Galliussi Ceron) je letošnje tekmovanje preseglo vse me- je pričakovanj, saj so bili vsi nastopajoči izjemno pri- pravljeni in tako tehnično kot izvedbeno izurjeni. Komisija je tako podelila 3 glavne nagrade (denarne), 4 posebne nagrade in pohva- lo. Prvo nagrado je za doži- veto in vrhunsko izvedbo lastne koreografije >Einsam- keit< prejel Delbo Balasz iz Madžarske, drugo balerina Simonetta Donzelli iz Italije, tretjo pa balerina Aline Schurger iz Nemčije. V kate- goriji posebnih nagrad so za največji talent proglasili Sothy Virag iz Madžarske, za umetniško zrelost skupi- no Chorea iz Italije, za po- sebno interpretacijo skupino Bergamo iz Italije in za po- sebno koreografijo Katarino Komadina in Cito Cene iz celjskega Akt-Harlekin. Obe plesalki sta se predstavili z lastnim avtorskim plesom >I can't get no.. .< Izven kate- gorije nagrad je bil za inten- zivno interpretacijo plesa >Pobegnimo v svetlejšo pri- hodnost< pohvaljen tudi Stu- dio za ples Celje. IS KOMENTIRAMO Plesni golaž Zadnjih nekaj let Celje ned- vomno velja za najmočnejši center sodobnega plesa v drža- vi. Priznanja celjskim plesal- cem niso redka, a po drugi strani je videti, kot da se jih nekateri sramujejo ali pa bi jih, če že niso namenjena izk- ljučno njim, rajši prikrili kot pa kolegom čestitali za uspeh. Zadnji primer plesnega >ne- sodelovanja< po celjsko je še čisto svež. Plesalci vseh treh celjskih centrov sodobnega plesa - Akt-Harlekin, Studia za ples Celje in Plesnega foru- ma Celje - so se v soboto udele- žili 2. mednarodnega plesnega tekmovanja dežel skupnosti Alpe-Jadran v italijanskem Vidmu. Ker v uredništvu tudi med zunanjimi sodelavci, žal, še vedno nimamo nikogar, ki bi redno spremljal plesno de- javnost, smo za spremljanje plesnega tekmovanja zaprosili kar profesorico in plesno pe- dagoginjo Ano Vovk Pezdir, ki vodi skupino Akt-Harlekin in nas je na tekmovanje tudi predhodno opozorila. Korekt- no poročilo z navedbo vseh so- delujočih, sestavo strokovne žirije ter nagrajenci bi v celoti zadovoljilo naše uredniške po- trebe, če... V ponedeljek dopoldne smo namreč v uredništvo dobili še eno faksirano sporočilo, v ka- terem nam je Studio za ples Celje sporočal, da je prav nji- hov vodja in koreograf Igor Je- len prejel >posehno nagrado za koreografijo in dramaturgijo v celoti' za koreografijo Po- begnimo v svetlejšo prihod- nost, v katero je vključil tudi trio Šepet. Iz faksa je bilo raz- vidno še to, da je šlo za isto tekmovanje, na njem pa so iz Slovenije po sporočilu Studia za ples sodelovali >poleg Sred- nje baletne šole Ljubljana in Maribor še plesalci sodobnih skupin in ansamblov.< Gre za nagajanje, nevednost ali preprosto vznesenost nad lastnimi uspehi - smo se začeli spraševati v uredništvu in s pomočjo organizatorjev ples- nega tekmovanja v Vidmu v nekaj urah dobili faksiran izpis vseh nagrajencev. Iz nje- ga je jasno razvidno, da je bil Studio za ples Celje zgolj >poh- valjen< oziroma ob zaključku prireditve omenjen kot skupi- na z intenzivno plesno inter- pretacijo in nikakor ni dobit- nik >posebne nagrade<, po be- sedah nekaterih drugih udele- žencev plesnega tekmovanja iz Celja pa si je vseh pet plesalk Studia za ples Celje pohvalo resnično zaslužilo. V izogib nadaljnjim napač- nim in enostranskim informa- cijam iz celjskih plesnih kro- gov, do katerih očitno prihaja v želji povzdigniti lastno delo in zamolčati uspehe kolegov, za konec zgolj sporočilo iz uredništva. Kljub temu, da ni- mamo nikogar, ki bi delo in uspehe plesalcev načrtno in sprotno spremljal, tako pro- zornim poskusom zavajanja resnično ne bomo nasedali. V veri, da bi Celje svojo plesno dejavnost lahko še okrepilo, pa še morda naivna, a ne tako nemogoča želja. Vse tri šole sodobnega plesa v mestu ob Savinji naj medsebojno sode- lovanje vsaj začno, čeprav bi ga po tolikih letih dela morale zdaj le še krepiti. rVANA STAMEJČIČ SI. 39. - 28. september 1995 KULTURA Herman Lisiak gosti lutkarje v otroškem muzeju Her- manov brlog v Muzeju no- vejše zgodovine Celje bo yse do konca leta še na ogled občasna razstava o denarju. Na temo obliko- vanja hranilnikov v testu pa so včeraj dopoldne pod vodstvom Mihele Jezernik načeli s tretjo likovno de- lavnico, ki se bo ob sredah in petkih dopoldne nada- ljevala vse do konca ok- tobra. ] Herman Lisjak bo v ok- tobru v svojem gledališču v muzejskih prostorih go- stil tudi lutkovno gledališ- če Fru Fni iz Ljubljane, ki bo celjskim malčkom pred- stavilo dve igrici: Grimmo- vo Rdečo kapico in Flori- anovega Tobijo. Priredba znane pravljice o Rdeči ka- ' piči, ki nasmeje tako otro- ke kot odrasle, bo na ogled prihodnji četrtek, 5. okto- bra, ob 10., 11. in 16,30. uri ter v ponovitvenih treh ' predstavah še 19. oktobra. ; Zgodba lutkarjev se zaple- s te, ko Rdeča kapica ne ver- ' jame volku, da je on res š pravi volk, ko volk noče Ij pojesti babice in ko lutkar- ji doma pozabijo lovca... 1 Prav tako dobro znano K zgodbo o Tobiji, jazbečar- 5 ju, ki ni zadovoljen s svo- si jim videzom, pa bodo lut- j karji skupine Fru Fru v še- j stih predstavah v Herma- novem gledališču odigrali I 12. in 26. oktobra. Tobija . ima telo kot trakec, krive \ I noge, ušesa kot rjuhe in gobček, ki ni vreden pasje \)esede. Vsi se mu smejijo, nihče se noče igrati z njim - ko pa se mu ponudi pri- ložnost, da postane druga- čen, ne ve, kakšen naj bi bil ■ po novem... Obe lutkovni ? predstavi trajata po 40 mi- nut, primerni pa sta za otroke od 4. leta starosti naprej. IS Učiteljski do-re-mi UPZ Emil Atlamič bo Imel v Celju koncert ob 70-letnlcl Učiteljski pevski zbor Slo- venije Emil Adamič praznuje letos 7 O-letnico delovanja, slavnostni koncert ob jubileju pa bo imel 10. oktobra ob 19.30 uri v celjskem Narod- nem domu. Zbor, ki ga zadnjih deset let vodi mag. Mirko Slosar, ima v današnjem času še posebej pomembno nalogo. Kot je v slavnostnem biltenu zapisal dirigent, so učitelji nekoč peli učencem in z učenci, danes pa četrtina razrednih učiteljev v Sloveniji ni sposobnih na- učiti otrok doživeto zapeti niti ene ljudske pesmi. Ob tem so učenci prepuščeni pritisku ko- mercialne zabavne glasbene industrije. Zato bi po Slosarje- vem mnenju morali razvijati razredno petje kot elementar- no obliko glasbenega izraža- nja. To pa zahteva pevsko izo- braženega učitelja. Prav petje v- zboru je oblika stalnega glasbenega izobraževanja uči- teljev in zborovodij, je med drugim zapisal mag. Slosar ob 70-letnici zbora. V minulih desetletjih je zbor doživel nmogo vzponov in kriz, menjali so se številni zna- ni dirigenti, pa seveda pevci, saj je delovanje v zboru, ki ga sestavljajo učitelji iz vse Slo- venije, posebej zahtevno in na- porno. Zbor je danes mlad, pripravljen, da nadaljuje tra- dicijo. Vsako drugo soboto v mesecu se pevci srečajo na intenzivnih vajah, ki pomenijo nekaj ur prepevanja. Menjava članov je zato pogosta, kar močno vpliva na kakovost de^ la. Ob številnih vrhunskih zborih je zato vloga UPZ dru- gačna, saj predvsem vzgaja učitelje, ki nato prenašajo znanje na najmlajše. Danes je v zboru 40 dobrih, glasbeno izobraženih pevcev in delo lahko teče. Prelomnico v zboru so pred- stavljala mednarodna tekmo- vanja, saj so bile vaje takrat še bolj trde, število nastopajočih pa omejeno. Po vseh turnejah doma in v tujini je bil zbor deležen laskavih priznanj. Posebnost zbora v zadnjih letih so koncerti kot učne ure na osnovnih šolah, kjer se predstavijo mladim in jim vzbujajo zanimanje za zborov- sko glasbo. TC PRIREDITVE V Pop teatru v Celju bo v sobo- to, 30. septembra ob 22. uri, koncert Jazz standarda Al jaz trio, s kitaristom Alešem Su- neskim, kontrabasistom Man- čem Kovačičem in bobnarjem Mariom Modrinjakom. V knjižnici v Šentjurju bo do 20. oktobra odprta razstava Božidarja Ščurka. Na gradu v Velenju razstavlja- ta Anita Kranjc in Boris Oblišar. V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo do 6. oktobra na ogled razstava likovnih del Marjana Dečmana. V galeriji Vegrad v Velenju bo do 6. oktobra na ogled razsta- va slikarke Lidije Zohar-Prah. V avli osnovne šole Frana Kranjca na Polulah si lahko do 1. oktobra ogledate razstavo akvarelov domačina Jurija Godca z naslovom Podobe mo- jega kraja. V Zdravilišču Laško bo do konca oktobra odprta razstava slik na svili ter akvarelov, olj in aranžmajev dipl. ing. arhi- tekture Marjete Zajec. V Savinovem likovnem salonu v Žal«u bo do sobote odprta razstava likovnih del Adija Arzenška. _ V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do sredine ok- tobra ogledate razstavo Ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne, do konca leta pa bo v otroškem muzeju Her- manov brlog še na ogled raz- stava o denarju. V hotelu Dobrna je odprta raz- stava slikarjev XIV. Ex-tem- pore na Dobrni. V Pokrajinskem muzeju v Ce- lju je odprta razstava Meščan- stvo v provinci. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je do sobote odprta razstava Forma eterna, likov- na dela mladih slovenskih umetnikov. Union od 28.9. dalje ob 17., 19. in 21. uri ameriški film Congo; Mali Union od 28.9. do 1.10. ob 16.30, 19. in 21.30 ter od 2.10. dalje ob 18. in 20.30 ameriški film Najini mostovi; Metropol od 28.9. dalje ob 16.30 ameri- ški film Casper, ob 18.30 in 21. uri pa ameriški film Prvi vitez. (Kinopodjetje Celje si pridržu- je pravico do spremembe pro- grama). Kino Dobrna 30.9. ob 19. uri, ameriški film Pregon. Kino Rogaška Slatina 29. in 30.9. ob 18. in 20. uri ameriški film Podli fantie^__^^_, _ Nova pogleda Ivan Tomažič In Jožko Šavll tirugače o Slovencih Pred kratkim so v Smeltovi palači v Ljubljani predstavili dve novi knjigi, ki drugače vrednotita zgodovino Sloven- cev kot to sicer počne etablira- no zgodovinopisje. Tako se pridružujeta že doslej izdanim knjigam, predvsem pri Editi- ones Veneti, založniškem pro- jektu, ki ga vsa leta sam finan- cira p. Ivan Tomažič na Du- naju. Etruščani in Veneti je v bi- stvu drugi venetski zbornik, ki so ga napisali trije avtorji: Iz rokopisne zapuščine pokojne- ga Mateja Bora je objavljen članek o Etruščanih v katerem med drugim piše o slovanskih prvinah v etruščini, o pyrgij- skih ploščicah, o mesapskih in japodskih napisih. Jožko Savli v svojih študijah med drugim piše o Venetih in vprašanju podstati, o samo- stojni Sloveniji, Venetih, Ka- rantaniji in slovenski držav- nosti, o dediščini Venetov kot ideološkem vprašanju, o vpra- šljivem Miklosichu, o sloven- skih imenih na Dunaju, o ve- netski hiši, venetskem psu in kobaridskem konju. P. Ivan Tomažič pa v tretjem delu knjige v glavnem komen- tira dosedanje časopisne in druge odmeve na reakcije strokovne in splošne javnosti. Drugi venetski zbornik tako prinaša nekatera nova poglav- ja k že znanim tezam venetske teorije, ki ugovarja tezi, da smo Slovenci tisti del Slova- nov, ki je prišel v ta prostor šele v 6. stoletju izza Karpa- tov, temveč, da smo potomci davnih prednikov Venetov, ki so tukaj bili staroselci odkar poznamo kulturo žamih gro- bišč, to pa je kar nekaj stoletij pred našim štetjem. Knjiga Jožka Šavlija Slove- nija, podoba evropskega naro- da je izšla pri Studiu RO - za- ložba Himiar iz Bilj. Bogato ilustrirana knjiga je takorekoč na novo napisana zgodovina Slovencev. V uvodu avtor pra- vi, da je Avstro-Ogrska mo- narhija uvrstila Slovence med tiste narode, ki niso ustvarjali svoje narodne zgodovine in smo zato Slovenci postali »na- tio incognita«, narod, čigar te- melje je treba šele odkriti ne le ljudem v svetu, temveč tudi Slovencem samim. Savli trdi, da je bila zgodovina očitno pi- sana za cUje ideologij velikih narodov, kjer majhni narodi, kakršen je slovenski, niso našli mesta, ki jim pripada. Nemško nacionalno zgodovinopisje tr- di, da je ves prostor vse do Trsta nemško zgodovinsko kulturno območje, slovensko ideološko in politično gibanje rusko-srbskega imperiaUzma pa trdi, da Slovenci sodimo v njegov prostor, ki sega od Trsta do Vladivostoka, v kate- rem bi Slovenci postali del največjega naroda na svetu. Jožko Savli s svojo najno- vejšo knjigo zavrača te teze in trdi, da odkrivanje politične zgodovine Slovencev prinaša v zgodovinopisje Srednje Evrope novo razsežnost. Po dosedanjih izkušnjah so- deč, bosta omenjeni knjigi sprožili nove reakcije tistih, ki ugovarjajo venetski teoriji. Na predstavitvi v Smeltovi palači je nekdo iz številnega občin- stva dejal, da se strinja z ve- netsko teorijo, da pa vidi pri- hodnost Evrope v nadnaci- onalni univerzalnosti. Jožko Savli mu je odvrnil, da pri ve- netski teoriji ne gre za naci- onalizem, temveč za razpoz- navnost naroda, četudi je maj- hen in le taka Evropa, ki bo znala videti slehernika, bo imela prihodnost. ., ^ .imAGOME© Veiiici mojster stripa Prejšnji teden so v prostorih Laškega dvorca odprli razsta- vo Miki j a Mustra, enega naših najbolj znanih risarjev stri- pov, slikanic in filmskih ri- sank. Danes sedemdesetletni umetnik je bil rojen v Murski Soboti, na ljubljanski Akade- miji za likovno umetnost pa je dokončal študij kiparstva. V petdesetih in šestdesetih le- tih se je ukvarjal z novinar- stvom pri Slovenskem poroče- valcu, leta 1973 pa se je prese- lil v Nemčijo, kjer se je posve- til izključno risanju in v evropskem merilu postal eden najbolj cenjenih avtorjev na svojem področju. S stripom in risanimi filmi se je Muster srečal že v otro- štvu in to predvsem s tistimi, ki so prišli iz produkcijske hi- še Walta Disneya. Očarali so ga živalski junaki s povsem človeškimi potezami in tudi sam je prevzel takšen način kreiranja svojih figur. Tudi di- namika in humor, značilna za Disneya, postaneta stalnica v njegovem izjemno obsežnem opusu. Seveda pa ni šlo zgolj za enostavno kopiranje tega klasika, temveč je Muster želel ustvariti lastne izvirne in pre- poznavne figure. Prvi in eden njegovih najbolj znanih likov je' Zvitorepec, najzgodnejše objave z njim pa je imel že leta 1952. Lisjaku Zvitorepcu je pozneje dodal še Lakotnika in Trdonjo in z njimi ustvaril zgodbe, ki jih še današnje mlajše generacije podoživ- Ijajo. Risal je po literarnih predlo- gah in ilustriral več otroških in pustolovskih pripovedi kot so Stezosledec, Zadnji Mohi- kanec, Za Inkovim smara- gdom in več drugih, ki so izšle tudi v ponatisih. V drugi polo- vici šestdesetih let se je posve- til risanim filmom in naredil več kratkih risank ter vrsto re- klanmih spotov. Delal je pred- vsem v Nemčiji, nekaj pa tudi za našo televizijo. Še posebej znani so spoti za Cikcak, Šu- mijeve bombone ter Jelovico. Razstava bo v Laškem po- stavljena še naslednji teden. BORIS GORUPIČ Parki kot dediščina Letošnje Dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji je ministrstvo za kulturo sku- paj z regionalnimi zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine posvetilo zgodovin- skim parkom in vrtovom. Gre za manj znano, pa zato nič manj pomembno dediščino, ki jo imamo tudi na našem ob- močju in smo ji v Sloveniji do- slej posvečali premalo pozor- nosti. Dnevi evropske kultiime dediščine so se pričeli v sredo z otvoritvijo v Arboretumu Volčji potok, kjer so predsta- vili nagrajence otroškega li- kovnega natečaja Moj sanjski park - vrt. Danes popoldne bo- do regionalni zavodi pripravili predstavitve in oglede zgodo- vinskih parkov. Tako si bodo udeleženci dnevov na našem območju ogledali park v Rim- skih Toplicah, Šenek na Polze- li in Ravne pri Šoštanju. Zadnji dan bo v Ljubljani simpozij o obnovi zgodovin- skih parkov z mednarodno udeležbo strokovnjakov. Ob tej priložnosti bodo tudi pred- stavili knjigo Zgodovinski vr- tovi in parki v Sloveniji, za katero je tekste prispevala tu- di Alenka Kolšek, strokovnja- kinja za to področje iz celjske- ga Zavoda za varstvo naravne in kvdtume dediščine. TC Mladi likovniki razstavijajo To soboto, 30. septembra, ob 10. uri bodo v avli Zdravstve- nega doma v Celju, kjer sicer kar nekaj časa prirejajo li- bvne razstave, odprli razsta- vo likovnih del dveh otroških likovnih kolonij, ki sta bili v Celju ob Savinji in na Sta- fem gradu. Prva je bila julija meseca, "^ga pa v začetku septembra 'ftos, obe v organizaciji Li- kovne sekcije Februar pri ^PD Svoboda Celje in na po- ''udo celjske likovnice Alice ^avšnik, ki je bila, poleg Dra- pce Fajs tudi mentorica otro- kom. Obeh likovnih kolonij so * udeležili mladi ustvarjalci ^starosti od 7 do 13 let, slikali pa so na prosto temo Celja in ^kolice ter jesenskih barv., ^kupaj so otroci ustvarili pri- ■^ližno 50 do 60 slik, največ ^ akvarelnimi barvicami, tem- Pero ter s svinčniki, od vseh pa je strokovna delavka ^Ijskega Likovnega salona f^^venka Šivavec za razstavo jjbrala 17 del mladih avtorjev: JJaje Finec, Barbare in Danija [^bernika, Emira Sehnana, pje Kos, Tamare in Natalije jj^zič, Uroša Mlinarica ter Ur- Mraz-Mimik. Na sobotni J^oritvi razstave v zdravstve- ni^ domu bodo pripravili tudi ^ložnostni kulturni pro- T^^Ti, razstava pa bo na ogled konca oktobra letos. ŽIVKO BEŠKOVNIK Šf. 39. - 28. september 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE Še vedno na pragu človekove duše Dr. Pavel GrošelI: ^Uutiie me zanimalo prav tako kot nekoč, morila še boli. Spoznal pa llb še nisem...« i »Zdravnik sem postal zato, ker nisem postal župnik,« se kar na začetku pogovora hu- domušno pošali dr. Pavel Gro- šelj, specialist splošne medici- ne, iz Zdravstvenega doma Ve- lenje. Že odkar pomni, so ga zani- mali ljudje. Ko je imel tri leta in je njegova mati znova zano- sila, je z resnim znanstvenim pogledom spremljal njeno no- sečnost, kasneje čudežno roj- stvo malega fantiča in nena- vadno dojenje. Tako nastane in preživi človek? Budno je opazoval življenje v svetu ljudi in živali, z leti pa se je zanima- nju za biološki proces pridru- žila še radovednost ob skriv- nostnem dogajanju v svetu človekovega duha. Oboje je združil v medicini. Postal pa ni samo zdravnik, pač pa tudi akupunkturist, reševalec v jamski mdarski četi, športni pilot, navdušen gobar, hribo- lazec, družinski človek in oče ljubke deklice. Že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v rojstnih Izlakah, je občutil močno nagnjenje, da bi priskočil na pomoč človeku v nezgodi, želel si je, da bi bil vedno pri roki. Po končani gimnaziji v Trbovljah so ga ča- kali sprejemni izpiti na medi- cinski fakulteti v Ljubljani. Takrat si je dejal: če ne nare- dim sprejemnih na medicini, lahko še vedno študiram teolo- gijo. Vse pa se je izteklo tako, kot si je lahko samo želel. Do- bil je vojaško štipendijo in po- stal eden izmed 125 študentov, ki so med več kot 500 kandida- ti leta 1966 uspešno opravili sprejemne izpite. »Zame je bila nepopisna sreča, ko sem videl svoje ime na seznamu sprejetih. Podob- na sreča me je prevzela spet takrat, ko se mi je rodila hčer- ka. Obakrat je šlo za rojstvo, začetek in oblikovanje neče- sa,« se spominja dr. Grošelj. Študijska leta so bila zanj veliko garanje: »Življenje v študentskem domu je bilo bolj podobno samostanskemu življenju... S prijateljem, ki je bil doma z Vrhnike, sva si red- kokdaj privoščila kakšno raz- vedrilo. Veliko sva tekla, v tež- koatletski klub pa sva hodila dvigovat uteži. Na začetku študija nam je profesor histo- logije dejal: Fantje, ne sedite samo pri knjigah, trenirajte in se razgibajte. Veliko več nam pomeni živ osel kot crknjen dohtar.« Ob duševnem napre- zanju je kot študent pričel skr- beti tudi za dobro telesno po- čutje. Vedoželjnost in volja sta mu pomagali pregnati strah pred nepregledno maso učne snovi, pa ne samo to, posegal je tudi po dodatni strokovni literaturi: »V otroških letih sem zelo rad prebiral pravlji- ce, navduševale so me skrivno- sti. Tudi v študiju medicine je bilo vedno kaj novega, skriv- nostnega, kar je predstavljalo izziv in zato postajalo privlač- no.« Študij je zaključil med prvimi v letniku že v spomla- danskem roku. Od staža do specializacije Opravil je del enoletnega staža, nato pa pohitel na slu- ženje vojaškega roka, najprej v Beograd v sanitetsko šolo, od koder so ga premestili v ambu- lanto mariborskega gamizona. Pričel je s samostojnim delom: »Delal sem z mladimi ljudmi, ki seveda sodijo med zdravo populacijo, v času dežurstev pa sem se srečal z zelo raznoli- kimi primeri. Začetek je bil re- lativno enostaven, kajti nikoli mi ni bilo nerodno, in mi ni tudi danes, vprašati, če česa ne vem. O odgovornosti poklica pa so nas že poučili naši odlič- ni učitelji. Pokojni profesor Najmelikejši vzglavnik je mirna vest v življenju pa ga pričakuje še marsikaj; od letenja s šport- nim letalom, ki se ga je naučil pred štirimi leti, do izpopol- njevanja v tradicionalni kitaj- ski medicini, natančneje v akupunkturi, ki jo v določe- nih primerih uspešno vnaša v svoje vsakdanje delo. Doma ga čaka vsak dan navihana tri- letna deklica, tako da mu osta- ne čas le še za prebiranje kakš- ne kratke proze ali poezije. Pe- sem lahko hitro prebere, a mu da veliko snovi za razmišlja- nje. Čas teče neusmiljeno hi- tro, še zlasti ob delovnih dneh, ko na njegovo pomoč vedno znova računa od 50 do 70 ljudi. »VeUko tragedij sem doži- vel, mogoče bi jih moral človek potisniti v pozabo, pa včasih Janez Milčinski nas je spoznal z vsemi vrstami odgovornosti, od etičnih do moralno prav- nih. Vedel si, koliko napraviti, da ne boš imel slabe vesti.« Po končanem vojaškem ro- ku se je vojski zahvalil tudi za štipendijo, povrnil stroške in nadaljeval s stažiranjem v Ljubljani in Trbovljah. Še kot stažist se je honorarno za- poslil na otroškem oddelku v Hrastniku, dopoldne je sta- žiral, popoldne delal, stanoval pa v Ljubljani. Nihal je med različnimi ponudbami za spe- cializacijo, še zlasti med kirur- gijo in pediatrijo. Odločilen pa je bil razpis za delovno mesto zdravnika v Velenju, kajti le v tem kraju so ponujali tudi stanovanje. Še isto jesen so mu tam ponudili specializacijo splošne medicine. Opravil jo je in ostal. V velenjskem zdrav- stvenem domu dela že 22 let. V rudarskem mestu pa so ga kaj kmalu pritegnili tudi v vr- ste jamske reševalne čete, ta- koj po veliki rudarski nesreči leta 1978. Aktivno je sodeloval do svojega 45. leta, potem pa, tako kot zahteva zakon, ostal v rezervi. Omarica z vso opre- mo za reševanje nanj še vedno čaka vsak dan. ne gre. V teh letih mojega dela je bilo seveda največ rutinske- ga dela, veliko tudi lepih doži- vetij, ob denimo hujših obole- njih, ki pa se dobro končajo. Velikokrat odleže, ko dobiš iz- vid in ni tako nevaren, kot si pričakoval, spet drugič te po- tre, ker je izvid precej slabši. A takšne so vsakodnevne sti- ske. Ni dolgo tega, ko sem pre- bral naslednjo misel: >Ravno prav bodi občutljiv do stisk pacienta. Ravno prav, drugače te bo to ugonobilo.< Na začetku sem bil precej manj previden. Izguba tistega pacienta, ki ti zelo priraste k srca, pa ga bolezen spravi do groba, je lahko zelo huda. Imel sem slabe navade, včasih sem šel tudi na pogreb svojega pa- cienta. Poskusil sem se tega odvaditi in mi je uspelo. Z mi- slimi vedno preskočim naprej, na tiste, ki jim je treba poma- gati. Kljub temu so žalostni spomini tisti, ki se bolj usedejo vate.« Pri delu s pacienti ga tepe čas, nikoli ga ni dovolj, da bi vsakemu bolniku posvetil toli- ko pozornosti, kolikor je po- trebuje. Veliko jih že dobro pozna, tudi njihove družine in razmere, v katerih živijo: »To je lahko Velikokrat pozitivno za hitro ukrepanje, a dobro poznavanje družin in^Okolja je lahko tudi zelo obremenjujoče. Poznam socialno ogrožene družine, razbite družine... Hudo je, ko ne moreš pomaga- ti. Pomirjevalo za razočarano in utrujeno ženo ni rešitev...« Pot do notranjega ravnovesja v svojem poklicu se dob^ počuti, morda, razmišlja saj, zase, včasih ne najde praveg, izraznega sredstva, da bi pokazal. Žal mu je, da ne ob, vlada nobenega glasbila, ker ^ to čudovito izrazno sredstvo za občutke. Človek je po tolikih letih še zmeraj v središču njegove po. zomosti: »Ljudje me zanimajo prav tako kot nekoč, mislliji^ da še bolj. A spoznal jih nisem Človek ima včasih občutek, da je že stopil prek praga v tej somračni sobi človekove duše podzavesti in telesa, pa j^ v resnici še vedno zunaj. Nj splošnega pravila, vsak človek je osebnost zase. Celovitost, ki jo tvorita duša in telo. Telo je pogosto le bivanje duhovnosti. Duhovnost pa je močan vladar temu svojemu bivališču. Ker je človekova duševnost tako raz- nolika, se tudi odgovori telesa v raznih situacijah povsem ra- zlikujejo. Večje nezadovolj. stvo, večja razrvanost oziroma nezdravost duha in neskladje se lahko odražajo na telesu. Ct se človek tega zaveda in sf skuša zavestno uravnotežiti, j( rezultat kmalu viden tudi nj telesu. Bolezenski znaki s( zmanjšajo, bolezen celo izgine Zdravje se začne stopnjevat v pozitivni smeri. Dobro du ševno razpoloženje je zelo po membno tudi za človekovo te lesno zdravje.« KSENMALm »Izkušnje z ljudmi so zelo pestre,« pravi dr. Pavel Grošelj,' »doživimo pa več hvaležnosti kot nehvaležnosti. A tudi o tem I nas je profesor Milčinski dobro poučil. Eden njegovih izrekov je \ bil: Ne pričakujte hvaležnosti, niti dobre nagrade. Nagradi] bosta vaša čista vest in miren spanec.