LqIo ¥81., štev 51
Ljubljana, sreda S. marca 1926
s: ithaja ob 4. ijirtraj. д
Stane mesečno Din 15—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo a
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko
Upravntštvo: Ljubljani PrešernoT« ulica št. 54- — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub* jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.24 t.
LJubljana, 2. marca.
Naše neprestano drezanje in opomi-njanje klerikalnih poslancev vendarle ni bilo zaman. Počasi vsaj nekateri gospodje iz SLS spoznavajo, da je dolžnost narodnih poslancev tudi delati, ali vsaj pokazati dobro voljo, ako tudi ne-dostaja sposobnosti in spretnosti. Sedem let so klerikalci v parlamentu samo rušili in uganjali demagogijo; sedaj so nekateri izmed njih krenili na pravil-nejšo pot. «Slovenec» poveličuje «stvarne. strokovnjaške in izvrstne govore» klerikalnih poslancev dr. Hodžarja in Antona Sušnika v podrobni proračunski razpravi v beograjski Narodni skupščini. «Slovenčevih» pretiravanj seveda ne vzamemo tragično, priznati pa je treba, da se najnovejši beograjski ton klerikalnih poslancev tokrat vendarle prret-no razlikuje od rovtarske domače demagogije klerikalnih voditeljev in listov.
Kolikrat smo zaman opozarjali, da ni vsega samo Beograd kriv, marveč tudi mi in mnogokrat celo v veliki meri. F.na glavnih napak — poleg hujskajoče hi izzivajoče destruktivne klerikalne politike — je bila ta, da smo Slovenci vse premalo in z nezadostno stvarnimi argumenti pojasnjevali razmere naše pokrajine. Trezen glas obeh nanrednih poslancev je utonil v kriku in viku klerikalnih «državnikov», ki so menili, da je kvantiteta jezičnih naporov glavna .stvar, ne pa kvaliteta stvarnih argumentov. Ali so se sedaj res spametovali?
Moj Bog, ena lastovka še ne napravi soomladi, a vendar jo je prijetno pogledati. S tega razloga radi priznamo, da je ziasti posl. Hodžar v debati o proračunu ministrstva pravde našel nravi ton in navzlic vsej ostrini svoje kritike ostal v okviru državne in narodne celokupnostL Tako smemo njegov govor postaviti poleg dr. Pivkovega in mu pripisati nekaj zasluge, da bo minister pravde skušal z dopolnilnimi predlogi vsaj nekatere krivice popraviti. ,\!co bi bili poslanci SLS že 7 let tako : astopali, kakor je nastopil sedaj doktor Hodžar, bi bile razmere v Sloveniji bistveno drugačne in ne — kakor danes — po njihovi krivdi obupne. Slovensko liudstvo naj razmišlja, ali je res zashi-.1:1 o, da je imelo tako dolgo nespretno in nespametno parlamentarno zastopstvo in to v dobi, ki bi lahko bila za Slovence doba ogromnega napredka in povzdiga. Ali ni usodno, da se tudi nad nami obistlnuje izrek: «Prilika zamujena, ne povrne se nobena?»
Manj stvaren in neprimerno manj resen je bil govor posl. Sušnika, čegar izvajanja nikakor niso dokaz posebnega sirokovnjaštva, pač pa potrdilo strankarske zagrizenosti ter demagoške pre-tiranosti. Je pač vsaj malo odveč, ako bivši minister in po poklicu profesor, v Narodni skupščini operira s takimi prenapetimi in nepremišljenimi frazami, kakor je bila ona, da je prosvetni proračun za Slovence «največja krivica», »največja nesreča za našo kulturo,» ki mašo kulturo naravnost uničuje». V to poglavje spada tudi njegova trditev, da se slovensko ljudstvo «buni» proti prosvetni politiki, ker okrajni in krajni šolski sveti nimajo pravice pri «ureditvi in nadzorstvu šolskega pouka». Niti enega slučaja take «bune» ne poznamo in !e politikujoča duhovščina ter njeni posvetni agitatorji so tisti, ki bi radi bu-nili mirno ljudstvo, a nimajo posebno velikega poguma. Kdo neki je povedal g. Sušniku, da je Pribičevičev enotni načrt za šolstvo v «Sloveniji doživel po-polen fiasko»? Čudno ni, da se je še g. Radlču preglupo zdelo tako klobasa-renje g. Sušnika. In njegova razburjena vnema za teološko fakulteto, ki itak trpi ti a hipertrofiji profesorjev! In zahteva slovenskega separatista! Sušnika, da se čimprej uvede v vse srbske in hrvatske šole slovenščina kot obligaten jezik! Žal, da baš taki govori stvari sa-:no škodujejo, četudi nevede in nehote. Zadostuje le nekaj takih groznih polonij in ves efekt še tako dolgega in morda celo dobro mišljenega govora je enak ničli, odnosno vpliva baš nasprotno in skrajno škodljivo. G. Sušnik bi storil bolje, da je šel za učitelja v škofove zavode, kakor pa. da se bavi s politiko, katere se — kakor kaže njegov govor — tudi po tolikih letih ni mogel priučiti. Niti kulturen človek ni g. Sušnik, sicer bi se ne zgražal, da moramo 'Pomagati zidati šole v južni Srbiji in drugod». Tudi če bi to bilo resnično, bi kulturen človek ne smel delati takih očitkov, najmanj pa kak s'ovenski klerikalec, ki je posebno ponosen na to, da se na leto nabere med slovenskimi siromaki tudi čez 800 tisoč Din za «širjenje kulture» med — zamorčki.
SLS se sicer trudi, da bi njeni poslanci v Beogradu popravili storjene grehe in vse bi rada storila, samo. da bi vsaj počasi zlezla zopet v vlado. Dokler pa bo imela v Beogradu take reprezentante. kakor je zlasti g. Sušnik, ie njen trud brezupen. Na tem za SLS tragičnem dejstvu ne more ničesar iz-premeniti niti prikrivanje resnice, niti umetno hvalisanje.
Nejasna politična situacija
Vtis Radičevih rodomontad v parlamentu, — Seja glavnega odbora radikalne stranke. — Razpis občinskih volitev v Dalznaciji.
Beograd, 2. marca. p. Tekom celega dne je razpravljala Narodna skupščina o proračunu prosvetnega ministrstva. Debata je bila izredno živahna in mestoma celo burna, zlasti proti koncu popoldanske seje. Opozicijonalni poslanci so zelo ostro kritizirali prosv. politiko Stjepana Radiča. Prosvetni minister je bil ves čas nenavadno razburjen in je opozicijo ves čas motil z medklici. Seja je bila dobro obiskana.
Danes je imel sejo tudi glavni odbor radikalne stranke, ki je najprej razpravljal le o strankarskih zadevah. Prečitana je bil cela kopa poročil o velikih in resnih sporih, ' ; so se pojavili v raznih organizacijah stranke. Govorilo se je tudi na dolgo in široko o iz-kliučenjn nekaterih pristašev iz stran-
ke, pa tudi o zopetnem sprejemu drugih, ki so bili svo; čas izključeni. Na vrsto so prišle tudi občinske volitve v Dalmaciji. Glavni odbor je sklenil, naj se te volitve čim prej izvedejo. Notranji minister Maksimovič je obljubil, da bo nâ eni prvih se; min. sveta predlagal, naj se določi dan občinskih volitev v Dalmaciji. Na razgovor so prišli tudi številni protesti iz dubrovniške oblasti, kjer se radikali pritožujejo nad postopanjem radičevcev. Glavni odbor je prepustil ministrom, da sami urede to stvar. Potem je prišla na razgovor tudi proslava SOletnice min. predsednika Pašiča. ki bo v kratkem. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo to stvar vzel v roke. Seja se jutri nadaljuje.
Ninčič v Parizu — Stojadinovič v Londonu
Sestanek z Briandom, avdijenca pri Doumergueu. — Stojadino-vičeve konference radi naših dolgov.
Beograd, 2. marca. p. Vlada je dobila brzojavko iz Pariza, da je dopoldne ob 9. dospel zunanji minister dr. Ninčič tjakaj iz Švice. Na kolodvoru so ga pozdravili poslanik dr. Spalajkovič z osobiem iugoslovenskega poslaništva ter zastopniki francoskih oblasti in zlasti zunanjega ministrstva. Dr. Ninčič ostane v Parizu dva ali tri dni. Določeno je. da ima tekom dneva sestanek z ministrskim predsednikom Brian dom kn da ga sprejme tudi predsednik republike Doumergue. Dr. Ninčič se od pelje potem v Ženevo na zasedanje Zvze narodov. Določeno je tudi, da se sestane v Parizu s fimančnim ministrom dr. Stojadmovičem, ki pride morda že jutri iz Londona, da se pogaja s francosko vlado m lastniki bonov naših vojnih dolgov za ureditev jugoslovanskih obveznosti v Franciji. Zunanje ministrstvo računa, da bo vprašanje naših dolgov v Franciji kmalu rešeno, ker so upniki začeli zadnje čase popuščati.
London, 2. marca. p. Jugoslovenski finančni minister dr. Stojadinovič je sprejel po svojem razgovoru z zaklad-nim tajnikom Churchillom novinarje in jim podal nekaj izjav o svojih pogajanjih v Washingtonu Dejal je. da so рте govori dobro napredovali in da bodo kmalu ugodno zaključeni. O pogajanjih z Angleži ie dejal, da je izjavil ministru Churchillu pripravljenost jugosloven-ske vlade, da se urede vojni dolgovi v Veliki Britaniji. Jugoslovenski dolgovi v Angliji znašajo približno 30 milijonov funtov. Pogajanja za konsolidacijo teh dolgov se prično, čim se konča proračunska debata v beograjskem parlamentu. Z ureditvijo dolgov Zedinjenim državam in Angliji bosta konsolidlrani
dve petini celokupnega dolga kraljevine SHS. Minister Stojadinovič namerava ostati v Parizu tri dni. nakar se povrne v Beograd, kamor utegne prispeti v pondeljek.
Parte. 2. marca. o. Povodom dr. Nin-čičevega prihoda v Pariz objavlja «La Liberté» poseben uvodnik z naslovom «Veliko diplomatično delo», v katerem izvaja, da prihaja Ninčič v Pariz z namenom, da bo govoril o spravi. Ninčič je prispel v Pariz, da se dogovori z Brian dom. kakor se ie v Rimu dogovoril z Mussolinijem in da razpravlja o duhu locarnskega pakta. Razumljivo je, da spričo predstoječega vstopa Nemčije v Zvezo narodov tudi one države, ki so sosedinje Nemčije sklepajo ožje zveze. Kontinentalna aîijansa se spontano reformira in bo obsegala države, ki so sicer različne v poetični formi, ki pa se zbližujejo radi istih interesov in skrbi. Združitev Avstrije z Nemčijo je problem, ki se utegne uresničiti že Jutri in ki zamore vreči ceîokupnn Evropo v novo krvavo bcrfco.
NINČIČ EVO POROČILO KRALJU.
Beograd, 2. marca, r. Po končanih razgovorih z Mussolinijem se zdaj doktor Ninčič nahaja na poti v Pariz. V Montreuxu je sestavil svoje poročilo o razpravljanjih z Mussolinijem in ga potom legacijskega svetnika Milana Anti-ča poslal min. predsedniku Pašiiču v Beograd. Pašič je poročilo predložil kralju.
Milan Antlč se je že zopet vrnil v Ženevo, kjer se udeleži zborovanja Zveze narodov kot član jugoslovenske delegacije. Sledi mu še legacijski svetnik Fotič, šef oddelka za Zvezo narodov v beograjskem zunanjem ministrstvu.
Nova izpremena v madžarski aferi
Francoska vlada zahteva razširjenje preiskave. — Odgoditev parlamenta. — Sin ministrskegi predsednika Bethlena zapleten
v afero!