« Pomoč žrtvam spolnih zlorab Združenje proti spolnemu zlorabljanju nudi pomoč otrokom žrtvam spolnih zlorab ter odraslim, ki so preži- veli spolno zlorabo v otroštvu. Pomoč, nasvet ali more- bitne informacije lahko dobite osebno na sedežu združe- , nja. Slovenska cesta 53, Ljubljana ali po telefonu za ( pomoč 9780 in 1313 341, vsako sredo od 17. do 20. ure. l K delu vabijo tudi nove prostovolice. ■ Jubilej Turistične zveze Slovenije Bled je minuli konec tedna živel v znamenju praznovanj ol 90-letnici Turistične zveze Slovenije, na sobotni slovesnost v Kongresnem centru pa so podelili tudi 45 plaket posamezni kom, društvom in ustanovam za dobro delo v oživljanju ii razvoju turizma. Med 45 dobitniki plaket so tudi turistična društva Celje Laško, Mozirje, Žalec, Gornji Grad in Podčetrtek iz celjskeg območja, prav tako pa tudi Skupnost slovenskih naravnih zdra vilišč s sedežem v Celju. H Gorenje Servis nagrajuje v novem servisno prodajnem centru Gorenja Servis v Celju so lepe praktične nagrade, med katerimi ni manjkalo več malih gospodinjskih aparatov, namenili svojim prvim kupcem. Kot smo v našem časniku poročali, je Gorenje Servis odprlo v začetku julija letos prvi center v Celju, sedaj pa so med prvih 232 kupcev z žrebom razdelili lepe praktične nagrade. Srečo sta delila dvojčka Jure in Luka Fideršek, prvošolčka iz Celja (na sliki), v komisiji pa je kupce zastopala Celjanka Meta Zagode. Izžrebani so bili kupci iz Celja, Rimskih Toplic, Škofje vasi, Petrove, Črnuč, Blance in Laškega. HINKO JERČIČ Starosta laških čebelarjev le slavil dvojni praznik Pred dnevi je godoval Evstahij Krašovec iz Laškega. Hkrati je imel potrjenko za svojo osemdesetletnico, ki je lani ni mogel praznova- ti, ker je pri ogrebanju roja čebel padel z dre- vesa in se močno poškodoval. Korenina, kakr- šen je, se je pobral, čeprav so zdravniki spočet- ka zmajevali z glavami nad njim. Letos je torej dopolnil 81 let. Rod Krašovcev iz Tevč pri Laškem se tradi- cionalno ukvarja s čebelarstvom — že generacije nazaj. Čebelarja sta bila oče in brat. Oče je imel vedno okoli 100 panjev. Evstahij je za svoj zgodnji začetek v panj lastne izdelave ujel čmrlje. Lastne čebele je dobil z enajstimi leti in to še doma v Tevčah. Ko se je oženil, je ostal čebelam zvest. Le med vojno, ko je bil interni- ran v Dachau, so morale njegove čebele živeti po svoje. Če so preživele, je najbrž težko vede- ti, a on sam je imel vendarle srečo, da se je vrnil k družini. Seveda si je precej spet omislil čebele. V začetku jih je imel veliko na Lahom- šku, zdaj kljub letom še vedno oskrbuje 12 panjev in to kar pred svojo hišo v Laškem. Evstahij Krašovec je priznan in zelo zaslu- žen čebelarski strokovnjak. Dolga leta je po- učeval v šolskem čebelarskem krožku. Precej let je bil pooblaščeni nadzornik in cenilec pri morebitnih sporih. Opravljal je mnoge odgo- vorne funkcije v laškem čebelarskem dmštvu in v komisijah pri občinski in okrajni čebelar- ski zvezi. Za svoje delo je bil odlikovan z odlič- ji Antona Janše tretje, druge in prve stopnje. Bil je delegat na državnih in mednarodnih čebelarskih srečanjih. V zadovoljstvo ter priz- nanje mu je, da ga čebelarji še kar naprej potrebujejo za nasvete in pomoč. Malo za šalo in malo za res pove, da je njegova žena nekoliko ljubosumna na desetti- soče njegovih mednosnih ljubljenk. Ne more pa pomagati, da sla oba sinova alergična na čebelji strup in zato ne bo imel naslednika. Tudi zategadelj, zlasti pa zaradi njega same- ga, mu čebelarji in mnogi prijatelji, ki jih temu zgovornemu in šaljivemu možu ne manjka, že- lijo, da bi še dolgo ogrebal roje in točil sladko str d. -ec. Velik uspeh ribičev Aera športno ribiško društ Aera, ki šteje 20 aktivnih čl nov, se uvršča v sam slovens vrh v morskem ribolovu, ka minulo nedeljo, 24. septembi so na finalu državnega prvei stva za člane in člani v športnem ribolovu v Pirai in sicer v kombinaciji lovljen na roko z zasidranega čoli ter s palico s skalnate oba dosegli viden uspeh. Njih( član, dolgoletni športni rib na morju Bojan Šalamon, se uvrstil kot četrti potnik, pol« Zvoneta Grguroviča iz Izol Mirka Celeča iz Pirana t Kristine in Joška Matij asa Izole, v slovensko državno ek po, ki bo naše barve zastopal na evropskem prvenstvu n< vembra letos v Cagliariju t Sardiniji. To pa ni edini uspeh celjski ribičev na morju, kajti na syi tovno prvenstvo v surf častil gu, to je v ribarjenju s peščel obale, ki bo od 30. oktobra, <■ 5 novembra letos v Grand« na Portugalskem, bodo v članski državni ekipi tudi tri Celjani, člani celjskega Aen Slavko Jagrič, Bernard MaU< in ponovno Bojan Šalamon- ŽIVKO BEŠKOVNl St. 39. - 28. september 1995 t3j NASI KRAJI IN LJUDJE Starodavna kitajska zdraviina metoda Qi gong uggkoilnevna vadba za samoztiravllenle kroničnib notranjih bolezni — metoda, ^ Katero nI potrebno verjeti Qi gong je tradicionalna, več [isoč let stara kitajska metoda j ohranjanja in obnavljanja jjitsivja, katere bistvo je kro- šnje življenjske energije Qi pO energetskih kanalih oz. me- ^ijanih znotraj telesa. Sama beseda Qi gong je se- stavljena iz dveh kitajskih znakov Qi - to je življenjska,: vitalna energija, in Gong, ki je i^raz za vajo. V grobem prevo- du bi torej Qi gong lahko po- ijnenovali energetska vaja. S kroženjem Qi energije po 0ieridijanih vzpostavljamo ravnotežje med Vinom in Yan- gom v telesu in s tem zdravje, po teoriji TKM in filozofiji bo- lezen ni namreč «ič drugega l[ot neravnotežje med negativ- nim in pozitivnim aspektom, Bied Vinom in Vangom oziro- ma presežek ali primanjkljaj enega ali drugega vodi v bole- zen. Qi gong je metoda s kate- ifl dosežemo harmonično raz- porejanje Qi energije po tele- su, ponovno vzpostavitev rav- notežja med Vinom in Vangom in s tem zdravje. Na Kitajskem Qi gong vsa- kodnevno izvaja okrog 60 mi- lijonov ljudi, kot metoda zdravljenja pa je vključen tudi v kitajske bolnišnice in zdra- vilišča tako, da so glede Qi gong samozdravljenja različ- nih bolezni na voljo tudi kli- nični podatki. Najboljše rezul- tate dosega Qi gong pri zdrav- ljenju kroničnih notranjih bo- kni, ki v današnjem svetu fredstavljajo tudi največji llravstveni problem. Seznam Mbsežen: povišan krvni pri- ladkoma bolezen, bolez- bavil kot npr. razjeda na iti«icu, dvanajstniku in kro- Mio zaprtje, bronhialna ast- ma, kronična vnetja notranjih organov (prostate, jajčnikov, mehurja m ledvic), angina pektoris, obolenja gibal kot so lumbago, išias, cervikalna spondiloza, revmatizem, mot- nje delovanja ščitnice, siva mrena, pa tudi nespečnost, živčni stres in s stresom pove- zana depresija. Osnovni fizi- ološki mehanizem zdravilnega delovanja Qi gonga pri vseh teh boleznih je dejstvo,- da z redno vadbo Qi gonga izbolj- šujemo in uravnavamo delova- nje vegetativnega živčevja ter hormonskega in imunskega si- stema, ki neodvisno od naše volje določajo stanje in funk- cioniranje celotnega orga- nizma. Za samozdravljenje teh bo- lezni zadošča dvakrat pol ure dnevne vadbe Qi gonga. Ko pa dosežemo izboljšanje našega zdravstvenega stanja (npr. znižamo krvni pritisk ali od- pravimo bolečino v križu) pre- idemo na vzdrževalno vadbo po 20 minut dnevno. Enako velja tudi za tiste, ki se za vad- bo Qi gonga odločajo iz pre- ventivnih namenov, za ohra- njanje zdravja in mladostne vitalnosti tja v pozno življenj- sko jesen — tudi za dosego teh ciljev zadošča 20 minut dnev- ne vadbe. Na Kitajskem obstaja več sto različic Qi gong vaj, meto- da prof. Zaikun Lija, aku- punkturologa in mojstra Qi gonga, ki bo s svojimi tečaji letos gostoval tudi v Mariboru in Celju, pa sodi v skupino t.i. statičnega Qi gonga. Statični za razliko od t.i. dinamičnega Tai Qi gonga ne uporablja gi- banja telesa za kroženje Qi energije — pri statičnem Qi gon- gu torej ne gre za neke vrste telovadbe, telo je med vadbo pri miru, (če odštejemo dihal- ne gibe), vse se dogaja v notra- njosti, skrito očem. Osnovne »sestavine« statičnega Qi gon- ga so: Stanje umirjenosti du- ha, koncentracija misli in ab- dominalno-trebušno dihanje, ki ga tudi imenujemo para- doksno dihanje. Za dosego rezultatov je, po- dobno kot pri učenju vožnje avtomobila, tudi pri vadbi Qi gonga potrebno ne le teoretič- no znanje temveč predvsem tudi praktično izvajanje - to pa vse leži v rokah posameznika, v njegovi volji in motivaciji za vsakodnevno vadbo. Prav pri slednjem pa se pri večini »za- hodnjakov« rado zapleta zara- di drugačne miselnosti in kro- ničnega pomanjkanja časa v hitrem tempu našega zmate- rializiranega sveta — pomoč za svoje lastne zdravstvene teža- ve iščemo in pričakujemo (»kupujemo«) izven sebe, mno- go težje in mnogokrat, ko je bolezen že zelo napredovala, pa se zavemo, da v končni fazi resnično zdravljenje lahko prihaja le od znotraj in da je ključ lastnega zdravja pravza- prav v nas samih. Qi prežema celotno vesolje in je gibalo mikro in makro- kozmosa. Spreminjanje in gi- banje Qija določa vse zakone narave, vse pojave v vesolju in vse življenjske fvmkcije člove- škega organizma. Vitalna energija Qi vsebuje dva pola, dva aspekta, ki se med seboj stalno dopolnjujeta, a si hkrati tudi stalno nasprotujeta - ne- gativni yin (voda, tema, pasiv- nost, ženski princip) in pozi- tivni yang (ogenj, svetloba, ak- cija, moški princip). Vin in Vang nikakor ne pomenita ne- gativnega in pozitivnega v smislu slabega in dobrega, saj njunemu stalnemu naspro- tovanju navkljub eden brez drugega ne moreta obstajati. Ker sta Vin in Vang v stalnem dinamičnem, spreminjajočem se razmerju ni v vesolju niče- sar stabilnega, absolutnega ni- ti končnega: Soodvisnost in dinamiko Vina in Vanga čudo- vito ponazarja znak Tao. Dr. BARBARA HROVATIN Prof. Zaikun Li Vas vljudno vabi na brezplačno informa- cijsko uro o Qi gong samoz- dravljenju kroničnih notranjih bolezni, ki bo v dvorani CID (Center interesnih dejavnosti, Kosovelova 14) 5. oktobra 1995 s pričetkom ob 18.30 uri. Kompolski folkloristi praznujejo Ob 15-letnici delovanja pripravljajo kompolski fol- kloristi vrsto nastopov. Med drugim so se predsta- vili tudi včeraj popoldne na ploščadi pred trgovino Fit- Media na Bežigrajski cesti v Celju. Folklorno skupino Kom- pole sta pred 15 leti usta- novila Jože in Metka Gr- mek, ki sta še zdaj mentor- ja otroške in starejše sku- pine plesalcev. V obeh sku- pina pleše skoraj 50 plesal- cev, folkloristi pa plešejo plese vseh slovenskih po- krajin. Skupina vlaga veli- ko truda v ohranjanje slo- venskega ljudskega izroči- la, javnosti pa so predsta- vili tudi dekliško narodno nošo iz leta 1897, ki izhaja iz krajev štorske občine. Kompolski folkloristi so se udeležili tudi sobotne prireditve v Zdravilišču Laško, kjer sta zakonca Grmek za svoje delo preje- la zlati Maroltovi znački. IS Jubilej Teniškega kluba Žalec V soboto so v Žalcu pripra- vili slovesnost ob 25 letnici Te- niškega kluba Žalec in 15. me- morialni turnir dvojic v spo- min Vlada Vebra. O delu kluba je govoril predsednik Alojz Posedel, ki je povedal, da je teniški klub, ki ima številno članstvo, zrasel iz teniške sekcije Partizana Ža- lec, in da so prve igre odigrali na atletski stezi stadiona v Žalcu. Sedaj ima klub devet teniških igrišč v Športnem centru Žalca, sodelujejo s teni- ško akademijo prof. Tomaža Volka iz Celja, ki je prevzel v zadnjih letih skrb za vzgojo kadrov, organizacijo, vodenje tekmovalnih ekip v II. državni ligi itd. Na slovesnosti so za- služnim za razvoj teniške igre in začetnikom tenisa v Žalcu podelili priznanja in spomin- ska darila, predsednik Teniške zveze Slovenije Janez Erhart pa je Teniškemu klubu Žalec podelil posebno priznanje. Na turnirju dvojic za Memo- rial Vlada Vebra je nastopilo 88 tekmovalcev. V kategoriji do 40 let sta zmagala mešani par Natalija Anderluh in Go- razd Reberšak, v kategoriji nad 40 let pa Jože Kveder in Dare Medvešček. Na sliki: Predsednik TZ Slovenije Ja- nez Erhart čestita Lojzetu Po- sedelu, predsedniku TK Žalec in mu izroča priznanje. T. TAVČAR Ozimnica že v ponudbi Tudi za letos so trgovine že pripravile ozimnico. Podjetje Potrošnik ponuja jabolka po 65 tolarjev za kilogram, za kilogram česna bo pri njih potrebno odšteti 199 tolarjev, cene za kilogram čebule pa so od 63-65 tolarjev. Posebno ugodna je njihova ponudba krompirja, 24 tolarjev za kilogram, tudi letos pa so v prodaji paketi Eta, ker pa je kar enajst različnih, so cene v razponu od 1073 do 2000 tolarjev in več za paket. Na celjski tržnici imajo določene količinske popuste še posebej pri ponudbi paprike, vendar bo potrebno odšteti najmanj 120 tolar- jev za kilogram. Cena kilograma zelja je okoli 40 tolarjev, kilogram krompirja stane okoli 25 tolarjev, za kilogram čebule je potrebno odšteti med 55-70 tolarji, česen pa ponujajo že po ceni 160 tolarjev za kilogram. DOMINIKA SAMBOLIČ PUlIilNSKI K^IICill Trije izieti v oktobru Planinsko društvo Zlatarne Celje je že za to nedeljo, 1. okto- bra pripravilo izlet po poti od Sv. Ane na Ortneški grad in od tam na Kalice, Krzeti in Travno goro. Odhod bo ob 5.30 s poseb- nim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Naslednjo soboto, 7. oktobra bodo krenili na Pohod krajanov; na Hom. Odhod bo ob 7.30 uri z osebnimi avtomobili s parki- j rišča na Glaziji. j V nedeljo, 15. oktobra ob 7. uri, pa se bodo z osebnimi- avtomobili s parkirišča na Glaziji podali na Pohod ob žetvi po Adraški poti. _ ^ M MAROT Tačel€ med bolnimi otroki Za razvedrilo malih bolnikov z vseh oddelkov celjske bolnišnice je pred tednom poskrbel znani lutkar Nace Simončič z Radovednim Tačkom in čarovnikom. V uri programa v prostorih poliklinike je vnesel nekaj dobre volje med najmlajše bolnike, ki so bili njegovega obiska deležni po zaslugi celjske krajevne skupnosti Dolgo polje, ki je to prireditev pripravila v okviru krajevnega praznovanja. Foto: SHERPA Tudi slepa raca gobo najdei v gostišču Tanik nad Cerov- "^^fJi so se prejšnji petek sešli P''edstavniki gobarsko-novi- ^^rske koalicije iz Celja. »Cela: ^lovenija gre po gobe! Surovi^ ''beralizem brezobzirno ropa i ^aše naravno bogastvo in pri ne izbira sredstev. Razme- Y So tako vroče, da ne dovo- ^^io več nobenega taktizira- nja in takoj je treba v boste«, ^ soglasno ocenila koalicij- ama partnerja. Ustanovila sta ^''^iskovalno komisijo, ki se je ^^^i odpravila na teren pre- razmere. Člani komisije nasedali provokacijam 5^čih in zelenih. Zbrano gra- so Dreeledali. nato na. uničili, da ne bi prišlo v roke konkurenci. Akcija je minila brez diskvalifikacij in likvida- cij, v veselem ozračju ob zvo- kih frajtonarice. Pa ne Peter- letove ! Brez panike, dragi volivci! Ne grozi vam nobena nova po- litična španovija, ki bi vas skušala nategniti na nasled- njih volitvah! Šlo je za tradici- onalni gobarski piknik, ki so ga za novinarje s Celjskega ob- močja pripravili člani gobar- ske družine Bisernica iz Celja. Žumalistična srenja je doka- zala, da zna poleg lumparij v politiki in za tovarniškimi plotovi izbrskati tudi kakšno gobo v gozdu. Roko na srce, v bogatih cerovških hostah te- ga ni bilo težko dokazati. Naj- novejši podvig celjskega razi- skovalnega novinarstva je do- segel vrhunec v gostišču Ta- nik, na turistični kmetiji Hoj- nikovih. Članice »kuharske frakcije« Bisernice so se izka- zale z gobovo juho, pogačo, pašteto in drugimi mojstrovi- nami za želodec. Strokovno oko njihovih moških kolegov je poskrbelo, da gobe niso po- slale kakšnega novinarja med angele. Sicer pa bi še angelci jedli, če... MK Št. 39. - 28. september 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE D4I Teden, namenjen naimlalšim Tuai y letošniem tednu otrolta se lio za malčke In šolane y Cellu marsikai aogajalo Letošnji teden otroka se bo pričel v ponedeljek, 2. okto- bra, trajal pa bo do nedelje. Osrednja tema tega tedna letos je »Da bi zmogel reči: ne, hva- la (alkoholu, cigaretam...)«. V tednu otroka bodo otroške parlamente na to temo pri- pravljali najprej po šolah, osrednji, občinski otroški par- lament za celjsko regijo pa bo v sredo, 4. oktobra 1994 ob de- seti uri v dvorani Narodnega doma v Celju. Organizatorji parlamenta (Občinska zveza prijateljev mladine Celje) obljubljajo, da bodo na parlament povabili razne strokovnjake, ki bodo lahko predstavnikom razredov in šol pomagali pri njihovih težavah in odgovarjali na vprašanja. Program prireditev, ki so ga za teden otroka pripravili v Celju, pa je tudi sicer pester. Tako bodo otroci, ki hodijo v vrtec, v ponedeljek ob deseti uri pred zgradbo celjske Obči- ne lahko slikali na asfalt, ob šestnajstih pa bodo lahko v UNICEFOVI prodajalni na Slomškovem trgu prisluhnili uri pravljic. V torek ob desetih bodo osnovnošolci pričeli s po- slikavo stekel, zanje pa bo pred UNICEFOVO prodajalno organizirana tudi oblikovalna delavnica. V sredo bo poleg osrednjega otroškega parla- menta tudi Okrogla miza klu- ba staršev na to temo. Okrogla miza, ki bo v sejni sobi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se bo pričela ob se- demnajstih. Na njej bodo so- delovali strokovnjaki Centra za socialno delo, šolski psiho- logi in socialni delavci. V četrtek, 5. oktobra, se bo pred UNICEFOVO prodajalno ob desetih pričela likovna de- lavnica, ob šestnajstih pa bodo najmlajši spet lahko prisluh- nili uri pravljic. V petek bodo likovno nadarjeni učenci odšli v Novo mesto na likovno de- lavnico, ki jo bo vodil akadem- ski slikar Ratimir Pušelja, ob desetih in ob šestnajstih pa bo v UNICEFOVI prodajalni po- novno ura pravljic. Zaključni dan tedna otroka v Celju bo v soboto, 7. oktobra. Tudi ta dan se bo za najmlajše pričel z uro pravljic (ob deseti uri), ob enajstih pa se bo v cen- tru mesta pričela otroška modna revija, na kateri bodo nastopili manekeni Studia za ples Igen iz Celja. N.-M. SEDLAR Srečanje starejšlli Vrančanov Na Vranskem so tudi letos pripravili srečanje starejših krajanov, invalidov in beguncev, živijo na območju Krajevne skupnosti, že četrto leto zapored pa ga je organiziral župnij Karitas Vransko. Srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 150 povabljenih, se ie začelo s sv. ma nato pa so se preselili v kulturni dom, kjer so srečanje nadaljevali učenci OS Vransko, harmoi kar Peter Šmid in sekstet sv. Mihaela pod vodstvom Francija Lesjaka. Zbrane je pozdravil ti predsednik sveta KS Vransko Franci Sušnik, ki jih je zaželel zdravja in jih seznanil z opravljen delom in plani KS Vransko na področju infrastrukture ter o pomembnosti odločitve za sari stojno občino. Ob zaključku kulturnega programa so skromen šopek poklonili Ani Križnik, ki v tem letu dopolnila častitljivih 95 let. Sledila je pogostitev, za kar je župnijski karitas s pomo gospodinj, ki so prostovoljno pripravile številne dobrote. Prijetno srečanje se je ob pogovo obujanju spominov, pa tudi plesu nadaljevalo v popoldanske ure. Pokrovitelj srečanja je bila: Vransko. T. TAVČAJ Slovensici kongres adventistov v Celju v soboto, 30. septembra, bo v celjskem Narodnem do- mu kongres vernikov Krš- čanske adventistične cerkve - adventistov sedmega dne in prijateljev Svetega pisma, ki ga organizira Krščanska ad- ventistična cerkev Celje. Srečanje, katerega namen naj bi bilo spoznanje Svete- ga pisma, ljubezni do Boga in bližnjih ter usposabljanje vernikov za opravljanje po- slanstva v svetu, se bo priče- lo ob 9.30 s sobotno šolo v glavni dvorani in spozna- vanjem Svetega pisma za najmlajše v zgornji stranski dvorani. Sledilo bo skupno bogoslužje s slavnostnim go- vorom predsednika Sloven- sko-hrvaške konference ad- ventistov sedmega dne Zdenka Hiišč-Bladta, v ime- nu Mestne občine Celje pa bo zbrane pozdravil vodja stro- kovne službe za družbene dejavnosti Željko Cigler. Novinarski konferenci ob sledila razstava likovnih del in fotografij o življenju in delu adventističnih cerkva. Popoldanski program, ki bo zajemal ogled filma o Jezusu za najmlajše ter revijo cerk- venih in evangelijskih dejav- nosti, bodo zaključili s sklepnim nagovorom go- stov, ob 18.30 pa se bo pričel dobrodelni koncert duhovne glasbe. Med drugimi bosta nastopili skupini Terra nova in Maran atha. B. JANČIČ Prenova Dobrave v Zrečah Terme Zreče so v teh dneh pričele z obnovo hotela Dobrava, saj je bil le-ta po besedah direktorice Term Marije Deu-Vrečer obnove že temeljito potreben. Poleg obnove sob bodo uredili tudi restavracije in dru- žabni prostor za goste. Trenutna zasedenost hotela je kljub obnovi kar 70-odstotna, gosti pa so zelo dobro sprejeli tudi njihov jesenski program »Zlata jesen«, ki je vključeval vrsto aktivnosti, od nabiranja gob do obiranja sadja. Minuli četrtek so pred Termami odprU tudi veliko gobarsko razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z gobarsko družino Kostanjevka. B. J. Močni temelji nastajajočega prodajnega centra v Latkovi vasi Pet in sedemletna tradicija na področju maloprodaje, v zadnjem času pa predvsem veleprodaje materiala za po- trebe v gradbeništvu in ambi- ciozno zastavljen poslovni na- črt lastnikov SAM d.0.0. iz Domžal in DOM TRADE d.oj iz Žabnice pri Kranju, so b( trovali sovlaganju v podjel SAMDOM d.0.0. Odkup in ureditev prostori na lokaciji bivšega Avtoprevo za v Latkovi vasi pri PreboU je le začetek predvidenega n vega prodajnega centra na p vršini 25.000 m^, katere tretj no zavzema trgovil SAMDOM. Tu je že mogoče kupiti v vrste gradbenega, izolacijsk ga, instalacijskega in drug^ materiala, stavbno pohištvo drugo, potrebno za gradn; V kratkem načrtujejo tudi v leprodajno dejavnost. Ker pa je namen lastniko' ponuditi občanom savinjske ii širše okolice še kaj več, bod« kmalu pričeli z dogovori o p*'! nudbi ostalega razpoložljive] prostora oz. zemljišča za ve namensko dejavnost. Na območnem tekmovanju 570 mladih gasilcev v Žalcu je bilo v soboto v organizaciji Gasilske zveze Žalec območno tekmovanje mladinskih in pionirskih gasilskih desetin Savinjsko-šaleškega območja. Skupaj je nastopilo kar 57 desetin iz devetih občin. Pionirji in pionirke so se pomerile z vajo z vedrovko in v štafetnem teku na 450 m z ovirami. Pri pionirjih je bila najuspešnejša desetina s Ponikve, sledi Šentilj, Topolšica; pri pionirkah pa je zmagala desetina iz Grajske vasi pred Lokovico, Šentiljem itd. Mladinci in mladinke so se pomerile z vajo z ovirami in v štafetnem teku na 400 m z ovirami. Pri mladincih je največ spretnosti, hitrosti in natančnosti pokazala desetina z Gomilskega pred Lokovico, Preboldom itd. Pri mladinkah je zmagala desetina s Topolšice pred Lokovico, Šenti- ljem itd. Na sliki: med nastopom mladinskih desetin. T. TAVČAR O oslih in ledu... Znano reklo o tem, da gre osel le enkrat na led, verjetno že vsakdo pozna in po prvem večernem drsanju sodeč se tega drži precej Celjanov. Mestno drsališče Celje je namreč minuli petek ob 20. uri ponovno odprlo svoja vrata za vse nadobudne virtu- oze na drsalkah. Morda je bil le slučaj ali kakršna višja sila, a Celjani se kljub brezplačnemu drsanju številčno vsekakor niso izkazali. Med peščico obiskovalcev so skorajda prevladovali tisti za ograjo, ki so si stvar raje le ogledali in se nasmejali nekoliko manj spretnim in njihovim umetniškim padcem. V prihodnje bo drsališče odprto vsak konec tedna, v petek od 20. do 21.30 ter v soboto in nedeljo od 10. do 11.30, popoldne pa od 15. do 16.30. Cene vstopnic bodo letos nekoliko višje, saj bo za petkovo večerno karto treba odšteti 300, sobotno ali nedelj- sko 250, za predšolske otroke in oglede pa 150 tolarjev. Morda slab začetek ne pomeni tudi slabega konca, vendar pa bodo na to prav gotovo vplivale cene vstopnic, ki so za mlade z vedno praznimi žepi, previsoke. g JANČIČ Metka Klevišar o spremljanju umirajočih V torek, 3. oktobra, bo ob 11. uri v prostorih Zdravstvene: skupnosti Celje predavanje avtorice knjige Spremljanje hudo' bolnih in umirajočih, dr. Metke Klevišar iz Ljubljane. Na predavanju, ki ga organizira Društvo socialnih delavcev Celje, bo govorila o odnosu današnje družbe do bolezni in umiranja, ki se oblikuje že v družini, v kateri odraščamo. Prav; družina je prva odgovorna za svojega bolnika, zato tudi sama: potrebuje pomoč. Avtorica knjige bo predavala tudi o načinih' olajšanja komunikacije s hudo bolnimi in umirajočimi, v kateri prihaja še posebej do izraza simbolična besedna in nebesedna komimikacija. B. J. Muce prosijo za pomoč Felinološko društvo Cel tudi letos organizira že tra< cionalno mednarodno razst vo pasemskih mačk v Dvor« Golovec v Celju. Na tej razst vi vsako leto sodelujejo doOi či in tuji razstavljavci iz š( vilnih evropskih držav. Ker so z organizacijo takš^ prireditve povezani viso*' stroški, prosijo za prostovolr no finančno pomoč. Za P^J drobnejše informacije se lah''^ obrnete na sedež Felinološl'*' ga društva Celje oziroma kličete telefonsko številko 3 019. N.-M-^ št. 39. - 28. september 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE jli jubileju TD Dobrna j^jistično društvo Dobrna] J praznuje štirideseto] '^jtnito delovanja. Osrednja i 'Leditev ob jubileju bo jutri, petek, ko se bo ob devetnaj- V uri pričel slavnostni kon- L'rt s predstavitvijo Vodnika \^ pobrni, ki ga je v počasti- [Jl jubileja izdalo Turistično JjOŠtVO. Kot je povedal Anton Mogu, ^predsednik TD Dobrna, je [vodniku po Dobrni opisana -jodovina Dobrne, v njem so Ledena imena vseh predsed- ^ov, ki so do sedaj vodili Tu- ristično društvo, najpomemb- nejši del Vodnika po Dobmi pa je karta, v kateri so orisane sprehajalne poti v vojniški ob- čini. Na jutrišnji prireditvi bo- do najbolj zaslužnim članom Turističnega društva podelili tudi priznanja. Praznovanje štiridesete obletnice pa se je pričelo že v nedeljo, ko je turistično dru- štvo pripravilo Turistično po- vorko po Dobmi. Na povorki so sodelovali: godbi na pihala iz Liboj in iz Ljubečne z mažo- retkami, folklorne skupine iz Pirana, Slovenj Gradca, Matul pri Slovenski Bistrici in iz Do- brne, popestrili pa so jo še vo- zovi turističnih društev Voj- nik, Frankolovo, Nova Cerkev, Slovenske Konjice, Loče in Dobrne. Po povorki so obiskovalce, ki se jih je ob sončnem nedelj- skem dopoldnevu na Dobmi nabralo kar nekaj, zabavali še ansambel Vesele Štajerke in kvintet Dori, organizatorji pa so pripravili tudi nekaj stojnic dobrot z okoliških kmetij. N.-M. S. Foto: SHERPA \a turistični povorki ob stindesetletmci Turističnega društva Dobrna se je poleg številnih mtopajočih v nedeljo zbralo tudi veliko gledalcev. Pomoč delavcem Gorenja Dire v ponedeljek, 25. sep- tembra, so iz Gorenja od- premili že dmgo pošiljko pomoči, namenjeno delav- cem tovame hladilnikov in zamrzovalnikov Gorenje Bira v Bihaču. Tudi v tej pošiljki je, podobno kot v prvi, ki so jo odposlali pred dvema tednoma, 400 paketov s hrano. Direktor bihaškega podjetja Izet Sabljič je že ob prvi prejeti pošiljki posebej poudaril, da je takšna pomoč dokaz, da v Gorenju na delavce v Bihaču kljub štiriletni blokadi niso pozabili. M.L. Dbnovljena cerkev v Zidanem Mostu s sveto mašo, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, so krajani Zida- nega Mosta v nedeljo slovesno počastili zaključek obnavlja- nja cerkve Srca Jezusovega. Ob velikih prizadevanjih žup- nika Milana Strmčnika je cer- kev, ki so jo nazadnje za silo popravili takoj po drugi sve- tovni vojni, v slabih treh mese- cih dobila povsem novo streho in zvonik, novi sta tudi zuna- nja in notranja fasada, obnov- ljena pa so tudi vsa vrata in okna. Poleg donatorjev in kra- janov, ki so v obnovo cerkve vložili veliko prostovoljnega dela, je nekaj denarja iz prora- čuna prispevala tudi občina Laško. JI Šport za zdravje Sobotno dopoldne, ki se je sicer krepko raztegnilo še' v popoldne, je za učence osnovne šole Frana Roša iz Celja minilo < v znamenju športa. i V šoli so po besedah ravnateljice Antonije Mešl za učence j pripravili pohod na Celjsko kočo, kolesarjenje in na šolskem; dvorišču še tekmo v streetballu za 8 ekip zdajšnjih in bivših; šolarjev (na posnetku). Dan pred tem, v petek popoldne, pa se je"- kar 29 osnovnošolskih ekip iz celotnega celjskega območja- v prostorih OŠ Frana Roša lotilo malce dmgačnega športa.^ Razgibavali so svoje sive celice in po pisnem preizkusu so se] 4 najboljše ekipe v znanju iz programa TV kviza za osnovno- j šoke Male sive celice pomerile še v Modri dvorani Celjskega] sejma. V televizijsko merjenje znanja so se uvrstili osnovnošolci i iz Šoštanja in Polzele, za zabavo vseh pa so v Modri dvorani" poskrbeli tudi člani priljubljene skupine Pop design. IS Foto: SHERPA Skoraj sto enot na gasilskem tekmovanju Gasilska zveza Celje, ki združuje zveze Celje, Vojnik in Štore, je na poligonu pri gasil- skem domu v Škofji vasi pri- pravila prvenstvo, za katero je bilo prijavljenih sto enot, na- stopilo pa jih je 97. Med pionirji je nastopilo 12 desetin, prva tri mesta pa so osvojili Prožinska vas, Šmart- no v Rožni dolini in Teharje, med pionirkami pa so bile med šestimi ekipami najboljše predstavnice Vojnika, Dobme in Prožinske vasi. Med mla- dinci (13) so slavili predstav- niki Dobme pred Novo Cerk- vijo in Prožinsko vasjo, med mladinkami (12) pa Škof ja vas pred Prožinsko vasjo in Novo Cerkvijo. Dobra je bila tudi udeležba med veterani (10), po pričakovanju pa je zmagala ekipa Teharje pred Lokrovec- Dobrova in Novo Cerkvijo, med veterankami pa so prva tri mesta osvojile Lokrovec- Dobrova, Štore in Lopata. Med člani A (18) je zmagala Nova Cerkev pred Prožinsko vasjo 1 in Teharje, med člani- cami A (5) Vojnik pred Škofjo vasjo in Svetino, člani B (11) Teharje pred Novo Cerkvijo in Prožinsko vasjo ter članicami B (5) Škofja vas pred Novo Cerkvijo in Vojnikom. TV Dan dobrot in ugodnih nakupov v Leni Trgovsko podjetje Žana iz Žalca je pripravilo zanimivo in odmevno akcijo, ki so jo poimenovali Dan odprtih vrat. Minulo soboto se je tako v in pred Prodajnim centrom Lena v Levcu zbralo veliko število kupcev, degustatorjev, zabavljačev, plesalk, poslovnih partnerjev in drugih. Program je bil pester, ponudba mesnih izdelkov, pijač, sladkarij, kruha, rib in mnogih ostalih stvari, ki so jih kupcem predstavili Žanini poslovni partnerji, pa tako raznolika in privlačna, da so prostor pred Leno poimenovali kar Ulica dobrot. Zelo živahno je bilo tudi med policami Lene, kjer so mnogim izdelkom znižali cene in hkrati pripravili še zanimive in bogate nagradne igre in žrebanja. Kot vidimo na fotografiji, se je pred PC Lena nagnetlo resnično veliko ljudi, za izredno vzdušje pa so poleg degustatorjev (tudi dvomi preizkuševalec v izvimi izvedbi) poskrbeli tudi ansambel Dan in noč. Strašna Jožeta, plesna skupina Stil, Štajerski rogisti in nenazadnje še Radio Celje z neposrednimi prenosi. EP Trubarjeva ne bo zaprta 1 Skupaj z amandmajem, ki prekmurski< te- den začeli z rekordno serijo golov na pokalni tekmi v Čen- tibi (17:1) in končali s prvo zmago v Beltincih. Ves drugi polčas so igrali brez izključe- nega Sešlarja, odločilni gol pa je v finišu tekme zabil Groršek. Preporod celjskega moštva sovpada s kapetanovimi goli; na zadnjih treh tekmah z Ru- darjem, Gorico in Beltinci je Andrej Goršek z mojstrskimi prodori dosegel zmagovite go- le in se zelo približal reprezen- tančnemu dresu. Publikumova uprava je sporo- čila, da so bile Čeliču pogod- bene obveznosti izpolnjene do enake mere kot ostalim igral- cem in nikakor ne v celoti za dveletno pogodbo, ter da v Ce- lje ni prišel iz Uskoka, marveč iz Solina, ki je prav tako hrva- ški drugoligaš. »V nedeljo bo še težje, ker doma enostavno moramo zma- gati. Beltinci igrajo od noge do noge,« opozarja Jarc, ki je med odmorom s taktično prerazpo- reditvijo igralcev povsem nev- traliziral številčno prednost Prekmurcev. Zadovoljni so tu- di v Velenju, kjer je vratar Stankovič proti Primorju z bravuroznimi posredovanji rešil štiri zanesljive gole in Rudarjeva obramba je po četr- tini prvenstva s samo šestimi žogami v mreži najbolj zane- sljiva. Jarc trener Maribora? v zadnjih dneh je prišlo še do dveh zamenjav trenerja. Maribor bo namesto Horjaka začasno vodil Fundak, na izol- ski klopi pa je Softiča nasledil Sergaš. Večer je v torek zapi- sal, da je naj resnejši kandidat za mesto Mariborovega tre- nerja Borut Jarc, ki je novico zanikal. »Nič konkretnega se nismo pogovarjali. S Publiku- mom imam dveletno pogodbo, ki po drugi strani nikogar ne obvezuje. Celjanom nisem nič dolžan in jih tudi lahko pred- časno zapustim,« je nekdanji Mariborov igralec zavrnil na- migovanja iz Ljudskega vrta in obenem pustil nekaj mane- vrskega prostora. Gerlanc pri izoii? Velenjski politik Matjaž Gerlanc se že podpisuje kot podpredsednik kluba, čeprav njegova NSZS še vedno ni prevzela pokroviteljstva in do- godki so vedno bolj zapleteni. Gerlanc je v posebnem dopisu nekaterim medijem kot kandi- data za novega trenerja ome- njal Bloudka, ki je jesen začel pri Dravinji in napovedal tri igralske okrepitve. Minuli te- den naj bi celo sklical sestanek in obljubil del denarja za po- ravnavo dolgov, vendar se v Izoli ni prikazal. Lokalni derbi Uniorju v tretji ligi ni več neporaže- nih ekip. Zadnja je v lokalnem derbi ju pred skoraj tisoč gle- dalci klonila Dravinja, ki se je v Zrečah uspešno branila do predzadnje minute. Unior je s tremi zaporednimi zmagami pobegnil z dna, igra pa je s pri- hodi vratarja Mujčinoviča (Publikum) ter izkušenih Go- lača (Rudar) in Žureja (Era Šmartno) veliko bolj zaneslji- va. Obramba zadnje tri tekme ni dobila gola, Konjičani so v konici napada močnejši za povratnika Jelenka, po dveh zaporednih uspehih pa dobro kaže tudi Steklarju, kjer se po- ložaj počasi normalizira. iVIartun ogročen v podzvezi so v torek in sre- do odigrali tekme 2. kroga po- kala (Tim Laško-Usnjar, Ste- klar-Sentjur, Kiv Vransko- Era Šmartno, Radeče-Sodniki, Krško-Dravinja. Unior prost), po prvenstvenem derbi ju v Šo- štanju pa je prekipelo sloven- ski sodniški legendi Zdravku Martonu, ki je zadnje tri sezo- ne trener Laščanov. »Zarekel sem se, da ne bom kritiziral kolegov, toda mera je polna. Derbi je sodila doma- ča trojka, Rajkovič in Rakovič sta bila solidna, toda Strigl nas je dobesedno uničil. Prvi iz drugi gol smo dobili iz prepo- vedanega položaja, ki ga ni signaliziral Strigl in že prej je Rajkovič moral popravljati njegove napake. Sodniki s celjskega konca so vse na udaru, Strigl pa je že J' zacetKu prvenstva zakuv^ afero Maribor-Mura. V Šošt nju se je ves štadion srriejt njegovim odločitvam, velik d i krivde pa gre tudi na raci! naše sodniške organizacij Lani sem kandidiral za pr^ sednika, a me je preglasoval skupina ljudi, ki bi svoje poi,^ zaje že zdavnaj morala pr^p^ stiti mlajšim, sposobnejši^ Sodniki so že dvakrat zaht^ vali sklic izredne skupščin^ anarhija je popolna in z^^^ z našega konca prvo ligo so(Ji. ta samo Kranjc in Raukoviči je vrelo iz Martuna, v sveže^ spominu pa so dogodki izpr^ desetih dni, ko je Raukovič ob Publikumovi klopi na tekinj z Gorico delil nasvete Komaj, ju in zadnje četrt ure v slogu trenerja razporejal igralce ŽELJKO ZULE Foto: SHERPi Za nastop v pokalu UEFA je Olimpija dobila 345.000 mark (165.000 kot odškodnino, ker ne more nastopiti v pokalu pr- vakov, preostanek pa za uvr- stitev v 1. krog), Maribor 180.000 DEM, Mura pa 90.000 DEM. V zreško-konjiškem derbiju je bil med najbolj aktivnimi domači napadalec Andrej Kokol (desno), ki je bil podajalec za zmagoviti gol in v 82. minuti še za Hribernikovo vratnico. - - Začenjalo tudi prvollgaši I. liga: v petek se bo začelo pi-vo ligaško DP, celjsko ob- močje pa bo zastopal medob- činski prvak Juventus iz Šent- jurja. Za uvod bo gostoval v Litiji, po številnih spremem- bah v vseh prvoligaških eki- pah se cilji gibljejo okrog uvr- stitev v sredino lestvice, do- mače tekme pa bodo igrali v Celju. MNZ Celje: v 3. krogu Rola- Galero 6:5, Oplotnica-Krošelj 4:4, Orkan-Štraus 5:0, Ješovec prost. Vrstni red: Oplotnica, Rola 7, Krošelj 5, Orkan (-), Ješovec (-) 3, Galero (-), Štraus 0. Celje: v 19. krogu Skavti- Cosmos 6:1, Pelikani-Marine- ro 9:1, Kewin-Šmartno 2:5, Ščurek-Stalin 5:3, Umetniki- Č. baron 2:0, Sokoli-Klateži 0:2. Vrstni red: Klateži 43, Marinero 39, Pelikani 38, So- koli 33, Ščurek 31, Kewin 29, Č. baron 24, Stalin, Šmartno 23, Umetniki 21, Cosmos 14, Skavti 9. Laško: v 12. krogu Gren- Cosmos 2:3, Komunala-Breze 2:8, Goldhom-Aranžerji 1:1, Zlatorog-Zimšek 13:2, Strm- ca-Koln pobi 3:0. Vrstni r« Zlatorog 22, Goldhorn 2: Aranžerji 17, Strmca 15, C( smos 12, Koln pobi 11, Gren Breze 8, Zimšek 3, Komuna 2. Slovenske Konjice: v 4. kn gu Nirvana-Žiče 2:2, Minera Loče 3:6, Bazar-Konjice 4; Unimont-Florjan 2:2, Vitanji Dobrava 7:3, DSV-D. vas 3: Vrstni red: Vitanje, D. vas 1 Loče, Mineral 9, DSV, Bazar Unimont, Žiče 5, Dobrava Konjice 3, Florjan 2, Nirvai 1 ; Šentjur: v 4. krogu Vodrui Jakob 0:3, Ahac-Dramije 1: Slivnica-Loka 2:3, Maratoni! Ronex 4:6, Tratna-Makroka 0:1. Vrstni red: Ronex 12, Ji kob 9, Maratonik 7, Loka 1 Dramlje, Makrokom 5, Aha Vodruž, Slivnica 4, Trata O.J Šmarje: v 14. krogu Rod« K. vrh 4:1, Dobovec-Rell 5:2, Štraus-Alatnica 2] Atom-Janina 2:1, Kostrivnicl Zibika 4:4. Vrstni red: Doba vec 35, Atom 27, Alatnica, 7i bika 24, Janina, Štraus 20,1 vrh 19, Rebus 15, Kostrivni(^ 6, Rodne 4. 1 Nogomet i. iiga 9. krog: Beltinci-Publikvun 1:2 (1:1); Kamberovič (8), Gor- šek (83); Rudar-Primorje 2:0 (1:0); Zurman (30), Komar (86); Olimpija-Izola 10:0, Ma- ribor-Korotan 1:2, Gorica- Mura 2:1. Vrstni red: Gorica 17, Mura 16, Publikum, Rudar 15, Olimpija, Primorje, Koro- tan 14, Maribor 9, Beltinci 7, Izola 1. II. liga 7. krog: Šentjur-Rudar (T) 3:0 (2:0); Zupane (21), Drobne (33, 70); Radeče-Era Šmartno 1:3 (0:2); Trebše (65) za doma- če, Druškovič (25), Mešanovič (39), Delamea (49) za goste; Vevče-Železničar (Lj) 0:0, Ko- per-Čmuče 4:1, Drava-Nafta 1:2, Piran-Železničar (Mb) 2:1, Zagorje-Napredek 0:3, Men- geš-Naklo 1:0. Vrstni red: Čr- nuče, Nafta 14, Železničar (Lj), Era Šmartno 13, Napre- dek, Piran 12, Šentjur 11, Ko- per, Drava 10, Radeče 8, Že- lezničar (Mb), Naklo 7, Rudar (T), Mengeš 6, Vevče, 5 Zagorje 4. III. liga 6. krog: Unior-Dravinja 1:0 (0:0); Žurej (89); Steklar-Bel- trans 1:0, Bakovci-Aluminij 1:0, Paloma-Kungota 1:2, Tur- nišče-Dravograd 2:5, Pohorje- Odranci 4:2, Bistrica-Kovinar 1:1; zaostala tekma: Steklar- Kovinar 1:0. Vrstni red: Dra- vograd 15, Dravinja, Pohorje, Bakovci 13, Steklar, Odranci, Unior 9, Tumišče 8, Aluminij, Kungota 7, Kovinar, Bel trans 6, Bistrica 4, Paloma 1. MHZ Celje 3. krog: Krško-Kovinar 2:2, Odred-Brežice 1:4, Usnjar- Tim Laško 5:0, Kiv Vransko- Šmarje 8:0. Vrstni red: Usnjar 9, Krško 7, Kiv Vransko, Bre- žice 6, Tim Laško, Odred 3, Kovinar 1, Šmarje 0. Pokal Slovenije Osmina-finala: Čentiba-Pu- blikum 1:17 (1:7); Kamberovič (5, 11, 28, 35, 72, 75), Bauman (53, 85, 89, 90), Rakovič (61, 64, 80), Goršek (25, 34), Komar (19), B. Romih (68); Naklo- Šentjur3:2(0:0,0:0)-poll-m; Marinček, Drobne, zgrešili: Pašalič, Podrepšek, Zilnik; Aluminij-Primorje 0:5, Koper- Gorica 0:1, Železničar (Lj)-Čr- nuče 4:2, Transport-Mura 1:3, Rudar-Maribor in Bakovci- Olimpija 4. oktobra. Košarka A-1 liga Moški - 3. krog: Kovinoteh- na-Litostroj 113:91 (56:48); Petranovič 37, Tiller 27, Ja- godnik 13, Rovšnik 11, Cizej 10, Ritoper 6, Stavrov 5, Ko- bale 3, Udrih 1; Idrija-Roga- ška 83:56 (47:31); Lerič 15, Novakovič 13, Jurkovič 9, Pe- trovič 7, Mičunovič 5, Sušin 4, Tabak 3; Olimpija-Litija 78:54, Satex-Republika 100:75, Interier-Helios 81:75, Triglav-BWC 65:76. 4. krog: Rogaška-Interier 85:84 (47:29); Sušin 25, Jurko- vič 20, Mičunovič 18, Novako- vič 17, Petrovič 8, Mesič, Lerič 3, Tabak 1; BWC-Kovinotehna 90:84 (39:54); Tiller 27, Sta- vrov, Jagodnik 16, Petranovič 13, Kobale 5, Cizej 4, Rovšnik 3; Litija-Litostroj 63:73, Heli- os-Triglav 70:77, Republika- Idrija 76:85, 01impija-Satex 85:73. Vrstni red: Kovinoteh- na, Idrija, Olimpija, BWC 7, Interier, Litostroj, Helios, Ro- gaška 6, Satex, Litija. Triglav 5, Repulalika 4. A-2 liga 3. krog: Pivovarna Laško- Slivnica 76:75 (51:31); Tovor- nik 34, Starovasnik 14, Gole, Vujovič 12, Jeras 4; Comet- Loka 75:71 (37:32); Sivka 22, Plevnik 17, Železnikar 10, Šporar, Nerat 7, Benič, Kožar 6; Olimpija ml-Celje 56:84 (25:43); Čeko 23, Jesenek 17, Kitek 16, Herman 8, Drobnik 6, Grahovac, Nidorfer 4, Gom- bač, Gregi, Hochkraut 2; Za- gorje-Ježica 83:77, Krka-Iliri- ja 87:79, Koper-K. zidar 64:83 (32:40). 4. krog: Olimpija ml-Pivo- vama Laško 44:99 (27:53); To- vornik 42, Starovasnik 15, Vu- jovič 12, Gole 9, Jeras 7, To- mašič 6, D. Čop 4, G. Čop, Durnik 2; Slivnica-Comet 68:94 (30:39); Plevnik 38, Ne- rat 20, Šporar 14, Benič, Sivka 8, Železnikar 4, Kožar 2; Ce- Ije-Ilirija 72:75 (39:32); Jese- nek 20, Čeko 16, Nidorfer 13, Jurak, Grahovac 8, Kitek 5, Herman 2; K. zidar-Zagorje 87:68, Ježica-Krka 83:91, Lo- ka-Koper 80:70. Vrstni red: Pivovarna Laško 8, Krka, Co- met, K. zidar, Ilirija 7, Loka, Zagorje, Slivnica 6, Jezica, Ce- lje 5, Koper, Olimpija ml. 4. B liga Vzhod - 3. krog: Maribor- Kemoplast 65:81, Starše-Bre- žice 80:76, Plima-Hrastnik 94:77, BP-Bistrica 85:72, Elektra-Janče 83:77. Vrstni red: Plima 6, Kemoplast, BP, Brežice 5, Janče, Bistrica, Ma- ribor, Elektra, Starše 4. Rokomet I. liga Moški - 1. krog: Gorenje-Ce- Ije Pivovarna Laško 20:26 (11:13); Kimčenko, Semerdi- jev 4, Krejan, Cvetko 3, Ojster- šek, Meolic 2, Ocvirk, Plaskan 1 za domače; Stefanovič 10, Pungartnik 5, Šerbec 4, Puc 3, Načinovič 2, Jeršič, Tomšič 1 za goste; Rudar-Interier 23:23, Litija-Dobova 20:24, Jadran-Fructal 18:15, Kode- Ijevo-Trebnje 19:14, Prevent- Slovan 24:22. Ženske - 1. krog: Žalec-Pi- ran 26:20 (13:9); V. Dolar 6, Šilkova, Kline, Hudej 4, Er- molina 3, Derčar, Zidar 2, Randl 1; Kočevje-Vegrad 20:27 (12:14); Semerdijeva, Bižuene 9, Stevanovič, Vujovič 3, Rodič 2, Kranjc 1; Branik- Krim 17:28, Olimpija-Mlino- test 22:24, Polje-Izola 19:27, Burja prosta; 2. krog: Burja- Žalec 28:24 (15:10); Derčar, Ermolina 5, V. Dolar, Hudej, 4, Randl 3, Šilkova 2, Kline 1; Piran-Branik 21:18, Mlino- test-Kočevje 23:15, Izola- Olimpija 11:19, Krim-Polje 41:14, Velenje prosto. Vrstni red: Krim, Mlinotest 4, Ve- grad, Olimpija, Burja, Žalec, Izola, Piran 2, Branik, Kočev- je, Polje 0. Kegljanje I. liga Moški - 1. krog: Rudar-CP Celje 5:3 (5148:5098; zmagali: Lešnik 887, Mileč 825, Cene 899; izgubili: Salobir 855, Kli- nar 829, Vodeb 803), Kon- struktor-Brest 7:1, Hidro- Gradis 4:4, Proteus-Iskra 2:6, Gorica-Fužinar 6:2. Ženske - 1. krog: Rudar-Mi- roteks 0:8 (2394:2596; zmaga- le: Tkalčič 436, Grobelnik 449, Zupane 401, Šeško 429, Petak 431, Kardinar 450), Korotan- Gradis 1:7, Adria-Triglav 7:1, Gorica-Izola 7:1, Konstruk- tor-Sl.Gradec 5:3. II. liga Moški - 1. krog: Adria-Žalec 5:3 (5028:4996), Ljubelj- Hrastnik 4:4, Litija-Radenska 8:0, Kočevje-Gradis II 6:2, Slovan-Kamnik 5:3. Ženske - 1. krog: Mirotel II-Brest 7:1 (2452:2307; zro gale: Koštomaj 421, Verdn 416, Lesjak 391, Ledinek 44 Špoljar 395; izgubila: Razli 389), Miklavž-MTT 7:1, Ki čevje-Gradis II 5:3, Slovai Kamnik 6:2, Proteus-Kršt 7:1. lil. liga Moški - 1. krog: MTT-Konj ce 2:6 (4972:5057; zmagal Tašler 830, Rošer 866, Vogri 830, Žnidarič 872; izgubil' Kompan 826, Šrot 833), D« vograd-Šoštanj 5: (5102:5026; zmagali: S. Fi* 828, L. Fidej 859, Glavič 88! izgubiU: Križovnik 810, & mer 849, Hasičič 798), K. koK Črnomelj 6:2, Konstruktor! Rudar II 7:1, Miklavž-Korota 2:6. Novakova 201 cm Maja Novak iz Goto vel] je na konjeniškem tekmO' vanju v Mariboru izboljša' la višinski rekord v preskO' ku. Z Gitanom je preskoči' la 201 cm (svetovni rekor'? je 247 cm) in izboljšala vej kot desetletja stari rekor'' Ivana Bizjaka iz Celja. kordno višino je naskakO' val tudi Andrej Kučer z Bi' sing sunom, vendar je osta' pri rezultatu 191 cm, ki r za centimeter slabši od sta' rega rekorda. Št. 39. - 28. september 1995 ŠPORT perbi že hlizu Evrope "^tko Zovktt s štB¥llnlml pohvalami na raiun Igre velenlsklh roHomelašev — Bolan Požun: ^Previsoka gorenje se je v derbiju prve- jela rokometnega prven- ^ a dobro upiralo Celju Pivo- i Laško, ki bo vseeno še ''j0O daleč pred vsemi doma- f j tekmeci. Ob ustreznih 'stičnih potezah (obramba 6- ^. |,i bila razlika zanesljivo Ija, toda trener Zovko igral- ^ Še noče obremenjevati jgjo nasprotnika. „Misem zadovoljen, realno u Celjani morali zmagati tremi goli razlike,« je po der- [ijju razmišljal velenjski trener jojan Požun. »Kimčenko še ni dovolj telesno pripravljen za 1^0 v obrambi in napadu, poznala se nam je tudi odsot- nost poškodovanega Iliča. Mo- jjl je na operacijo meniskusa, 2 Lemgom pa najbrž ne bo jgjal. Ne bomo tvegali.« Velenjčani so naredili pre- deč napak za ugodnejši izid, tljučna pa je bila 45. minuta, loso Celjani pri 17:18 obram- bo končno pomaknili bližje čr- j stefanovič je prestregel po- ilajo Kimčenka in iz protina- pada pokopal upe domačih, pri Icaterih je blestel Lapajne. Požun je poskušal s številnimi laktičnimi spremembami, Pla- ikana je v napadu s krila selil 1 sredino in na položaj levega »nanjega igralca, v obrambi i tesnim pokrivanjem Puca, toda razen uvodnih 3:2 njego- vo moštvo ni vodilo, niti do- končno ujelo zaostanka petih golov. »Nisem pričakoval tako tež- ke tekme. Do 40. minute dva, trije goli razlike in nato serija naših, to je bil moj scenarij. Gorenje ima veliko kvalitetnih posameznikov, tudi igro, in uspehi v pripravljalnem ob- dobju niso bili naključni,« je menil Zdravko Zovko in bil še posebej kritičen do najboljše- ga strelca derbija Rastka Ste- fanoviča, ki je premalo razi- graval zunanjo linijo. Igra je slabša kot v Parizu, eden od vzrokov za to pa je umetni padec forme s konji- škimi pripravami. »Serbec je v krizi. Marrane je odigral na svežino in povečan obseg tre- ningov je moral pustiti posle- dice. Kmalu bo pravi, najbrž že na reprezentančnih tekmah, ki bodo nadgradnja našega de- la. Bolj me skrbijo padci v igri, naredili smo deset tehničnih napak, ni pravega ritma. Ste- fanovič ob spremembah na- sprotnikove obrambe ni imel pravih idej, vrhunske ekipe pa takšne prehode izkoristijo sebi v prid,« je našteval Zovko. Prvi mož derbija je bil De- jan Peric, ki je zaustavil vsako drugo žogo. »Vse drugo je bilo povprečno,« je bil kritičen Zovko in po napovedih bo imel največ težav z določanjem če- trtega tujca. Brez Perica v der- bijih ne bo šlo, tudi dva krožna napadalca sta nepisano pravi- lo (Načinovič je v 43. minuti zaradi treh izključitev dobil rdeči karton), z enim srednjim je preveč tvegano. »Poceni smo zapravili pred- nost petih in po odmoru štirih golov. V napadu smo igrali taktično zgrešeno, brez ideje. preveč je bilo individualnih akcij. Ivandija je z ekipo bolj uigran, v določenih trenutkih lahko naredi več kot Stefano- vič in potrebne bodo korektu- re,« je koval načrte Zovko ter dodal najbolj konkreten kom- pliment na račun Gorenja. »Potrebujemo močne tekme, v mislih sem imel Zagreb, Veszprem ali Linz, v nepo- sredni bližini pa imamo Gore- nje. Moramo se dogovoriti za večje število zaprtih tekem, v Velenju imajo kvalitetno tekmo in oboji bi lahko veliko pridobili.« ŽELJKO ZULE Foto: LOJZE OJSTERŠEK Gibanje rezultata: 0:2, 3:2, 3:7, 5:10, 8:13, 11:13, 12:16, 16:17, 17:21, 20:24, 20:26. Bolgarski prvak Lulin je v 2. krogu prvenstva premagal Go- ce Delcev (v zadnjih sezonah ni igral v Evropi) kar za 18 golov, v derbiju nemške lige pa je bil Lemgo boljši od prvaka Kiela z 18:16. Nemci so tudi snemali tekmo Gorenje-Celje Pivovarna Laško. Met iz igre - Gorenje (17:43): Čater 0:3, Krejan 3:4, Ocvirk 1:1, German 0:2, Ojsteršek 2:3, Plaskan 1:4, Kimčenko 4:12, Meolic 2:2, Semerdijev 1:8 (se- demmetrovke 3:4), Cvetko 3:4; Celje Pivovarna Laško (21:40): Šafarič 0:2, Šerbec 2:5 (2:2), Načinovič 2:3, Jeršič 1:1, Ste- fanovič 7:11 (3:4), Pungartnik 5:7, Tomšič 1:1, Leve 0:1, Puc 3:9. Obrambe: Anžič 1:3 (0:4), Lapajne 16:36 (1:2), Peric 23:40 (0:2), Strašek (0:1). Šušterič odstopil Direktor moške roko- metne reprezentance An- drej Šušterič je v ponede- ljek RZS obvestil o nepre- klicnem umiku s položaja. »V zadnjem obdobju se je v službi in klubu nabralo preveč obveznosti, z repre- zentanco ne bi mogel sode- lovati pri vseh akcijah in zato sem se odločil za umik, o katerem sem raz- mišljal že dlje časa,« je od- ločitev pojasnil Šušterič, ki je tudi predsednik Izvršne- ga odbora Celje Pivovarna Laško. »V rokometu se bom povsem posvetil delu v klu- bu, ki ga nameravamo še bolje organizirati in izpol- niti nove načrte ter izzive.« Naslov popotnica za Ostravo Moška ekipa Kladivarja Ce- tisa je z veliko prednostjo še tretjič zapored osvojila naslov ekipnih državnih prvakov v atletiki (ženska vrsta je bila šele tretja), v soboto pa bosta obe mladinski ekipi v nekoliko okrepljeni zasedbi v Ostravi nastopili na pokalu evropskih prvakov. K novemu uspehu celjske atletike so s posamičnimi zma- gami največ prispevali Acman (100 m in 200 m), Kocuvan (400 m in 400 m ovire), Roz- man 5000 m), Cankar (dalja- va), Kranjc (palica) in obe šta- feti, v ženski konkurenci pa sta zmagali samo Randjelovi- čeva (kopje) in ruska okrepitev Ribionkina (disk). Mladinke bodo v Ostravi že četrtič med udeleženkami po- kala prvakov, na zadnjih dveh prvenstvih v Celju in Varšavi pa so osvojile bronasto kolajno in podobni so tudi letošnji na- črti. Ž. Z. NA KRATKO Velika Nedelja: v povratni tekmi 1. kroga pokala za ro- kometaše V. Nedelja-Celje Pivovarna Laško B 28:24 (15:11; Pajovič 7, Bon 6, Santl, Buhanec 3, Pinter, Ivančič 2, Marčen 1, naprej V. Nedelja s 54:54 in večjim številom golov v gosteh), Ru- dar-Gorenje B 29:19 (naprej Rudar s 56:42). Celje: v 1. krogu II. ženske lige-vzhod v rokometu Žalec B-Brežice 31:24, Bakovci- Vegrad B 25:24, Črenšovci- Ptuj 17:19, N. mesto-Sevnica 14:26, Branik B prost; 2. krog: Ptuj-Žalec B 18:25, Vegrad B-N. mesto 36:19, Branik B-Črenšovci 21:10, Brežice-Bakovci 18:28, Sev- nica prosta. Vrstni red: Ba- kovci, Žalec B 4 itd. Štore: na strelskem tek- movanju za pokal Livarja je- zmagal Debevec s 590 krogi, med ekipami pa je bil naj- boljši Rudar iz Trbovelj. Zreče: Dušan Poženel je domači Comet premagal v obeh dvobojih v streljanju s pištolo in pištolo. Najboljši posameznik je bil Sajovic (DP) z 267 krogi. Laško: v soboto bo DP v streljanju za veterane z MK orožjem. Začetek tek- movanja ob 9. uri. Žalec: na regijskem prven- stvu društev invalidov v ša- hu je zmagal Žalec I z 10 točkami pred Celjem 7 in Žalcem II 3. Košaricarji krstili dvorano 1 V Celju in na Polzeli sta bili sinoči prvi tekmi 2. kroga evropskih pokalov v košarki, v domačem prvenstvu pa je , v obeh A ligah po 4. krogih neporažena samo Pivovarna Laško, ki je minulo sredo prvič zaigrala v dvorani Tri lilije Iin v razburljivem srečanju tudi zmagala. Matjaž Tovornik s povprečjem 41 točk na tekmo že krepko vodi na lestvici strelcev in je prvi' kandidat za Mgrado Proneon (5000 mark), presenetljivo pa ni na šir- šem seznamu kandidatov za reprezentančni tekmi z Italijo in Češko. Novi selektor Andrej Urlep s pomočnikom Tomom Mahoričem za uvodni tekmi kvalifikacij za EP računa z Jagodnikom (Kovinotehna), Jurkovičem (Roga- 1 ška), Nesterovičem, Tuškom, Horvatom, Miličem, Goren- cem, Hauptmanom, Daneuom (vsi Olimpja), Duščakom, Thalerjem (oba Litostroj), Kotnikom (Satex), Hafnarjem ' (Triglav), Djurišičem (Litija), Alibegovičem (Alba) in Zdovcem (Iraklis). " . Ž. Z. ^Skakalci za prve naslove , Velenje bo v soboto dopoldne spet prizorišče poletnega držav- ('sga prvenstva v smučarskih skokih (lani je zmagal Gostiša, '^jboljši domačin pa je bil Kaligaro z 10. mestom), ki bo na 80- »strski napravi združeno s tekmovanjem starejših mladincev in 'prostim vstopom za vse obiskovalce. Reprezentanti so v zadnjih tednih že opravili prve treninge na '"^gu, velenjska kombinatorca Kaligaro in Čeh sta bila v itali- ; tekem Val Senalesu ter skupaj z Jelenom nastopila na močni jfkmi v Breitenbergu. Kaligaro je bil sedmi. Jelen dvanajsti in petnajsti. Velenjčani za popularizacijo skokov pripravljajo športne igre dečkov rojenih leta 1984 in mlajših, ki bodo * soboto ob 9. 30 uri. Opremo bo zagotovil klub, dodatne "formacije pa trenerji posredujejo vsako popoldne na skakal- "''^ah ob Velenjskem gradu. L. O. St. 39. - 28. september 1995 ŠPORT Game, set, match Katarina Srebotnik, evropska In svetovna teniška prvakinja za konkurenco Ho 74 let — Novembra za dva meseca v ZDA »Pri sedmih letih sem imela preveč energije, >bajto< bi lahko razbila in odvečno energijo sem morala preusmeriti v šport,« se teniških začetkov z nasmehom spominja velenjska os- novnošolka Katarina Srebotnik, evropska in svetovna teniška prvakinja za konkurenco do 14 let. »V službi mi je kolega omenil, da njegov ŠTK Velenje prireja dvotedenski teniški tečaj za začetnike. Katarini smo med poletnimi po- čitnicami ž^eli zapolniti prosti čas, bilo bi manj skrbi in ponudbo sem sprejel. Z dodat- kom. Kolega je moral posoditi teniški lopar, ker novega samo za tečaj nisem nameraval kupiti,« se je v zgodbo iz leta 1988 vmešal oče Jože, ki zelo redko odigra kakšen teniški dvoboj. Zavistni trener Mlada šampionka je sčasoma postala člani- ca ŠTK Velenje in leta 1993 prestopila k nove- mu klubu AS Velenje, ki ga je ustanovil njen trener Matjaž Končan. »Ponudil je boljše po- goje,« je kratko razložil razloge za prehod Jože Srebotnik, zgodba s klubom pa je spomladi dobila črno plat. Nekateri deli pogodbe niso bili izpolnjeni, dokončno pa se je zapletlo okrog dveh loparjev, ki jih je igralka dobila od zveze, a sta ostala v klubu. Končan je pred tremi meseci Srebotnikovi prepovedal upora- bo igrišč za treninge in jo po zadnjih uspehih celo suspendiral, tako da ima celoten spor ra- hel prizvok zavisti. Junija, julija in avgusta je Katarina Srebot- nik edine treninge opravila na treh reprezen- tančnih pripravah, ki so bile dolge po teden dni. »Prvi del sezone sem igrala zelo dobro in bila na neuradni lestvici evropske zveze za igralke do 14 let celo številka ena. Manjši ob- seg treningov se je že poznal na evropskem prvenstvu v Genovi, kjer sem v tekmovanju posameznic izpadla v polfinalu, zadnje tedne pa spet igram bolje. Tudi zaradi korektne po- teze mojega prvega kluba ŠTK Velenje, ki mi je odstopilo igrišče in trenerja,« pravi Katari- na Srebotruk, ki je desničarka in igra dvoročni backhand. V najboljši formi je bila julija na ekipnem evropskem prvenstvu v Lee-on-Solentu. Naša reprezentanca je v Anglijo potovala s kombi- jem in se vrnila z zlato kolajno, po rahlem avgustovskem padcu na prvenstvu v Italiji, pa je bil novi vrhunec na septembrskem svetov- nem prvenstvu na Japonskem. »Nekoliko slab- še sem odigrala samo zadnji dvoboj, v katerem se doživela edini poraz. Želja po zmagi je bila prevelika, zraven je bilo še nekaj treme, toda v igri dvojic sem vse nadoknadila,« pravi od- ličnjakinja osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Nogomet ni za punce Katarina Srebotnik vseskozi vztraja pri te- nisu, toda silno jo je mikal nogomet. Bila je celo na treningu Rudarjevih pionirjev, toda trener jo je ostro zavrnil: »Nogomet ni za pun- ce!« Veliko bolj so jo v svojih vrstah želeli atleti, še zlasti po zmagah na občinskem in regijskem prvenstvu v krosu, državnega pr- venstva pa se zaradi drugih obveznosti ni ude- ležila. »V programu sem imela kondicijski trening in prišla sem na štadion, ki ie bil zaseden s tekmovanjem v krosu. Organizatorji so hitro rešili zadrego in me povabili, da za trening tečem po progi. Bila sem najhitrejša in nasto- pila še na nekaterih tekmovanjih, predvsem za trening nabiranja moči,« se je o atletskih uspe- hih razgovorila Katarina Srebotnik, ki je tudi odlična smučarka in je na občinskem prven- stvu v veleslalomu zaostala samo za tremi klubskimi tekmovalkami Velenja. Na turnirjih po domovini jo spremljata star- ša, v tujini je edina opora reprezentančni tre- ner Siniša Večič. Pred nedavnim je nastopila na satelitu v Umagu z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev in se prek kvalifikacij prebila na glavni turnir, naslednje leto pa bo lahko nasto- pila na največ štirih turnirjih za točke svetov- ne računalniške lestvice WTA. »Veliko bo odvisno od morebitnih pokrovi- teljev. Domači še niso pokazali pravega zani- manja, iz tujine pa je že bilo nekaj klicev. Najbolj konkreten je Nike, ki je za vzorec poslal majico in trenerko. Umag ni daleč, toda na koncu je bilo za 700 mark stroškov in že naslednje leto bo veliko odvisno od denarja, saj moramo starši deloma plačevati tudi repre- zentančne priprave,« pravi Jože Srebotnik. Igrati Icot Menica Mlada teniška šampionka je bila vseh sedem let odličnjakinja, enako si želi tudi ob koncu šolskega leta 1995/96. »Sošolci so mi v veliko pomoč, prepisujejo učne snovi, učiteljski zbor na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo pa mi omogoča, da si izberem termine izpraševanja in v obliki izpitov sledim učnemu proc«, Vsem se tudi ob tej priložnosti zahvaljuje^ razumevanje, ki meni in staršem veliko po^ ni,« pravi svetovna teniška prvakinja, itj glede vpisa na srednjo šolo še ni odločila. S 178 cm je v svojem letniku med višjj igralkami, vseh prednosti pa seveda še ni vj, Ijavila. »Prvi servis imam močan, če žog dobro zadenem, v nadaljevanju z osnovne { veliko lažje vodim igro. Točko si vselej že| hitro zaključiti, veliko rezerv pa imam še v( no v servisu in v igri na mreži, na volej o strogo teniških rečeh meni Srebotnikova, najraje igra na hitrih podlagah in se zgleSingla< z Mimo še nisem igrala ne vem kako bi se končalo, toda upala bi stavi- ti nase,« meni Velenjčanka, ki z rezultati sledi prvima damama svetovnega tenisa Steffi Gral in Monici Seles. ŽELJKO ZUU Foto: LOJZE OJSTERŠH Katarina Srebotnik bo v naslednjih dneh igra- la na močnem mladinskem turnirju v St. Polt- nu, novembra pa bo za dva meseca odpotovala v ZDA in med drugim nastopila tudi na slovi- tem Orange Bowlu, kjer si želi vsaj uvrstitve v polfinale. Katarino ^rebotnik na turnirjih za srečo iJ pogosteje sprendja medaljon, ki so ji ga pod rili prijatelji. Stalne maskote nima, na zad^ turnirjih pa je bil v njeni bližini plišasti ku J darilo Mime Jaušovec. Katarina Srebotnik (12. marec 1981, Slovenj Gradec): 178 cm, desničarka, dvoročni back- hand. Lopar: Head. Tekstil, copati: brez urad- nega opremljevalca. Največji uspehi (vse v konkurenci do 14 let): polfinale posamičnega EP Genova 1995, zmagovalka EP dvojic Geno- va 1995, ekipnega EP Lee-on-Solent 1995 in ekipnega SPJamanakaku 1995, državna prva- kinja v dvojicah na prostem 1994, posamezno v dvorani in na prostem 1995. Jadralni padalci na Dobrovljah Društvo jadralnih padalcev Braslovče-Dobrovlje je pripravilo v soboto tekmovanje jadrali padalcev Dobrovlje 95 z mednarodno udeležbo. Nastopilo je 148 padalcev iz Slovenije, Avstri Češke, Anglije in celo Južnoafriške republike. Tekmovanje je v okviru slovenske lige v natančni pristanka za jadralne padalce, v kateri je pet tekem, ta pa je bila tretja. Pri moških je zmagal Tomaž Lednik iz Češke, ki je cilj zgrešil za 2 cm, peti je bil Maks Cigi (Velenje) 19 cm, deveti Ivan Bider (Braslovče Dobrovlje) 77 cm. Pri ženskah pa je zmagala Maj Holecek (Fenese Gornji Grad) 440 cm, pred Dragico Malovrh (Velenje) 745 cm. Ekipno so pi mesto zasedli Luftarji iz Velenja s 109 točkami, drugo Ikar iz Slovenj Gradca 512, tretje Velel 732, sedme Braslovče - Dobrovlje 1515 točk itd. Na sliki: Med pristajanjem padalcev na cilj Žovneku. T. TAVČJ ŠPORTNI K0LEDAR Sobota, 30- 9, Ju-jitsu Gornji Grad: državno pr- venstvo v borbah (od 9. 30 ure). Kegllanle Celje: CP Celje-Proteus (2. krog I. moške lige, 16); Miro- teks-Adria (2. krog I. ženske lige, 13. 30); Hrastnik: Hrast- nik-Žalec (2. krog II. moške lige, 11. 30); Maribor: Mi- klavž-Miroteks II (2. krog II. ženske lige, 12); Slovenske Konjice: Konjice-Šoštanj (2. krog III. moške lige, 16). Košarka Polzela: Kovinotehna-Heli- os (19. 