Budimpešta, 2. marca. ds. Francoski poslanik Clinchant je sporoči! ministrskemu predsedniku Bethlenu želje svoje vlade, ki želi zvedeti podrobnosti o delovanju madžarske vlade od 17., odnosno 22. decembra naprej. Nadalje želi zvedeti francoska vlada, kako je prišlo madžarsko poslaništvo v Berlinu v zvezo s falzifikatorji, kar so izpovedali Windischgrâtz. Raba in Nados-sy. Francoska vlada želi nadalje razširjenje preiskave na člane madžarskega diplomatskega zastopstva v Berlinu. kar je razvidno iz poročila parlamentarnega manišinjskega odbora.
Narod.ia skupščina se bo nocoj od-godila do 16. marca, ker nočejo, da bi se debata o falzifikatorski aferi nadaljevala v odsotnosti grofa Bethlena. Na današnji seji ie prišlo zopet do razburljivih scen. ko .ie poslanec Tibor Eck-hardt označil vse one za zločince, ki so nastopili proti madžarskemu narodu s tem. da so iz falizifikatorske afere napravili svetovni škandal. Med njegovim
govorom so opozicijonalni poslanci klicali: «Živeli ponarejevalci francoskih frankov!»
Grof Emerik Karolyi je na včerajšnjem policijskem zaslišanju odklonil vsako izjavo o vprašanju, kje se nahaja dokument, na podlagi katerega je obdolžil grofa Telekija. Policija namerava sedaj z vsemi dovoljenimi sredstvi prisilili grofa Karolyija. da bo pred ložil tozadevni dokument ali da vsaj da natančne podatke n njem.
Dunaj. 2. marca. s. Po vesti iz Budimpešte je sin ministrskega predsednika grofa Bethlena grof Andrej Bethlen zapleten v falzifikatorsko afero. Baie je spravljal v promet v inozemstvu pona-reiene bankovce.
Pariz, 2. marca. s. Sauerwein piše v «Matinu»; Ako ima grof Bethlen res pogum, da bo osebno prišel v Ženevo, se ne sme pokazati nobeno omahovanje. Z ostrim ukorom se mora poslati nazai v Budimpešto.
-ŽS3-
Nove politične aretacije na Grškem
Atene, 2. marca. s. Preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal dugo prijetega generala Kon» dilisa. Dokazi zaslišanih prič so zelo zanimi. vi in značilni. Med drugim so priče izjavi« Ie, da so par dni pred aretacijo generala Kondilisa opažali veliko živahnost in vzne. mir j en je v njegovi hiši. Veliko število čast» nikov v civilu in politiki iz opozicije so pri. hajali k njemu in imeli v njegovem stano» vanju sestanke. Pričakovati je po tem za» slišanju novih aretacij.
Pravosodni minister Kundiros je podal ostavko.
Solun, 2. marca. d. Policija In vojaška oblastva so aretirala zopet nekaj oeeb. Vče» raj sta bila prijeta polkovnik Papadopulos in Kandipakis, bivši šef policije v Solunu, ki je deportiran na otok Krit
Kako mrcvarijo «Jutro»
Trst, 2. marca, o. Po treh tednih je danes ljubljansko «Jutro» zopet prispelo v Trst. Dobila so ga vsa tukajšnja uredništva italijanskih listov. Jugoslo-venskim naročnikom in uredništvom pa «Jutro» ni bilo dostavljeno, ker ga je pridržala glavna pošta! Prepoved «Jutra» je dvignjena že od 20. februarja.
Konec komiteta Južnih železnic
Beosfrad, 2. marca. p. Prometno ministr. stvo objavlja, da preide s 1. aprilom finanč» na kompetenca za proge bivše Južne želez» niče od komiteta Južne železnice, ki je do»
slej deloval v prometnem ministrstvu v red» ni delokrog generalne direkcije državnih železnic. Odslej se bodo proge bivše Južne železnice upravljale po istih predpisih, ki veljajo za proge državnih želeenic.
Zanimiv in buren dan v Narodni skupščini
Radičevi neprestani govori. — Ostra kritika posl. Grisogona in Pribičeviča. — Nemške pritožbe radi Slovenije in Pribičevičev odgovor. — Ilurni prizori. — Proračun prosvete sprejet.
Beograd, 2. marca. r. Daju&nja skupščinska seja se je pričela ob 9.15. Prvi je dobi besedo fh>si. dr. Gr.soboto (SDS.), ki je predvsem grajal, da presvetai rn.ius.er ni podal nobenega ekspozeja o svoji prosvetni politiki. Kako misli s. Radič p-b jata analiabetizem? Dokler še ш bil m.mster, je napovedoval celo križarsko voj.no рго« anallaoeiiamu ia da naj v to svrho država mobilizira vsa svoja sredstva. Sedaj molči. Tudi ui povedal, kako poimuje vprašanje manjšim to manjšinskega šolstva. Dr. Grisogono ostro oporeka stal-šču prosvetnega ministra, da se narodnim manjšinam ni treba učiti državnega jezika. Naj pogleda kako je to vprašanje rešeno v Francija m v Češkoslovaški. O srednjem šol-sbvu ni Radič v parlamentu ničesar povedal. Vemo le, da je v Bosni izjavil, da je treba odpraviti pouk latinščine in uvesti arabščino. (Smeh). G. Radič je v polemiki dejal, naj imajo osnovne šole iokalni značaj in da morajo odgovarjati potrebam in razmeram krajev, v katerih obstine. To je točno. Ko je bil minister prosvete g. Pribičevič, so se ta načela upoštevala
V drug eni delu svojega govora dr. Grisogono astro obsoja kulturno ločitev, ki jo
g.	Radič Izvaja kot minister. On strogo dedi naše duševne velikane aa srbske, hrvatske bi slovenske. Strossmayer mu je samo Hrvat, Janko Vselinovič Srb in France Prešeren Slovenec. Po Radičevem mnenju srbskim in slovenskim otrokom ni treba vedeti, kdo je bil Strossmayer, Srbom in Hrvatom pa prav tako ne, kdo je bdi Fr. Prešeren. Prav deplasirane so seljaške proslave prvega hrvatskega kraija Tomi-slava. Zgodovina nam pravi, da Je bilo za Tomdslaive v veljavi še suženjstvo in tudi saim Tomislav je imel sužnje. Sedaj ga pa radičevci proslavljajo za nekakega predhodnika »seljaiške demokracije.« ... Po obširni kritiki Radičevega postopanja proti profesorjem in učiteljem se je govornik bavil s posameznimi postavkami prosvetnega proračuna. Povišana je sicer postavka za pokojnine od 2.266.000 Din na 3,700.000 Din, toda ta ne bo zadostovala, kar Radč vpoikojuje kar na veliko ter odpušča prosvetne uradnike brzojavno. Ukinjen je kredit za podpiranie siromašnih srednješolskih dijaikov. (Pribičevič: Da, kar je za siromake, to Radič črta!) Nadalje je dr. Grisogono kritikovai nameravano uvedbo prosvetnih Inšpektoratov, ki se protivi zakonu in ustavi Dr. Grisogono je za tem polemiziral z dr. Bazalo ter naglašal, da mora duh narodnega edinstva prevejati vse šole. Radič govori o federaciji v centralizirani državi ter primerja rešitev tega problema kvadraturi kroga. Edina rešitev pa je ediinstvo vsega naroda. (Veliko odobravanje.)
Nato je dobU besedo
radičevec Ivan Pucsij, ki je v začetku svojih izvajanj prosil za oproščenie, da se drzne kot priprost človek povzeti besedo v tako važni in deli-kaani stvari, kot je proračun ministrstva prosvete. (Cela skupščina se smele.) Potem Je zagovarjal politiko Stjepana Radiča bi dejal, da so Slovenci z njo silno zadovoljni.
Za njim je govoril davidovičevec Rs.ta Jojič, potem pa
prosvetni minister Stfcpan Radič, ki je dejal, da že od nekdaj obstoje med Srbi in Hrvati velike simpatije in tudi ljubezen. Omenjal je stike škofa Strassima-yerja in bana Maiuraniča s Srbi. Radič je potem odgovoril na očitek, da je bil za avstrijsko aneksijo Bo one in Hercegovine, češ da je želei, da se Bosna in Hercegovina osvobodita Madžarov. V polemiki s poslancem Jojičem Je trdil, da v Črni gori ni bila Narodna skupšč-na ono, kar je bli hrvatski Sabor, ki je bil najstarejši parlament v Evropi! Danes Imamo edinstveno politiko. S Hrvati se vesde tudi Srbi ic obratno. Naša inteligenca se mora amori-kanfeirati, ostati pa mora slovanska. Radič je potem govoru) o potrebah Južne Sr-
h.je	iti Dalmacije in brani politiko swiih prednikov — prosvetnih ministrov Vuikiče-viča, Triiunoviča in Pribičeviča, ki ie bila oprezna. To njihovo delovanie moramo nadaljevati (Dt. Žanič: Bravo! Pribičevič in Radič naj se poljubita!)
Svetozar Pribičevič
je najprej ugotovil, da ni točno, kar U'di Radič o svojem delovanju pri aneksiji Bosne in Hercegov.ne. Radič Je takrat Izjavil v »Domu« v članku, ki ga je sam spisal in podpisal, da je ruskim generalom in diplomatom nasvetoval, na; se Rusija ne razburja radi aneksiie Bosne, temveč naj Jo podpira, ker je bolje, da jo Ima kultoma Aivstrija kot pa divjaki Srfji. (Radič: Tega nI bilo v »Domu«! Pribičevič: Pač, pokazati Vam hočem dotičao številko! Radič: Ateo mi to dokažete in pokažete dotično številko »Doma«, podam svojo derriisijn!) Nato je posl. Pršbičevič pojasnjeval svoje delo kot prosvetni minister. UJU v Zagrebu Je res dal 300.000 Din ta to Iz važnih državniSkfh, političnih m prosvetnih razlogov. Denar je šal za učiteljski dom hi za menzo siromašnim učiteljem. '
Popoldanska seja.
Popoldanska seja Narodne skupščine se Je začela cb 5. Najprej Je govoril davidovičevec Grol, za njim pa se Je zopet oglasil Sdepan Radič, ter Je polemiziral z opozicijo, ni pa povedal nič novega. Potem Je dobil besedo
Nemec dr. Krait. Med njegovim govorom Je prišlo do Izredno burnih nastopov, da mestoma govornika niti nI bilo mogoče slišati. Dr. Kralt je m. dr. razlagal razmere v Sloveniji In trdil, da se tamkaj z Nemci silno krivično postopa, ker so Jim odvzete vse srednje šole in kulturne ustanove, kakor n. pr. nemško glddališče v Ljubljani, Filharmonična družba in drugi podobni zavodi, ki so Jih imeli do prevrata. Vsi ti zavodi so bili zaplenjeni in potem poslovenjeni. Navedel je tudi stačaij dekliške Sole v Mariboru. Zahteval Je, da se Nemcem vrr.e predvojna »kulturna posest«. Ostro Je napadal Pribičeviča, ki da Je hote! iztrebiti Nemce! (Radič: In Imel je prav! Pribičevič Vas najbolje pozna. Jaz bom proti vam uporabljal Pribičevič recept, ker ga zaslužite!«)
Burni prizori.
Vladna večina In zlasti radičevci so po-»tajali za govora dr. Krafta vedno bo i J nervozni ta so končno začeli kot blazni kričati in tcKi po klopeh. Zahtevali so, naj dr. Kraft konča. Posl. SaJih Baljič (musl.) je skušal pomiriti raffičevce ta zahteval, naj se dovoli dr. Kraftu govoriti. Radičevec V. Tntjar Je hotel nekaj Šalih Baljiču reči, ali ta Je skočil razljučen pokonci in zaklical: V! ste navaden zagrebški fakia! VI ste no-sač, jaz pa sem profesor!) Po teh besedah je nastal v dvorani še večji vrlšč. Posl. Trnjar Je navalil na posl. Baljlča da ка udari, кат pa so drugI poslanci preprečili, vendar ni bilo mogoče vzpostaviti reda ia mirti. Radič je kričal Kraftu: VI ste blazen! Dr. Kraft je moral prekiniti svoj govor, kar je storil z ostrim protestom proti vladi.