30), Kranj: Triglav-Ro- gaška (5. krog A-1 moške lige, 20); Laško: Pivovarna Laško- Celje, Slovenske Konjice: Co- met-Olimpija ml. (5. krog A-2 moške lige, vse 19); Šentjur: Kemoplast-Janče (19), Breži- ce: Brežice-Plima (17), Slo- venska Bistrica: Bistrica- Elektra (4. krog B moške lige, 18); Podčetrtek: Podčetrtek- Radenci (1. krog C lige, 19). Nogomet Slovenske Konjice: Dravi- nja-Bakovci, Maribor: Kovi- nar-Unior, Dravograd: Dravo- frad-Steklar (6. krog III. lige); tore: Kovinar-Šmarje, Hrastnik: Tim Laško-Kiv Vransko, Brežice: Brežice-Us- njar, Krško: Krško-Odred (4. krog MNZ Celje, vse 15). Rokomet Žalec: Žalec-Branik (18), Izola: Izola-Vegrad (2. krog I. ženske lige, 20). Smučarski skoki Velenje: poletno državno prvenstvo (od 11. ure). Nedelja, 1.10. Nogomet Celje: I*ublikum-Beltinci, Ajdovščina: Primorje-Rudar (9. krog I. lige); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Vevče, Maribor: Železničar-Šentjur, Domžale: Domžale-Radeče (8. krog II. lige, vse 14. 30). Sreda, 4.10, Košarka Carigrad: Efes Pilsen-Kovi- notehna (povratna tekma 2. kroga Koračevega pokala, WoIfenbuttel: Wolfenbuttel- Celje (povratna tekma 2. kroga pokala Ronchetti, 20). Nogomet Velenje: Rudar-Maribor (osmina-finala pokala Slove- nije, 14. 30). Javornlkova rekordno Na maratonu v Berlinu je Helena Javomik s časom 2;34:28 za slabe pol minute iz- boljšala lasten državni rekord in izpolnila olimpijsko normo. Zreška atletinja je zasedla 9. mesto ter s solidnim nastopom za naslednje leto dobila vabila za starte na nekaterih najbolj znanih evropskih maratonih. Lokostrelsice lestvice Na FITA lestvici najboljših letošnjih dosežkov slovenskih lokostrelcev je v olimpijskem slogu 9. Majko s 1169 krogi, 12. Cohiar 1154, 14. Kranjc 1133 in 20. Zupane (vsi G. Grad) 924, v compoundnem slogu je 5. G. Emeršič (Polzela) 1287, 7. Perhač (Mozirje) 1284, 20. Zupan 1196, 23. Terglav 1153, 24. S. Emeršič (vsi Pol- zela) 1149, 25. Borštner (G. Grad) 1149 ter med članicami 2. Zemljakova 1270 in 5. Emeršičeva (obe Polzela) 1222. Šola kegljanfa Za deklice od 1. do 4. razre- da osnovne šole pripravlja Mi- roteks tradicionalno šolo športnega kegljanja, ki bo ob ponedeljkih v telovadnici IV. OŠ ter po do^voru na kegljiš- ču Golovec. Članarina za me- sečno vadbo je 2000 tolarjev, vpis in dodatne informacije pa vodstvo kluba posreduje vsak ponedeljek ob 18. uri v telo- vadnici IV. OŠ. NEDELJA, 1.10. ob 14.30 na SKALNI KLETI!!! 10. krog LIGE DESETIH: BiOSTART PUBLIKUM : BELTINCI V predprodaji lahko cenejše vstopnice do sobote kupite na PETROLOVIH bencinskih servisih v okolici Celja, v gostilnah Ojstrica in Berger, v bistrojih: Točka na Skalni kleti in Time Out na Celjskem sejmu ter v Foto studiu FONDA v Celju. Pokrovitelj: INSTALACIJE RAZGORŠEK, Plinarniška 2, 63000 CELJE TeL/fax: 063/411-775 INSTALACIJE centralnega ogrevanja, solarnih sistemov, plinskih naprav, vodovoda Šff. 39. - 28. september 1995 1* RADIO nove teme, nove rubrike trenili poslej vsak četrtek fpa od sprememb v jesen- r-eogramski shemi Radia 11je je t"*'* **** poslej jiaia Stili in trendi na spo- Vvsak četrtek ob 10.30. fto smo se odločili zaradi dobrega odziva poslu- Vev in zanimanja za Saševanje v tej oddaji. ^Q je samo še dokaz več, Ij ljudje vedno več pozomo- [j posvečamo razmišljanju načinu življenja in kulturi ivanja. predvsem seveda >avemu načinu življenja in ijvanja- To pa je danes po- [ročje, ki je postalo že prava janost, pa seveda, roko na tudi posel. Oddaja Stili J trendi pa ima za nalogo ifgdvsem posredovati nova poznanja in izkušnje na tem ^ročju, ki so z voljo in dis- jplino, najprej pa seveda jeljo, lahko dostopna vsem. Sicer pa bo sistem oddaj ^oben kot v spomladanski ifogramski shemi: tri oddaje lodo studijske, z gosti v živo [prispevki z različnih po- ^čij, Stili in trendi zadnji etrtek v mesecu pa bodo te- enski, saj pod pokrovitelj- i\om Poslovne skupnosti za inogradništvo in vinarstvo Slovenije nadaljujemo s predstavljanjem slovenske vinorodne pokrajine oziro- ma slovenskih vinorodnih okolišev. Doslej smo prebro- dili že lep kos Slovenije: predstavili smo Haloze in vinski hram v Ptuju, Vipavo, Brežice, Ormož, Koper, šmarsko-virštanjski vino- rodni okoliš, Radgonske go- rice, prav danes pa Stili in trendi gostujejo v belokranj- skem vinorodnem okolišu, točneje v Metliki. Oddaje so pokazale, da se skozi vino lahko še kako do- bro spozna našo državo. Da- našnja oddaja pa bi morala biti še posebej aktualna, saj je čas trgatve. Do konca leta bomo tako predvidoma obredli vse vinorodne okoli- še in rajone in zaokrožili spoznavanje Slovenije kot vinske dežele. Skozi imenit- nosti vina pa ne spoznavamo Slovenije samo geografsko, ampak odkrivamo tudi turi- stične zmožnosti naše dežele, ki so žal še vse premalo izko- riščene. Ampak vsekakor ve- lja zapisati, da se stvari kar hitro premikajo. Ker se razvita kultura bi- vanja zaveda, da »vino ni ra- do samo«, veliko pozornosti v naših oddajah posvečamo tudi kulinariki. V jesenskem ciklusu bomo pripravili seri- jo oddaj, v kateri bo sodelo- val znani kulinarični mojster Andrej Stegu, ki je postal novi strokovni sodelavec Hotela Evropa v Celju, hote- la z dolgotrajno tradicijo, saj posluje že 118 let in ki je v zadnjem času zelo obogati- lo ponudbo in pripravilo šte- vilne novosti. Mojster Stegu bo našim poslušalcem odkrival tanči- ce kulinaričnih skrivnosti, poleg tega pa bomo v eni iz- med oddaj predstavili tudi že daleč po Sloveniji znane tortice iz celjske Evrope. Predstavili vam bomo tudi druge kulinarične zanimivo- sti, v prejšnji oddaji ste lah- ko prisluhnili, s čim vse si lahko postrežete v naravi, v pogovoru z Dariom Corte- sejem, raziskovalcem in oku- ševalcem kulinarične divji- ne, ki je o tem spisal imenit- no knjigo Divja hrana. V novi seriji oddaj bomo več pozornosti namenili tudi gibanju in rekreaciji, saj je tudi to danes zelo pomemben sestavni del zdravega načina življenja. Če hočete tudi modnim športom, kot je na primer gorsko kolesarjenje, vsekakor pa joggingu, plani- narjenju, pohodništvu, teku na smučeh itn. R.G. Zlati zvoki orgel s Svetine Kako zvenijo prenovljene orgle v romarski cerkvi na Svetini, so se tisti, ki so bili na svečani slovesnosti za male maše, 8. septembra, lahko pre- pričali. Mi smo bili v svetem svetin- skem hramu večer poprej. Na generalki torej, da je lahko naš tehnik Sašo Matelič v tišini posnel zvoke zlatih piščali, ki bodo poslej po zaslugi akcije obnove orgel, zvenele še kas- nejšim rodovom. Kakšen je njih zvok in kaj o obnovi orgel na Svetini pravijo strokovnja- ki, pa organisti seveda, kako je slišati orgle tudi prek radij- skih valov, pa se boste lahko prepričali v nedeljo, na naših radijskih valovih, tik po odda- ji Luč sveti v temi. Novinarka Mateja Podjed, ki je avtorica oddaje, je k bese- di povabila tudi strokovnjaka za orgle, Milka Bizjaka iz Ljubljane. Predvsem pa želi oddaja, orgelski koncert, ozi- roma generalko je snemal in za vso nadaljnjo montažo in pre- nos zvoka v studio poskrbel tehnik Sašo Matelič, poslušal- cem posredovati zvok zlatih piščali kot svojevrstno glasbo in orgle kot glasbilo, ki ni nuj- no vezano na cerkev in cerkve- ne obrede, čeprav najlepše zvenijo prav pod akustičnimi cerkvenimi oboki. Oddaja, ki smo ji nadeli na- slov: Zlati zvoki piščali, je pr- va tovrstna glasbena oddaja, ki smo jo s komentarji izvajal- cev in zvoki zlatih piščali v ce- loti posneli v cerkvi, za kar se zahvaljujemo domačinom, cerkvenemu zboru in organi- stom, organizacijskemu odbo- ru za popravilo orgel in doma- čemu župniku, ki so nam omo- gočili postavitev terenskega studia na cerkveni mizi pred oltarjem. MATEJA PODJED Znova tuili Modni vrtinec Poletni premor se je kon- čal tudi za oddajo o modi »V modnem vrtincu«, ki jo pripravlja in vodi Vlasta Cah-Žerovnik. Teme oddaj bodo še na- prej raznolike: pregled naj- novejših modnih smernic iz svetovnih modnih centrov tudi z neposrednimi vtisi (saj avtorica oddaje redno obiskuje sejme mode v Pa- rizu in Milanu). V redni ru- briki bo Vlasta Cah-Žerov- nik svetovala in usmerjala pri konkretnih individual- nih problemih, ki se pojav- ljajo pri izbiri garderobe, modnih dodatkov in detaj- lov. Tudi poslej pa se bo v oddaji pogovarjala z za- nimivimi gosti, ki bodo spregovorili o svojem od- nosu do mode in estetike oblačenja. Tako bo to sobo- to gostja v studiu Radia Celje Barbara Šerbec-Šer- bi, pevka skupine Agropop, vroča modna tema pa bo »ali se moda konča pii kon- fekcijski številki 52.« Seve- da pa avtorica ni pozabila tudi na nagrade. Evropska radiodifuzija v Sloveniji V Ljubljani bo od petka do nedelje mednarodna konfe- renca Evropskega združenja radijskih postaj AMARC Evrope (World Association of Community Radio Broadca- stcrs), na dnevnem redu pa je nekaj tem o aktualnem polo- žaju radijskih postaj v E\Topi, s poudarkom na problemih in izkušnjah, ki jih imajo v tran- zicijskem obdobju radijske postaje »Nove Evrope«, Na konferenci bodo sodelo- vali tudi predstavniki sloven- skih lokalnih radijskih postaj, med drugim tudi Radia Celje, njihova udeležba pa je pod okriljem nevladne neprofitne organizacije Open Society Fund Slovenije. Nekatere predvidene teme so res zelo aktualne, spoznanja pa bi lahko bila še kako do- brodošla pri urejanju medij- skega prostora v Sloveniji, ki tako kot drugje v nekdanjih evropskih socialističnih drža- vah boleha od otroških tranzi- cijskih bolezni: npr. »Politika in programski principi demo- kratičnega radija«, »Demo- kratično novinarstvo v osred- nji in vzhodni Evropi«, »Ali je alternativno novinarstvo mož- no?«, »Poročanje iz nevarnih območij: na primeru Bosne in Hercegovine« itn. Konferenca bo potekala v obliki plenarne- ga zasedanja in dela v skupi- nah, na koncu pa naj bi udele- ženci sprejeli skupno deklara- cijo. OSNOVNA ŠOLA VERE ŠLANDER POLZELA razpisuje i prosto delovno mesto: UČITELJA MATEMATIKE I določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta). I Nastop dela sredi novembra 1995. IPOGOJ: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. m Razpisni rok je 15 dni. mm Mravlje - glasba ob teku t Tokratna oddaja bo glas- j «no-tekaška in ne vem, če ' 'i lahko našli bolj primerne- |agosta, kot je Dušan Mrav- f, človek, ki bi lahko živel ^ 'rez avta, saj ni razdalje, ki ' fne bi mogel preteči. Večina športnikov je tesno , zvezanih z glasbo, saj jim j '^je elan na treningih, kon- , ^ntracijo pred startom... i "^ii Dušanu je na dolgih ki- I "metrih mnogokrat edina ^ '"'emljevalka, saj so ostali fkmovalci največkrat daleč ^njim. .davijo, da ljudje, ki jec- No, imenitno pojejo. Moram priznati, da te tr- "^ve nisem preverjala pri "obenem otorinolaringologu "Specialistu za ušesa, nos in ^'o. res pa je, da še nisem '^ala nikogar, ki bi med petjem jecljal, vsaj namerno ne. V neki tovarni so imeli varnostnika, včasih smo mu rekli kar čuvaj, ki je močno jecljal, a je bil med sodelavci znan tudi kot zelo dober pevec. Nekega dne pridrvi ves prestrašen v direktorjevo pi- sarno. »Gososossspppppod ddddirrrrekkkttttor, v vvv« »Daj, kar zapoj! mu je ukazal direktor in varnost- nik je zapel kot slavček: »Gospod direktor, v kleti pa bencin gori, hojladra, hojladri.« No, pa naj še kdo reče, da ne drži moto naše oddaje — pesem vas reši vseh skrbi! Simona H2O + V ^ ŠKODA ^ . Volksvvagen Group —— RADIO CEUE- Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. ^ Uredništvo: Simona Brglez, NataSa Gerkeš, Vesna Lejič, '**'"geja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl.Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan PiSek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. ------ Studio: 441-310, 441-510. Šff. 39. - 28. september 1995 REPORTAŽA Mlačev po starem ŠeniruperčanI In »TancI-' ¥ Zgornji AvstrUI primlailll 2. mesio In burno priznanje v soboto so v »muzeju na prostem« v gornjeavstrijskem Neukirchnu nastopili člani et- no-skupine iz Šentruperta in folkloristi društva »Anton Tanc« iz Marija Gradca pri Laškem. V tem avstrijskem kraju pri Linzu že deset let uprizarjajo »mlatiški teden« s tekmovanjem mlačve po sta- rem, hkrati pa prikazujejo tu- di druga stara kmečka opravi- la kot to počnejo etno-skupine v laški občini na vsakoletnih prikazih starih šeg in opravil tudi že 12 let. V tej avstrijski Novi cerkvi so uspeli ohraniti in izpopolni- ti okoli 400 let staro domačijo, kateri so dodaU še muzej mla- tilništva in pred leti še veliko hišo kmečkih rokodelstev. Vse to je nastalo s pomočjo deželne industrijske zveze proizvajal- cev kmečkih strojev in poma- gal, deželnega ministrstva kulture in domače občine, da bi se ohranil spomin na davni- no in obdobje začetkov meha- nizacije in hkrati privlačna tu- ristična točka. Kot bi »industrijce« pekla vest, da so krivi za opustitev starih opravil, prirejajo z nji- hovo pomočjo domačini na tem kmečkem »hofu« vsako le- to mlatiški teden, kamor pova- bijo mlatiče okoliških krajev in tudi iz tujine. Letos se je nemški skupini iz frankovskega Riesa, ki že več let prihaja tja, pridružila tudi slovenska skupina. Mlatiči so bili mladi možje iz Šentruper- ta nad Laškim, ki že nekaj ča- sa sučejo cepce za prikazova- nje tega starega opravila. Kljub temu, da skupini niso bila vnaprej znana pravila in način ocenjevanja, so se naši »pobje« dobro odrezali. Med štirimi skupinami mlatičev, (peta se ni pojavila na prizo- rišču), so dosegli drugo mesto. Če pa bi bili seznanjeni s pote- kom in tako bolje opremljeni, bi bil boj za prvo mesto z nem- škimi »šlegel-drešarji« hudi- manovo trši. Naši bi se morali obleči, recimo v celoti v plat- neno opravo, obuti še cokle ali biti bosi, da bi dosegli več pik pri splošnem vtisu, moralo bi biti pet mlatičev, da bi lahko pokazali vseh pet taktov; v eno, v dva, v tri, štiri in v pet. Seveda, če bi bilo tekmovanje pri nas, bi jim že dali vetra, ker bi jim dali v mlačev snopje za škop, ko mora cepe padati natanko po klasju. V Stehrer- hofu pa so mlatili poprek po vsem podu. Prepričani smo, da je pri ocenjevanju vrglo veliko tudi to, da so bili naši mlatiči mla- di, njihovi pa predvsem stari mački. To jim je bilo močno všeč, saj oni k ohranjanju sta- rih opravil mladine ne dobijo. Gledalci so sprva čudno gle- dali, da je bila slovenska sku- pina tako številna (23), toda, ko so po končani podelitvi priznanj Šentruperčani skupaj z marijagraškimi »Tanci« | plesnem odru prikazali mlao z vsemi našimi mlatiškimi § gami in likofom na koncu, | so zaj>eli mlatiške pesmi, 2 plesali pouštertanc s snopo namesto pouštra, šivaU kovt in s čindaro zavili med gleda ce, je na velikem dvorišču St hrerhofa odmevalo od plosk nja in »bravo« vzklikov. M< gledalce so bili poprej razd Ijeni »gledališki listi« z 1 kratko opisano vsebino nasti pa, v nemščini seveda. Ce z besedili pesmi so bili sezni njeni. Na ta način so ob ubri nem petju prisluhnili še mel( diji naše govorice. Kaj takega doslej v avstri ski Novi cerkvi niso videU. I jim prišlo na misel, da bi o opravilih prikazovali tudi š ge. Voditeljica nemške skup ne se je zanimala za možnosi da bi naša skupina pris k njim na gostovanje. S svoj mi rojaki je potem še dol razpravljala, kako bi tudi q morali raziskati tudi šegai plat kmečkega življenja v pr teklosti in ga na podoben q čin posredovati ob prikazovi nju opravil. Tri uvrščene skupine: v sredini zmagovalci iz Nemčije, na mlatci iz Laackirbna v Gornji Avstriji. Štirje mlatiči iz Šentruperta med mlačvijo v četvemem taktu. Celo na sliki se to vidi po položaju cepcev. Zadaj domačinke v krajevni noši. 3. Prikaz mlatiških šeg je navdušil. Prizor, ko mlatiči ujamejo sosedovega mlatca, ki je prinesel »metlo klepat«, je sprožil plazove smeha. »Kranceljpint« in druge sorte pisan icinč Pozimi pa rožice ne cveto, dekle, oh, kaj pa za pušeljček bo? Pušeljc pač mora bit', zelen al' plav, z njim bom slovo jemal. (slovenska narodna) Kako dolgo vemo za mož- nost zimskega vzgajanja sve- žega cvetja? Ne tako dolgo. In še v času, ko so bili vrtnarji temu kos, je bilo pozimi vzgo- jeno cvetje hudimano drago, da so si ga lahko privoščili le zelo petični ljudje. Podeželski človek, ne samo da je redko zelo petičen, tudi proti njegovim načelom je, da bi zapravljal nerazumno veli- ko denarja za hitro minljive rož'ce, ki jih ob svojem času daje narava. Šparovitost kmečkih ljudi meji na skopost. Še danes boste težko našli kmeta, ki bi ženi prinesel, če sploh, »kupivne« rože za god. Raje ji je kupil ruto, je bila vsaj za večkratno rabo. Da bi kmet kupil pozimi šopek sve- žih vrtnic, kot meščan, kje pa? Saj še dišijo ne, te umetno vzgojene rože. Vendar so cvet- ni lišp kmečki ljudje potrebo- vali ravno pozimi, ko rož'ce ne cvetijo. Eden najlepših prazni- kov, božič, bi bil brez cvetnega kinča siromašen, a tudi zgod- nje velike noči rade pokrijejo livade s snegom kot s cvetjem. Potem pa ohceti, ki so nekoč bile skoraj izključno pozimi - od božiča do pustnega dne. Kaj bi brez vencev, venčkov, pušeljcev? Tako je spet je prišla prav ljudska iznajdljivost in spret- nost. Zlasti spretnost ženskih rok. Najbrž so bile prve umet- ne rože najprej iz drobno tka- nega blaga, predvsem svile. Pri krojenju oblačil so ostale odrezline. Iz njih so verjetno šivilje najprej izdelovale do- datne okraske, cvetje iz blaga. Iz manjših cvetov iz blaga je nevesta nosila naglavni ven- ček. Ker bi se drobnejši cvetni lističi iz blaga scefrali ob doti- kanju, so jih namakaU v sta- ljen prečiščen vosek in takšna umetna rožica je bila vrh vse- ga še trajnejša. Seveda so po- klicne izdelovalke umetnega cvetja prignale svojo spretnost do vrhunca, tako da so izdelo- vale tudi lističe, zvezdice, sol- zice, »biserčke« in okrasje iz trdo naškrobljene tančice, kar so si spet lahko kupile le pre- možne meščanke. Na kmetih je ostal prepro- stejši kranceljpint, za hišno in cerkveno rabo. Poleti, ko so krasile vaška znamenja, kape- lice in cerkve, ni bilo skrbi gle- de zelenja in rož. Gerlande, dolge viseče vence, so ženske in dekleta spletale na kranc- Ijarskih večerih že nekaj dni pred prazniki. Najprej so na- brali zelenja, ki ga je bilo tre- ba največ. Tudi močnega, kar se da dolgega srobotja so nare- zali. Viseči slavnostni venci, dolgi po več metrov, so morali biti iz drobnega zelenja, da so bili čim tanjši in čim lažji, ker bi se sicer pod lastno težo tr- gali. Za takšne drobne vence je bil najprimernejši pušpan sdi gozdni zimzelen, »žingerl« mu pravijo ponekod. Tudi iz drob- nih smrekovih vejic so pletli vence, le da so iz igUčevja bili venci predvsem za zunaj^ ker bi se osušene iglice osipavale in smetile prostor. Za obočne vence okoli vrat in oken so je bil ustrezen bršlanj in seveda igličevje vseh vrst, od smreke, bora do jelke in tise. V takšne vence so kranceljpintarice vpletale bodisi sveže trpežnej- še cvetove, ali pa suhe iz krep papirja. Krancelj priznava zaradi obče rabe tudi slovar sloven- skega knjižnega jezika, čeprav je po izvoru to nemška beseda. To ni bil samo svečan kinč na glavi neveste, družice, bir- manke ali prvoobhajanke, tudi nune novicitke. Čeprav je bilo poleti, na pomlad ali jesen, je navadno sveže cvetje zamenja- valo umetno, ker so ga lahko hčere podedovale od mater, nečakinje od tet, varovanke od boter. ShranjevaU so jih na su- hem in v temnih prostorih, da so ohranili čisto in svežo barvo. Nekaj povsem drugega od slavnostnih in prazničnih so bili pogrebni kranclji. Nekoč so bih veliko bolj v rabi suhi nagrobni venci kot sedanji iz svežega cvetja. Tudi zato, ker so se dalj časa držah na sveže zasutih gomilah. Priprava vencev za cerkvene praznike, ohceti, nove maše in podobne dogodke, je bila ne- koč družabni dogodek. Pred- vsem mladi, dekleta, fantje in otroci so šli nabrat zelenja v gozd. Za zelenje okrog hiše ]e bilo treba vprašati za dovolje- nje, kajti pušpanj in božji les so gospodinje bolj slo-bno oblomile, da so grmi obdržali obliko in se sploh lepo obraš- čaU. Za žingerl in drugo gozd- no zelenje ni bil nihče tako v skrbeh. Zelenja so nanosih v kakšno hišo, poleti tudi na trato pred njo. Posedli so na klopi in pletenja vajene ženske so se obdale s pomočnicami, ki so jim podajale drobne vršičke in šopke zelenja, pač toliko kolikor so lahko naenkrat vlo- žile in povezale. Na srobot so zelenje privezovale z močno laneno nitjo. Med zelenje so, če je namenu uporabe ustrezalo, vpletale navadno suhe ali tudi trajnejše sveže cvetove. Če so bUi potrebni dolgi venci, reci- mo taki, ki so jih obesiU s stro- pa cerkvene ladje ah napeljali čez cesto, na zidove ali kot gerlande okoU veseličnega prostora, so srobot podaljše- vaU, drugega za drugim so ga povezali do želene dolžine. B di dovolj o načinu. Važnejši bil dogodek sam. Kot pri vsi opraviUh, ko so zaposljeva roke, so tudi pri kranceljpin veliko peh, pripovedovali in šalih. PeU so jiesmi kakor j je narekoval namen kranclj nja. No, pesmi imamo Sloven veliko, zaljubljenih, pripove nih, a tudi nabožnih. Marsii so kranclje za cerkveno okra je pleth kar v cerkvah, kjer^ jih tudi lažje pomerjaU, obes U in pritrjevaU. Za posvet rabo je pletenje navadno pol kalo v kateri vaških hiš. Got ve vence so do uporabe hran Zelo znani izdelovalki suhega cvetja sta Marica Lesjak in Lojzka Štravs (z desne k levi), kit vabijo tudi na prireditve, kjer kažejo stare šege in opravila. Njun »štant* je vedno oblegan, zl^ če tudi pokažeta, kako se to lepo suho umetno cvetje izdeluje. Št. 39. - 28. september 1995 REPORTAŽA 20,21 J}^ aa desai v Stehrer- Ijudske muzi- ko so vzeli jjte »Tančevi ,a plesišču trlo domačinov jjibove močno P]a in priredi- panNeukirch- l Hollewerger ,[nož, a se je zahvaljeval in skupino. Tudi igspod Johann iušen in pove- va mnenj a tudi ielnega mini- li. )ino je najbolj speli izpolniti sopromovira- svoj kraj. Kar io z avto-kar- iiaši pokazali ji je Laško, liki se je bilo rca vračati do- oijem: občini, sijski zadrugi to gostovanje [KRAŠOVEC LIDO MAROT 111 v temi, na- tipistenih tleh, lOTBieli poča- iiranceljpint pa ffflju suhih rož iitam so bili 5 le umetelno- imem je bil to W dekleta so 'priučevati, ko ^ mojstricam izdelave, Walov, sklad- ■nembnost, ve- Tstnost izdel- 'vse krancelj- ' izostrenega "inost barv, za skupaj. Neka- ^ale narediti [»da bilo je ki- ■■barv, včasih .Izgovor, češ, i>il na voljo, je 'Jčilo. Izdelo- Jpušeljcev in 7 je najbolj "o potankosti, Ja lahko osa- ''ij ta opravek ''^^ ne glavni "^re cvetličari- .^etno cvetje ^Se so ga spet ^go in za trg, Marsikate- j je zavedala, 7 kos, zato je naročUa, (f^^ sejmu, na '^šne izdelke '^ceali cveth- niso bile ^gnuitov med %o imele ne pravim ;^am dodobra ^te- Tako je ?«ških. Le re- ^tar je bil ! znale še v Laški o 1. ovratnico, bila iz- jT^ozrno veU- ^»UsUte - iz ^^I MASNEC Pika Nogavička in Abraham 6. PIkIn festival v Velenju Je obiskalo kakšnih 20 tisoč otrok - Umetnlje v lego delavnicah In najrazličnejših kotičkih ustvarjalnosti Od prvega izida knjige o rdečelasi navihani dekli- ci, ki ji ni para v otroški domišljiji, mineva letos že petdeset let. O srečanju Pi- ke Nogavičke z Abraha- mom pa bi pisateljica Astrid Lindgrcn prav goto- vo spletla nadvse zanimivo zgodbo, polno domiselnih vragolij, ki bi zopet očarale otroke po vsem svetu. Mor- da bi se tudi malce razvese- lila na letošnjem Pikinem festivalu v Velenju, na ka- terem se je trlo otrok, ki so na svojih obrazih nosili drobne pikice, mnogi med njimi po dva čopka, različ- ne pare nogavic in preveli- ke čevlje. Cas pa so si kraj- šali v najrazličnejših delav- 'nicah z najbolj pikastimi dejavnostmi. Še prava Pika Nogavička bi našla kaj zase. Otroci so v šestih dneh, kolikor je trajal festival, vsako dopoldne ustvarjali z lego kockami in vztrajno oblikovali občudovanja vredne lego podobe. Ob tej priložnosti, častitljivi obletnici izida knjige o Piki Nogavički, so lahko sodelo- vali v največji lego delavni- ci v Sloveniji doslej. Prav iz Švedske so jim z dvema to- vornjakoma pripeljali na deset tisoče kock in skoraj vsaka je našla svoje mesto v nečem lepem, pa naj je bilo majhno ali veliko. Vse je bilo delo otroških rok, ki so pridno gradile. Tako so nastali izdelki na teme, ki so odgovarjale otroški razi- granosti; Pikin živalski vrt, Pikin očka-zamorski kralj, Nikoli nič narobe, Lego- land na obisku, Pikine igra- nje, Barbie se predstavi... Ljudje, roboti, velikani, ■gradovi, hiše, najbolj nena-. vadna vozila, ki peljejo po zraku, po tleh ali kje dru- god, vse je nastajalo iz prav majhnih kock. Pikaste predstave in delavnice Festival je letos obiskalo' približno 20 tisoč otrok, od tega si jih je kar 6.600 ogle- dalo zanimive predstave, ki so jim dale veliko snovi za razmišljanje. Lutkovno gle- dališče Maribor se je pred- stavilo s Sneguljčico, Lut- kovno gledališče Ljubljana z Velikanskim dobroduš- nim velikanom, MGL Ljub- ljana s Showom strahov. Lutkovno gledališče Mari- bor z Žogico marogico. Pri- morsko dramsko gledališče pa z Zvezdico zaspanko. Ravno slednjo predstavo je pikasta žirija - določili so jo na začetku festivala, se- stavljalo pa jo je devet de- klic starih devet let - izbrala za najzanimivejšo, najbolj pikasto predstavo. Najmlajši so lahko vsak dan, od jutra do poznega popoldneva sodelovali v številnih delavnicah. Vsakdo je našel nekaj, kar ga je zanimalo. Slikali so, izdelovali reči iz keramike, umetnije iz peska, se urili v Pikini alpinistični šoli, ob vsem tem pa lahko spoznali še vrsto zanimivosti. Šivali so mirovni gumb, vrtnarili, gobarili, trgovali, hodili v banko, poslovali s Pikini- mi cekini in imeli opravka z dragocenimi dragulji. Pikasta kritika »Pikine delavnice niso novost, vendar v tako veli- kem obsegu kot letos, še ni- so bile,« je povedal Marjan Marinšek, predsednik orga- nizacijskega odbora za pri- pravo Pikinega festivala, ki ga v Kulturnem centru Iva- na Napotnika pripravljajo v sodelovanju z Občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. »Letošnji Pikin fe- stival je bil največji doslej in lahko tudi rečemo, da je to največja otroška priredi- tev v Sloveniji. Ves teden so prihajale organizirane sku- pine otrok iz vrtcev in os- novnih šol iz različnih kra- jev Slovenije. Dobro smo sodelovali s šolami, saj so zagotovile obisk v dopol- danskem času. Tudi zadnji dan prireditve so delovale delavnice, tako da Pikin dan ni le otroška veselica, pač pa predvsem ustvarjal- no delo z mladimi.« Takžno je tudi temeljno vodilo pi- sateljice Astrid Lindgren, ki je usmerjeno k pristni povezavi otrok z naravo in knjigami. Otroci so se odlično zaba- vali in obenem naučili mar- sikaj koristnega. Organiza- torji, ki so že zdavnaj odra- sli, pa bi radi, da bi bil ta festival še boljši. Zato pravi Marjan Marinšek nasled- nje: »Z vključitvijo Velenja v ta festival nisem zadovo- ljen. Nekateri ga še ne jem- ljejo za svojega. Premalo je pokroviteljev, saj imajo po- memben delež le Gost Vele- nje, Premogovnik Velenje in Ljubljanska banka Splošna banka Velenje. Tu- di trgovine, razen Ere Vele- nje, ne sodelujejo. Občina nas podpira pri naših priza- devanjih, sicer pa v Velenju še premalo vedo, da imamo lastno prireditev, po kateri lahko postane mesto bolj poznano, saj je tudi to del promocije.« PIkIno slovo še posebej nekateri sado- vi otroškega ustvarjanja skozi igro so bili izjemno zanimivi. Poleg tega, da so otroci sodelovali v račvmal- niških tečajih, poslušali pravljice, si ogledali filme in čarovnije, so ves teden gradili velikansko Piko No- gavičko iz laser žebljičkov, obenem pa sestavili ogrom- no torto »Piki za 50. rojstni dan«, v kateri so uporabiU na tisoče raznobarvnih gumbov. Na Pikinem odru so se v minulih dneh zvrstile šte- vilne glasbene skupine, med njimi tudi tisti glasbe- niki, ki so na slovenskem glasbenem prizorišču naj- bolj znani. Na Pikinem ma- lem odru, ki je deloval samo zadnji dan prireditve, v so- boto, pa se je preizkusilo tudi 25 mladih pevcev. Na velikem odru sta dobro pri- pravljen zaključni pro- gram, izpolnjen z glasbeni- mi in plesnimi točkami, vo- dila Meta Ornik in Robert Bogataj. Prava paša za oči malih in velikih je bila popoldan- ska parada v soboto, ko so se festivalske dogodivščine spet sklenile za eno leto. Predstavili so se najrazlič- nejši junaki, med njimi Pike Nogavičke iz vsega sveta in ena sama Pika Nogavička, ki je prijezdila na belem ko- nju s črnimi pikami. Letoš- nja častna pokroviteljica festivala Astrid Lindgren pisane povorke žal ni mogla videti, saj festivala zaradi bolezni ni obiskala. Pred- sednik države Milan Kučan pa ji je ravno letos namenil posebno odlikovanje, častni znak svobode »za dela in dejanja v veselje in srečo otrok, za njen odnos do var- stva narave in za vse, kar je storila v dobro Slovenije«. Za srečo otrok in v znak miru je Štefka Kučan, prva Pikina ambasadorka, ob pi- kastem slovesu od festivala visoko v nebo izpustila na desetine pikic in balonov. KSENIJA LEKIČ Foto: SHERPA LOJZE OJSTERŠEK Neva, 10 let: »Pika Noga- vička se je v šoli grdo vedla, ker še ni vedela, kako se je treba obnašati. Kljub temu je bila pridna deklica.« Emanuel, 9 let: »Slišal sem že za pravljico o Piki Noga- vički. Rada se je igrala, zato sem tudi jaz na njenem fe- stivalu.« Tjaša, 7 let: »Pravljice o Pi- ki še nisem prebrala, imam pa danes pikice na obrazu in čopke. Tako kot ona.« Alma, 7 let: »Pika Nogavič- ka je bila pridna, razigrana in vesela deklica. Tako kot sva midve z mojo prijate- ljico.« Žiga, 4 leta: »Pikin oče je bil zamorski kralj. Pika pa ni bila princesa. Pikice na nosu pa imam kar tako, za pusta.« Sandra, 7 let: »Pika Noga- vička se je v Velenju začela s Pikinim festivalom pred 6 leti. Pravljica pa je nasta- la takrat, ko je bila neka punčka zelo bolna in ji je mamica pripovedovala pravljico o Piki Nogavički. Vsak dan si je izmislila kaj novega. Ko je punčka oz- dravela, je želela, da njena mamica to pravljico za- piše.« Štefka Kučan, prva Pikina ambasadorka, je prav tako dobila svojo vstopnico, drobne pikice na obraz. Otroci pa so se morali še malo bolj potruditi za vstopnino, imeti so morali vsaj kitke, čopke ali dve različni nogavici. Piki za 50. rojstni dan. Otroci so ustvarili 3-metrsko podobo torte, ki jo je krasilo na tisoče raaaobarvnik. gumbov. _ . V pisani sobotni povorki je jezdila tudi Pika Nogavička na belem konju s črnimi pikami^ Pred Rdečo dvorano, kije bila glavno prizorišče festivala, so se mnogi preizkusili tudi v boji na hoduljah. Šff. 39. - 28. september 1995 PISMA BRALCEV Le kaj smo vam storili? Mislim, da le dobro, ker ste kot skupina na prikazu sodelo- vali. Kar zadeva objave v časniku NT se obračate na napačen na- slov. Prireditelj Je vsem časopi- snim hišam poslal enak "komu- nike" z opisom, kaj je na pro- gramu prireditve. Lahko ste pre- pričani, da je v njem tudi sku- pina "Lipa" iz Rečice, kot je bi- la v tiskanem programu, ki so ga prilagali vabilom in delili na prireditvi. Odbor občinske zveze (kot sem informiran) nima te moči, da bi ukazoval in nadzoroval, kaj bodo časnikarji o prireditvi napisati. Kaj takega celo etabli- ranim političnim strankam v "si- vih časih realsocializma" ni bi- lo omogočeno, kaj šele druš- tvom in zvezam društev! GLEDALEC PRIKAZA (naslov prav tako v uredništvu) >iiijiMr Protest proti zapori ulice I. v petek, 22. 9. 1995 so de- lavci Cestnega podjetja v so- glasju z nekaterimi stanovalci Ulice bratov Dobrotinškov ter prometnega inšpektorata Obči- ne Celje s štirimi betonskimi cvetličnimi koriti zaprli prehod med Dobojsko ulico in Ulico bratov Dobrotinškov in tako le- to spremenili v slepo ulico brez prehoda. Stanovalci Dobojske ulice proti takemu enostranskemu de- janju dveh ali treh stanovalcev Ulice bratov Dobrotinškov os- tro protestiramo, saj je prehod vitalnega pomena za vse stano- valce Dobojske ulice in zahte- vamo takojšnjo odstranitev ko- rit in otvoritev Ulice bratov Do- brotinškov do celovitejše reši- tve problema. Zavedamo se, da je zaprtje Ulice bratov Dobrotinškov na- črtovana v zazidalnih načrtih, vendar je jasno, da zaprtje v tem trenutku, brez rešitve prometne- ga problema Dobojske ulice, ni- kakor ne pride v poštev. Trenutno smo prometno odrezani od Spodnje Hudinje, saj nam preostane le vožnja po drugi strani hriba na Opekamiš- ko ulico ali vožnja okoli garaž preko makadamske poti na Uli- co frankolovskih žrtev. Resne težave pa se bodo za stanovalce Dobojske ulice začele pozimi, s prvim snegom. Predvsem se- dem stanovalcev spodnje Do- bojske ulice, ki so vezani na hrib Dobojska - Ul. bratov Dobro- tinškov, bo takrat prometno po- vsem odrezanih od sveta, saj je hrib Opekarniška - Dobojska pozimi povsem neprevozen. Prebivalci Dobojske ulice lah- ko pozimi varno pripeljejo svo- je vozilo do vrha samo z vož- njo po Ulici bratov Dobrotinš- kov ter z zaletom do vrha hriba. S sedanjo zaporo to seveda ne bo mogoče. S snegom smo imeli veliko problemov že do sedaj, saj prehoda Dobojska - Ul. bra- tov Dobrotinškov ni v načrtu pluženja in smo ga lani očistili sami prebivalci Dobojske. Ulico bratov Dobrotinškov smo uporabljali kot prehod sa- mo stanovalci Dobojske ulice in nihče drug in ta obremenitev za stanovalce Ul. bratov Dobro- tinškov ni pomenila toliko, kot dejstvo, daje za prebivalce Do- bojske ta prehod življenjskega pomena. Zahtevamo takojšnjo otvori- tev Ulice bratov Dobrotinškov do kompleksnejše rešitve, saj je zaprtje te ulice le rešitev njiho- vega prometnega problema, hkrati pa katastrofa za prebival- ce Dobojske ulice. Predlagamo odprtje Ulice bratov Dobrotinškov vse do iz- gradnje obvoznice Opekarniška - Fran Roš ali premestitev za- pore na konec Ulice bratov Do- brotinškov (linija Belehar - Za- lašček) ter otvoritev asfaltne po- vezave Ul. frankolovskih žrtev - Dobojska ulica, z rušitvijo peš povezave Ul. frankolovskih žr- tev - garaže. Možna pa je tudi ureditev enosmernega prometa na ulici b. Dobrotinškov v sme- ri Sp. Hudinja - garaže. Zahtevamo javni odgovor in pojasnilo odgovornih služb SAŠO ŠOŠTARIČ in 36 podpisnikov protesta iz Dobojske ulice, Celje Protest proti zapori ulice II. Ostro protestiramo proti sa- movoljni zapori Ulice bratov Dobrotinškov. Prevoznost te ulice je za nas eksistenčnega pomena, saj v zimskih razmerah do nas drug dohod ni mogoč. Smo invalid- sko podjetje in zaposlujemo do- ločeno število invalidskih in drugih delavcev, ki zaradi tega ne bodo mogli na delovno me- sto. V zimskih razmerah je dovoz blaga za našo trgovino, ki oskr- buje z osnovnimi živili najmanj 50 družin, večinoma ostarelih občanov, mogoč le preko Ulice bratov Dobrotinškov. Postavljamo pred vas eksi- stenčni problem naših delavcev invalidov in ostalih ter oskrbo ostarelih občanov na Dobojski ulici z živili in prosimo, da us- trezno ukrepate! PONUDBA d.o.o., podjetje za trgovino, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, Celje Tenor in Te-nori Na koncertu svetovno znane- ga tenorista, Katalonca Carrera- sa, v Cankarjevem domu je bilo navzoče vse, kar ima "ime in rang", razen nekaj izjem. Siromašne politike, za katere je značilno, da so po večini brez posluha, je izbral in zanje tudi vzorno poskrbel prireditelj, saj so vstopnice po 25.000 konver- tibilnih vstopnic hvalevredno humanitarno (človečno) dejanje prireditelja. Te-nori so plačali polno ce- no. MARJAN MANČEK, Celje Ohranimo dostojanstvo Čestokrat prebiramo različne članke v dnevnem časopisju, ki žal nimajo ne repa in še manj glave. V Slovencu sem pred kratkim prebral zapis uglednega gospo- da doktorja iz okolice Celja, ki je grobo žalil ime gospoda zgo- dovinarja prof Vlada Habjana in se spotikal ob njegovo držav- no odlikovanje, katerega mu je upravičeno podelil predsednik države gospod Milan Kučan. Vsi strankarski dvoboji ne bi smeli imeti takšnih nizkotnih neokusnih šal. Tako zaslužno osebo kot je g. Vlado Habjan bi moral vsak dr- žavljan, in še posebej Slovenec ter pripadnik SSK, posebej spo- štovati. On je oče SSK, idejni vodja, ki je branil tudi na zad- njem kongresu osnovna pravila združevanja, da mora kongres delovati izven strankarskih in- teresov, če hoče služiti pravim vseslovenskim ciljem doma in po svetu. Prav zaradi njegove ideje sem postal član SSK, ker ljubim vse rojake in nisem obre- menjen s takratnimi sovraštvi. Gospodu Habjanu moramo vendar priznati ob vsem zgodo- vinskem knjižnem delu ter ra- ziskavah še posebno pokonč- nost, ko se je kot srčen in po- končen Slovenec organizirano že leta 1941 uprl okupatorju, ko še komunistična partija ni orga- nizirala OF skupaj s takratnimi krščanskimi socialisti in ostali- mi rodoljubi. Ob vsem tem skušam razume- ti usodo vseh Slovencev, kijih je takrat doletela ta nesreča, da so bili razdeljeni ter mnogi na- silno mobilizirani. So bili pri- meri, da je bil brat pri partiza- nih in drugi pri belih. Zato, lju- bi Slovenci, zberimo razum in se ukvarjajmo s prihodnostjo. To je naša dolžnost in spoštuj- mo žrtve vojne ter ne blatimo svojega lastnega ugleda pred javnostjo sveta, ki nas še pose- bej opazuje v času potrjevanja. LENART HORVATIČ, Celje Preživela bo le sonaravna demokratična družba Slabo govorijo o politiki(h) tisti, kije ne razumejo oz. ne ob- vladujejo. Politike se boji tista večina, ki je bila zaradi nje ra- zočarana. Današnji vladajoči politiki so jo namenoma raz- vrednotili, da bi ljudstvo vsaj še 100 let mislilo, kako umazana je in da bi tako s svojo volilno, predvsem pa politično aktivno abstinenco omogočilo vladanje sedanjim političnim ideologi- jam oziroma ideologom. Ustav- no in tudi sicer je upravljanje družbe (države) oziroma odlo- čanje v rokah organizirane manjšine, ki s tako imenovano preglasovalno metodo vladanja "demokratične večine" v parla- mentu drugačne in strpne spre- minja v neenakopravne in ne- strpne. Leto dni star primer še danes boleče in nazorno dokazuje na- silje zakonodajne oblasti, to je manjšine nad večino, ko je ljudstvo na referendumu zavr- nilo preoblikovanje občin v no- ve - manjše, državni zbor pajih je določil 47 več kot ljudstvo na referendumu. Slovenska ustava je tipičen primer uzakonjenja nasilja oblastne manjšine (dr- žavnega zbora), saj naše ustave ljudstvo ni potrdilo na referen- dumu, torej je ustava narejena po meri in potrebah (starih) ob- lastnikov, ne pa po volji ljuds- tva. Na žalost se soočamo z us- tavo, ki ne pozna instituta od- ločanja neposredno z referendu- mom, kar predstavlja neenako- pravnost ljudstva pri upravlja- nju države (saj ima to pravico le državni zbor). Sodobna oblika diktature de- mokratične večine še posebno danes v ekološko kriznem ob- dobju onemogoča uveljavljanje alternativnih oblik življenja ta- koimenovanih sonaravnih oz. ekološko neoporečnih, ki bi že davno lahko zaživele in se raz- vile kot alternativa sedanjemu življenjskemu slogu. Posledice tisočletja trajajoče "dogovorne demokracije" oz. vladanja (odločanja) "demokra- tične večine" ljudstvom in nad "drugačnimi" so pripeljale svet do ekološkega absurda (npr. to- pla greda, ozonske luknje, umi- rajoča morja in oceani, samo- mori, uživanja pomirjeval in mamil...). Sozvočje naravnih in tehno- loških procesov, čimprejšnje približevanje našega potrošniš- kega ritma naravnim danostim, pospešena vlaganja v duhovni razvoj posameznika, omogoča- nje eicoustvarjalnosti, prenova sistema parlamentarnega demo- kratičnega odločanja vključno z institutom neposrednega odlo- čanja z referendumom na teme- ljih ekoetike in ekomorale daje tiste sprejemljive smernice in upanje človeštvu, da se izogne bližajoči se ekološki katastrofi. Od znanosti pričakujemo, da v teh kritičnih trenutkih doume- jo, daje politika tudi znanost in žal tudi tista znanost, ki uprav- lja z vsemi za razvoj in rast živ- ljenja pomembnimi sistemi in da oblastni politiki oblikujejo danes takšno usodo človeštva, ki dolgoročno žal nima nobenih izgledov za preživetje, kaj šele ustvarjanje pogojev za razvoj in rast življenja. Uveljavitev naravostrpnih vrednot bi morala omogočiti predvsem parlamentarna demo- kracija, ki pa žal iz meni nezna- nih razlogov tega ni pripravlje- na storiti niti za ohranitev last- nega življenja. Nujna reforma parlamentarnega odločanja je zato ena od prednostnih nalog sedanje politično neaktivne ve- čine. JOŽEF JARH, predsednik SED Proti spremembam zakona o dohodnini Svet Zveze svobodnih sindi- katov Slovenije je na 9. seji, 14. septembra 1995 obravnaval predlog za prvo obravnavo Za- kona o spremembi Zakona o do- hodnini (EPA 1172). Svet oce- njuje, daje nesprejemljiva uvr- stitev prispevkov, kijih deloda- jalec plačuje za zavarovalno do- bo s povečanjem, med stimula- cije in bonitete, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih do- hodkov. Predlog zakona se nanaša na vsa delovna mesta, za katera je v Sloveniji priznano štetje za- varovalne dobe s povečanjem (35.000 delavcev) in ne le na 11.100 takih delavcev v držav- ni upravi, kot to trdi predlaga- telj. Hkrati predlog zakona za- nemarja dejstvo, daje štetje za- varovalne dobe s povečanjem ukrep varstva pri delu in ne bo- niteta, kot trdi to predlagatelj. Ta ukrep se v gospodarstvu uporabi, kadar je z zahtevnim strokovnim postopkom dokaza- no, da na posameznem delov- nem mestu delavec zaradi fizio- loških sprememb, ki so posle- dica starosti ali dolgoletnega de- la ne more več opravljati z nor- malnim delovnim uspehom. Ta ukrep varstva pri deluje smiseln ne le zaradi varnosti delavcev samih, ampak tudi zaradi var- nosti drugih oseb, ki bi bile lah- ko ogrožene zaradi prepočasne- ga reagiranja teh delavcev (na primer: potniki v javnem pro- metu). Marsikdaj mednarodni standardi varnosti določajo naj- višjo možno starost za opravlja- nje dela (piloti, zaposleni v nu- klearnih elektrarnah...). Za delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s po- večanjem v državni upravi, v preteklosti ni bila izvedena ena- ko zahtevna revizija upraviče- nosti priznavanja tega ukrepa varstva pri delu, kot je bila iz- vedena za beneficirana delovna mesta v gospodarstvu. Revizija bi prav gotovo jasno pokazala, na katerih delovnih mestih v dr- žavni upravi je ta ukrep varstva pri delu upravičen, na katerih pa ga velja odpraviti. Svet zato predlaga Državne- mu zboru Republike Slovenije, da ne začne postopka za dopol- nitev Zakona o dohodnini. DUŠAN SEMOLIČ, predsednik ZSSS Resnejše delo poslancev Minile so počitnice. Morje, planine in še kje. Nekateri so se s skromnim prihrankom odločili za zaslužen počitek, kak skro- men kotiček. Z zadovoljstvom so se pripravili za nove delovne dnevi ali noči. Mnogi smo se doma odpočili ob sprejemnikih, ob T V programu. Svojčas nenehno zasedanje poslancev, ki so bili neštetokrat nesklepčni, je nas volivce spra- vilo v nezadovoljstvo. Povrhu je njihova nesložnost odjeknila po celem svetu. Menimo, daje neupravičeno izostajanje sra- motno. Tak poslanec si zasluži občutno kazen. Le kako bi bilo, če bi n.pr. vlakovodja, pilot ali kdorkoli, tudi v tovarni, zapu- stil odgovorno delovno mesto sredi dela? Pa s tako osupljivo plačo!? Živimo v upanju, da se bo ta velika napaka kmalu popravila, imamo upanje, da so si gospod- je poslanci v preteklih sončnih dnevih dobro odpočili, se ogre- li za bolj resno in temeljito delo v Zboru. Med točkami, kijih poslanci še niso obravnavali, je tudi druš- tvo prisilno mobiliziranih Slo- vencev v nemško vojsko. Roko na srce, bili smo trpeče žrtve pretekle vojne, velik del za dru- žino, za domovino Slovenijo. Ali se bo kronika o nas, ne- dolžnih mobilizirancih - žrtvah kdaj vnesla v arhiv zgodovine? Morda bo omenila tudi imena ti- stih poslancev, ki so nas razu- meli. Zgodovina o nas, prisilno mobiliziranih Slovencih, goto- vo ne bo molčala. Poslance, kakor celotni DZ pozivamo, da dosledno odloči- jo in pokažejo svojo pravično aktivnost. S.M., Celje Svetovni dan varstva živali Ves svet posveča 4. oktober varstvu živali. Ta dan mine pri nas skoraj neopazno, brez več- je pozornosti javnih medijev. Neverjetno, a žal resnično. Leta 1978 je UNESCO (or ganizacija Združenih narodoi za znanost, umetnost in kultu ro) v Parizu sprejel svetovno de klaracijo o pravicah živali. Ti dokument OZN predstavlja ol veznost za ves svet, torej tuc za našo mlado državo. Pri tei izhajamo iz spoznanja, da zani kanje teh pravic vodi človeka d zločinov proti naravi in še po sebej proti živalim. Ta norma tivna ureditev zagotavlja razi mevanje in spoštovanje žival zaščito pred mučenjem ter tat šno sožitje med čiovekom in ž valmi, ki odlikuje vse civiliz rane družbe. Ljudje, zazrimo se vase vs) ta dan. Koliko smo sokrivi bre; mejnega trpljenja živali? Zlast ko le te ubijamo na nehuman ni čin za prehrano, odvečne, bo ne, zavržene in ostarele. (Povzeto iz pisem velike Ijt biteljice živali in dolgoletr predsednice društva proti muš nju živali Koper, go. Marte K) larič - Kohn). TREZIKA BUSEI Ponikva' Srečanje starih prijateljev V nedeljo popoldne 3. 9. 1995 je pri vratih pozvonilo. Ko sem odprl, je v veži stal nezna- ni moški, ici me je nagovoril: "Pozdravljen, Ivan, se še kaj poznava?" Seveda sem mu od- govoril, ne vem, kam bi ga dal. Ko je omenil, da sva skupaj slu- žila vojsko v Foči, sem takoj prepoznal svojega,najboljšega prijatelja iz vojaških let, ki sva jih skupaj služila daleč v Bosni, med samimi muslimani, pred 45 leti. Nisva si uspela v dveurneni obisku povedati vsega, nekaj sva prihranila, ko mu bom jaz v kratkem vrnil obisk. In zakaj to navajam? Moj pri- jatelj je po končanem služenju vojaškega roka odšel v tujino in tako so se pretrgali vsi prijatelj' ski stiki. Odkar pa je zopet v Sloveniji, je naročen na Nov' tednik. Ko je moj članek in sli- ko opazil v Novem tedniku v ru- briki Zvesti naročniki, je skle- nil, da me čimprej obišče. Tako se tudi preko Novega tednika zopet najdejo stari pri- jatelji in znanci, za kar se iskre- no zahvaljujem. IVAN JESENIČNIK. Vitanje it. 39. - 28. september 1995 PISMA BRALCEV odlična Komedija rc\}ska krajevna skupnost J gradom je proslavila 30 let Soja- l^-rajanom so pripravili A\ komedijo z naslovom "Mož "'je žene". Izvrstno so to ko- J Jijo izvedli gostje iz Ljublja- "! Igralca ljubljanskega "Mo- f.jgledališča" sta nas navdu- a Masmejali smo se in se ime- jt(io zabavali. Dvorana je bila Jo zadnjega kotička zasedena. 2ato naša zahvala organiza- mrjem. Rada bi še pripomnila, jj je škoda, da sicer dvorana, v l-jteri je bilo nekdaj veliko pri- jfditev, sedaj sameva. ANGELA TRATNIK, Celje prijeten izlet Oskrbovanci Trubarjevega ijgnia v Loki pri Zidanem Mo- jtuse zahvaljujemo za prijeten '0 v prekrasni Mozirski gaj, Hadmirje in Gornji grad ki smo gaimeli?. 9. 1995. Bilo je zelo lepo in se zahvaljujemo za vso obilno postrežbo, posebej pri- kupnim sestram doma ter šofer- ju za varno vožnjo. MARIJA ZORE, Trubarjev dom Loka pri Zidanem Mostu 1/eč kot sto udeležencev Sončnega septembrskega ju- tra smo se zbrali člani aktiva upokojencev poslovnega siste- naHmezad Žalec v Celju na že iradicionalni jesenski izlet. Da )tzanimanje za to srečanje ve- liko, pove število - preko sto deležencev. Z dvema avtobusoma smo se icseli in vedri podali na potno itkijo: Poljčane, Štatenberg, Bmance, Trakoščan, Ptuj, To- p/ice in Podlehnik - Gorca. M}a našega izleta sta bila predsednik in namestnik aktiva, iista z organizacijo in pristnim odnosom do vseh udeležencev ustvarila prijetnost in zadovoljs-1 Ivo. Vsem sponzorjem, ki so pris- pevali materialno in finančno za naš izlet, iskrena hvala. \ Ob 15. uri smo imeli obilno kosilo na Podlehniški gorci, kjer smo se slučajno srečali s prepro-" stim "Štajercem" Alfijem Nipi- iem. Pred prihodom na to gorco smo si tudi ogledali v Štatenber-I Eu in v Trakoščanu grajske zna-' "lenitosti, posebno v Trakošča- "u, kjer so bili prvi posestniki slavni celjski grofje. Zaključek tega našega prav prijetnega potepanja je bil prij razgledni lovski koči Podlehnik. Tu nas je čakala pokušina ha- loške gibanice z dobrim haloš- kim vinom. Ob neutrudnih zvo- kih harmonike smo plesaii in peli domače pesmi, ki pa so žal že pozabljene. Lovski hram smo zapustili v poznih večernih urah in z našo mislijo zaključili izlet: "Sreča- nje z nekom vsak ima rad, je to starejši ali pa mlad". Refren upokojenca: "Malo manj mladi, tudi starejši imamo se radi." ROMANCA ŠKORJANC, Celje Na Sveti gori Na začetku šolskega leta smo Slivničani poromali na Sveto goro pri Novi Gorici. Tam smo imeli tudi sveto mašo, ki jo je daroval naš gospod župnik An- drej. Po maši smo se nekoliko ustavili na Sv. gori in uživali nad lepim razgledom. Ogledali smo si muzej soške fronte in iz- vir Soče. Iz Trente in Kobarida smo jo potem mahnili na Vršič ter ob- čudovali lepote gora. Bilo je le- po doživetje in vsi, ki smo se romanja udeležili, smo bili kot ena družina. Razvedrili smo se duhovno in telesno. Zato se vsi prisrčno zahvalju- jemo vsem, ki ste nam to omo- gočili: župniku Andreju Mazej, šoferju Ernestu Zidanskemu za varno in prijetno vožnjo ter Al- binu Koši za razne informacije med vožnjo. CECILIJA KLADNIK, Gorica pri Slivnici Na najvišjem vrhu Letos smo imeli planinski ta- bor na Pokljuki. Iz tabora smo se povzpeli na bližnje vrhove. V četrtek, 6. 7. 1995 smo se odpravili na dvodnevni izlet na naš najvišji vrh v Sloveniji. Naj- prej smo po treh urah hoje pris- peli na Vodnikov dom. Tu smo si malo odpočili. Nato smo dve uri hodili po kar naporni poti, bilo je megleno, zato smo se morali držati skupaj. Kočo smo zaradi megle videli šele, ko smo jo imeli že pred nosom. Na ko- či Planika smo prespali. Čez noč seje megla razkropila in zjutraj nas je veselo pozdravilo sonce. Na Triglavu je bilo lepo, saj smo hodili počasi, umirjeno in pre- vidno. Na vrhu je stolp, ki gaje postavil Jakob Aljaž in se ime- nuje Aljažev stolp. Stolp je be- le barve in je majhen ter že ma- lo razpada. Bilje postavljen le- ta 1895 in je star sto let. Od rast- linstva je še posebej izstopal en- cijan. Na vrhu je bi! še krst. Bi- la sem tepena, dobila sem štiri udarce, za vse štiri strani neba. Bilo pa bi jih pet, če ne bi znala odgovoriti na vprašanje. Nazaj smo šli po isti poti, do Vodnikove koče. V tabor smo prišli precej pozno in smo kosi- lo zamudili za tri ure. Bilo je lepo in veselo. Ta izlet sem vpisala v dnev- nik Mladi planinec. Kmalu bom imela v dnevniku vpisanih 18 izletov in dobila bom zlato značko. POLONA JANČIČ, PD Zabukovica Planinci Cinkarne na Triglavu v čudovitem jutru in razpo- loženju seje pričel pohod pla- nincev Cinkarne na Triglav. Čez Pokljuko, vse do Kredarice, se je po ozki skalni poti vila pisa- na kolona 107 pohodnikov z vodniki in zdravstvenimi delav- ci iz Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje. Brezvetrje in prekrasen zaton sonca je doživela že prva polo- vica pohodnikov, ki so odšli na vrh Triglava že prvi dan. Med njimi sta bila tudi najmlajša ude- leženca 9-letni Rok Augustinčič in Tomaž Globovnik ter odlič- na harmonikarka Tanja Čretnik iz Frankolovega. Drugo jutro je na vrh odšla druga polovica pohodnikov. S pesmijo ob spremljavi muzikan- tov - bratov Žumečnik, članov kolektiva Cinkarne iz Mozirja, so se poklonili spominu ob 150- letnici Aljaža in 100-letnici po- stavitve Aljaževega stolpa. 36 pohodnikov je na vrhu Trigla- va doživelo tudi planinski krst. Med pohodnikije bila tudi naj- starejša udeleženka, 70-letna Ivanka Lipovec. V sončnem dopoldnevu smo se poslovili od prijazne Kreda- rice in njenega osebja ter odšli na pot do Koče pri Sedmerih je- zerih. Kljub utrujenosti seje ob tabornem ognju, ki seveda ni smel zagoreli, plesalo in prepe- valo še pozno v noč. Tretje jutro seje manjša sku- pina podala še na Tičarico, na- to smo se vsi prešerno razpolo- ženi podali do prekrasnega Čr- nega jezera. Od tu smo se pre- ko Komne spustili v dolino, kjer so nas pri izviru Savice čakali avtobusi in mrzlo pivo. Spomine smo v besedi, pe- smih in fotografijah strnili po nekaj dnevih na zaključku, kjer je bil podeljen planinski krstni list vsem planincem, ki so prvič osvojili vrh Triglava. Samo najbolj vztrajni planin- ci celjskih podjetij ob svoji lju- bezni do gora in ob podpori pri- jateljev in entuziastov organizi- rajo veličastne dogodke v gorah. Med njimi je gotovo Ludvik Stopar, zaposlen v ambulanti prve pomoči Cinkarne Celje, ki ob izdatni podpori direktorja Cinkarne g. Marjana Prelca m sindikata podjetja organizira vsako leto pohod na Triglav. OLGA NEZMAN, v imenu pohodnikov Cinkarne Prijeten izlet na Gorenjsko šentjursko društvo za pomoč duševno prizadetim osebam je eno najaktivnejših v Sloveniji. Zato ima največ zaslug priza- devni predsednik društva gos- pod Peter Jeršič. Združuje tudi šmarsko občino. Med letom pri- reja seminarje, razna srečanja, letovanja in enkratni letni izlet. Od lanskega novembra deluje tudi športno zabavni klub "Je- žek". Letos je bil izlet 16. septem- bra na Gorenjsko. Zbirališče je bilo pred Motelom Alpos v Šentjurju, kjer sta nas čakala dva avtobusa. V avtobusu je bi- lo veselo, daj sta bila z nami tu- di dva muzikanta. Ob 6.30 smo se odpeljali iz Šentjurja preko Celja in Ljubljane do Brezja. Tu smo bili pri sveti maši. Po maši je v gostišču Mlakar sledila iz- datna topla malica. Nato smo se odpeljali v Kranjsko goro. Tu sta nas pričakala prijazna šofer- ja, ter nas po gozdni cesti pope- ljala na veliko travnato jaso s pastirsko kočo, kjer pasejo ži- vino, nakar smo se srečali s Kekcem, Bedancem, Rožletom in Pehto v Kekčevi deželi. Naši otroci so bili tega srečanja zelo veseli in so z zanimanjem po- slušali Kekca. Nazadnje so nam še postregli z dobrim domačim kislim mle- kom in črnim kruhom. Toda čas je neusmiljeno hitel, zato smo se morali posloviti od Kekčeve dežele in njenih lepot. Na poti smo si ogledali še smučarsko skakalnico in že smo se odpe- ljali do Triglavskega muzeja v Mojstrani. V muzeju in tudi zu- naj smo videli čudovite stvari. Dalje nas je pot vodila do Šen- čurja. Domov smo se vrnili s ču- dovitimi vtisi, saj smo ta dan ve- liko lepega videli in doživeli. Vse nam bo ostalo še dolgo v prijetnem spominu. Prijetno utrujeni smo se poslovili z že- ljo, da se kmalu spet srečamo. HILDA LOKOVŠEK, Dom upokojencev Šmarje Tolar vedno trdnejša valuta? v nedeljo, 17. septembra, smo se z znanci vračali iz Ljub- ljane v Celje. Stopili smo na br- zovlak Drava, ki ima odhod iz Ljubljane ob 14.55. Ker ima ta vlak v svojem sestavu tudi bife vagon, smo se odločili, da ne- kaj popijemo. Razen dveh us- lužbencev v vagonu ni bilo ni- kogar. Približal seje natakar in ko sem pričel naročati, sem ugo- tovil, da moram to storiti v nemščini. V redu, to me še ni tako motilo in sem pač povedal, kaj bi radi, v jeziku, ki gaje na- takar razumel. Po mojem naročilu je priki- mal in me vprašal v kakšni va- luti bomo zapitek plačali. Rekel sem mu, da seveda v tolarjih. Na njegov nedolžni obraz, ki gaje pred nami naredil, seje prika- zal širok nasmeh, zamahnil je z roko in prepričljivo dejal: "To- lar ist nicht gut." Začudeno sem ga pogledal, saj nisem mogel verjeti, da sem prav slišal. Ven- dar, ko je še enkrat energično ponovil svoj stavek, sem verjel svojim ušesom. Čeprav je vsak od nas imel kakšno malenkost tuje valute v žepu, nas je žeja minila. Med vožnjo sem premišlje- val, kolikokrat sem že v raznih medijih bral ali slišal, kako po- staja tolar vse bolj uspešen. Čudno. Po eni strani naj bi do- segal neverjetno trdnost, po dru- gi strani pa si na naši Slovenski železnici, v naši prelepi domo- vini Sloveniji, na tem vlaku ne moreš z njim kupiti niti kavice. Zabolelo meje, da v svoji do- movini, na slovenskih tleh, ne moreš plačati s svojo valuto, z denarjem, katerega si je bilo tre- ba priboriti in za katerega je bi- lo toliko razprav in polemik, kakšen naj bo. Torej na brzovla- ku Drava, v bife vagonu, tolar nima teže in sploh ni dober. Še čudno, da tudi karte za prevoz ni treba plačati v tuji valuti. IVAN STRMOLE, Celje Odprto pismo Izletniku Celje Podpisani dijaki bi s tem do- pisom radi obvestili javnost, predvsem pa avtobusno podjet- je Izletnik Celje, na probleme, kijih doživljamo pri prevozu z njihovimi avtobusi na relaciji Mozirje - Braslovče - Celje. Težave, na katere bi radi opo- zorili, se nam dogajajo vsakod- nevno v jutranjih prevozih s šol- skim avtobusom, ki vozi na li- niji Mozirje - Letuš - Braslovče - Celje. Avtobus, ki pripelje v Braslovče ob 6.10 uri, je namreč vedno popolnoma zaseden, ta- ko, da moramo dijaki na šol- skem avtobusu vedno samo sta- ti, čeprav tudi mi plačujemo pol- ne dijaške mesečne vozovnice Izletniku Celje. Nezadovoljni smo tudi s samo vožnjo nekate- rih voznikov avtobusov, ki bo- disi preveč pritiskajo na plin ali pa premočno zavirajo, tudi ka- dar ni potrebno. Zaradi takšnih presenečenj, kijih izvajajo ne- kateri vozniki, je velikokrat pri- soten tudi kakšen boleč padec dijakov, ki stojimo. Naj dodamo, da imajo dijaki iz Letuša in Malih Braslovč po- dobne težave, kar pričajo tudi njihovi podpisi. Zato vas prosi- mo, da razmislite o naši ideji glede uvedbe šolskega avtobu- sa na relaciji Letuš - Male Bra- slovče - Braslovče - Celje, saj smo dijaki teh krajev obravna- vani kot skupinice, katere se da "stlačiti" v avtobuse, ki pripe- ljejo iz "večjih" krajev, kot so Nazarje, Mozirje... To smo zapisali /jato, ker nas je velikokrat strah zaradi takšne vožnje, hkrati pa si postavljamo vprašanje, ali je na medkrajev- nih šolskih avtobusih zjikonsko sploh dovoljeno prevažati sto- ječe potnike, ki jih spremljajo opisane težave? Pričakujemo čimprejšnjo re- šitev na.