Pribičevič odgovarja Kraftu.
Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, so je oglasil k besedi posL Pribičevič, da od» govarja dr. Kraftu. Poslanci nemške narod» nosti naj si zapomnijo, da imajo v naši kra» Ijevini Nemci in Madžari veliko več privi» legijev na prosvetnem polju kot naši rojaki
v	onih deželah, kjer vladajo Nemci in Me» džari. (Dr. Kraft: To ni resi) Pribičevič: Slovenci v Avstriji imajo le tri slovenske ljudske šole v svojem materinem jeziku, ali bolje rečeno, pouk v materinščini. Seve» da se v teh šolah vrši tudi pouk v nemškem državnem jeziku. Temu nasproti pa imajo naši Nemci par sto ljudskih šol, kjer je uč» ni jezik nemški, uči se pa tudi državni je. zik, kar je baš v interesu teh Nemcev. Ta» kozvane utrakvistične šole so Nemci usta* novili le zato, da jih kažejo inozemstvu, oeš, da priznavajo tudi našim rojakom go< tove pravice. V resnici pa so to le šole z nemškim učnim jezikom. G. drž. kancler dr. Ramek mi je pojasnjeval, da Slovenci sami ne žele šol v materinščini, čemer se on se« veda ne sme protiviti. Odgovoril sem mu: Ako bi hotel biti ravnotako ciničen, bi lah» ko dokazal, da so tudi Nemci pri nas proti ljudskim šolam z nemškim učnim jezikom Toda naša kraljevina je od prevrata dalje kazala na prosvetnem polju, da ne goji mr» žnje do Nemcev, ampak da je njena pro» svetna politika liberalna. Zato imamo tudi šole z nemškim in madžarskim jezikom. (Ur Kraft: Toda Nemci nimamo srednjih šol!) O konvencijah o zaščiti narodnih manjšin ni naša država dolžna, vzdrževati kakršno« koli srednjo šolo z nemškim ali madžarskim učnim jezikom — a vseeno smo Vam jih dalil
Govor Svetozarja Pribičeviča je zborni« ca sprejela z enodušnim burnim odobrava»
njem.
Dr. Kraft je potem zopet dobil besedo m protestiral v imenu kulture, da baje ne dobe Nemci pri nas onih pravic, ki jim gredo. Za izvajanja dr. Krafta se je polastila skupščine velika nervoznost in vedno boli naraščajoče razburjenje. Mnogo poslancev ie zahtevalo, naj se debata o prosvetnem resortu prekine in jutri nadaljuje, kar pa ie predsednik odklonil.
V največjem nemiru in hrupu ie dobil besedo posl. Demetrovič (SOS). Ugotovil je, da iz vseh petih govorov prosvetnega ml nistra ni bilo mogoče razbrati, kako hoče izvesti politiko svojega resorta. Edini sledo
vi	njegove prosvetne politike se vidijo v strašnemu preganjanju državi in narodu zve stih profesorjev in učiteljev. Govornik je svoja izvajanja podkrepljal z mnogimi primeri. Prosvetni minister je pokrovitelj raznih separatističnih organizacij učiteljev, pro fesorjev in Sokola. (St Radič: »In tudi planincev!«) Med govorom poslanca Demetro-viča je bilo zopet mnogo burnih nastopov, v katerih so se zlasti odlikovali radičevci In dr. Zanič.
K besedi ie bil priglašen še St. Radič, ki je hotel imeti svoj šesti govor, vendar Je proti vsakemu pričakovanju opustil to svojo namero In se odrekel besedi. Končno je vlad na večina sprejela proti glasovom opozicije proračun ministrstva prosvete, nakar se Je seja zaključila po 9. zvečer. Prihodnja seja Jutri dopoldne z dnevnim redom: Debata o proračunu ministrstva ver.
Sodnijske razmere v Sloveniji
Govor na*, poslanca dr. Ljudevlta Pivka o proračuna ministrstva pravde v Narodni skupščini dne 28. februarja 1926.
Gospodie narodni poslanci! Usolatn si dodati nekoUko besed specljelno k poglavju 36.. da se spozna, kako le ta proračun h raznih ozirov slab ln nezadovoljiv. Poglavje 36. določa stroške za
potrebe višje» deželne» sodišča v LJubljani.
s podrejenimi okrožnimi in okraintai sodišči
Ves ta proračunski predlog nosi pečat šte denja. Toda v resoru ministra pravde je težko najti one postavke, v katerih bi se rooglo mnogo priStediti. Naravno ie. da so se vrgli, ko se le govorilo o štedemu, edmole
na redukcijo uradnikov Sodnikov pa ni bilo mogoče reducirati, ker so stalni nameščenci. Kal ie še preostalo? Samo Pisarji. Verietno le. da bi tudi sodniki doživeli sedai katastrofo redukcije, ako bi ne Imeli sreče, da so že stalni. Reklo bi se bilo enostavno: »Tudi pet sodnikov more opraviti posle, ki ji Izvrši osem sodnikov. Treba je sa.no nekoliko več delati in tako bomo zopet živi in zdrav!.« Sedai ko ie redukcija sodnikov nemogoča, ie v odstavku 200 (pisarniško osobie) predlagano zmanjšanje pripravniških mest. tako da bi od pred laganlh 35 ostali samo dve. To zmanjšanje Števila pripravnikov od 35 na 2 pomenja zelo mnogo za okrožie velikega apelacljske ga sodišča, k! Ima 55 uradov.
Enako srečo ie Imela roka. ki ie izvajala redukclio v drugi postavki skupine 200. Število 222 zvaničnikov za področie višjega deželnega sodišča, ie v resnici število, ki se more zdeti visoko, in to število ie zmanjšano. Mogoče ie. da v ministrstvu samem niso pravilno računali, ko so dovolili, da se
število zvaničnikov zmanjša kar ni opravičeno niti v finančnem pogledu, a še manj s stvarnimi razlogi. Zakai pod naslovom zvaničnikov funzlrato mnoge panoge sodnih nameščencev, n. m\ oflciiali pisarn, pisarniški pomočniki, poduradnikl. \z-vrševalni organi, višji pazniki ln jetniškl pazniki. (Minister pravde Giuričič: Imate prav g. poslanec, to bomo popravili!) Jetni ški pazniki ne morejo biti odpuščeni, ker so absolutno potrebni, in potem pade ta reduk cija na račun zvaničnikov. pisarjev. Na ta način bi prišlo na 55 uradov tako malo pisarjev, da H malokateri urad imel samo po enega preplsača.
V	proračunskem odstavku 200 le pod postavko 2. sedaj vstavljenih 207 zvaničnikov kar pomenja. da je njihovo število zmanjša no od 222 na 207. Torei bi bila redukcija in odstotek zmanjšanja maihna. De facto pa ie črtano še 35 ljudi, ki imajo po kvalifikaciji pravico do III. kategorfje In ki niso bili v statusu zvaničnikov, temveč v postavki pri pravnikov.
V	proračunskem predlogu so črtani tudi stroški za 26 dnevnlčariev In
oflcliantov
kakor tudi za vse sodne dostavllače. kar po menja, da nimajo nobene plače več, ker so kontraktualni nameščenci. Pomislimo, da so ti uradnik! služIli po 25 let ter nekrteri tudi po 40 let ob nalskromnejši plači pri sodi-Sčih to da se bodo sedaj odnustiii 1. aprila brez pokojnine, ker po uradniškem zakonu nimaio pravice do pokojnine. Prej so dobivali milostno po-kolnino. a kako se bo postopalo sedaj ž njimi? Jasno je. da ne bodo dobili ničesar!
Eden Izmed predgovornlkov ie demonstrl ral z nekoliko primeri kako so T zadnjih petih letih naraščali oosll pri sodiščih.
medtem ko se le število nameščencev zmanj Sevalo. Naše sodno osobje je prevzelo z zakonom od 3. septembra 1. 1920. tudi vse volilne posle, ki jih prei sodišča niso iimela. L. 1S>20. je bil torej prvi veliki skok v številkah Izvršenih poslov pri sodiščih. Pri apela ciji v Ljubljani je bilo 169.000 predmetov. Razen tega so prevzela sodišča
nova bremena ker so jim bila v poračunskih dvanajstlnah za 1922-23 odkazane Invalid, zadeve. Tako so narastll pri ljublianskem apelaciiskem sodišču predmeti na 210.000. v 1. 1925. na 235 tisoč. Treba bi bilo. da se Istočasno povečava tudi število uslužbencev. V podračju ape1a.cliskega sodeča - 1	H'n
pred volno In vse do 1918. 1150 do 1170 nameščencev. L. 1922 ie to število naraslo na 1836 z redukcijo od 20. aprila 1. 1922. pa je padlo zopet na predvojno stanie 1172. Kljub povečanemu delu smo doživeli drugo in tret jo redukclio. Proračun za 1. 1922-23 je zopet odvzel kakih sto nameščencev, dne 3. julija 1923. novih 66. tako da smo Imeli preteklo leto le še 1002 nameščenca. In
sedal lih bomo Imeli 900. To pomenla. da je pri sodiščih ljubljanske apelaclje okoli 80.000 aktov na leto več In da Je okoli 250 Ihidl za Izvrševanje poslov mani.
Imamo zelo zanimivo
statistiko dela teh sodišč
Število civilnih pravd ie znašalo 1. 1919 10-500. a I. 1925. že 22.000. število ekseku-oH le naraslo 1. 1920. na 13.000. 1. 1923 na 26.000, L 1924. na 33.000 te L 1925. na 48.000 Torei
od 13.000 na 48.000
Iz tega se more tzvalatl tudi zaključek o gospodarskem položalu pri nas.
Menične zadeve imajo naslednie razmerje: 1. 1920 Imamo pri sodiščih 110 slučajev L 1925. pa 1575. Število vpisov v zemljiške knjige le vedno boli naraščalo od 47.000 slučajev v 1. 1920. na 55.000 v 1. 1925. Tu hočem povdarltl še neko zelo značilno stvar
Število zločinov, ki Je edtol dokaz, da se bližamo bollštm časom. Je v področju ljubljanske apeladle pad Jo od 8493 v I. 1920 tekom treh let na 6538. a danes L 1925. imamo samo 4866 slučajev zločinov.
Prj narastu sodrtfh poslov Ima do gotove meje vpliv ln važno vlogo tudi postopek ministrstva socljatoe politike, ker le po orne njenem dvanalstlnskem zak. od 3. VI. 1923. 61. 35. prešlo v ministrstvo pravde okoli 160 tisoč aktov. Izmed teh Jih le spadalo v področje Uubllanske apelaclje 25 tisoč. Bilo bi seveda v redu. ako W se ne nakazalo delo samo drugemu, temveč da bi ministrstvo so cilalne polhike Izvajalo posledice zmanjšanja svojega dela tudi v svojem proračumi. Ako Imam toliko hi tolfto dela manj. bi bilo treba za toliko tudi rmanlšati proračun, ali pa bi se morali tozadevni stroški da« na razpolago ministru pravde. Mislim, da ministrstvu pravde ni bi odkazan nlti vinar ae človek, ki M moraJ vr4ra to aaa Ni-
smo čuli, vsaj jaz ne. aH le bila kaka svota Izdana v to svrho ministrstvu pravde na razpolago. (Minister pravde Gjuričič: Nič, nič!) Na nas, ki gledamo od strani na to poslovanje med ministrstvi, napravita to po stopanje vtis. da tu nekaj ni v redu. Že 1. 1923. bi se moralo to upošvevati In bi se morali ministrstvu pravde povišati krediti.