štetih problemov, ki jim očitno ne posvečale pt)sebne po- zornosti. 23 PODPISNIKOV SI. 39. - 28. september 1995 • Vero je 18. septembra popoldne naklestil mož. Umiril se je šele potem, ko so ga grdo pogledali možje postave in ga poslali k sod- niku za prekrške. • Muha je bil spet nadle- žen in grob. V bifeju Šehe- rezada je 19. septembra ob 00.15 v glavo brcnil Serge- ia S. Sicer pa bi morala biti Šeherezada v tistem času že zaprta. • Patrulja je šla v torek popoldne intervenirat v so- sesko Pod kostanji, kjer je oslarije počenjal Damjan ter kršil javni red in mir. Z oslarijami pa je nadalje- val še ob prisotnosti polici- stov, ki jim je, namesto osebne izkaznice, pokazal mozoljasto zadnjico. • Patrulja se je v hiši na Cesti na grad srečala s Pa- vletom S., ki je vpil in ogrožal svojo ženo in svoje otroke. Pred policisti je si- cer utihnil, bo pa moral stopiti pred sodnika za prekrške. • Doni je prejšnji petek popoldne v lokalu pri ka- pucinskih stopnicah razbi- jal steklovino in bil tako zelo razgret, da je pristal na policijski postaji. Po razgovoru so ga spustili v službo, pa kakšnega več- jega delovnega haska od njega najbrž ni bilo. • Na Podjavorškovi ulici so se v soboto popoldne spet tepli. Elvis, Zoran in Dejan so se spraviU nad Branka K. in Franca A. Pretepači se menda na sod- nika za prekrške požviž- gajo. • V lekarni Center so imeli v soboto zvečer težave z možakarjem, ki je bil ne- učakan in nasilen, ko je zahteval enega od narkoti- kov. Pobrisal jo je še pred prihodom policije. • V nedeljo ob štirih zju- traj se je oglasil Mitja z Ljubljanske ceste, ki ga je motil hrup na hodniku. Po- licisti so potem ugotovili, da se je v hodnik zatekel Šentjurčan Vlado, ki je bil res glasen. Na hodniku je bil kmalu spet mir in Mitja pomirjen. M.A. Je truplo v reki? Od 15. septembra dalje svoj- ci pogrešajo 67-letno Marijo Sredenšek iz Šoštanja. Predvi- devajo, da se je utopila v poto- ku Pečovnica in da jo je deroča voda odnesla v reko Pako in naprej v Savinjo. Zato napro- šajo vse občane, živeče ob omenjenih rekah, da pomagajo pri iskanju pogrešane ženske in kakršno koli koristno infor- macijo sporočijo na najbližjo policijsko postajo. Otrok in detonator Vsakršen eksplozivni pred- met je še zlasti nevaren, ko se znajde v rokah otroka. Tako so je zgodilo tudi minuli petek v Zgornji Savinjski dolini, ko so trije otroci, dva sta stara sedem in eden šest let, na sose- dovi žagi našli 4 detonatorje. Eden izmed otrok je z vžigali- co tako dolgo segreval detona- tor, da je prišlo do eksplozije. Otrok je utrpel hude telesne poškodbe, posledice te igre pa bo občutil vse življenje. Naj bo ta žalostni dogodek v poduk odraslim, da je treba vsako najdeno eksplozivno telo uni- čiti ali pa ga izročiti najbližji policijski postaji. Trgatev je tudi čas tragedij Policisti opozarjajo na prevIHnost In treznost v prometu Policisti že vrsto let ugotavljamo, da se v jesenskih mesecih pripeti največ hudih prometnih nesreč. Med temi meseci sta najbolj krvava september in oktober, ob natančnejšem pogledu v statistiko pa ugotovimo, da je v teh dveh mesecih leta 1994 na cestah celjske regije umrlo 18 oseb, 88 udeležencev pa je utrpelo hude telesne poškodbe. Vzroki za te nesreče so znani. Na pr- vem mestu je prehitra vožnja, takoj za • njo pa je že vožnja pod vplivom alkohola. Alkoholiziranost voznikov je najpogo- stejša prav v jesenskem obdobju. Prav gotovo je to čas, ko se vozne raz- mere na naših cestah bistveno spremeni- jo. Pojavlja se megla, ceste so pogosto mokre in spolzke, odpadlo listje na cesti podaljšuje zavorno pot, prva zmrzal na senčnih legah pa voznike spravlja v do- datne težave. V tem času se v širšem slovenskem prostoru pričenja trgatev, ki sama po se- bi ne vpliva na varnost v prometu. Seve- da pa se v tem času iz vinskih sodov iztoči še zadnja kapljica minule letine, po njej pa segajo tudi tisti, ki v poznih večernih urah sedejo za volan in brez- vestno sejejo strah in smrt po naših ce- stah. Promet se v omenjenem obdobju tudi bistveno poveča. Izrazit porast beležimo predvsem ob koncu tedna, ko iz mest prihajajo na deželo tudi taki, ki svoje sorodnike ali znance obiščejo le v tem letnem času. Nazaj v mesta se vračajo s preobremenjenimi vozili, pogosto pa jim družbo za volanom dela tudi alkohol. Da bi bilo letos vsaj malo drugače, policisti opozarjamo vse udeležence v prometu, da hitrost svojih jeklenih ko- njičkov prilagodite prometnim razme- ram, da v megli, dežju in jutranji rosi vozite skrajno previdno. Vsi, ki se boste v teh dneh odpravljaU v vinske kleti, pa razmislite o tem, da se vam lahko življe- nje zaradi popitega kozarca alkohola v hipu spremeni. Zavedajte se, da se vam v opitem stanju lahko pripeti vse tisto, kar se je »pijancu« že pripetilo - od vese- lice do umora. Prepričanje, da se vam kaj takega ne more zgoditi, je le slaba to- lažba. Policisti bomo v tednih, ki prihajajo, izvajali poostrene kontrole na vseh ce- stah, posebno pa tam, kjer so vinorodna območja s tako imenovanimi vinskimi cestami. Seveda pa bodo predvsem z va- šo pomočjo v bodoče naše ceste manj krvave, kot v letih, ki so za nami. PoUcisti UNZ Celje Konec nočnemii, veseljačenju Po uspehih, ki jih belej na področju zatiranja krtu nalitete in po uspešno 1^, denih prometnih akcij (vama pot v šolo, MOS) j se na UNZ Celje odločili] ] bodo zdaj vse sile upe^ v zagotavljanje javnega r« in miru na območju me Celja in ostalih mest v reg predvsem po 22. uri oziroj tam, kjer nočno veseljačei občanom onemogoča mir počitek. Policijske akcije b do izvajali tako dolgo, ^ kler se stanje ne bo bistve izboljšalo, je na ponedeljk vi redni novinarski konj renči izjavil Stane Venigej načelnik Uprave za notranje zadeve Celje. Ranjen tudi sopotnik v križišču Konovske in Mal- gajeve ceste v Velenju se je, v sredo 20. septembra popold- ne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, na vozilih pa je škode za okoli 400 tisoč to- larjev. Stevo Š. (19) iz Velenja je vozil motorno kolo iz smeri Efenkove proti Šembriški ce- sti. Na vrhu klanca mu je na- sproti pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 31 let star Fra- njo G. iz Zgornjega Doliča, vo- zili sta trčili, pri tem pa je voz- nik motornega kolesa padel po vozišču in se hudo telesno po- škodoval, hude telesne po- škodbe pa je utrpel tudi njegov sopotnik, 19-letni Nenad M. iz Velenja. Poškodovanca med vožnjo nista nosila varnostnih čelad. Zadei dve pešici Na Kidričevi cesti v Rogaški Slatini se je, v četrtek 21. sep- tembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ra- njeni dve peški, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč to- larjev. Milan T. (38) iz Donjega Brezna je vozil osebni avtomo- bil po Kidričevi cesti iz smeri steklarne proti križišču z isto- imensko ulico. V križišče je za- peljal v trenutku, ko se je po prednostni cesti iz smeri cen- tra Rogaške Slatine z osebnim avtomobilom pripeljal 39-let- ni Branko M., hrvaški držav- ljan iz Druškovec Gore. Vozili sta trčili, voznik Branko M. je zapeljal na pločnik, tam pa je trčil v dve peški in še v tam parkiran osebni avtomobil Franca P. iz Rogaške Slatine. V nesreči je bila peška, 24-let- na Anica F. iz Huma na Sutli hudo, 31-letna Jožica K. iz Ro- gatca pa lažje telesno poško- dovana. Na levo stran ceste Na lokalni cesti v Ložnici pri Žalcu se je, v četrtek 21. septembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kolesa z motor- jem. Gmotna škoda je ocenje- na na približno 120 tisoč to- larjev. Mitja Š. (18) iz GaUcije je vozil kolo z motorjem iz Žalca proti Ložnici. Ko je pripeljal v levi oster ovinek, je zapeljal na levo polovico vozišča v tre- nutku, ko se je iz nasprotne smeri pripeljala voznica oseb- nega avtomobila, 48-letna Kristina Č. iz Latkove vasi. V trčenju se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno po- škodoval. Na mestu mrtev Na tako imenovani hitri ce- sti v kraju Pletovarje se je, v četrtek 21. septembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Vladimir L. (48) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Tepanja proti Dramljam. Ko se je po klancu navzdol pripe- ljal iz predora Pletovarje, je zapeljal na levo polovico vo- zišča in na levem voznem pasu silovito trčil v vlečno vozilo s polpriklopnikom italijanske registracije, ki ga je iz smeri Dramelj vozil 41-letni Žarko Č., državljan ZRJ in se je umi- kal na pas za počasna vozila. V silovitem trčenju je voznik Vladimir L. na kraju nesreče umrl. Iz razbitin avtomobila so ga reševali poklicni gasilci iz Celja. Koiesar pred avto Na Grevenbrojski ulici v Celju se je, v nedeljo 24. sep- tembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan voznik kolesa, gmotna škoda pa znaša približno 100 tisoč tolarjev. Franc D. (53) iz Celja je vo- zil po kolesarski stezi na Gre- venbrojski ulici v smeri Šara- novičeve ulice. Ko je s kolesar- ske steze zavil levo na cesto, po kateri se je takrat v isti smeri pripeljala voznica oseb- nega avtomobila, 65-letna Ma- tilda P. iz Celja, je prišlo do trčenja, v katerem je bil kole- sar težko ranjen. Vozniic mrtev, sopotniic ranjen Nesreča z najbolj tragičnim koncem se je pripetila tudi mi- nulo nedeljo popoldne na ma- gistralni cesti zunaj naselja Ir- je blizu Rogaške Slatine. Franc L. (28), ki živi v Av- striji, je vozil osebni avtomobil iz smeri Brezovca, v Irju pa je dohitel voznico osebnega av- tomobila in jo prehitel. Po pre- hitevanju pa je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal je z vo- zišča in trčil v brežino. Po tr- čenju se je vozilo kotalilo po bregu in obstalo na desnem boku. Med prevračanjem sta voznik in sopotnik padla iz av- tomobila, pri tem pa je bil voz- nik na mestu mrtev, sopotnik, 20-letni Andrej T. iz Zgornje- ga Gabernika, pa je utrpel hu- de telesne poškodbe. M.A. Renauit v piameniii v sredo, 20. septembra po- poldne, je pričel goreti osebni avtomobil renauit 9, ki je bil parkiran na prostoru pred mesnico Žerak v Šmarju pri Jelšah. Do požara je prišlo za- radi kratkega stika na elek- trični napeljavi, s tem pa je bila uničena vsa napeljava in vsi gorljivi deli v predelu mo- torja. Lastnica Jožefa F. iz Cmereške Gorce je oškodova- na za okoU 250 tisoč tolarjev. Krateic stik Minuli četrtek popoldne je izbruhnil požar na napi v ku- hinji stanovanja Maje S. Na zelenici 3 v Celju. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na elektromotorju kuhinjske na- pe, ki je popolnoma zgorela ter še nekaj elementov ob njej. Gmotno škodo so ocenili na približno 100 tisoč tolarjev, požar pa so pogasili celjski po- klicni gasilci. Požar v Gubnem Prejšnji petek dopoldne je zaradi samovžiga sena izbruh- nil požar na gospodarskem po- slopju Franca in Jožefe Dvorš- čak v Gubnem. V požaru, ki so ga ukrotiU gasilci iz Podčetrt- ka, Lesičnega in Virštanja (Se- la), je zgorelo ostrešje, zraven pa še okoli 10 ton sena, 3 tone otave in luceme, 2.500 kg ko- ruze v zrnju, 500 kg ječmena, stroj za luščenje koruze, sla- moreznica, puhalnik z elektro- motorjem, poškodovana pa je samonakladalna prikolica ter razno kmetijsko orodje. Gmot- na škoda znaša približno 3 in pol milijone tolarjev. M.A. Okradeni Turist v noči na 19. september je neznani storilec vlomil v go- stišče Turist na Frankolovem in si tam nakradel več zavit- kov cigaret različnih znamk, več steklenic z žganimi pijača- mi ter nekaj čokolade in žve- čilnih gumijev. Gostinsko po- djetje Ojstrica je oškodovano za okoli 120 tisoč tolarjev. Oškodovani lovci v dneh od 27. avgusta do 11. septembra naj bi Marko K. (21) iz Tolstega vrha trikrat vlomil v lovski dom v Konjiški vasi. Osumljen je, da je tam kradel cigarete in žgano pija- čo, s tem pa Stanislava R. oškodoval za okoli 22 tisoč to- larjev. Ijkradeni peugeot v noči na 20. september je nekdo neznano kam odpeljal osebni avtomobil znamke pe- ugeot 405 GL, sive barve, reg. št. CE K5-050. Vozilo je bilo parkirano pri trgovini Center ob Goriški ulici v Celju, last- nik Anton M. iz Celja pa je oškodovan za okoli milijon 400 tisoč tolarjev. Tat na koiesu v času od 18. do 20. septem- bra je neznani storilec vlomil v klet v stanovanjskem bloku na Okrogarjevi uUci v Celju. Odpeljal se je z ukradenim čr- nim gorskim kolesom na 21 prestav znamke montagner, italijanskega proizvajalca. Jan K., ki je ob kolesarske užitke, je oškodovan za 72 tisoč to- larjev. izginuii golf Minulo sredo zvečer je nez- nani storilec s parkirišča na Aškerčevi ulici ukradel osebni avtomobil VW golf 1,9 TD, svetlo zelene metalne barve, reg. št. CE S1-92 5. Lastnica Ida H. je oškodovana za okoli milijon 800 tisoč tolarjev. Ropar Karolino K. (57) iz Celja je 20. septembra zvečer na Sta- netovi ulici napadel neznanec, jo zbil na tla in ji iz roke iztr- gal torbico ter zbežal. Iz de- narnice, ki jo je, skupaj s tor- bico, med begom odvrgel, je pobral 10.500 tolarjev. Nezna- ni storilec je mlajši moški, vi- sok okoli 175 cm, vitek, in svetlejših, zadaj nekoliko dalj- ših las. Devize in ziatnino Prejšnji četrtek dopoldne je neznani storilec vlomil v sta- novanje na Cesti na Roglo v Zrečah. Tisto kar je iskal, je našel: devize in zlatnino, s tem pa je lastnico Marto F. oško- doval za približno 80 tisoč U larjev. Budna občanka Minuli četrtek ponoči je m ka stanovalka s Smrekarjev ulice v Celju poklicala na poli cijo in sporočila, da na bliž njem parkirišču nekdo vlaml v osebni avtomobil. Patrul treh mož se je nemudoma o( pravila na kraj, med tem ča som pa sta dva občana že pr jela osumljenca in ga do prih( da policistov zadrževala v v( zilu, v katerega je vlomil i tudi že demontiral avtoradii Občana sta potem odšla s pr zorišča, eden izmed policisti? pa je tatu pozval, naj izstopil avtomobila, ker pa poziva i upošteval, ga je policist prij< za ramo. Takrat je osumljene 17-letni Mitja Z. iz Celja, zia vijačem zamahnil proti polic stu, ki pa se je, na srečo, pri vočasno umaknil. Kaj hitro! vsi trije policisti storilca ol vladali ter mu nataknili lisi« in ga odpeljali na policijsh postajo. Mitjo Z. so ovadili 2 kaznivo dejanje vloma in kaj nivo dejanje poskusa prepreč tve uradnega dejanja uradi osebi. Pobral vso zlatnino Prejšnji petek je neznai storilec vlomil v stanovan Darka A. na Ulici bratov Vo njak v Celju. Ukradel je zlal nino v skupni vrednosti oko 150 tisoč tolarjev. Iz prikolic in brunaric v noči na nedeljo so neznai storilci vlomili v pet počitn ških avtokamp prikolic v štiri brunarice na obmo^ naselja Hramše. Iz teh obje tov so odnesli predvsem alfe holne pijače in lastnikom pO zročili za okoli 70 tisoč tola jev gmotne škode. ■ Na silo v Lili v ponedeljek (25. septel ber) zgodaj zjutraj je nežna storilec vlomil v prodajali Lili v Kasazah, last Lilijane iz Petrovč. Nabral si je alko* holne pijače in nekaj drugi'' predmetov ter lastnico ošfo doval za približno 75 tisoč t larjev. Vlomil v garaži v noči na 21. september neznani storilec vlomil v vrst; ni garaži na Ljubljanski cest' v Celju, ki sta last Tatjane S in Srečka Š. Iz Tatjaninega av- tomobila je ukradel avtoradi" kasetofon, sončna očala, j^' kno, športe copate in banč"^ čeke, iz Srečkovega vozila ^ ni odnesel ničesar. Tatjana jjj je oškodovana za okoli 200 M soč tolarjev. Smrtna nesreča v ponedeljek, 21. julija, se je ob 11. uri na križišču Aškerče- ve ulice in Mariborske ceste primerila nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Na kamionu, ki je last Celjske opekarne, so se peljale delavke tega podjetja, med njimi 48-letna Helena Mahne iz Celja. Nasproti ka- mionu je privozil avto. Šofer je, da bi zmanjšal hitrost vož- nje, naglo pritisnil na zavore. Mahnetova, ki je sedela na stranicah, je pri tem omahnila iz vozila in obležala na tlaku na mestu mrtva. Šoferja pri nesreči ne zadene krivda, pač pa ponesrečenko samo, ki je bila skoraj vedno nekoliko vi- njena, tako tudi ob času ne- sreče. Savinjski vestnik, 26. julij 1952 Št. 39. - 28. september 1995 INFORMACIJE Še en biser y Pelrolovi ogrlici ^/f bencinski servis Lanovž ob celjski maglstrali vzhoil-zahod Slovenija se danes po urejenosti in iz- Jedu bencinskih servisov lahko brez sra- Jiu postavi ob bok svetu. Tudi ne bi preti- ^vali> če zapišemo, da so naši bencinski jjrvisi marsikje še lepši, ponudba pa kva- litetnejša kot v državah onstran Alp. Ni- petrolovih lepotcev se je minuli teden v Celju pridružil še povsem nov in sodo- l^n bencinski servis Lanovž ob celjski jiagistrali vzhod-zahod. sodobna tehnologija Bencinski servis Lanovž je povsem na novo zgrajen objekt na Ipavčevi ulici 19. po zunanjem izgledu in opremljenosti so- di med najmodernejše Petrolove objekte, po besedah vodje trgovine na drobno v celjski enoti Petrola Cirila Pirša je na- ložba vredna preko 200 milijonov tolar- jev. Servis je opremljen z sodobno tehno- logijo, kar pomeni tudi varovanje okolja, poleg tega je urejena neposredna raču- nalniška povezava med črpalkami in tr- govino oziroma blagajniškim mestom, ta- ko da se iztočena količina naftnih deriva- tov preko agregata na črpalki istočasno evidentira preko računalnika. Kupec ta- ko resnično do mililitra natančno plača izločeno količino goriva, to pa pomeni še večjo zaščito potrošnikov. Z delom so za- čeli 19. septembra, bencinski servis La- novž pa je odprt vsak dan od 6. do 22. ure, torej tudi ob nedeljah in praznikih. ?reko tisoč izdelicov Na bencinskem servisu Lanovž je ku- pcem poleg naftnih derivatov na voljo Mi bogata izbira programa dodatnega asortimana blaga. Servis namreč posluje na samopostrežen način, vsem tistim, ki jim točenje goriva ne gre najbolje od rok, pa bodo na pomoč tudi na tem servisu priskočili Petrolovi delavci. Po prevzemu goriva kupec poravna račun v trgovini, kjer pa so mu na voljo tudi številni drugi izdelki, ki jih potrebuje za svojega jekle- nega konjička in predvsem na poti. Novi bencinski servisi, kakršen je Lanovž, po- nujajo na svojih policah približno 1500 različnih izdelkov. Samopostrežni način poslovanja, pra- vijo v Petrolu, pa pomeni ugodnost tudi za kupce naftnih derivatov. Na samopo- strežnih bencinskih servisih je namreč za liter goriva treba odšteti 30 stotino v manj kot denimo na tistih servisih, kjer še ni uveden samopostrežni način. »Ni veliko, nekaj pa kupci seveda prihranijo,« pravi Ciril Pirš. Avtomatsica avtopralnica Razen naftnih derivatov in številnih iz- delkov v trgovini ponujajo na tem novem bencinskem servisu še nekaj drugih stori- tev. Takšna dodatna storitev je avtomat- ska avtopralnica. V Celju je to druga Pe- trolova avtopralnica, prva že uspešno de- luje v okviru bencinskega servisa na Hu- dinji. V bencinskem servisu Lanovž je uporabnikom na voljo ena avtomatska linija z več programi pranja, tako da upo- rabnik lahko izbere tisto, za kar pač me- ni, da je najbolj primerno za njegovo vo- zilo, bodisi predpranje, pranje, vroče vo- skanje, sušenje in podobno. V novi avto- pralnici bodo v posebnem prostoru po- skrbeli tudi za sesanje notranjosti avto- mobila, storitve v avtopralnici pa so inte- resentom na voljo vseh sedem dni v tednu od 6. do 22. ure, torej v času, ko je odprt bencinski servis. Telefonsica govoriinica in menjava oij Bencinski servis Lanovž ponuja obča- nom še eno storitev, to je uporaba javne telefonske govorilnice. To je ena izmed novosti, ki jo uvajajo pri Petrolu, na na- šem območju je tako javna telefonska go- vorilnica razen v Lanovžu kupcem že na voljo na Hudinji, v Laškem in Slovenskih Konjicah. V kratkem bodo na bencinskem servisu kupcem zagotovili tudi prodajo plina, kar je tudi že kar običajna praksa na Petrolo- vih bencinskih servisih. Tako bodo tudi na tem servisu v prihodnje uredili pose- ben prostor, kjer bodo kupcem prodajali plinske jeklenke. V celjski enoti Petrola računajo, da bodo s prodajo plina lahko pričeli čez približno mesec dni. Mnogi bodo zagotovo veseli še ene do- datne storitve, to je menjava olja po siste- mu MOPO, kar pomeni menjava olja, pri- jazna okolju. Kot pravijo v Petrolu, po- meni ta njihov sistem prizadevanje za čisto okolje. Nov servis tudi za avtobuse Odprtje bencinskega servisa Lanovž pomeni tudi selitev oskrbe Izletnikovih avtobusov z naftnimi derivati z Ljubljan- ske ceste na novo lokacijo, kar so načrto- vali že dolga leta. Zato so uredili posebno linijo in instalacije v okviru novega ben- cinskega servisa. V posebnem delu tega novega objekta se oskrbujejo izključno Izletnikovi avtobusi, ki lahko pripeljejo na servis po posebej urejenem dovozu, gorivo točijo na posebej urejenih črpal- kah, poleg tega so pri Petrolu poskrbeli tudi za bolj avtomatsko dolivanje olj v avtobusih. Interni servis na Ljubljanski cesti bo poslej ukinjen, medtem ko bo bencinski servis za osebna in druga vozi- la nasproti hotela Merx na Ljubljanski cesti deloval tudi v prihodnje. Približno čez mesec dni bo Petrol v Ce- lju odprl še en bencinski servis in sicer pri Intersparu, s čimer bodo nadomestili dosedanji Petrolov sevis na Mariborski cesti. Tudi v tem bencinskem servisu bo poleg prodaje naftnih derivatov kupcem na voljo dobro založena trgovina, avto- pralnica in novost, ki je pri Petrolu doslej še ni bilo - to bo avtomatska avtopolir- nica. EPP Foto: SHERPA Poslovodja novega bencinskega servisa La- novž je Jakob Štadler, ki je doslej že opravljal delo na obeh sodobnih Petrolovih servisih na Hudinji in v Laškem. V Petrolovi trgovini je kupcem na voljo kar 1500 različnih izdelkov. fj^^^atska avtopralnica je opremljena z najsodobnejšo tehno- Bencinski servis Lanovž je odprt vse dni v tednu od 6. do 22. ure. it. 39. - 28. september 1995 GLASBA Objela bi svet Jožica Svete je bila dolga le- ta članica pevskega terceta našega najpopularnejšega an- sambla Avsenik, ko je prepe- vala skupaj z Emo Prodnik, ki jo je zamenjala Jožica Kališ- nik in Alfijem Nipičem. Po prenehanju nastopanja an- sambla Avsenik se je za štiri leta »preselila« k ansamblu Igor in Zlati zvoki, kjer je pela do začetka letošnjega leta, zdaj pa nastopa samostojno in bolj poje zabavno, kot domačo zabavno glasbo. Simpatična Jožica se rada spominja tistega dne, ko je iz- vedela, .da bo pela z ansam- blom Avsenik. »Ko sem izvedela, da sem iz- brana, bi objela cel svet,« se je spominjala ob obisku na Aškerčevini nad Rimskimi To- plicami ter dodala: »Vilko Av- senik me je vprašal, s katerim pevcem bi rada pela, pa sem rekla, da z Alfijem Nipičem, čeprav ga takrat osebno še ni- sem poznala. Bravo, je rekel Vilko, kajti prav njega smo že tudi izbrali. In tako se je zače- la krasna kariera, ki je trajala kar dvajset let.« Jožica je dobila notno gradi- vo, ki ga je brez težav naštudi- rala in že februarja leta 1975 je z ansamblom Avsenik odpo- tovala na prvo turnejo po Švici. »Spominjam se, da je bilo treba za začetek naštudirati osemnajst Avsenikovih skladb.« Kje so Jožico odkrili? »Pela sem v baru Slon, ko je malo pred koncem stopil do mene Jože Kebl in mi rekel, da se bova naslednji dan odpelja- la do Vilka Avsenika. In sva se res. In Vilko me je naučil, kako se poje. Tercet je nastal leta 1974, ko je ansambel zapustil Franc Koren in sva se ob Emi Prodnik pojavila Alfi in jaz.« • Potem so se vrstila poto- vanja ... »Vedno smo potovali vsak zase, vedeli pa smo, kje in kdaj se dobimo. Kljub temu je med nami vladal red, kajti Avsenik je-bil zelo natančen.« Prvi glasbeni začetki segajo v otroška leta... »Spominjam se, da sem bila stara pet let, ko sem si zažele- la, da bi mi mama kupila har- moniko. Želje mi ni uresničila. Peti sem začela v otroškem zboru in sem nastopila v ta- krat popularni oddaji Pokaži kaj znaš.« Pevski začetki segajo na ne- koč popularni festival Sloven- ske popevke... »Bilo je še na Gospodarskem razstavišču, ko sva z Barbaro Jarc peli še danes precejkrat zaigrano popevko Zemlja pleše.« Ali je bila težka kombinaci- ja petja zabavne in domače glasbe? »Vedno sem si želela peti oboje, in to mi je v začetku tudi uspelo. Ko sem prišla k Avseniku za to ni bilo prilož- nosti oziroma ni želel, da bi delala oboje. Tako se zdaj vra- čam k nekdanji ljubezni.« Kako ste pripravljali nove skladbe? »Najprej smo dobili materi- al domov, vsakemu je posnel novo melodijo. Doma smo se naučili in prišli na vajo pri- pravljeni. Osnovo je vedno pripravil Vilko, Slavkov brat, vadili pa smo pri Avsenikih.« Kdaj Avsenik ni bil več Av- senik? »Z odhodom Levčka (odlični kitarist Lev Ponikvar - op.p.) in Sossa je šlo navzdol in na koncertih so se začeli pojavlja- ti tudi prazni sedeži. Res sem bila žalostna, ko je ansambel Avsenik razpadel.« Kje je bilo najhuje? »V Kolnu smo bili že skrega- ni. To je bil zadnji nastop in pol jih je bilo za Avsenika, pol proti. Bili smo kot otroci. Niti zbogom si nismo rekli.« Zakaj ste se razšli? »Bilo je več vzrokov, od me- njave članov, prenasičenosti, tudi denarja. Levček in Soss sta nekaj odkrila...« Kako ste izvedeli, da niste več skupaj? »Za mene je bil Avsenik kot Bog, zato sem toliko bolj trpe- la, ko smo šli narazen. Da smo končali, sem izvedela iz časo- pisa, kar me je strašno pre- treslo.« Kakšni so sedaj stiki s člani imenitne skupine? »Jih ni. Tudi za novo leto si ne pišemo. Slavku Avsenik sem pisala, če lahko dam na kaseto pesem Resje že cveti, pa mi je pisno odgovoril, da lahko.« Po Avseniku ste bili nekaj časa pri Igorju Podpečanu ozi- roma njegovi skupini Igor in Zlati zvoki... »Bilo je lepo, vendar so bile tudi težave, ki so se kopičile in ni bilo več za zdržati. 1. janu- arja letos smo v Kidričevem zadnjič nastopili skupaj. In bolje je tako. Ker živim za glasbo, nadaljujem sama oz. s sodelavci. Imela bom svoj trio in potovala po Sloveniji. In srečna sem s tem, kar delam zdaj.« m kakšna je sicer Jožica Svete, ki je danes manj v soju reflektorjev in v časopisnih stolpcih, kot je bila v času so- delovanja z Avseniki? »Sem sanjač, čustven člo- vek. In zavedam se, da moram hiteti delati, kajti življenja bo prej konec kot poti.« TONE VRABL Jožica Svete je začela redno prepevati koncem aprila leta 1964 pri ZKP RTV (Sonce sije na Portorož), od leta 1974 do 1991 pa je bila najprej z Emo Prodnik in Alfijem Nipičem članica Avsenikovega pevske- ga terceta, Emo pa je kasneje zamenjala Jožica Kališnik. Pri Igorju Podpečanu je pela od leta 1991 do 1. januarja 1995, ko se je vrnila v zabavno glas- bo in na samostojno glasbeno pot. Pop Design brez pevca Tone Košmrl odslovil Villja Resnika v minulih dneh je nekatere bolj druge manj presenetila novica, da Vili j a Resnika ne bo več v trenutno enem popular- nejših pop bendov pri nas, v skupini Pop design. Kaj na to pravi Tone Ko- šmrl, vodja skupine: »Vili Resnik ni zapustil sku- pine Pop design, ampak, če sem malo grob, sem ga jaz od- slovil. V zadnjem času se je obnašal neprofesionalno in zvezdniško. Brez kakršnega koli pojasnila, ga ni bilo na nekatere, lahko rečem za njega nepomembne nastope. Ni ga več zanimalo skupinsko delo, ampak samo njegov solo pro- jekt. Ni ga zanimalo ustvarja- nje novih video spotov, novih snemanj, novih kaset in plošč, ampak ga je zanimal samo de- nar. Da me ne bo kdo narobe razumel, v isti sapi dodajam, da je on izreden pevec, prepri- čan sem, da je najboljši v Slo- veniji, je izreden frontman in interpret, ampak enostavno zaradi prej omenjenih napak, ki jih je delal, zaradi neprofe- sionalnosti, je pač moral iti iz skupine. Vsi fantje iz skupine mu želimo, da bi uspešno na- daljeval kariero in smo prepri- čani, da bo lahko končno en- krat delal tisto, kar si je celo življenje želel.