Nekaj sllčnega se le zgodilo ministrstvu pravde v sodelovanju z ministrstvom javnih del. Včeraj sem čul. da ie minister javnih del prevzel v svojo skrb grajenje in vzdrže vanje državnih zgradb.
V proračunu ministrstva lavnih det nimamo niti ene postavke za vzdrževanie zgradb In za graditev sodnih poslopij v področju ljubljanske anelaclje.
(Minister pravde Orurlčlč: Nikjer ni ničesar) Ministrstvo pravde torei ni vstavilo ničesar v svoi proračun, ker le bilo prepričano, da bo to storilo ministrstvo iavnih del. Ali pa je bilo ministrstvo pravde obveščeno, da se bodo ti stroški črtali v proračunu ministrstva iavnih del?
Sodno poslopje v Ceira. o katerem te g. minister obveščen. (MfnlsteT pravde: Ni uporabno!) se nahaia v takem derutnem stanju, da se le moralo sodišče Iz seliti in da se sedai nahaia v privatnem poštenju. Ko'ikor ml te znano, ie sodišču tam tudi že odpovedano in so mora že letns izseliti. Ne vem kam ga bodo premestili. Ali ga hoče nastaniti v barakah? V proračunu ne vidimo nobene možnosti, da se popravi staro poslopie V to svrho le bi! stavlien v proračunski predlog prvi obrok 1 milijona dinariev od potrebnih dveh milijonov dinarjev. sedaj ni v proračunu ničesar. Država pa п1та v Cel'u niti barake, da bi se пкИо nastaniti v niei sodišče.
Trefie ministrstvo, ki stopa sllčno z ministrstvom pravde. Je ministrstvo financ. Da bi se
v vprašanju Izplačevanja pokojnin
končno napravil red. te finančni minister od redil, naj vsak resor tekom leta dni prevzame svoje upokoience. In res. minister pravde bo sedai Izplačeval svoie upokoience. V to svrho ie vstavliena za področie ljubljanske apelaciie vsota 475.000 Din na račun pokoinin To ie vsota, s katero more minister vpokoiiti 10 do 12 Hudi. vsi ostali upokojenci pa morajo ostati brez pokojnin In ne dobe ničesar.
Ne vem. kaj bo z uradniki, s sodniki, bi Ima ?o avtomatskim potom pre'tl v višie skup'ne in kategorije
ko pridejo na vrsto za naoredovanie. (Minister pravde Marko GHiričič: Prišli bodo v izredni kredit) Dobro. Toda ako ne bo Izred nega kredita, ne bodo napredovali, temveč bodo čakali In čakali...
Veliko krivico vidim tudi v čl. 211 finanč nega zakona, s katerim se
ukinja čl. 123 uradniškega 7akona in z njim možnost nakazovania predujma uradnikom. Uradniki, ki iih ie zadela nesreča. kar je vedno mnogo slučaiev. so mogli doslej dobivati predujem, sedai pa to ne bo več dovolieno. Nadabe se
ukinja veljavnost čl. 137 uradniškega zakona
po katerem se ie uradnikom, ki so postali v službi nesposobni, vračunalo 10 let več n pokojnino. Meni je znan sučai da so v jetni-šnici lopovi ranili nekega paznika, ki ie postal nesposoben in ie moral v pokoj. Prizna lo pa se mu ne bo 10 let več. četudi ie nesposoben za vsako delo. To le velika krivica.
Sploh pa nI razvidno, kakšno podporo mo rejo uradniki sploh dobivati. V drugih reso-rih te nekoliko boliše. Poglavie 54 proračuna za Dalmacijo izkazuie malenkostno vsoto 20 tisoč dinarjev, ki ie ustavljena na račun podpor in nagrad. To ie sicer majhna vsota, vendar pa ie !e nekaj. Omeniti hočem še eno stvar.
vdove sodnikov. £n prosim ministra pravde nai ne demantl-ra. V sosednih državah prejemajo vdove po moževi smrti za en kvartal plačo v svrho pokritja pogrebnih stroškov kot podporo, Po našem novem zakonu dobe vdove na ra run pogrebnih stroškov dvomesečno plačo, toda samo tedaj, ako dokažejo, da nimajo razen pokojnine nobenih drugih dohodkov Koliko ie slučaiev. da ie resorni minister, v našem slučaju minister pravde, predlagal finančnemu ministru, naj se ne Izplača tel aH oni vdovi zakonita podpora?
Nisem še čul da bi finančni minister rešil vsa! eno prošnjo iz področja ljubljanske ape lacije.
Nisem čul, da ie rešil vsaj eno prošnjo iz prečanskih krajev. Znano pa ml ie . da to podporo dobivajo vdove v srbskih krajih. Ako me more g. minister demantirati. bi mi bHo zelo ljubo, ker nisem človek, ki bi hotel očitati nepravilnosti hi delati razlike, kjer bi ne smele biti in kjer mogoče ni nepravilnosti. Vdove v Sloveniji so ravno tako sirote. kakor so vdove v Srbiji (Minister prav de: Tako ie!) Jaz se temu čudim, to mora biti enako za vse. Vprašam. aH ie rešena vsaj ena prošnja iz Slovenije? (Minister pravde Gjuričič: To bom naredil). Ko sem v ministrstvu Interveniral za izplačilo podpore. so ml enkrat rekli, da pravilnik še nI gotov, drugič pa, da ie treba še to In ono itd. Sedai so
odpravljene tudi milostne pokojnine hi mi bomo seveda kljub temu živi ln zdfavi...	. .
Z ukinjenjem urada, ki je potreben, se mora ustvariti drug, ali pa se morajo posli tega urada odkazati drugemu uradu, ki mo» ra razširiti svoj delokrog, ker je kaj druge, ga nemogoče. Ne vem, aJi imamo v sodnem reso rtu danes nepotrebne urade. S tem pro» računom pa se sedaj odpravljajo nekateri oddelki za pravosodje tako tudi v Ljubljani. V tem oddelku za pravosodje v Ljubljani je bik» zaposlenih pet konceptnih moči, en pomočnik in trije pisarniSki uradniki. V ukinjenju tega ura. da se jasno vidi tendenca centralizacije. Toda nič zato. ako Je ministrstvo v Beogra» du sposobno vršiti vse poele. ki jih je do« slej vršil oddelek za pravosodje v Ljublja» ni. Vprašam pa. kdo naj vrši te posle v mi» nistrstvu. ker ni razvidno, da Je povečano Itevilo uradnikov za te posle v centrali, ki so se do lej vršili pri oddelku za pravosod» je v Ljubljani. Iz proračuna ni razvidno, al
S kako nadomestilo za reducirane pravnike.
eni se zdi pojav ukinjenja oddelka za pravosodje tembolj čuden, ker vidim v 27, poglav*u in v odstavim 161.
kolosalen aparat oddelka ministrstva pravde v Zagrebu.
Samo ta oddelek ni ukinjen, med tem kx> so ukinjeni vsi drugi. Nočem misliti, da je to mogoče uspeh sedanje koalicije. Vpra» šara pa gospodje, ali ste prepričani, da se bodo centralizirani pravni posli v Beogradu reševali bolje in lažje, kakor so se doslej? Omeniti hočem še, da je bilo za področje ljubljanske apelacije svoječasno 7 pravni» kov v centrali pri ministrstvu na Dunaju in to v času, ko so bili tamkaj posli decentra. lizirani. Teh sedem pravnikov je imelo do« volj dela v centrali. Danes meni ni znano, kako se bodo vršili posli za eno ali drugo apelacijo v Beogradu in koliko uradnikov je /a to svrho na razpolago. Preiti hočem na drugo stvar.
Ugled države se ceni v veliki meri po pravnih razmerah, ki vladajo v državi, in od pravnih razmer v naši državi je gotovo v veliki meri odvi* sen kredit, ki ga išče država.
Mislim, da ima naša država največji in« teres na tem, da gledajo naši sosedje v njej urejene pravne razmere in dobro funkcijo» niranje sodišč. Ako vzamemo v poštev še zemljepisni položaj ljubljanske apelacije, kjer imamo tri različne državne meje, tri sosede, ki so v pravnem pogledu deloma odlično urejeni, potem je jasno, da mora ministrstvo pravde o pravnih razmerah tudi v Sloveniji kakor v celi državi voditi pose» ben račun. Ne more se vzdržati nekdanja pravna solidnost na isti višini, ako ministr. stvo pravde dovoljuje, da se v proračunu vsako leto reducira osobje, in ako ne upo» števs dovolj, da morajo biti sodniki in raz» no sodno osob;e gmotno zavarovani.
V	tem pogledu ie bilo pri nas vedno raz» meroma precej dobro. Toda v poslednjem času se pri nas pojavlja splošna gospodar» ska kriza in poznan mi je
žalosten slučaj iz Celja, da se je nameščenec sodne pisarne v imenu finančno slabo situiranega osobja obrnil na javnost s prošnjo za pomoč. To je značilno za današnjo bedo sodnih nameščencev. Raz» ume se, da je bil dotični uradnik kaznovan z ukorom, a Državni svet mu je še odteg» nil od plače! Ako se nameščenci obračajo na javnost s prošnjo za pomoč, kam naj prideta potem avtoriteta in ugled državne uprave?
/ tem slučaju pa tudi vidimo, da ome> njeni nameščenec ni bil priučen, da bi je« mal na skrivaj. To je še dobro. Toda kazno» van je moral biti. Čuje se nekaj sličnega ali pa še slabšega iz Beograda. Ali je zna» no. da se je neko
sodišče obrnilo na advokata & prošnjo, naj s skupno akcijo omogočijo sodišču, da pride do pisarniške oprave, ker za nabavo te oprave ni proračunske možnosti? Nasta» ne vprašanje, aH se potem še more govoriti o w> polni neodvisnosti in objektivnosti so« dišč, ki so sprejeli pisarniško opravo od za« sebnih oeeb. od advokatov. Naj rečem še par besed o avtomatskem napredovanju sodnikov. Sodniki napredujejo do 20. leta službe po» polnoma avtomatski, a z 20. letom so do. končali svoje napredovanje in potem služi» jo do popolne pokojnine še 15 let. Vprašam, ali ne obstoji v tem in takem sistemu av» tomatskega napredovanja nevarnost, da de» lajo sodniki zadnjih 15 let brez prave am» bicije, ker ne morejo ničesar več pričakova. ti. Mislim, da je taka šablona v napredo» vaniu škodljiva.
Naš novi zakon o uradnikih ne upošteva dovolj razlike, neenakost dela enega ali dru gega uradnika. Ni vseeno, ali je kdo senat« ski predsednik ali pa predsednik okrožnega sod šča oziroma sodnik v kakem okrajnem sodišču. Sedaj pa so vsi sodniki enaki in vsi enako napredujejo.
V	ministrstvu pravde zlasti pa
zakonodaji bi morala vladati moderna načela
in vse ono, kar se ustvarja nanovo, bi mo» ralo biti najmodernejše. Mislim tu pred» vsem, da se narodu ne sme odvzeti možnost sodelovanja pri sodiščih, da se mu ne sme onemogočiti vstop v sodišče. Moderna na» čela zakonodaje predvsem zahtevajo ublažitev težkih pogojev za sodno zaščito. Treba bi bilo, da se urede sodne ekspozitu» rc v oddaljenih krajih in potrebno bi bilo, da sa dajejo narodu pri sodiščih brezplačni pravni nasveti. Čujejo se pritožbe, da
nov! sodni narašča! ni tak, kakor b> moral biti. Smatram, da bi lahko minister pravde v tem pogledu mno» go storil. Ako zasebne ustanove dvigajo ni» vo svojih namešencev z raznimi tečaji, ki jih vzdržujejo, in ako gospodarske organi, zacije pa tudi politične stranke vzgajajo vedno boljše ljudi s šolanjem in v tečajih, zakaj bi tudi ministrstvo pravde ne poobla» stilo stare praktično izvežbane sodnike, da bi imeli praktične kurze s svojimi mlajšimi tovariši. Smatram, da je
nadziranje sodišč zelo potrebno. To pa je danes popolnoma prenehalo, ker ni budžetne možnosti za pla» čevanje potnih stroškov inšpektorjev...
Dotakniti se hočem še neke mednarodne zadeve, o kateri sem čul pritožbe v Pragi in ki jo hočem tu navesti v interesu dobrih mednarodnih odnošaiev s prijateljsko če« škoslovaško državo. Stvar se tiče izvrševa« nja
konvencije o vzajemni pravnJ pomoči Mi imamo tako konvencijo sklenjeno s Če« škoslovaško. Medtem, ko Cehi izvršujejo, kar jim konvencija nalaga, mi kot druga pogodbena stranka ega ne delamo. Cul sem, da nam Češkoslovaška grozi z odpovedjo tc pravne konvencije, ker mi ne vršimo svo» jih dolžnosti. Prosim ministra pravde, naj izvrši preiskavo, koliko aktov je došlo iz Češkoslovaške v našo državo, na podlagi katerih se je zahtevala sodna pomoč, in v koliko slučajih se ni ničesar ukrenilo in ni oddal noben odgovor. Vprašal sem v Pragi, kako je to mogče in dobil sem odgovor, da se iz naše kraljevine akti sploh ne vračajo. Treba je čakati po dve leti in še več in še potem ni nobenega odgovora. Mislim, da je v smislu dogovorjene vzajemnosti potreb« no, da izpolnjujemo vse, kar nam konven» clja nalaga, zlasti pa napram prijateljski državi, ker prijateljev itak nimamo preveč, in one, ki jih imamo, ne smemo odbijati od sebe s takim postopanjem.
V	tem oziru pa imam še hujšo pritožbo. Tiče ee sodnijske pomoči med našimi last» dimi sodišči. Rečem samo to»le:
Ne more biti edînstva med nami. ako sodišča Iz Srbiie ne odgovarjalo na vprašanje
sod'šč Iz prečanskih krajev. Ako se tu pritožujemo, da nimamo pravne pomoči, da nimamo potrebne vzajemne po» moči med sodišči v naši državi, kako naj
nudimo potem pravno pomoč drugim drža» vam, s katerimi stojimo v pravnih odnosa» jih? Ako prevzamemo mednarodno obvez» nost, je naša častna in prva dolžnost, da to obveznost tudi izpolnjujemo.
Naj končam. Z dobro vzajemno sodno pomočjo v naši državi bomo dosegli zopet lep korak zbližanja in povečali bomo kre» dit, Jd ga danes ni med nami, ker nimamo zaupanja. N. pr. trgovec iz prečanskih kra» jev nima zaupanja, da bo dobil tukaj svo.io pravico in trgovec od tu nima zaupanja, da bo dobil onstran svojo pravico, ker ni zve» ze med sodišči. Tudi v resoru ministrstva pravde ni videti dovolj dela za edinstvo. Minister pravde bi moral v tem oziru vsaj v svojem resoru ojačiti čustvo našega na» rodnega edinstval (Živahno odobravanje.)
Kandidature na ženevske sedeže
Chamberlain podpira Poljsko. — Izjave Masaryka, Beneša in Rotnanonesa. Tudi Kitajska zahteva stalen sedež. London. 2. marca. d. Ameriški listi poročajo iz Berlina, da je pravi vzrok za preokret Anglije v vprašanju dodelitve stah?ega sedeža v Svetu Zveze narodov Poljski iskati v dejstvu, da je Nemčija nedavno dovolila Rusiji kredit 300 milijonov mark. Britanska vlada je proti dovolitvi teza kredita svoj čas s povdarkom protestirala. Nemčija pa se pritisku ni vdala. Zdaj izvaja londonska vlada nov pritisk na BerHn s tem. da nodpira poljske želje.
Glavno plašilo delavske stranke «Daily Herald» piše. da je prišlo v vprašanju spreiema Poljske v Zvezifl Svet do krize v Baldwinovem kabinetu in da so vsa Baldwinova prizadevanja, da na-sorotstva izzladi. bila doslej brezuspešna. Chamberlain je baje izjavil, da je dal svojo besedo Briandu. grofu Skr-zynskemu in zastopniku Španije Quino-nesu de Leon in da rajši poda ostavko, kot da se izneveri svoji besedi.
Zunanii minister Chamberlain je podal parlamentarnemu odboru za Zvezo narodov važne izjave. Navzočih je biio kakih 400 poslancev in lordov.. Čeprav je bila seja strogo tajna, se je vendar nekaj zvedelo o vsebini Chamberlaino-vih izjav. Chamberlain smatra, da angleška delegacija v Ženevi ne sme imeti vezanih rok. Seveda pa bo upoštevala mnenje parlamenta in javnosti. Minister je tajil, da bi se bil obvezal napram Briandu ali Poljski, pristavil pa ie. da je prepričan, da bi bil vstop Poli ske v Svet Zveze narodov koristen, kar se seveda ne sme razlagati kot protiutež proti Nemčiji. Chamberlain ni povedal, ali naj se Poljska sprejme ta' koj ali pozneje. Kar se tiče zahteve Španije ln Brazilije, ni ta zadeva nika-ka novost in se bo moralo o njih sklepati ob svojem času.
Kolonijalni minister Amery je izjavil, da mu zaenkrat ni mogoče obvestiti zbornice o stališču dominijonov napram razširjenju Sveta Zveze narodov.
Baldwin je sporočil poslanski zbornici, da bo najkasneje v četrtek podal Madino iziavo o stališču kabineta glede stalnih sedežev v Zvezinem Svetu.
«Daily Express» prinaša razgovor lady Drummond Hay z dr. Benešem in s prezidentom Masarykom. Oba državnika se izjavljata za pritegnitev Poljske. Španije in Brazilije med stalne člane Sveta Zveze narodov.
Grof Romanones je izjavil angleškemu časopisju, da je zahteva Španije po stalnem sedežu docela upravičena in da je ta zahteva bila odklonjena 1.1922. le vsled odpora ene same dTžave. Odkar je Španija z mirom v Utrechtu zgubila položai velesile še ni bilo usode-polnejšega trenutka v zgodovini Španije. Španska nevtralnost med vojno in do njej dajp Španiji pravico, da zahteva stalen sedež v mirovni družbi.
Kitajski poslanik Chu. ki ie obenem zastopnik Kitajske pri Zvezi narodov, ie izjavil, da njegova vlada le tedaj ne bo motila harmonije v Ženevi, če se tudi ostale države, ki zahtevajo stalne sedeže, odpovedo svoje zahteve. V nasprotnem slučaju se bo Kitajska sklicevala na veliko število svojega prebivalstva. na starost svoje kulture in civilizacij in geografsko načelo ter bo zahteva'a zase stalen sedež v Svetu Zveze narodov.
Pariz. 2. marca. s. «New York Herald» poroča- Ministrski predsednik Briand ie dal francoskemu poslaniku v Berlinu nalog, naj obvesti nemški zunanji urad o njegovem mišljenju, da nemški ugovori glede sedeža Poljske v Svetu Zveze narodov ne slonijo na pra vični podlagi.
London, 2. marca, s Kakor javljajo iz Tokija. je japonska vlada dala svojim delegatom za zborovanje Sveta Zveze narodov obširna pooblastila za nerešena vprašanja Japonska je po oficijoz/iem obvestilu v načelu proti vsakemu razširjenju Sveta Zveze narodov. pač pa se bo. ako bo večina Sveta storila nasproten sklep, pridružila tej večini.
Pariz. 2. marca. k. Na današnji debati o locarnskih pogodbah je ministrski predsednik Briand odločno protestiral proti namigavanjem. da je Francija načela vprašanje razširjenja Sveta Zveze narodov z namenom, da se Izogne obveznostim. ki jih je prevzela napram Nemčiji v Locariu. in da stori proti Nemčiji gotove varnostne odredbe. Opozoril je nato. da je vprašanje razširjenja Sveta Zveze narodov že staro, ter je povdarjal. da nihče nj mogel ! prevzeti take obveznosti ker more ' Svet Zveze narodov sklepati v popohi svobodi Sem. je dejal Briand. za razširjenje Sveta Zveze narodov, ravno tako pa za to. da se dovoli Poljski mesto t njem. Zveza narodov ie mille i soravlfivosti ter ie za to tukaL da reši
nesporazume. Zato je potrebno, da se sestanek) oni. ki so pripravljeni za sporazumno delo.
Rim, 2. marca. o. Italijanski delegati na zborovanju Zveze narodov bodo odpotovali v Ženevo v soboto. Po vesteh iz zanesljivega angleškega vira. ne bo angleški zunanji minister Chamberlain zapustil Londona pred soboto. Clar.i Sveta Zveze narodov bodo mogli medsebojno izmenjati misij komai par ur pred prvo sejo.
Politične beležke
+ O hrvatski avstrijanščini objavlja bivši min. predsednik in član Akademije znanosti Ljubomir Stojanovič v «Srbskem Književnem Glasniku» daljši članek. ki preseneča radi popolne odkritosrčnosti in utegne roditi izvestne posledice. Stojanovič pravi, da noče naperiti proti Hrvatom kake plemenske mržnie ali srbsko šovinistične osti. paS pa žigosati hrvatsko domišljavost v kateri je osobito hrvatsko inteligenco vzgojila avstrijska politika. Obsoja predvsem ministra Stjepana Radiča. ki venomer povdarja koristnost in svetovno važnost sporazuma, obenem pa pred masami svojih volilcev omalovažuje Srbe in jih prav rad karakterizira kot pretepače, kakor je to delal že prej s svojimi memorandami in apeli na Anglijo, Ameriko in Francijo. Vsa Radiče-va propaganda je pod zaščitno znamko sporazuma uravnana na to. da Srbe v državi oslabi in da jih omalovaži v očeh onih prebivalcev, ki so se po prevratu z njimi združili v enotno državo. A kar je najbolj značilno za današnjo zmedeno situacijo: na srbski strani se ne najde nihče, ki bi Radiču zaklical: cStoj! Niti koraka dalje!» Radič mini-struje še nadalje, zahaja na seje ministrskega sveta, govori neprestano v Narodni skupščini, a vse se odobrava in akceptira, nikjer ni v odgovor odločne besede. Toda naj si dobro zapomnijo i Radič i Hrvati, i Pašič i radikali i vsi, ki se jih tiče, da prenapete strune vedno popokajo, kriv pa bo tega sain vrag!	.
+ Pašič lahko postane hrvatski ban. Na pondeljkovi popoldanski seji Narodne skupščine je Stj Radič v polemiki s poslancem Agator.ovičem govoril tudi o centralizmu in dejal, da je vse odvisno od načela, kako se centralizem spo razumino izvaja. Stj. Radič je dejal: «Tak sporazumni centralizem more pomeniti naravnost federalizem iti z oziram na to bi mogel postati naš ban sam gosp. Pašič. ki naj ga Bog poživi!» Seveda je vzbudila ta izjava Stj. Radiča. ki napravlja v svojem centralističnem federalizmu, oziroma federalističnem centralizmu za hrvatskega bana Nikolo Pašiča, mnogo veselosti. Sploh je bil pondœljek vesel dan v parlamentu in «Politika» ga karakterizira z velikim napisom: Gosp. Radič je govoril skoraj ves dan . . .