« Koliko časa je tlel ta ogenj v skupini? »Začelo se je pred dobrimi dvemi leti, ko enostavno Vilija ni bilo na nastope, naslednjič pa je prišel brez opravičila, kakor da se ni nič zgodilo. To je bil zame dovolj velik dokaz, da se tako dolgo ne bo dalo več delati. Bila so še druga razha- janja, recimo v glasbi. Vili na primer ni hotel zapeti pesmi Potepuh, ker da je to zanič pe- sem, da se nam bodo ljudje smejali, da on ni potepuh, je pa Vili Resnik, zvezda. Še en- krat poudarjam, da menim, da je Vili odličen pevec. Kar pa zadeva profesionalnost, pa je malo opešal.« Kaj to sedaj pomeni za sku- pino Pop design? »V nekaterih medijih sem prebral, da bomo zamenjali ime in da je skupina Pop de- sign razpadla. To je daleč od resnice. Mi štirje še vedno de- lamo in 6. oktobra bo avdicij) za našega novega pevca. Po^i. vamo vse tiste, ki znajo pg^: da se še prijavijo. Material novo kaseto in ploščo z Matjažem Vlašičem že ptj, pravila, tako da za skupil, Pop design ni nikakršne bo. jazni. Res pa je, da je še pre^, godaj govoriti, ali bo to uada. Ijevanje kariere še naprej po imenom skupina Pop desig ali pa bomo izbrali drugo im čeprav bo to še vedno glasi v stilu Pop designa.« Zakaj sploh razmišljate, i ne bi več nastopali pod tei imenom, saj ne gre za prvo z) menjavo pevca v skupini? »Kakorkoli in karkoli se ; dogajalo, Vilijev pečat v sku- pini Pop design je bil tak markanten in tako velik, da t zanemarljiv. Pustil je določa pečat. Mislim, da bi ga zel težko kdo zamenjal, tako kO je recimo Vili takrat zamenja Mirana Rudana. Sicer pa je je dro skupine tako trdno in pc vezuje nas takšna prijateljsk baza in želja po delu, novi pesmih in poskusih biti čil boljši, da se ne bojim prihod nosti. Plošča, ki pa sva j z Matjažem pripravila je, bre hvale, enkratna.« Kdaj lahko pričakujemo nd vo kaseto in CD? »V roku enega meseca bod prvi posnetki že pripravljeni Tako bo verjetno v začetku no vembra prva pesem z noV plošče že v radijskem etru.« Kaj bo z nastopi za kater* ste dogovorjeni dokler ne naj- dete novega pevca? Vsi smo dobri pevci, tako nam ni problem speljati nastO' pov. Že prej smo nekaj nasto; pov na osnovnih šolah in tud' drugih nastopov odigrali bre^ Vilija. Organizatorje opozori' mo, kaj se je zgodilo. Res je, ne bo več Vilijevega glasbi vendar, če sem malo zloben, to ne bo veliko poznalo. vseh nastopih smo mu namre*^ izredno pomagali, da je lahk'' kaj spravil iz sebe, ker je trd'' da je utrujen in ne vem kaj vse.« SIMONA BRGLE^ Zlati Orfel in liruga kaseta Med skupinami, ki so letos dosegle največji uspeh, je prav gotovo Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice. Na uvodnem delu Ptujskega festivala pri Sv. Andreju v Zmincu nad Škofjo Loko so osvojili najvišje možno odličje - Zlatega Orfeja in se tako uvrstili v finalni del, kjer so prav tako doživeto in lepo zapeli. Sodelovali so tudi na festivalu v Vurberku kjer so stalni gostje. Skupina hiti s pripravo izdaje druge kasete, od katere si obeta še večji odmev pri poslušalcih, kot ga je doživela s prvo. V Bistriškem odmevu prepevajo Ivan in Alojz Smogavc, Vili Pišotek in Matjaž Kovač s triom pa jih spremljajo Štefan Verč- nik (harmonika), Igor Jezovšek (kitara) in Matjaž Fliser (bas kitara). Za pet let dela so z uspehi zadovoljni, še več pa si ob nabranih izkušnjah obetajo v naslednjih letih. TV; Črni funk v Rdeči dvorani Koncert ameriškega funk-punk-iazz benda Detunkt v Velenju Vse od leta 1992, ko so Šank ročk ob svoji desetletnici na- polnili velenjsko Rdečo dvora- no, se v tem omrtvičenem ru- darskem mestu ni zgodil niti en sam omembe vreden kon- cert. Zato je informacija o na- stopu ene izmed najboljših ne- wyorških funk skupin De- funkt v velenjski Rdeči dvora- ni, naletela najprej na nejever- ni posmeh, ki pa se je kasneje, ko se je izkazalo, da kocert de- finitivno bo, sprevrgel v nav- dušeno novačenje ljubiteljev te skupine ali pa v ugibanje o velikosti finančnega manjka, ki si ga utegneta pridelati or- ganizatorja, velenjski klub Max in firma Gama Internati- onal. Defunk so sicer kultni funk band, vendar pa so za večino Slovencev, bolj vajenih po- dalpskih poskočnic, popolna neznanka - Rdeča dvorana lah- ko sprejme tudi do tri tisoč ljudi, zato bi bila njena polo- vična zasedenost že velikanski uspeh, ostalim organizatorjem podobnih žurov pa vzpodbuda in dokaz, da stanje na širšem celjskem območju vendarle ni več tako brezupno, kot kaže praksa preteklih let. Defunk so na sceni že vse od leta 1979. Takrat je že precej izkušen newyorški trombo- nist, pevec in komponist Jo- seph Bowie okoli sebe zbral nekaj znanih glasbenikov, ki so z mešanico funky ritmov. poskočnih bas linij, metalskih kitar, domišljenih vložkov pi- halne sekcije in angažiranih besedil, utemeljili v začetku osemdesetih popularen free- funk-punk-jazz. Defunk so si s prvimi tremi ploščami, »De- funkt«, »Razor Edge« in »Thermonuclear Sweat«, pri- dobili precej širok krog zve- stih poslušalcev, ki njihovo delovanje že poldrugo deset- letje spremljajo z nezmanjšano naklonjenostjo. Sredi osemdesetih so se De- funkt razšli, leta 1988 pa je Joseph Bovv^ie v svojo skupino povabil nove ljudi in nastal je eden izmed njihovih najboljših albumov »Defunkt in Ameri- ca«. Temu so sledile neskončne turneje po evropskih in ameri- ških klubih in lani prekinitev sodelovanja z založbo Enemy. Defunkt so konec leta 1994 pristopili k založbi Dureco/ Bluefunk Records, ta pa je le- tos obelodanila njihov LP »One World«. Bowie sam je s to ploščo izredno zadovoljen, saj je imel pri oblikovanju te, seveda skupaj z ostalimi člani benda, prvič priložnost nadzo- rovati celoten proces nastaja- nja glasbe brez časovnih ome- jitev. V soboto, 30. septembra, v Velenje torej prihaja zasedba izkušenih in inventivnih glas- benikov, ki znajo svojo (sicer precej zahtevno) glasbo ponu- diti na izredno zabaven način. STANE ŠPEGEL Šff. 39. - 28. sepffember 1995 %1 GLASBA NOVj-^NIK Neohippy LENNY KRA- lHZ je se je s prvim singlom ,jjock&Roll Is Dead«, že prvi ((Jen po izidu, zavihtel med irvih deset na lestvicah v ZDA [Angliji. Omenjena skladba (Z njegovega novega albimia Circus«, prvega po treh letih. «imy se je v preteklosti več- lat izkazal kot avtor števil- ih uspešnic, ki jih je napisal a druge izvajalce (Madorma, [anessa Paradis...), letos pa ! je podpisal pod velikim hi- jm »I Know« nove ameriške oul zvezde Diorme Farris, ex- ttke skupine Arrested Deve- ipment. JERRY GARCIA, pred krat- m preminuli kitarist in vo- la legendarne califomijske asedbe Grateful Dead, ni irl zaradi prevelike doze be- lina, kot so najprej izjavili Vstrifovemu uradu v okrožju Irin, novico pa so nato v svet »nesli številni ugledni časni- ia Obdukcija je pokazala, da lf53-letni Garcia umrl zaradi Jinega napada, ki so ga pov- sočile poapnene žile. Tik pred izidom drugega singla »History«, ki prihaja z LP »A Northern Souls«, je britanska alter pop skupina THE VERVE prenehala delo- vati. Bend je, iz dosedaj še neznanih vzrokov, zapustil pe- vec Richard Ashcroft in tako zapečatil usodo te skupine, ki so ji napovedovali velik uspeh na obeh straneh velike luže. Z nastopom v popularni ra- dijski oddaji Radia Študent »Izštekani« je prejšnji četrtek ZORAN PREDIN s spremlje- valci Ambasadorji užitka za- čel z »veliko« promocijsko tur- nejo po Sloveniji. Na njej bo seveda predstavljal pesmi s svojega zadnjega solo pro- jekta »Napad ljubezni«, prvič pa bo mogoče v živo slišati tu- di skladbe z njegovega prven- ca »Gate na glavo«. Kjub rela- tivno uspešni solo karieri pa Predin ne zanemarja matične skupine LAČNI FRANZ, saj bo ta po krajšem premoru spet začela koncertirati. Sezono odpirajo že ta petek, 29. sep- tembra, v Brežicah, kjer bodo nastopili v dvorani Foruma ustvarjalcev Kulture. V soboto, 30. septembra, bo v najbolje obiskanem celjskem klubu Pop Teatru nastopil AL JAZ Trio. Kitarist Aleš Susen- ko, kontrabasist Manč Kova- čič in bobnar Mario Modrinjak se bodo preizkusili v preigra- vanju jazz standardov - upaj- mo, da bolj uspešno kot to po- čenjajo The Young Ones z ročk standardi. Najbolj iskani slovenski kantavtor ADI SMOLAR v ljubljanskem studiu Činč končuje s pripravo materiala za svojo četrto kaseto in drugi CD, oba pa naj bi izšla sredi jeseni pri založbi Helidon. Smolarju pri snemanju spet pomagajo Leteči potepuhi, v večini skladb (na kaseti »Gremo naprej« jih bo dva- najst, na kompaktni razUčici pa trinajst) pa bo tokrat slišati tudi bobne in klaviature, ki jih je odigral Borut Činč. Sredi tega meseca je izšla edina resna slovenska glasbe- na revija, ki se ukvarja s so- dobno ročk glasbo. Gre seveda za goriški ROČK VBBE, ki je tokrat spet poln raznovrstnih člankov, intervjujev in recen- zij koncertov in plošč, vezanih na domačo in svetovno ročk produkcijo. Avtorji revije še posebej opozarjajo na eksklu- zivne intervjuje s skupinami Testament, Trouble, The New Bomb Turks, Demolition Gro- up in Let 3. Sto strani zanimi- vega in poučnega branja lahko dobite v vseh kioskih Dela in boljših glasbenih prodajalnah za pičlih 400 SIT. Po sedmih letih studijskega molka se bo v kratkem z novim albumom, na katerem bo sode- loval tudi pevec skupine R.E.M. Mike Stipe, na sceno vrnila ameriška pevka PATTI SMITH. Smithova je bila sredi osemdesetih ljubljenka ročk kritikov, saj je bila ena izmed redkih predstavnic nežnejšega spola, ki ji je uspelo v svetu show-businessa, kljub izrazito neatraktivnemu videzu. Pri nas Patti Smith poznamo po odličnih ploščah »Wave« in »Dream Of Life«, s slednje pa je prišla tudi njena največja uspešnica »People Have The Power«. STANE ŠPEGEL Avstralski heavy metalci AC-DC so v ponedeljek objavili svoj 14. album. LP »Ballbreaker« je njihova prva plošča po letu 1990, ko so posneli album »The Razor Edge«. Na Ballbreakerju je spet zaigral bobnar Phil Rudd, ki je skupino zapustil daljnega leta 1983. Dan kasneje, v torek, pa je izšel tudi dolgo pričakovani album »umetnika, ki smo ga včasih poznali pod imenom »PRINCE«. LP »The Gold Experience« bi moral biti objavljen že pomladi, zaradi spora z založbo Wamer Bros pa je Princu svojo »zlato izkušnjo« uspelo spraviti na trg šele zdaj. Skladba »I Hate You« je prvi single z omenjene plošče, trenutno pa je uvrščena v zlati sredini britanske lestvice najbolje prodajanih malih plošč. Minuta z Miricom Polutnilfom Ob Francija Zemetu, ki je jubilejni koncert ob 30 letnici že pripravil 10. marca letos, ga bo zdaj pripra\il tudi Mirko Polutnik, sicer vodja Celjske- ga instrumentalnega kvinteta. Obe skupini sta na letoš- njem 2. mednarodnem glasbe- nem sejmu v Celju dobili naj- višji priznanji — Zlato trobenti- qp za 30 let uspešnega dela. Mirko Polutnik se je praznič- nega projekta lotil zelo teme- ljito. »Pripravih bomo pet jubi- lejnih koncertov v lurajih, od koder so naši člani. Začeli bo- mo 10. novembra v Vojniku, nadaljevali 17. v Šentjurju, 26. v Vitanju, 1. decembra bomo verjetno v Laškem in 8. de- cembra v Celju. Jubilejni kon- certi bodo torej vsak petek ob pol osmih zvečer.« Prav gotovo bo ob vaši sku- pini sodelovalo tudi precej go- stov? »Rdečo nit bo kot jubilant ■predstavljal naš ansambel, v različnih krajih pa bodo na- stopili strašna Jožeta, Vinko Šimek, Dudek, Franci Zeme, ansambel Slatinek, harmoni- karji, pevci, godba s Svetine, Franc Kompare, plesni orke- ster Žabe in še mnogi drugi s katerimi se še dogovarjamo.« Vrhunec bo v Celju? »Tako je in želimo, da bi bil ta koncert s humanitarno po- anto, to pa pomeni, da bomo denar od vstopnine namenili za ultra zvok, ki ga potrebuje- jo v Celjski bolnišnici.« Boste svoje poslušalce ob ju- bileju tudi razveselili z novimi posnetki? »Prav gotovo, saj bomo pri Igorju Podpečanu, ki je pred odhodom k Avseniku tudi igral v našem ansamblu, izdaU kaseto in CD.« TONE VRABL Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 4. oktobra ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, i^ešernova 19, Celje. Šff. 39. - 28. september 1995 ZA AVTOMO BI LISTE 3^ Nova vectra novembra na našem trgu Nemški Opel, sestavni del ameriškega General Motorsa, je po sedmih letih postavil na trg povsem novo vectro oziro- ma vectro n. To je avtomobil, ki ga bo tovarna ohranila v prijetnem spominu: vse do upokojitve so izdelali 2,5 milijona vozil, v le- tih od 1990 do 1992 je bil naj- bolje prodajano vozilo v sred- njem razredu na evropskih tr- gih, in še lani, ko je bilo že jasno, da pripravljajo povsem novo izvedenko, je vectra ko- maj kaj zaostajala za svojimi najboljšimi prodajnimi rezul- tati. Nova vectra je rezultat štiriletnega dela 7700 inženir- jev in vložka 2.5 milijarde mark, kolikor je stalo vse tisto, kar je nujno za izdelavo nove- ga vozila. Opel za sedaj ponuja dve karoserijski izvedenki, in sicer štirivratno limuzino in pet- vratno kombilimuzino, med- tem ko so na nedavnem frank- furtskem avtomobilskem salo- nu postavili na ogled tudi ka- ravansko različico, ki pa bo v resnici na trg pripeljala čez leto dni. Nova vectra - limuzi- na ali kombilimuzina - je nekaj daljša, višja in malenkost širša od predhodnika, hkrati pa se dokazuje z odličnim količni- kom zračnega upora (0.29). Zunanjost je dovolj umirjena, da utegne ostati po volji sred- njerazredni avtomobilski pu- bliki, notranjost pa povzema nekaj tistega, kar je videti v večji omegi. Pri Oplu so se še posebej lo- tili podvozja in tako pripomo- gli k temu, da so vozne lastno- sti novega avtomobila še ugodnejše kot prej. Povsem so predelali zadnjo in prednjo premo, dodali obnovljen proti- blokimi zavorni sistem ABS, povečali zavore in je zato za- vorna razdalja za 17 odstotkov krajša, zmanjšali težo za sko- raj deset odstotkov, povečali trdnost karoserije za 43 ipd. S povečanjem koloteka tako spredaj kot tudi zadaj so še povečali stabilnost vozila in zato je dovolj resnice v tovar- niški trditvi, da novi opel vec- tra prinaša napredek na vseh področjih. Ob tem je treba omeniti vsaj dve tehnični po- sebnosti, v prid varnosti: sto- palke zavore in sklopke sta narejeni tako, da se ob more- bitnem trčenju potopita v dno vozila in zmanjšata možnost poškodb, zračni varnostni bla- zini pa se po novem polnita na tako imenovani hibridni način. Motorjev je šest, od tega so štirje iz ekološke družine ECOTEC; opreme so oziroma bodo tri, menjalnik je ročni, za doplačilo ponujajo tudi avto- matiko s posebnim samodej- nim pretikanjem v prosti tek tedaj, ko vozilo stoji. Najos- novnejšo izvedenko poganja 1.6-litrski motor s po dvema ventiloma na valj in močjo 55 KW/75 KM. Sledi prav tako 1.6-litrski motor, vendar s po štirimi ventili na valj in zato z močjo 74 KW/100 KM, nato pride na vrsto 1.8-litrski mo- tor (85 KW/112 KM) in za ko- nec še 2-litrski agregat z moč- jo 100 KW/136 KM ter za po- vrh bencinski šestvaljnik, ki ponuja 170 KM. Ljubiteljem dizelskega pogona za sedaj na- menjajo 1.7-litrski dizel, ki razvija 60 KW/82 KM. Pri Oplu imajo ob tem zelo jasne načrte: že letos naj bi prodali kakšnih 80 tisoč novih vectr, prihodnje leto pa kar 400 tisoč. Pri nas bo prodaja pri treh pooblaščenih proda- jalcih stekla 10. novembra, vendar po sedanjih napovedih najcenejša vectra ne bo na vo- ljo za manj kot 30 tisoč mark. Vectra IIponuja ustaljeno podobo in se bo torej skušala prikupiti umirjeni avtomobilski publiki. Mercedes spriner le kombi leta 1995 Mercedes Benz je letos spomladi pripeljal na trge novo dostavno vozilo sprin- tcr in požel velik prodajni uspeh. Pred nedavnim pa so temu vozilu podelili tudi na- grado »Dostavo vozilo leta 1995«, najpomembnejši ra- zlog za tako odločitev pa je bilo, kot je bilo rečeno, ustrezno razmerje med ceno, ponudbo izvedenk in ekono- mičnostjo vozila. Hkrati je stuttgartska to- varna predstavila novo izve- denko tega vozila s prepro- sto oznako" 4.6 t. S tem je zapolnila praznino med več- jim tovornim vozilom T2 in sedanjim sprinterjem z naj- večjo skupno dovoljeno težo 2.59 tone. Novi sprinter ozi- roma nova izvedenka ima največjo skupno težo 4.6 to- ne, nosilnost vozila pa je od 2230 do 2655 kilogramov. Navzven bo ta različica spinterja bolj prepoznavna po dveh parih zadnjih po- gonskih koles, na voljo pa bo z dvema dizelskima motorje- ma z močjo 79 in 122 KM ter bencinskim agregatom, ki bo ponujal bolj zmogljivih 143 KM, hkrati pa bodo kupci lahko izbirali med dvema ra- zličnima medosnima razda- ljama (3550 in 4025 milime- trov). Različne bodo tudi nadgradnje, kar pomeni, da bo spinter 4.6 t naprodaj ko furgon, kombi, pa izvedenltj s kesonom ali pa zeoli k, šasija za nadaljnjo nad gradnjo. Šff. 39. - 28. sepffember 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK nA sobote dalje lahko na- jenki meseca avgusta, Dar- l^^^oprivc iz Planine pri Sev- in Marija Jug iz Celja, firtieta nagradi v uredništvu ff&BC V sobotni radijski Jl3ji od (10.30. - 11.30) pa \o znova podelili oziroma 'ed piispelo pošto izžrebali Kičajne tri nagrade in še ' jjŠno za nameček. Saj veste, .je takrat, ko prelistamo naj- iejšo Slovensko modno lite- jturo, zastavimo poslušalcem jrašanje... Še enkrat naj prijazno pova- bim predvsem tiste, ki vas mo- da veseli in žalosti hkrati, ker zaradi prevelike telesne teže ne najdete primernih oblačil, da pokličete v oddajo, poveste svoje izkušnje, vprašate za kakšen nasvet. Prav tej problematiki bomo namreč namenili največ po- zornosti z gostjo v studiu, naj- bolj atraktivno članico pri- ljubljene skupine Agropop, Barbaro Šerbec-Šerbi. echno-vinili in tigri No, pa je moda zopet zaku- ila hudomušno zmešnjavo in Ijvila v zadrego tudi naj- iijše modne pisce. Po spo- iladanskih ogledih in preuče- anju svetovnih modnih ten- mc za letošnjo jesen in zimo > namreč končno z olajša- ijem odkrili modno muho: •prijete, po krojaško natančno Kite kostime in obleke, kvali- (tne naravne materiale... Moda naj bi brez usmiljenja »kopala lažen blišč in kič !iroma cenen videz v celoti. ^§lej ga zlomka - zadnje mod- revije z jesensko-zimsko [srderobo in izložbena okna ^jbolj eminentnih butikov največjih modnih središčih fzdaj divje bleščijo v vinilih, 'tenih in akrilih, ki so »zabe- to« še z napadalnimi umet- •mi krzni tigrov, afriških kač, lokodilov, Prav zanimivo, čeprav bi bi- 'bo]j pošteno in iskreno na- pisati le brrr... Vendar, • če smo malce bolj prizanesljivi, je le treba priznati, da ves ta ko- vinsko sijoč, živopisan in pu- hast videz izžareva naivno ve- selje do življenja, ki samega sebe ne jemlje preveč resno. Takšen stil pa je seveda več kot primeren za rosno mlad ženski svet atraktivne zuna- njosti. Mini je v tem primeru še vedno zaželen, letošnja krilca so večkrat zvonasto krojena, kratki plaščki trapezastega kroja, sem ter tja zadrgnjeni s pasom in - živahnih, vročih barv. Če si bo torej mlada da- mica za v disco oblekla tech- no-svetlečo opravo, »zrasla« za deset centimetrov s pomoč- jo salonarjev z visoko peto in za konec navlekla še satenaste rokavice, potiskane s tigrastim motivom, utegne biti s svojo novo podobo v ogledalu prav zadovoljna____ J^kelno nagradno vprašanje meseca septembra: ^ VAM JE V PRIHAJAJOČI JESENSKI MODI NAJBOLJ 'oprijeti, po meri sešiti tvidasti kostimi; Dova dolžina krila - tik nad ali pod kolenom; '^kasti in svetleči se materiali tudi za dan; liRJM/^IlHI RASTLIHE Haronga Boris Jagodic] Haronga (Harungana mada- gascariensis Choisy) spada v dužino krčnic in je v sorodu z našo šentjanževko. Mladi li- stiči so po obeh straneh pokriti z rdečkastimi laski, odrasli pa so eliptični, do 20 cm dolgi, tanki, usnjati in s številnimi temnimi lisami, ki izločajo rdečkasto olje. Nepomembni, zelo drobni belorumeni cveto- vi so združeni v kobulasta so- cvetja. Iz njih se razvijejo bez- govim plodom podobni plo- dovi. Rastlina raste v tropski Afriki in na Madagaskarju po gozdovih, zaradi zdravilnosti pa jo tudi gojijo. Domačini lu- pijo debelo skorjo z debla ali iz večjih vej, nabirajo pa tudi mlade, puhaste liste in jih po- sušijo v senci na prepihu. Lubje vsebuje oranžno bar- vilo harunganin, betulinsko kislino, krozofansko kislino in še nekatera druga barvila. V listih pa so našli hipericin, flavonske glikozide in fitoste- role. Domačini radi žvečijo sveže koščke lubja tedaj, ko imajo mastno pojedino. Sok, ki se sprošča z žvečenjem, spodbuja izločanje prebavnih sokov, zlasti želodčne kisline, žolča in sokov trebušne slinavke. Iz skorje in posušenih listov ku- hajo čaje, ki jih domačini pije- jo pri različnih težavah s pre- bavo, pri krvavih driskah, pri slabokrvnosti, vnetjih sečil in rodu. Z njim zdravijo malari- jo, pa tudi božjastne napade in druge živčne bolezni. Zato so harongo proučevali tudi v Evropi. Izvleček iz li- stov in skorje ima različno de- lovanje na bolezni prebavil, zlasti ugodno deluje pri kro- ničnem in akutnem vnetju tre- bušne slinavke, pri težavah z žolčnimi kamni, vnetjih jeter ter po operativni odstranitvi žolčnih kanmov. Izvleček iz listov tudi zavira rast patogenih bakterij, ki povzročajo driske in druge prebavne motnje, uničuje gli- vice in viruse. Iz posušenega lubja, ki ga lahko kupimo v lekarnah po Evropi, si pripravljamo čaj ta- ko, da vzamemo eno kavno žličko droge in jo prelijemo s 3 del vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo po po- žirkih pri težavah s prebavo, pri vneti trebušni slinavki, žolčnih kolikah, pri napenja- nju in pri težavah s holestero- lom. Posušeno lubje lahko na- močimo v 70% alkohol in pu- stimo stati 14 dni na toplem. Nato precedimo in dobimo tinkturo. Vsak dan popijemo 10-15 kapljic na kozarec vode po jedi, zlasti če je ta mastna in obilna. Šifra: Neron Imam nekaj vprašanj, in si- cer v zvezi z ljubeznijo. V mo- jem življenju je bilo in je še veliko simpatij, vendar pa na tem tudi ostaja. Želim si resno zvezo in me zanima, kdaj bo prišel tisti pravi. Prosim, če lahko pogledate, kaj bo z mojo najboljšo prijateljico — ali mi bo odpustila moje napake. Vnaprej hvala za vaš odgovor. Astrologinja: dilem bo kma- lu konec, kajti planeti se gib- ljejo tako, da bo zate več kot dobro. In sicer že od polovice septembra naprej še dobri dve leti. Kar tiče tvojega partner- stva, pa je tako: tvoj na talni Mars se nahaja v znamenju Dvojčkov v retrogradnem sta- nju, kar pomeni: tvoj »idealni« partner mora biti zabaven, hi- ter in duhovit sogovornik. Ravno zaradi teh zračnih last- nosti pa se tvoje vezi redko prizeniljijo oziroma postanejo bolj čustveno-fizične kot zgolj besedne. Seveda pa tako sta- nje ne bo trajalo večno. Že le- tos decembra se bo povsem iz- kristaliziralo, kdo je zate pravi in najboljši. Glede tega ne bo več nobene dileme. Sicer pa te privlačijo ljudje, ki so pravza- prav tvoja nasprotja, kasneje pa morda ugotoviš, da z njimi ne moreš v globji odnos zaradi takšnih ali drugačnih vzro- kov ... in tako je bilo pač do- slej. Pravi, resni partner bo imel v svojem horoskopu nekaj lastnosti Leva ali Device. Si- cer pa te bo moral čustveno varovati in duhovno vzpodbu- jati, kajti ti zahtevaš intenzi- ven odnos. V prijateljstvih pa moraš paziti, da imaš čim več širine, nikar ne misli, da je tvoj »prav« pravi tudi za druge. Vsako bitje živi v svojem du- hovnem svetu in ko vzpostav- ljamo komunikacijo z drugimi, se moramo zavedati, da komu- niciramo z drugačnim svetom. S spoštovanjem drugačnosti lahko harmonično živiš z veli- ko ljudmi... Sicer pa v nasled- njih letih postori čim več, kajti čaka te uspeh. Previdnejša pa bodi nasploh v poletnih mese- cih - tvoji ugodni meseci so vsako leto od oktobra do fe- bruarja, znotraj vsakega me- seca pa obdobje po polni luni, takrat ko mesec pada - zato bodi v padajoči fazi bolj ak- tivna. Artičokilli rezanci Potrebujemo: 500 g bele ostre moke, 3 vložene artičoke, 3 jajca, 1 žličko olivnega olja. Za omako pa 4 čajne žličke surovega masla, 250 g oluplje- nih paradižnikov, 8 svežih li- stičev bazilike, 250 g mehkega sira mozzarella, 3 jedilne žlice smetane cream fresh, sveže nariban parmezan, sol in poper. Artičoke odcedimo in jih s palčnim sekalnikom zmelje- mo v pire ter med mešanjem počasi dodajamo jajca. V to zmes zamesimo moko v voljno testo. Pokrijemo ga s prtičem in pustimo pol ure, da počiva. Nato testo razrežemo na manj- še koščke, ki jih razvaljamo v tanke krpe. Ko se nekoliko posušijo, jih razrežemo na ši- roke rezance ali pa jih porabi- mo za pripravo žlikrofov. Paradižnike, baziliko in mehki sir drobno sesekljamo. V ponvi razpustimo surovo maslo in na njem četrt ure du- šimo paradižnike. Nato med stalnim mešanjem dodamo mehki sir, baziliko in smetano in še kuhamo nekaj minut. Po- sodo odstavimo z ognja in me- šamo toliko časa, dokler se sir ne razpusti. Posolimo in popo- pramo po okusu. Med tem skuhamo v obilici slane vode artičokine rezance, jih odcedimo in stresemo v po- greto skledo. Potresemo jih s sveže naribanim parmeza- nom in prelijemo z omako ter vroče postrežemo. Zraven po- nudimo mešano sezonsko sola- to in kozarec piva. Nadevani paradižniifi Potrebujemo: 5 paradižni- kov, 30 g surovega masla, malo juhe, 1 jedilno žlico olja, 1 če- bulo, 4 stroke česna, 2 jajčev- ca, sol in poper, 3 jajca 1 del smetane in žlico zelenega pe- teršilja. V kožici segrejemo olje in na njem prepražimo sesekljano čebulo in česen, dodamo olup- Ijena in na lističe narezana jaj- čevca, solimo in popramo ter dušimo do mehkega. Jajca " razžvrkljamo ter primešamo k jajčevcem in pražimo toliko časa, da zakrknejo in prilijemo smetano. Oprane paradižnike zgoraj obrežemo, jim izdolbe- mo seme in jih nadevamo z jaj- čevci. Nato jih zložimo v koži- co, dodamo surovo maslo in nekaj žlic juhe in pokrito duši- mo 10 minut. Ko postrežemo, jed potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. ZDRAVNIŠKI NASVET Telo potrebuje vitamine Mnogo bolnikov mora za- radi različnih bolezni redno jemati zdravila. Na prilože- nih listkih ob zdravilih je napisano, kakšni sopojavi so možni pri dolgotrajnem je- manju, toda ni napisano, ka- tera zdravila ob uporabi zni- žajo nivo vitaminov in mine- ralij. Fri dolgotrajnem jema- nju ima to lahko posledice, ker se oslabi celotni obramb- ni sistem organizma. Pri dlje časa trajajočem je- manju antibiotikov je moten kompleten nivo vitaminov. Zdravila utegnejo odvzeti telesu vitamine K in C, tako da lahko pride do krvavitev in ogrožanja ledvic. Mnogo žena tudi ne ve, da so tablete proti zanositvi »tatovi« vita- minov. Tiste, ki jemljejo ta sredstva dolgo, morajo upo- števati, da pride do pomanj- kanja folne kisline in B 6 vi- tamina, pa tudi vitamin E se zniža. Nič kaj niso priporočljiva sredstva za odvajanje ali proti zaprtju, saj pri dolgo trajajoči uporabi znižajo ni- vo kalija, magnezija, pa tudi vitamina D se ne more ugod- no izkoristiti. Penicilinska skupina anti- biotikov, ki se uporablja za zdravljenje virusnih infekcij, zniža nivo B6 in B12 vitami- na, le pri Klimicinu-Klinda- micinu ni dobro jemati B kompleksa. Za znižanje nivoja vitami- nov in mineralij niso vedno kriva zdravila - že dalje časa vemo, da imajo kadilci zvi- šano porabo vitamina C. Ni- kotin odvede telesu vitamin C, s tem pa so oslabljene obrambne snovi, pa tudi v stresnih situacijah porabi telo več vitamina C za tvorbo adrenalina. Alkoholiki imajo oviran privzem vitamina BI, B6 in vitamina A v črevesju. Največ napak pa napravi človek sam, ker se pogosto neprimerno prehranjuje. Mnoge jedi niso pravilno pripravljene, s tem se števil- ne telesu dragocene snovi iz- gubijo, ne samo pri kuhanju, ampak tudi pri konzervira- nju — shranjevanju, saj pride pri nepravilnostih že v dveh dneh do 33% vitaminskih iz- gub. Sadje in sočivje kupujte vedno v tistem letnem času, v katerem dozori, kajti v dol- go časa trajajočem transpor- tu izgubi na kvaliteti. Dr. BLANKA RATAJ St. 39. - 28. september 1995 NOCTNIK VRTILJAK Hello! Lepo je delati stvari ravno narobe. Zato seje lepo zaljubiti na prvi dan jeseni. Zato je lepo, da tvoj maček obožuje vodo in se začasno preseli v pomivalno korito... Daje nekje Jezero, ob kate^ rem se počutiš kot Casper na plesu. Ko čutiš brezčasnost. Ko Je edina stvar, ki se ti Jo mudi storiti, zadržati trenutek. Ko ti Je lepo.; In ko si enkrat dovolj pameten, da znaš vse to imeti rad. i Tehtnica - ženska Vpliv Venere na ženske, roje- ne v znamenju tehtnice. Je podo- ben vplivanju tega planeta na moške istega znamenja. Ta vpliv pri njej opazimo v njeni notranji milini in čarih, resnicoljubnosti, občutku za čast ter v simetriji ravnotežja, za katerim stremi v življenju. Živeti želi v skladu z idealom ki ga predstavlja simbol njenega znamenja. Venera Je v mitologiji boginja ljubezni in planet Venere vpliva na področje ljubezni. To lahko razumemo kot simbol