+ Zakaj Pucljevo glasilo ne objavi sporazuma RR? Zadnji «Kmetski list» precej odkrito pove, v čem obstoji sporazum radičevcev in radikalov. Predvsem ugotavlja, da so Radičevi govori srbske radikale grozovito raztogotili in v svoji jezi so objavili med njimi in med radičevci sklenjeni sporazum, misleč, da bodo z objavo sporazuma Radii4" silno oškodovali. V svojih računih pa so se temeljito zmotili, piše Puclievo glasilo in zmotili so se tudi vsi drugi no-Iitični nasprotniki Radičevi. Iz navedenega je razvidno, da prišteva Pucljev list tudi radikale med politične nasprotnike Radiča kljub sporazumu, sklenjenemu ž njimi in kljub temu, da ie RadČ vse svoje izjave proti radikalom skesano preklical. Zanimivo je. da se «Kmetski list» ne upa objaviti besedila sporazuma. ki tvori temeljno podlago politiki vladne večine, češ, da mu primanjkuje prostora. Tega pa seveda ne stori, da bi njegovi pristaši ne spoznali, da so se radičevci obvezali ne samo, da priznavajo vidovdansko ustavo, amnak da ]o bodo tudi izvajali. Zato «Kmetski list» vara svoje maloštevilne pristaše, ako pravi, da stoji v sporazumu samo to, da priznavajo, da je naša država monarhija, da velia v naši državi vidov-danska ustava, da vlada pri nas kraij iz dinastije Karagjorgjevičev in da imamo samo en parlament, in ako pravi, da s tem, ker so radičevci priznali, da imamo vse to, seveda še niso rekii. da bo pri vsem tem, kar so priznali, da ie danes, ostalo tudi večno. «Kmetski list» slepi torej svoje bralce z večnostjo. kakor da bi Radič ali Pucelj bila večna, ali pa kakor da bi sploh politiko delali za večno. Pucljev list naj bi raje povedal, da so radičevci v celoti sprejeli program samostojnih demokratov in razlika je Ie v tem. da so demokrati iskreni, radičevci pa nepošteni. Radičevci so se javno v parla.nentu odpovedali republikanstvu in separatizmu ter se priznali za načelne pristaše državnega in narodnega edinstva. kar je tudi v besedilu sporazuma izraženo. Ako radičevci danes drugače delajo, kakor so obljubili, in ako taje to. kar so javno izrekli in tudi v pogodbi z radikali podpisali, potem dokazujejo, da so neiskreni in nepošteni ter priznavajo, da je šlo pri sporazumu samo za to. kdo bo druge prevaral. Sam. demokrati so imeli prav. ko so to že prej trdili. Radi varanja svojih bralcev in farbania javnosti ne objavi Pucljev list sporazuma RR. ne pa zato, ker pravi, da nima prostora.
Radič v Zagrebu
Beograd, 2. marca. p. Prosvetni miniete» Radič se je nocoj ob 10. odpeljal z brzim vlakom v spremstvu dr. Mačka v Zagreb, kjer namerava ostati dva dni
Novi češkoslovaški konzul v Ljubljani
Kakor smo že poročali, je te dni nastopil svojo službo novi konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, g. dr.
Prantišek Resi. Študiral je gimnazijo hi se nato posvetil pravnim naukom. Po končanih juridičnih študijah je vstopil v službo mestnega magistrata v Pragi, kjer je bil nameščen v vseh oddelkih in si tako pridobil vsestransko usposobljenost
Nato je prestopil v deželno politično službo, kjer je napravil tudi praktičen politični izpit. Po prevratu je vstopil v službo ministrstva socijalne politike, od koder je bil poklican v ministrstvo zunanjih del. V namenu teoretične izpopolnitve je absolviral na praškem vseučilišču pravoslovje in modroslovje, se posvetil diplomatskim in konzularnim naukom In napravil v vseh teh strokah predpisane izpite. Pred vojno se je nameraval habilitirati na vseučilišču. Ker pa je bil takoj začetkoma vojne vpoklican k vojakom, so mu bili prekrižani vsi računi. Služil je pri nemškem liber-škem polku, kjer je bil znan kot velik zaščitnik svojih čeških rojakov. Že kot akademik se je živahno udeleževal dijaškega pokreta in bil marljivo delaven v dijaških krogih. Tudi kot športnik se je udejstvoval., Je navdušen turist, dober jahač, rad vesla in je izvežban tudi v atletiki. Njegovo mišljenje označuje najbolj dejstvo, da je bil med prvimi člani Češkoslovaško-jugoslovenske Lige v Pragi. Prepričani smo torej, da bo vreden naslednik svojega prednika dr. Otakarja Beneša. ki ostane vsi naši javnosti v najlepšem spominu.
Ustanovitev kluba učiteljev Samostojne demokratske stranke
■«Depolitizacija» učiteljske organizacije poverjemštvo Ljubljana je dala povod, da je začelo učiteljstvo. ki pripada SDS. misliti na ustanovitev svojega političnega kluba.
Na povabilo sklicateljev tov. Smajd-ka in Grmeka se je zbralo včeraj popoldne v tajniški dvorani SDS do 40 zavednih tovarišev iz Ljubljane in bližnje okolice. Konštatirati moramo, da je ta udeležba častna, ker ni bilo za ta sestanek nikake posebne agitacije.
Tovariš Smajdek je kot sklicatelj otvoril in vodil zborovanje. V svojem otvoritvenem govoru je povdarjal zasluge organizacije, ki je izvoiavala uči-teljstvu neprecenljive dobrine, kar pa «Učiteljski Tovariš» zadnje čase negira. Saj pravi, da je «žela same neuspehe V svojem govoru je povdarjal. da deklaracija dovoljuje odobravanje vzgojno-prosvetnih vprašanj v okviru onih načel, ki nanje lahko pristanejo vsi člani. Radi par odstotkov članstva, ki ie morda drugega svetovnega nazora, bi morala večina torej vsa taka vprašanja podrediti vsem drugim vprašanjem. V nadaljnem svojem govoru je sklicatelj obrazložil namen kluba ter Podčrtava! vprašanja, ki bi se morala
v klubu razpravljati in reševati Omenjal je velike zasluge SDS za naš stan, zato se je moramo tem tesneje okleniti.
Tov. Likozar je omenjal potek seje širjega sosveta. Opozarjal je. da so hoteli «deklaraši» za vsako ceno izsiliti izglasovanje deklaracije. Deklaracija pa je bila naperjena proti predsedstvu poverjeništva, zlasti proti tov. Jelencu. Ko je tov. Jelene podal demisijo zase in tov. Dostala, jim ie takoj odleglo. Saj gre sedaj deklaracija isto pot. kot ji jo je hotel odmeriti tov. Jelene na seji. Iz vsega postopanja je bilo torej razvidno, da je šlo gotovim ljudem samo za oblast na poverjeništvu. Grajal je tudi pisanje «Učiteljskega Tovariša» in priporočal, naj se o .lasih težnjah in stališču k deklaraciji več piše v političnih listih.
V debato so še posegli tor. Dostal, Ormek. Levstik in Mlakar.
Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor, sesto.ieč iz sledečih tovarišev: Smajdek. Grmek. Mlakar. Blaganje, Levstik. Klavora. Plesničar in Korbar.
Sklenilo se je. organizirati v vseh okrajih pododseke, ki naj poživijo iti vodiki naš pokret v okraju. V to svrho je sestaviti primeren oglas za politične liste, ki naj bo obenem vabilo k pristopu v klub.
Koncem zborovanja je stavil tov. Grmek zboru resolucijo, ki poziva tov. Jelenca in Dostala, da prekličeta svojo ostavko in se vrneta na svoji mesti v vodstvu organizacije. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Sklenilo se je, sestaviti do 19. marca t. 1. pravilnik za klub ter ta dan sklicati ustanovni občni zbor.
Ko je tov. Smajdek zaključil zborovanje, se je pripravljalni odbor konstituiral sledeče: Predsednik Smajdek, tajnik Grmek. blagajnik Mlakar.
Dr. Ante Starčevič
Te dni je minilo 30 let, odkar je umrl dr. Ante Starčevič. utemeljitelj stranke prava na Hrvatskem. Starčevič je prišel na svet dne 23. maja 1823. v Liki blizu Gospiča. Do šestnajstega leta je bil doma pri roditeljih, potem pa je šel v Zagreb, kjer je napravil izpit čez snov za prva dva razreda gimnazije. Kmalu je pokazal tako veliko nadarjenost, da mu je v četrtem razredu poklonil škof Šrot sto goldinarjev kot letno štipendijo.
Že v dijaških letih je Starčeviča zanimala politika in kakor vsi dijaki tedanjega časa, se je tudi on pridružil ilirskemu pokretu Ljudevita Gaja. Leta 1845. se je celo tako eksponiral, da je postal žrtev bana Hellerja, na katerega ukaz so streljali z Markovega trga v Gosposko ulico.
L. 1843. je dovršil Starčevič šesti razred gimnazije, čez dve leti pa tako-zvano «filozofijo» (šesti in sedmi gimnazijski razred). Na izrecno željo roditeljev se je posvetil Starčevič teologiji. Ker je bil zelo nadarjen dijak, ga je poslal senjski škof Mirko Ožegovič tudi
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri Sreda, 3.: «Ana Christie». A. Četrtek. 4: «Zapeljivka». F. Petek, 5.: «Naša kri». B. Sobota, 6.: ob 15.: Pegica mojega srca». Di« jaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri. Sreda, 3.: «Orfej v podzemlju». E. Četrtek. 4.: «Joungleur de Notre Dame. D. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: «Večni mornar». F.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Sreda, 3.: Zaprto.
Četrtek, 4.: «Sluga dveh gospodov». A. Pre« mijera.
Simfonični koncet Glasbene Matice т
Ljubljani. Skladatelj Emil Adamič dirigira v petek dne 5. t. m. simfonični koncert Glas bene Matice v LJubljani. Na sporedu koticer ta so same orkestralne točke ki iih Izvala orkester orkestralnega društva Glasbene Ma tlce, ponrnože - < člani Dravske dfvtzljske «odbe ta op'?-! rkestra. Ta koncert H ii drogi sin:?'): koncert letošnje sezone.
v Budimpešto, v semenišče, kjer so poučevali tedaj znameniti bogoslovci. Leta 1846. je napravil Starčevič doktorat iz filozofije, dve leti pozneje, ko je postal spor z Madžari akuten, pa so se vrnili hrvatski kleriki preko Dunaja v Zagreb. Starčevič ie šel v Senj. kjer je hotel nadaljevati bogoslovne študije. Predno pa je prišel do tega, da bi oblekel svečeniško haljo, pa se je premislil ter sklenil, da se rajši posveti filozofiji. Na ta način je bila njegova življenjska pot odločena in Starčevič je postal profesor na zagrebški akademiji, kjer je bilo baš 1. 1849. izpraznjeno mesto učitelja za zgodovino.
Profesorskega kruha pa ni iedel dolgo. Že 1. 1850. .ie bila njegova profesura ukinjena. Starčevič je moral v pisarno zagrebškega odvetnika dr. Lavoslava Srama, kjer je prebil vsa leta Bachovega absolutizma od 1. 1850. do l. 1860. Rodoljubna Starčevičeva duša je kmalu smrtno zasovražila dunajsko vlado, ki je z nasiljem germanizirala hrvatsko deželo ter izvajala najhujši centralizem.
V	tem času ie našel Starčevič vso uteho v književnosti. Pisal je feljtone in pesmi, sestavil celo par dram. in urejal kot odbornik Ilirske Matice književni časopis «Neven».
Ob čitanju zgodovinskih in filozofskih knjig ter starih klasikov se je popolnoma izoblikovala Starčevičeva osebnost. Kmalu je začel filozofirati o zgodovini Hrvatske, razmišljati o banu Jelačiču ter o razočaranju hrvatskih rodoljubov 1. 1848., o nasilnih reformah ministra Bacha ter o kazni, ki ie zadela Avstrijo radi absolutizma 1. 1859. v Italiji. Te svoje misli ie pripovedoval Starčevič svojim prijateljem in ko je bil 1. 1860. odpravljen absolutizem ter je cesar Franc Jožef s svojo novembersko diplomo vrnil narodom ustavo, je Starčevič takoj sestavil spomenico, katero je reška županija poslala naravnost na Dunaj. Slava in uspehi Starčeviča so naglo rasli. Ko se je sestal hrvatski sabor, je bil Ante Starčevič izvoljen za poslanca v občinah Grobnik in Hreljin pri Bakru.
V	saboru je imela tedaj večino narodna stranka, katero so vodili Strossma^er, Ivan Mažuranič, Kukuljevič in dr. Rački. Kmalu je prišla v saboru na razpravo zadeva Hrvatske. Narodnjaki so zahtevali, da Ogrska predvsem prizna samostojnost, neodvisnost in celokupnost Hrvatske, unionisti pa zastopali mnenje, da se Hrvatska državnopravno zveže z Madžarsko, ker so upali samo na ta način ohraniti svojo staro ustavo. Starčevič je v saboru glasoval za predlog dr. Evgena Kvaternika, ki je zahteval glede ustave dogovor Hrvatske, Slavonije in Dalmacije naravnost z vladarjem.
Starčevič ie bil pozneje preganjan in je postal baš radi tega silno popularen. Nemalo po njegovi zaslugi je začel izgubljati Rauch na terenu. L. 1884. je poslala Hrvatska v sabor kar 25 Star-čevičevih pristašev. Pa tudi pozneie ie imela pravaška stranka še mnogo priložnosti. da dokaže svojo ostro opozicijo, katero je vodil Ante Starčevič.
L. 1895.. koncem februarja, je položila dr. Starčeviča na posteljo influença, iz katere se ie izcimila pljučnica. Krizo je srečno prestal, bolezen pa je postala recidivna in kmalu se ie oglasila smrt. Leta 1S96.. koncem februarja je že ležal na mrtvaškem odru. Še pred koncem pa se je njegova stranka razklala na dvoje ter mu zagrenila zadnje hipe tako burnega življenja.
bi lalko imenovali tudi sultni koncert, ker so na njegovem sporedu skoro same suite za veliki odnosno godalni orkester. Prvo točko koncertnega sporeda tvori Mihevče-va predigra k operi Planet. Nato sledi Šant-lova mala suita za veliki orkester. Ta su-ita sestoji iz petih stavkov, ki nosijo sledeče naslove- Božična, Kralj Matjaž. Narodna, Veseli ples. Veli Jože. Tretja točka sporeda so Adamičevi Ljubljanski akvareli za močan godalni orkester. Posamezni deli suite so označeni: Jutro na Rožniku, Na tivolskem ribniku, v Šerrtflorijanski cerkvi. Na gradu. Pri Sv. Križu ta na promenadi v Zvezdi. Obe suiti se prvokrat Javno izvalaio. Po od moru sledijo Čajkovskega Karakteristični plesi iz baleta Ščeljkunčik. Ta suita nosi na vadno naslov Cassenoasette (Nussknacker suite), in ima sledeče odlomke: Koračnica Ples Vile Bonbonček. Arabski ples. Koncert zaključijo Borodinovi Polovski plesi Iz opere Knez Igor In sicer št 8 in 17. Orkester sestavljen za ta koncert bo razmeroma zelo močan, saj sedi pri pultih poteg popolnih lesnih In kovinastih instrumentov, 10 I. vijolln. & II. vijoHn, 6 vijol. 6 če-lov, in 4 kontrabasi Spored zasluži vse naše zanimanje Opozarjamo, da bode podrobni spored fmel natiskano tudi razlago posamez nih točk sporeda. Predproda.ia vstopnic v Matični knlgartti.
Danes ob 4.. '1,6., 1,8. In 9.
uri veliki Para-mount ilager
imenovane
Režija- Dimitrij Buchowetski v glavni vlogi Adolphe Menjou, Ricardo Cortez, Frances Haward kar zadostuie. Vsaka večja reklama odveč 111 Prednaz.ianilo. nemški veletiim Pisma, ki ga niso nikdar dosegla po slovitem romanu baronice Heyking
Kino „LJUBLJANSKI DVOB"	1313-a	Telefon 730
Za zgradbo poslopja Trgovske akademije v Ljubljani
Hud boj, ki smo ga bili že pred osvo-bojenjem za lastno slovensko trgovsko akademijo, smo uspešno dobojevali šele po prevratu, ko se nam je po velikih težkočah končno vendarle posrečilo, da je naša naciionalna vlada privolila v ustanovitev Državne trgovske akademije v Ljubljani. S tem zavodom, namenjenim višji komercijelni vzgoii trgovskega naraščaja vse Slovenije, ie bil položen eden glavnih temeljev za našo gospodarsko osamosvojitev. Dolžnost vlade pa tudi vseh naših gospodarskih krogov je bila, da temu prevažnemu učnemu zavodu posvečajo svojo posebno pažnjo in skrb. da ga opremijo z ne-! obhodno potrebnimi učili in laboratoriji in da mu dajo — kar ie za njega uspešen razvoj predvsem potrebno — tudi lastno streho. Žal se pogreša i enega i drugega. Z žalostjo moramo danes ugotoviti, da mora naša Trgovska akademija še vedno vživati gostoljubnost Tehniške srednje šole, ter se stiskati v docela nezadostne učne prostore.
Ker se na državno pomoč pri vladajočih razmerah ni smelo več zanašati, ako naj se tem nedostatkom odpomore in naši edini trgovski akademiii v gospodarsko razviti Sloveniji nudi možnost uspešnega razvoja, je bilo potreba poseči po samopomoči. Na inicijatlvo uglednih in požrtvovalnih mož iz naših gospodarskih krogov se je zato ustanovilo pred tremi leti društvo «Trgovska akademija» z namenom, da podpira naše trgovske akademike, oskrbi In izpopolni Državni trgovski akademiii potrebne učne zbirke in drugo opremo ter
Senzaciionalna odkritja v Ljubljani
„BABiLOil GREHA" ? ? ?
ii predvsem sezida lastno poslopje.
To društvo je zbralo doslei že toliko sredstev, da .ie moglo nakupiti primeren stavbeni prostor in da stoji pred zadnjim korakom: gradnjo poslopja za našo trgovsko akademijo.
Da položi še zadnji finančni temelj zgradbi Državne trgovske akademije, prireja veliko denarno loterijo.
Pogoji loterije so najugodnejši, ker bo stala posamezna srečka le 10 Din. a od dobitkov, katerih je 85 ter znašajo skupno 300.000 Din. so trije glavni dobitki za 100 tisoč Din. 50 tisoč Din in 20 tisoč Din. ostalih 882 pa znaša po 10 tisoč Din do 50 Din Kupec srečke torej na eni strani podpira velevažno kulturno akcijo, na drugi strani pa ima za svojo osebo mnogo upanja na znaten dobitek Žrebanje se bo vršilo že 15. decembra t. 1. Srečke se dobe pri denarnih zavodih, trgovskih gremijih ter se morejo naročiti naravnost pri društvu samem.
Pozivamo našo javnost, kateri je na tem. da omogočimo svojim sinovom prvovrsten akademski trgovski študij na domačih tleh. posebno pa naše trgovske in druge gospodarske kroge, ki streme za vzgojo lastnega dobro izšolanega komercijalnega naraščaja, ki naj nam pomaga do gospodarske osamosvojitve in katerim je do povzdiga naše trgovine, da velepomembno akcijo društva «Trgovska akademija» podpirajo s tem, da pridno posegajo po srečkah niene denarne loterije.
Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogočenje višjega trgovskega študija naši mladini in pomeni, da je naša javnost, ki hoče. da se gospodarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost. _
Mariborski občinski svet
Maribor, 2. marca. Nocoj se je vršila četrta redna seja občinskega sveta, ki ie mestoma potekla zelo viharno, tako. da jo ie moral župan celo prekiniti. Vendar pa so se razburjeni duhovi končno pomirili in se ie seja mirno nadaljevala in končala. Po rešitvi običajnih formalnosti je prečital župan več interpelacij, ki so jih vložili socijalisti. Prva govori o stanovanjski zadevi občinskega sluge Verbota, ki je že deli časa brez stanovanja in prenočuje sedaj v čakalnici na kolodvoru. Druga interpelacija govori o adaptaciji bivšega židovskega templja za stanovanja, pri čemer pa se je baje oddal del teh objektov nekemu upokojenemu častniku za trgovske lokale. Tretja se tiče zadeve zopetne nastavitve delavca Babiča, ki je bil svoječasno odpuščen. Socijalisti so mnenja, da župan ni izvršil sklepov občinskega sveta, ker ie bilo sklenjeno, da se židovski tempelj priredi samo v stanovanje, kakor tudi. da se odpuščeni delavec zooet nastavi, čim vloži tozadevno prošnio. Zupan ie zadevo pojasnjeval ter dokazoval, da se sklepi občinskega sveta niso kršili. Ko je zahteval besedo še socijalist občinski svetnik Bahun. mu ie župan ni hotel dati. Socijalisti so zato zagnali velik hrup. tolkli po klopeh in eden je celo polomil klop. V splošnem kriku in viku se ie vmešavala tudi n?bito polna galerija, tako. da ie župan moral končno seio prekiniti. Po skoro petminut-nem razgrajanju in prerekanju so se duhovi zopet toliko pomirili, da se je mogla seja nadaljevati. Pri nadalinerr pojasnjevanju zadev je sicer prišlo še do ponovnih prerekanj, dokler ni končno občinski svet prešel na dnevni red.
Župan ie prečital predlog socijalistov, naj bi se od mestnega sveta dovoljena podpora Protituberkulozni ligi povišala na 5000 Din. Predlog ie bil ob protestu sociialistov odkazan pristojnemu odseku. Istotako je bila oddana odseku prošnja društva katoliških mojstrov, ki . namerava zgraditi neke stanovanjske hiše in prosi za razne ugodnosti glede stavbišč in glede občinskih davščin. Tudi prošnja hišnih posestnikov glede znižanja davščin za novo zgradbo je bila odkazana odseku.
Zupan je nato še poročal, da je finančno ministrstvo nakazalo občini doslei nabrano kaldrmino v znesku 4,292.000 dinarjev, ki se bo uporabila za regulacijo in ureditev nekaterih ulic. Tozadevna dela vodi gradbena sekcija. To-vorninski davek, kojega uvedba, oziroma sprememba je bila sklenjena v proračunski debati, je bila z nekaterimi spremembami po finančni delegaciji odobrena.
Nato so sledila poročila odsekov. Med važnejšimi zadevami je bila tudi prošnja Sokola o" prepustitvi primernega te-lovadišča. Sokol je prvotno prosil za sedanje Igrišče športnega kluba «Ra-pid». sedaj pa za prostor na bivšem vojaškem vežbališču za deško ljudsko šolo v Samostanski ulici poleg igrišča športnega kluba «Maribor» Sokol namerava v tem prostoru zgraditi moderno telovadišče z vsemi potrebnimi stavbami Prostor se mu da v najem proti letni najemnini 100 Din za dobo 6 let neodpovedljivo, po tej dobi pa proti polletni odpovedi. Razpisa za oddaio stavbenih del za novo stanovanjsko hi-
šo v Smetanovi ulici so se udeležile štiri tvrdke.. Najprimernejšo ponudbo je stavila nemška tvrdka Nassimbeni. kateri se ie oddalo delo za 1.847.000 Din. Z zgradbo mora pričeti najkasneje 8. marca in mora biti stavba popolnoma dogotovljena najkasneje do t. novembra t. 1.