sreče, če- prav obstaja tudi nekaj negativ- nih oznak za ljubezen. V astro- logiji Je planet Venera znan kot prinašalec manjšega bogastva življenjskih dobrin, planet Jupi- ter pa Je prinašalec večjega bo- gastva. Vse Venerine dobrine pa niso materialne. Venera prinaša ženski zračnega znamenja teht- nice ljubezen v njenih čustvenih razmerjih in potrebni idealizem, prav tstko pa ji prinaša tudi lju- bezen do lepote uma, umetnosti in srca. Iz osebe, ki jo ljubi, naredi ženska - tehtnica svoj idol. V svojem ljubimcu najde dovolj sti- mulacije, da se kar najbolj potru- di in naredi stvari čimboljše. Ni stvari na svetu, ki je ženska, ro- jena v tem znamenju, ne bi nare- dila za svojega ljubega. Rojena je z veliko mero osebnega mag- netizma. Ko zagleda predmet svoje ljubezni, lahko postanejo njene besede in dejanja skoraj hipnotična. Ženska - tehtnica se pogosto zaljubi na prvi pogled. Tehtnica je staromodna žen- ska. Težko Jo zasledimo v žen- skih osvobodilnih gibanjih ali pri demonstracijah, ker nima želje po nadvladi. Prav tako ne želi obi- skovati moških klubov ali barov. Tipična predstavnica zname- nja tehtnice Je lepega videza, za- to jo je pravi užitek opazovati. Vse pri njej je na svojem mestu. Ima seksi držo, ki pritegne pozor- nost nase. Rojena Je za oči Jav- nosti in običajno se v svojih po- klicih najde pred reflektorji. Ženska - tehtnica se nauči vse v zvezi s spolnostjo že zgodaj v življenju. Biti zna zelo prefinje- na, zato postanejo skrivnosti, ki jih varujejo pred njo starši in uči- telji, zanjo vsakdanja stvar. Nje- no znanje o življenju pa je tzdco zasebno, da ne bo zamerila tistim, ki imajo drugačne poglede od njenih; tudi v spolnih zadevah. Dekle - tehtnica se ne uči samo iz knjig in od prijateljic; veliko o spolnosti izve tudi iz lastnih iz- kušenj. Občutljivost in nežnost pa bosta med spolnim občeva- njem pri tehtnici vedno prisotni. Odskočna deska za seks žen- ske - tehtnice so njeni prirojeni romantični ideali. Ženske v zna- menju škorpijona in rib, na pri- mer, začnejo s seksom in nato morda najdejo ljubezen. Pri žen- ski - tehtnici je obratno; najprej išče ljubezen, šele potem se nau- či uživati v spolnem občevanju. Zaradi svojega prirojenega ob- čutka za presojanje gleda na po- trebo po spolnosti in na svoje spolne izkušnje zelo intelektual- no. S pomočjo notranjega čuta za ravnotežje lahko tudi to potrebo obvlada. Ženska, rojena v znamenju tehtnice, se nagiba k moškim, ki imajo podoben značaj kot ona sa- ma. Najbolj všeč soji tisti, ki so pravi moški že po videzu, saj Je tudi sama prava ženska. Moški s samozaupanjem, ki se rad razka- zuje ne daje pri tem domišljav. Je spolni partner, ki zanima teht- nico. Zaradi tega bo našla najpri- mernejšega ljubimca med moš- kim istega znamenja. Tovrstna poroka Je v resnici idealna, ker bi imel najprimernejši par točno ravnotežje dveh tehtnic. Ker pozna veliko skrivnosti ljubljenja, postane očarljivost eden njenih večjih čarov. Brez sramu lahko izvaja najbolj ero- tične spolne akte. Očitno tudi naj- bolj dostojanstvena ženska - teht- nica v spolnih zadevah nima no- benega sramu ali pomislekov. Za žensko, rojeno v znamenju tehtnice, sta ljubezen in spolnost neizčrpen vir energije. Ta dva elementa sta kot neukročena re- ka, ki izgleda v naravnem okolju zelo mogočna. Ukročena z bri- IJantnim umom pa zbere toliko energije, da ustvari žensko - teht- nico, ici brez težav postane kra- ljica svojega sveta. Bolečina srca Srečala sem Jo tistega dne, ko nisem videla niti sonca niti neba in nisem čutila mokre solze na svojem licu. Prišla Je tiho. Kot kača seje za- hrbtno splazila v moje srce in od takrat mi ne da miru. Neusmilje- no me kljuva in mi vrta v odprto rano mojega krvavečega srca. Rekli so mi, daje sijalo sonce, daje bil dan za zaljubljene in da bi se morala srečati tam v parku. Čakala sem. Dolgo. Toplo je bilo. Nekdo meje nežno potrep- IJal po rami. Sočuten obraz. Kaj je? Nekaj je menda narobe. Nekaj je rekel. Šla sem za njim. Daleč. Ne vem, kako dolgo sva hodila. Nemo sva stopala po pra- šni razbeljeni cesti. Prah se mi Je zajedal v kožo in mi silil v oči. Od daleč sem zagledala modre lu- či in nekaj belega je ležalo na ce- sti. Pospešila sem korak. Srce mi Je pričelo hitreje biti. Čutila sem, da mi bo iztrgalo notranjost. Kaj se je zgodilo? Skoraj tekla sem. Groza mi je omrtvičila ude. Kar obstala sem. Postalo mi je slabo. Kolena so mi klecnila pod težo prizora, ki se mi Je odvrtel pred očmi. Ležal Je tam; nem in bled. Miren kot bi spal in lep kot ta- krat, ko sem ga prvič videla. Sa- mo ležal je tam. Njegove sinje modre oči so nepremično zrle v nebo. Nič ni rekel. Kaplja rdeče krvi Je kanila na vroč asfalt. Gle- dala sem. Ja, on Je. Mrtev. Vstala sem. Počutila sem se, kot da mi bi nekdo zadal težak udarec po glavi. Slabo mi Je postalo. Nič drugega nisem čutila. Takrat sem Jo spoznala in od takrat Je z mano - tiha bolečina, ki me razjeda. Tuje dan za dnem, noč za nočjo mi ne pusti spati. Zrla sem v tla. Stemnilo se mi Je pred očmi. Padla sem. Ne vem, kaj je bilo potem. Ko sem se zbudila, sem čutila le sol- ze. Tiho so polzele po mojem li- cu ob večnem vprašanju: zakaj? Njega ni več. Še zdaj ne vem odgovora, ki se mi vrti v glavi še mnogo let po tem, ko sem jo srečala... KLAVDIJA REBERNAK Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje k, ženskih sankcij, Zavod za prestajanje mladoletniškega >: pora in kazni zapora Celje objavljajo prosti delovni mesti: 1. SVETOVALEC DIREKTORJA, vodja oddelka za varnost in zavarovanje 2. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I. - vodja proizvodnje Za delovno mesto pod številko 1 zahtevamo: - visoko izobrazbo (VII. stopnja) pravne ali druge družboslovne smeri - 8 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - znanje tujega jezika - poznavanje in uporabo programov na PC Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovni^ časom. Delovna doba se šteje s povečanjem 12/16 mesecev. Za delovno mesto pod številko 2 zahtevamo: - visoko izobrazbo (VII. stopnja) strojne^ organizacijske ali elektro smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - poznavanje in uporabo programov na PC - znanje tujega jezika Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, Delovna doba se šteje s povečanjem 12/15 mesecev. V postopku sprejema bomo pri kandidatih preizkusili strokovne kvali- fikacije ter druge posebne zahteve, ki so potrebne za opravljanje del v kazenskem zavodu. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev: diploma, vloga z življenjepi- som, potrdilo o državljanstvu ter potrdilo o nekaznovanju (okrožno sodišče) naj kandidati dostavijo kadrovski službi zavoda osebno, io sicer v roku 8 dni po objavi, v času od 8. do 11. ure. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Kidričeva 2, LAŠKO razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE v MESNICI CELJE Pogoji: ^ - srednja izobrazba ustrezne smeri " - delovne izkušnje pri prodaji mesa in vodenju poslovalnice Poskusno delo traja 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave pošljite v 8. dneh od razpisa na . naslov: m KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO, H Kidričeva 2, LAŠKO. MESTNA OBČINA CELJE strokovna služba za komunalno gospodarstvo objavlja naslednjo DOPOLNITEV POGOJEV ZA PRIDOBITEV KREDITOV ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO PLINOVODNO OMREŽJE V MESTNI OBČINI CELJE Objava o kreditiranju zainteresiranih občanov, društev in dobrodelnih ustanov pri priključevanju na Javno plino- vodno omrežje, objavljena v Novem tedniku 10.8.1995, se dopolni v naslednjem smislu: "Za posojila lahko zaprosijo tudi zasebna podjetja i" pravne osebe, In sicer v višini največ do 900.000 SiT, skupaj za izvedbo priključka in za plačilo prispevka na priključitev. Obrestna mera za zasebna podjetja in pravne osebe je revalorizacijska in povečana za polovično realno obresl- no mero, po kateri bo Banka Celje bremenila Mestno občino Celje za subvencijo obrestne mere". Ostali pogoji so enaki že objavljenim. Vse informacije so na voljo v BANKI CELJE d.d., Celje, Vodnikova 2/11 (ga. Škornik). Pesem za fante Fantje mladi imamo punce radi, vsi skupaj v šolo hodimo, pridno se učimo. ~^ Punce nam nagajajo in nas jezijo, mi fantje pa vseeno radijih imamo, zato nič ne godrnjamo. KLEMEN VODOVNIK, 2. c OŠ VERE ŠLANDER, POLZELA Srečanje Gledam te - kot da se nisva nikoli poznala. Rečem: me veseli in vljudno povprašam za tvoje ime. Stisnem (že od nekdaj tako znano mi) roko in se pozanimam: Oh, kako ste? Rečem še kdaj, me je veselilo, dam roko, odidem, se poslovim... Sredi noči pa, ko naj bi že spala, nekako se zdi da jočem, trpim. Ne rečem nič več. Ne stisnem več roke. Vse, kar želim je, da izgine spomin! * NIKSI Ljubiti pomeni najti svoje bogastvo zunaj samega sebe. (Alain Chartier) Norci 80 zunaj (Svetlana Makarovič) Ti, ki mislijo drugače, sanjajo prečudne sanje, ki v oblaku pisanem se vsak dan spustijo nanje, te, ki mislijo drugače, v belo hišo smo zaprli, eni vrnejo se k nam, drugi bodo v njej umrli. V tej hiši živijo drugačni ljudje, v neznanih jezikih govore, za temi zidovi je raj in pekel, med njimi in nami brni napev - norci so zunaj! V tej hiši je starec, ki predse strmi, mladenka z ugaslimi očmi, bled fant, ki ves čas nepremično sedi in letu nevidnih ptic sledi - norci so zunaj. In deklica, ki jo nenehno mrazi, pestuje otroka, ki ga ni, nekdo čudovite metulje lovi, nekdo se nenehoma smeji - norci so zunaj. Nekdo v divjih sanjah na ves glas kriči, nekdo lastne sence se boji - pa vendar vedo morda več kakor mi, ki smo le v svoj prav prepričani - norci so zunaj! Zaprta vrata nas ločijo, živimo, kot drugi hočejo, živimo drug drugemu v srečo in zlo, verjamemo, da že vse vemo - norci so zunaj! Ti, ki mislijo drugače, sanjajo prečudne sanje, ki v oblaku pisanem se vsak dan spustijo nanje, te, ki mislijo drugače, v belo hišo smo zaprli - eni vrnejo se k nam, drugi bodo v njej umrli... Odprite ta vrata, odprite ta vrata! Št. 39. - 28. september 1995 31 FELJTON - INFORMACIJE 5ovjetska l(ozmonavtična l(omisija [vledtem, ko so se v ZDA vr- jjjlj neugodni odmevi na projekt Condon, so se v Sovjetski zve- 2i tako pomnožila poročila o [JLP, dajim KGB ni bil več kos da so jih prevzeli znanstve- ijll^j. Sredi oktobra 1967 so us- jjnovili stalno kozmonavtično liomisijo, skupino za raziskave ^ILP. katere vodstvo je prevzel letalski generalmajor Porfirij jtoljarov. V nasprotju z mani- puliranim Condonovim projek- ,oin so izvedli pravo preiskavo, posebno prednost so dajali fo- tografskim, elektronskim in ra- darskim merilnim metodam, so- delovali so z observatorijem pulkovo in z drugimi v vsej SZ. Pomembne pojave so skrbno preiskali in razčlenih. K njim sodi tudi doživljaj potnikov in posadke letala TU- 104 nad Bologajem. Vitolniek, direktor ionosfer- ike opazovalne postaje v Ogri naLetonskemJe 26.JuliJa 1965 i teleskopom opazoval letečo ploščo s premerom okoli sto metrov. Večjo ploščo so sprem- ale tri manjše. Astronom Anatolij Sazanov skavkaškega observatorija Ki- slovodsk Je videl 8. avgusta 1967 v navzočnosti desetih ko- legov ploščat predmet, ki je ne ievernem nebu letel z veliko hi- rostjo proti vzhodu. Za Stoljarovaje bil posebne- ga pomena dogodek 18. Junija 1963, koje jajčast leteči pred- met zasledoval kozmonavta Va- lerija Bikovskega v vesoljski ladji "Vostok 6". Kakor Je po- ročal Bikovski, Je predmet ne- nadoma spremenil smer in izgi- nil z nepredstavljivo hitrostjo. Opis Bikovskega se Je do po- drobnosti ujemal s tistim, ki ga Je leto dni pozneje podal poli- cist Lonnl Zamera v Socorru. Kakor Je bilo pričakovati, Je CIA kaj kmalu izvedela za ta sovjetski raziskovalni projekt in Je o tem obvestila NASA, ame- riško upravo za vesoljske razi- skave. To Je sprožilo na sovjet- ski strani "prisilno izjavo", v ka- teri je sovfejetska akademija znanosti sporočila: "Letečih krožnikov ni." Za zaprtimi vrati pa je prišel odbor Stoljarova do povsem drugačnih ugotovitev. V tajnem poročilu iz leta 1970 Je rečeno med drugim, daje toliko pod- prtih izjav in radarskih zapisov, da optične utvare ne prihajajo v po.štev. Gre za konkretne, stvar- ne predmete, katerih izvor bi lahko razjasnile le nadaljnje si- stematične raziskave. Zato bi bi- lo priporočljivo, da bi se vklju- čile v opazovanje meteorološke, astronomske, geofizikalne in hi- drometeorološke postaje in tu- di sateliti. Risba NLP v tajnem povelju Ameriško letalstvo je 17. de- cembra 1969 uradno opustilo projekt Modra knjiga za raziska- ve NLP, ne nazadnje tudi zara- di Condonovega poročila. Svo- je Je prispevala tudi kritika pro- fesorja Hyneka, ki zdaj vodi ob- servatorij Dearborn univerze Il- linois. V pismu polkovniku Raymondu Sleeperju, koman- dantu oddelka za neznano teh- nologijo, je Hynek ugotovil nes- posobnost in neznanstvenost projekta Modra knjiga, ki ni za- dovoljivo raziskal pomembnih primerov. Hynekje grajal zla- sti poročilo letalstva, češ da NLP ne pomenijo nevarnosti, in zapisal: "Dejstvo, da doslej ni- so pokazali očitne sovražnosti, ni jamstvo, da bo tako tudi v pri- hodnje." Modre knjige torej ni bilo več, s tem pa se NLP niso neha- li pojavljati. Nasprotno - posta- jali so čedalje izrazitejši, poro- čila o njih so prihajala celo iz bližnjega vesolja. Vesoljci Co- nrad, Gordon In Bean v "Apollu 12", druga posadka med poletom na Luno, so spo- ročili 14. septembra 1969, da sta vesoljsko ladjo spremljala dva neznana leteča predmeta, Gor- don je v sporočilu nadzornemu centru pripomnil: "Zelo se svet- likata, kakor da bi nam mežika- la, Upajmo, da sta miroljubna, karkoli že sta." Iz takih in podobnih razlogov prav gotovo ni čudno, da se ameriške vojaške sile slej ko prej neuradno ukvarjajo s poja- vom NLP. Obstaja na primer tajno povelje ameriški mornarici v zvezi s svarilnim sistemom za obrambo severnoameriške celi- ne. V njem so navodila za rav- nanje v primeru napadov s pod- mornicami in z drugimi bojni- mi ladjami, pri letalskih napa- dih z raketami in letali ali pa alarm zaradi neznanih letečih predmetov (NLP). Tajno pove- lje vsebuje celo risbo značilne sploščene oblike s kupolo, ta predpis še vedno velja. Anketa strokovne revije AprilaJe"Industrial Research Magazine" objavil rezultate an- kete o NLP. Ta strokovna revi- ja ima v krogu bralcev nad 300.000 specialistov iz znano- sti in tehnike, Pod naslovom "NLP verjetno obstajajo" Je ob- javila naslednje podrobnosti o raziskavi: "Tehnično kvalifici- rani jemljejo neznane leteče predmete z manj lahke plati ka- kor vladni organi in študijske skupine. Nad polovico (54 od- stotkov) anketirancev Je prepri- čanih, da NLP so, nasprotno pa njihov obstoj zanika 31 odstot- kov vprašanih. Daleč največji del anketirancev je mnenja, da nekje zavestno zadržujejo infor- macije o NLP, nad 80 anketira- nih sodi. da Condonovo poro- čilo nikakor ne pomeni zadnje besede. Presenetljivo veliko vprašanih (32 odstotkov) pravi, da so NLP zunajzemeljske ve- soljske ladje, 27 odstotkov pa je prepričanih, da gre pri tem za naravne pojave. Med vsakimi ti- soč jih je šest, ki sumijo, da gre za tehnične iznajdbe vzhodne- gabloka." Že leto dni prej so ugotavlja- li inženirji in znanstveniki ame- riškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko, daje edina us- pešna preiskovalna metoda v nenehnem prizadevanju za iz- boljšano, nepristransko zbiranje podatkov in v preverjenih prei- skovalnih postopkih, za uspeh pa Je potrebna ne le pozornost strokovnjakov in znanstveni- kov, marveč tudi pripravljenost vladnih ustanov, da sprejmejo pametne predloge na tem razi- skovalnem področju brez stra- hu, da bi se izpostavljale posme- hu. Šff. 39. - 28. september 1995 NO^TJPNIK ZA RAZVEDRILO 3^ it. 39. - 28. september 1995 Hi ZA RAZVEDRILO Šff. 39. - 28. sepffember 1995 INFORMACIJE Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 15.9.: Verica GROBELŠEK iz Podčetrtka - dečka, Natalija STARIČ ŽIKIČ iz Žalca - de- klico, Marjetka ŽABERL iz Šmarja pri Jelšah - deklico in Kristina JURGEC iz Šmarja pri Jelšah - dečka; 16.9.: Stanislava ŠPEGEL iz Velenja - deklico, Ivanka SLEMENŠEK iz Vojnika - de- klico, Katarina FIJAVŽ iz Šentjurja ~ dečka, Zdenka MURKO iz Podplata - dečka in Jožica STRAŠEK iz Podplata - dečka; 17.9.: Ksenija OREL iz Celja - dečka, Tatjana TISEL iz Pla- nine - deklico. Barbara STAN- TE iz Celja - dečka, Nataša KRAŠEK iz Laškega - deklico, Fanika ANTLEJ iz Dobja - dečka in Marta ROŽIČ iz Zreč - deklico; 18.9.: Helena KOPINŠEK iz Vojnika - deklico, Leonida HROVAT iz Dobme - deklico, Darinka STRAČANEK iz Slo- venskih Konjic - dečka, Simo- na KLEPEJ iz Šentjurja - deč- ka, Simona LIPOVŠEK iz Ce- lja - deklico, Anita SEVŠEKiz Velenja - dečka, Štefanija GOJZNIKAR OCVIRK iz Vranskega - dečka. Dragica HARINSKI iz Kozja - deklico, Irena LABOHAR iz Šentru- perta - deklico in Dragica ULAGA iz Laškega - dečka; 19.9.: Magda SELČAN iz Frankolovega — deklico, Bran- kica POPOVIČ iz Celja - dekli- co in Silva RIZMAL iz Prebol- da - dečka; 20.9.: Danica IVAČIČ iz Buč - dečka, Mihaela HUBEJ iz Šentjurja - deklico, Claudia SELIČ iz Štor - deklico, Anto- nija GREGORC iz Velenja - dečka, Barbara VE RTAČNIK iz Planine - deklico in Marta RIBIČ iz Loč - dečka; 21.9.: Damjana TKAVC iz Ponikve - deklico, Gordana ŠTINJEK iz Celja - dečka, Ru- ža PODBREGAR iz Laškega - deklico, Mudri Monika AN- DRENŠEK iz Celja - deklico, Sonja ZAVRŠNIK iz Tabora - deklico, Valerija PODLUN- ŠEK Iz Prebolda - deklico in Fanika VREČAR iz Dobja pri Planini - deklico. Celje Poročilo se je 6 parov, od teh: Peter KOVAČIČ iz Rifni- ka in Zdenka VODUŠEK iz Osredka, Alojz KRAMAR in Hermina PECL oba iz Polž ter Aleksander PECL iz Polž in Alenka JELEN iz Višnje vasi. Šentjur pri Celju PoročHo se je šest parov, od teh: Aleksander JUHART iz Brod in Nataša ANTLEJ iz Škamic, Velimir GODEC iz Ljutomera in Jelka KORŽE iz Ponikve, Robert ROMIH iz Turna in Darja NOVAK iz Šentjurja ter Manuel LESKO- ŠEK in Petra ULAGA oba iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Peter PLAV- ČAK in Majda GALUN oba iz Sp. Negonj. Velenje Poročili so se: Franc ŠPE- oba iz Paškega Kozjaka, Mar- ko KLAVŽ iz Javorja in Jožefa NAPOTNIK iz Belih vod ter Edvard CIGLAR in Snežana JURIČ oba iz Velenja. Celje Umrli so: Pavla GORJAN, 72 let iz Vojnika, Vojko HO- LOBAR, 70 let iz Celja, Ivan SIKOŠEK, 61 let iz Kozjega, Amalija LEMEŽ, 68 let iz Lok pri Mozirju, Erih PADOVNIK, 52 let iz Velenja, Franc GO- DEC, 71 let iz Florjana, Marija BRINOVEC, 82 let iz Gotovelj, Ivan ARLIČ, 52 let iz Klanca, Vladimir HALUŽAN, 37 let iz Mestinja, Frančišek JELEN, 72 let iz Založ, Anton KOCI- JAN, 85 let iz Dola pri Prista- vi, Jože HOČEVAR, 47 let iz Počakovega, Martina KAME- RIČKI, 74 let iz Laškega, Jožef FALE, 71 let iz Dol, Veronika JUG, 72 let iz Celja, Marija LEBIČ, 91 let iz Vizor, Alojzija MAVHAR, 63 let iz Verpet, Ruža TEPEŠ, 60 let z Preden- ce, Marija PAJK, 58 let iz Ce- lja, Franc ŠTORMAN, 64 let iz Lopate, Justina KAŠ, 80 let iz Arclina, Štefanija SMISL, 66 let iz Latkove vasi, Franc AR- ČAN, 54 let iz Brezove, Hedvi- ka ŠKARLIN, 64 let iz Zabu- kovice in Rozalija DOKLER, 88 let iz Pirana. Šentjur pri Celju Umrh so: Ema ŠKOBERNE, 89 let iz Jezerc pri Dobju, An- ton MOHORKO, 86 let iz Dra- melj in Kristina HROVATIČ, 74 let iz Luterij. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožef VRAČUN, 82 let iz Dekmance, Franc Si- mon JAGODIC, 63 let iz Rjavi- ce, Jožefa KRIVEC, 93 let iz Sv. Jurija, Lovro ŠTRUKLEC, 83 let iz Bodrišne vasi in Bar- bara GAJŠEK, 87 let iz Sp. Ponkvice. Umrli so: Franc SREBRE, 88 let iz Ložnice, Janez DO- BRE, 35 let iz Javornika, Jožef JELEN, 48 let iz Velenja in Ivan MLAKAR, 68 let iz Celja. VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- \ jev je od 7. do 14.30.. Ambidanta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotno-^ sti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, telefon 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa je od 7. do 9. ure. Do 1. oktobra bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, od 2. oktobra dalje pa Marjan Lešnik, telefon 0609 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CEIJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na tele- fonsko številko mobitela 0609 618-772. OBVESTILO! Občina Vojnik obvešča star- še, da bo vpis prvošolcev za šolsko leto 1996/97 v mesecu oktobru. Vpis bo potekal na šolah Dobrna, Frankolovo in Vojnik s podružnicami v Novi Cerkvi, Socki in Šmartnem v Rožni dolini. Vabila z vsemi navodili bodo starši prejeli do- mov po pošti. it. 39. - 28. sepffember 1995 INFORMACIJE it. 39. - 28. september 1995 INFORMACIJE št. 39. - 28. september 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 39. - 28. september 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE 3« St. 39. - 28. september 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 39. - 28. september 1995 RUMENA STRAN Jarh ante portas! če se bodo takrat, ko bo volilna sezona na višku, tudi druge stranke zgledovale po enakopravnem deželanu Jo- žefu Jarhu, bo pred celjskim Intersparom pravi hec. Jarh se je namreč iz mestnega sre- dišča, kjer so ga že vsi po- gruntali in se mu na veliko izogibajo, z vso svojo volilno kramo preselil na Maribor- sko. Tam zdaj izkorišča na- ivne kupce, ki, misleč, da je Jarh »interšparovc« in da jih končno vabi na kakšno do- bro pokušino ali veliko raz- prodajo, navdušeno posegajo po njegovih volilnih letakih. Tačkova kost Radovedni Taček je imel na nastopu v celjski bolniš- nici s seboj tudi veliko belo kost. Zlobneži so takoj posu- mili, da so mu jo posodili na oddelku patologije... Dviganje prahu Okrog »najbolj preganja- nega obrtnika v državi« Ludvika Prekorška in njego- vih poslov s Pomurko se zad- nje čase dviga precej prahu. Njegovi sostanovalci v celj- ski Rimljanki upajo, da bo zaradi tega kaj manj prahu na skupnem dvorišču za pe- karno in mesarijo, ki se z urejenostjo ne more ravno pohvaliti. Brez milosti In pretekel j Ko je laški svet pred ča- som odločal o ustanovitvi prireditvenega centra, ki bo pod isto streho združil novo športno dvorano in Kulturni center, je peščica svetnikov (raje jih ne bomo imenovali) prišla do genialne ugotovi- tve, da hoče Pivovarna skrb za dvorano prevaliti na ob- činski proračun. Da takratni odgovor nejevernim Toma- žem, češ da se bodo Tri lilije financirale same, res drži, se je pokazalo že na prvi tekmi v novi dvorani. Vstopnico je namreč moral plačati tudi direktor Kulturnega centra Jure Jan, ki je pravzaprav tudi vrhovni direktor Treh lilij. Naš gospodarski razvoj pooseblja ko- rak hromega. Telefonske linije so izredno slabe. Saj ni čudno, ko pa je na delu toliko taj- nih služb. Če pogledamo politično situacijo v pravi luči, opazimo, da bomo kmalu spet svetili s petrolejkami. Obljubljali so nam življenje na visoki nogi. Zdaj pa še hodulj ni mogoče dobiti. Težko je prenašati pijanca. A še težje nekritičnega poslanca. Večne resnice zgubljajo na aktualno- sti. Zanima me, če je cepivo zoper poslansko imuniteto na negativni listi. Žal tudi javna stališča oblikujejo li- derji strank. Zahtevaj, da učenci upoštevajo pridi- gar jeve zapovedi, medtem ko se jih sami ne držijo. Nepismen politik težko oceni inteli- gentnost svojega naroda. Referat je resda povedal na kratko, toda seznam replik je bil zelo dolg. Po svojih najboljših močeh so nam pojasnili, da so nemočni. Rdečo nit tematike o zaprtju nuklear- ke vodijo ta zeleni. Birokracija zna tako poenostaviti stvari, da kompliciranost doseže kul- minacijo. Posledice informacijske dobe: Veliko vprašanj pustimo ob strani, na ostala pa ni odgovorov. Za nas bi bil politični podvig že, če bi \ prenehali z nizkimi udarci. \ Doumel je, da je pametneje, če ostane | neumen. i Rokopis za knjigo je oddal na desetih straneh. Vrnjenih popravkov pa je lo za sto strani. Težko je najti vodiča, ki bi za m denarja pokazal pot do uspeha. Pri dajanju modrih pripomb smo zelo zeleni. Kako naj gremo drug z drugim v i rak, ko pa se skoraj vsi vozimo z av\ mobili? Nikoli poprej ni užival takega ugle kot takrat, ko je umrl. Ob nakupu avtomobilskih gum rač najte predvsem na rezervo. V demm niči namreč. 1 V zanosu je dejal, da je zanosilš z njim, a ga je le vlekla za nos. I Danes ima slovenski vizionar pred oč- mi provizijo ne pa vizijo. Slabo se piše narodu, ki črpa svoje ideje v izčrpanih politikih. Ljudje ne moremo živeti brez utopije. V utapljajočih časih to še posebej drži. Hvalabogu, da božji dar ne obstaja, j Izjeme potrjujejo pravila. Toda kako, ko pa nam niso znana pravila? Privatizacija v gospodarstvu gre po svojih tirih. Prometnikov pa od ni- koder. Skica o politični klimi je zarisana. Ni pa še znano, če bodo akterji zanjo zahtevali avtorski honorar. Ko se začneš kosati za svoj lasten uspeh, te razkosajo na koščke. Marsikdo se je pripravljen boriti za tuje poglede. Tem pa pogled res nej seže daleč. franci ČeJ Nekateri nam vztrajno pošiljate dobesed- no prepisane šale iz Kolofaktorja, iz knjige Smeh ni greh, iz Slovenskih novic, Nedeljca in drugih časopisov, na kar nas opozarjajo bralci. Seveda ni naš namen, da bi razisko- vali, kje je katera šala že bila objavljena, radi bi le, da na naš naslov pošiljate šale, ki krožijo med ljudmi, vice, ki jih imate v spo- minu ali pa če ste šalo prebrali in priredili iz kakšnih zares starih zapiskov. Ne izmišljaj- te si jih, če tega niste vajeni, pišite čitljivo, s polnim naslovom. Upamo, da bodo napot- ki padli na plodna tla in da bo naša stranka, ki za članstvo zahteva le poslano šalo, še številnejša. Šalo tedna nam je tokrat poslala Zdenka Gotar iz Laškega, žreb pa je med kuponi izbral tudi Matildo Krklec iz Rogatca. Šala tetina Miška Pride Jaka k Micki na po- tep. Pa jo prosi, če lahko pri njej prespi. Mica mu reče: »Dobro, samo če boš pridno spal kot miška.« Zjutraj, ko se zbudita,. vpraša Jakec punco: »Ali sem pridno spal kot miška?« »Ja, dragi Jakec, samo miška najde vsako luknjo, ti pa še ene nisi.« O kajenju Dva prijatelja se pogovarjata o kajenju. »Ali kadiš?« vpraša prvi, »Ne,« mu odgovori drugi. »No, potem boš pa ti bolj zdrav umrl«, reče prvi. Koza župnik je poslal organista kupovat kozo. ,Ker je bila ravno nedelja in še čas pred mašo, mu je župnik posodil konja, da bi bil prej nazaj. Čas je tekel, maša se je začela, organista še ni bilo. Naenkrat se le oglasijo orgle. Župnik radoveden, če je organist le kupil kozo, (takrat seje še maša brala v latinskem jeziku), vpraša organista: »Ali si ti dobil meee?« Organist pa njemu nazaj: »Jaz nisem do- bil meee, vzeli so mi ihaha, dali so mi ooor- dineee!« Pameten pes Soseda vpraša sosedo: »Ste res kupili dre- siranega psa?« »Seveda«. »Pa je res tako pameten, kot o njem govo- rijo?« »Seveda. Že samo lajati zna v treh je- zikih !« Parček Prometnik pregleduje parkirana vozila in v nekem avtomobilu zagleda parček v ned- voumnem položaju. Prav nič kavalirsko po- trka na vrata in vpraša: »Ali ste poročeni?« »Seveda.« »Potem pa pojdita domov in se ljubita tam!« »To je lahko reči, toda, kaj bo rekla moja žena?« Kameratja Oče je dolga leta delal v rudniku, službo tam je dobil tudi sin. »Veš, v jami smo vsi >kamerati<. Tudi meni lahko rečeš tako,« je oče dal nasvet sinu. »Prav. In ko dobim prvo plačo, jo zapi- jeva.« Tako seje tudi zgodilo. Prišla sta pozno in mama je bila zelo besna, predvsem na očeta. Sin je pridigo seveda poslušal in nato dejal proti očetu: »Ti, kamerad. Če bi imel jaz takšno ženo kot ti, jo takoj >utišam<...« Oporoka Bogata poslovna žena je pri odvetniku sestavila oporoko in med drugim zahtevala: »Napišite, da ko umrem, moj pepel posu- jejo po javni hiši.« »Kako...?« se začudi odvetnik. »Veste, me bo potem mož zanesljivo vsaj dvakrat tedensko obiskal...« Poročen Mihec: »Janez, tebi se pa res pozna, da si poročen!« Janez: »Po čem naj bi se mi poznalo?« Mihec: »Ker vidim, da imaš lepo zlikano srajco in vse gumbe prišite!« Janez: »Prav imaš, toda moram ti poveda- ti, da me je šele žena naučila šivati in li- kati.« Šale so prispevali: Helena Vodeb iz Gorice pri Slivnici, Peter Rorič iz Celja, Marija Mo- škotevc iz Laškega, Tone Debelak iz Celja, Ivan Leben-Slavfc iz Celja, Milka Selič iz Sliv- nifo in Hilfia T.r>lfnvžolc..... . _i Št. 39. - 28. september 1995