V	imenu finančnega odseka ie poročal podžupan dr. Lipold o raznih tekočih zadevah. Za sestavo volilnih imenikov in posebne kartoteke ie bil odobren potreben kredit. Daljša debata se je razvila o stanovanjski akciji mestne občine. Poseben odsek pod. predsedstvom župana ie izdelal načrt, po katerem bi občina za privatne interesente gradila stanovanjske hiše proti primerni amortizaciii- Odplačila bi se vršila v obliki primernih mesečnih obrokih, ki bi omogočili 15 letno amortizacijo. Z zgradbo bi se pričelo, ko bi bilo vplačanih 15 odst. potrebnega gradbenega kapitala. O zadevi se je razvila splošna debata, v katero so posegli dr. Kuko-vec, Petejan, Bahun. Pfrimer in Tumpej. V principu so vsi soglašali z načrtom, opozarjali pa so na razne okolnosti. ki prihajajo v poštev pri Izvedbi sklepa. (O predmetu bomo še obširneje poročali.) Sprejet je bil sklep, da se v svrho podrobnejšega pretresa načrta po dobavi potrebnih pripomočkov in proračunov skliče seja. Med drugimi manj važnimi zadevami ie bil spreiet sklep, da se nabavi avtomobil za škropljenje cest in vlačilec, kar bi stalo 350.000 Din. Prošnja Gasilnega društva za prispevek občine v znesku 15.000 Din za nabavo lastnega traktorja je bila odložena, ker bo občina svoj traktor dala Gasilnemu društvu na razpolago. Za tlakovanje Vetrinjske ulice je bil odobren kredit v znesku 341.000 Din.
Po rešitvi še nekaterih manjših zadev je župan ob 21. zaključil javno sejo, nakar se ie nadaljevala tajna.
Dva otroka živa zgorela
Hrastje-Mota, 1. marca.
V	nedeljo, okoli 9. dopoldne, je izbruhnil v slamnati kopici posestnika I. Žni-dariča v Turjanski grapi pri Hrastju-Mota v gormeradgonskem sodnem okraju požar, ki je imel usodepolne posledice. Ker je stala kopica v bližini gospodarskega poslopja in so bili domači v cerkvi pri službi božji, se je ogenj naglo razširil tudi na gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal z vsemi zalogami sena, slame in tudi žita. ki se je nahajalo v i.ašči. Došlim gasilcem se je posrečilo rešiti le živino in z velikanskimi napori lokalizirati požar, tako, da je ostalo vsaj stanovanjsko poslopje nedotaknjeno.
Žaiibog pa je požar zahteval tudi dve človeški žrtvi. V gospodarskem poslopju sta postala namreč žrtev plamena tudi dva Žnidaričeva otroka v starosti 4 in 5 let. Na pogorišču so našli le popolnoma izogljenela trupla nesrečnih otročičev.
Kako je prišlo do te strašne nesreče, še ni dognano. Domneva pa se. da sta otroka, ki nista bila dovoli pod nadzorstvom. prišla do vžigalic, se z istimi igrala pri slamnati kopici in zanetila požar. Ko sta videla, da ie bila kopica naenkrat v plamenu, sta se tega najbrže tako ustrašila da sta se iz strahu pred stariši skrila v gospodarsko poslopje, stoječe v bližini ter našla tamkaj potem strašno smrt. ne da bi jima mogel kdo pravočasno priskočiti na pomoč, ker gotovo tudi nihče nI vedel, da sta se tamkaj skrila. Tragedija je vzbudila po vsej okolici splošno sočutje s posestnikom Žnidarlčem. Stariši, pazite na otroke in ne puščajte jih brez nadzorstva samih doma!
Samo še danes
zelo zabavna, originalna filmska drama vršeča se v Berlinu
.Tri hiinikoue hčerke'
Posneta iz resničnega življenja Največja skrb matere, kako bi oddala v zakon svoje tri lepe hčerke in kako ona Izbira zete. Hčerke razMčnih temperamentov, kako si vsaka na svoj način išče moža. Mati, katero vlogo igra Margareta Kup-tei |e zelo originalna in dostikrat sprav publiko v bučen smeh. Nadaljne glavne vloge so razdeljene med na i bolj še igralce kakor: Helga Molsndei, Hanni Welsse, Bruno Kastner, Herman Picha in Jakob Tiedke. — Kdor si želi res pravega užitka in zabave, nai si ta film ogleda. Predstave pop. ob: 3., >/25.,
6., 128. In 9. aH. 1310 а	KINO IDEAL.
i A. Kane, Ljubljana j
S priporoča svojo bogato izbero S
g finih površnikov 1
■	s
za gospode	81 g
po prav zmernih conah. B
Domače vesti
*	Vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani lavija na iievtlna vprašanja glede usiaouv-ofkov, da je ustanovni vsakdo, katere«« «prejme odbor ta plača ustanovnino. Le-ta znaša za fkziâne osebe 500 Din, za pravna telesa (Soie, drušrva, družbe, občine) pa 1000 Dm. kar se lahko plača v petih obrokih na leta Posameznik plača lahka več nstamrvnm.
'Odziv Vodnikove družbe na deželi. Z dežele se dnevno Iz lastne micijative jav-lajo poverjeniki za Vodnikovo družbo, društvo za »dajanje poljudnih slovenskih knjig. Zlasti v obmejnih krajih, kakor okoJi Murske Sobote, Je zanimanje za družbo precejšnje. Z dežele pišejo razni poverjeniki, da so hvaležni ustanoviteljem te družbe, ki bo izpolnila znatno vrzel v izobrazbi našega naroda. Od več strani pa so tudi že došla poročila, da deluielo s prižnic In v st>ovedn1cah proti družbi, kl m drugega zakrivila, kako* da hoče za 30 Din na leto nuditi svojim članom štiri neprimerno boljše knjige kakor Mohorjeva družba
*	Imenovale Jugostovenskega kardinala. Kakor se v vatikanskih krogih zatrjuje, bo ie pred veHk» nočjo sklican tajni konsšsto-rfl, na katerem bo papež podelil kard;nal-ake klobuke nekaterim nadškofom. V «Jed smrti kardinala Merciera, Talbota, Benlo-cha, Sile fn Vima Je Izpraznjenih pet kar-dlnalsk-h mest, ki bodo na tem koneis orfju popolni ena. Pri tej priliki prihajata v po-tnev tudi po en Jugoslovenski in Irski cerkveni dostojanstvenik,
*	Izpremembe v državni slnžbl. Dosedanji profesor nižje kmetijske šole v Si. Juriju ob JudErvi železnici Valentin Petkov-Sek le imenovan za ravnatelja kmetijske fole v 6. skupini l. kategorije. — Z odlokom ministra za narodno zdravje sta dr. Viktor Marčič ii dr. Vlkitor Va 1 rč Imenovana za zdravnika pripravnika pri državni splošni bolnici v LJubljani. — Po službeni potrebi Je ietniški paznik Franc Kupca od okrožnega sodršča v Celju premeščen k okrožnemu sodišču v Novem mestu,
*	Osebna vest Veiikl župan ljubljanske oblasti g. dir. Vitko Baltlč Je včeraj po službenih poslih odpotoval v Beograd in do nadaljnjega ne bo sprejemal sttrank.
*	Notarska zbornica v LJubljani razpisuje notarsko mesto na Vranskem ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti iz-pratorflo po premestitvi. Prošnji Je vložiti do 16. marca.
*	Nov odvetnik. Dr. №nko Scbrelner Je vpisan v imemSk odvetnîkov s sedežem v Kranju.
*	Iz zdravniške zbornice. V Imenik zdravniške zbornice za SkxvenHo sita bila vpisana dr. Jakob Tunik, okrožni zdravnik v Sevnici, In dr. Anton Lovec, okrožni zdravnik v Planini pri Sevnici.
*	Iz uradnega Usta. »Uradni test« Ijub-flanske hi mariborske oblasti objavlja v 19. Številki pravilnik o opravljanju državnega strokovnega Izpita za Sumarsloo tehnično In administrativno službo šumarskih nradnikov I. kategorije: nadalje naredbe velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju raznih davščin v Ljubljani, In sicer: ovoznlne, vodovodne naklade, gostaščJne, kanalske pristojbine, veseličnega davka, davščine na prenočišča, na ponočmi obisk »ost Sta In katvarn, na i«Te v gostilnah In kavarnah, davka na vozila, tržmine ter tro-šarrrrsiVIh naklad
*	Kolodvorska restavracija na Jesenicah Je razpisana. Uporaba se prične dne 1. avgusta hi traja tri leta. Ponudnik mora dokazani sitrokovno kvalifikacijo. Licitacija se bo vršila dne 26. aprila 1926 pri ekonomskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
*	Jugoslovenskl avliatlkl v Pragi. V Prago Je prispela proâii petek delegacija ju-easkrvensfkiih avijarikov pod vodstvcm znanega civilnega arvijartJka inženjarja Son-dermayerja. Delegacija bo proučevala češkoslovaško avijatfko ter pripravka bazo za sodelovanje obeh prilatellsklih narodov na polju avtjatike. Na Maearykoveun tacîo-dvomi v Praga Je Jusosiovenske geste pozdravil predsednik češkoslovaškega aero-kîii>a in narodni poslanec Bradač ter zastopnika ministrstva za narodno obrambo in za Javna dela. Delegacija, ki S.eje deset članov, si Je v soboto gledala tovarno letaj v Jinoeilcah.
*	Svečana posvetitev doma beograjske' ga ženskega društva. V nedeljo se je vr-šHa v Beogradu na naJevečanejSl način slovesna po<svetite>v novega dma beograj-Aega ženskega društva v Brankovi ulici St 17. Svečanoetti te prisostvovala kraljica Marija v spremstvu dvornega maršala Darnjanovlda ki dvorne dame gospe Had-iičeve, ministrov za trgovino fci socijalno pototiko tn Številnih dam h najuglednejših beograjskih krogov. Beograjske žensko druStvo Je eno najstarejših »n najbolj zaslužnih v naši državi, njegov nnvi dom pa ]e reziultat neumornega dela srbskih žen In Jelie, da se ženski naraSčaj pripravi za svod poklic v življenju.
*	Spomenik narodnemu mučenlku v Romi. Organréaolia dobrovoljcev rumskeea оЈсгсДЈа namerava postaviti v Run* spomenik drbrovt>tJcu in narodnemu mučenl-ku, И naj bo sfcrtbol narodnega osvobojeni a to mučenfStvs. Na spomeniku bo tudi podoba kralja Petra OvobodHelja.
*	Smrtna kosa. Na BI. Dobravi Je umrla gospa Marija Hribar, dolgoletna gnetli-ričarica in trgovka nt Bledu In Dobravi. Pokojnica Je bHa splošno priBubljena In spoštovana dama. Pogreb se Je vršfi včeraj popoldne. Blag p spomini
*	Smrt srbskega književnika Dragntina Illča. Dne 1. marca I« umrl v Beogradu т starosti 68 let srbski pisatelj dr. Dragutin ISč, ki Je zavzemal v zadnjih desetfetjtti preteklega stoletja ugledno mesto med ©mJadiiici. Svoje prve pesniške proizvede, ki so blil močno pod vplhrora ruskih genijev ftifttaa. Lennootova In Oogolja, Je
obferài v raznih listih. Njegovi drami »Ja kvtatta« in »Priblslav In Božana«, njegova prvenca oa dramskem polju, sta ie danes
na gledaliških odrih.
*	Potovanje mladega dijaka. V Diakovu Je bil te dni aretiran neki 17-letni mladenič Iz Ljubljane, dijak. Id Je v šoli slabo napredoval in vsled tega zapustil dom In starše. Pohajajoč po Slavoniji Je prišel v Djakovo že ves strgan In Izmučen. Od dja-kovske policije obveščen je prišel oče. v Djakovo teT potujočega dijaka od vedel domov.
*	»čajanka«. Ste že poskusili čajne mešanice »Čajanke« in Q1 bus-vani!4jev sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk!
*	Nemci na dalmatinski riv!J?rl. Kakor poročajo «z Splita, bo letošnja poletna sezona izredno živahna. Nemci, ki bojkotlra-Jo Italijo, so že mnogoštevilno prijavili svej dohod na dalmatinsko riv+Jero. Računa se, da pride letos v Split nad 100.000 tujcev. Društvo »Pumik«, mestna občina in druize institucije se že sedaj pripravljajo da se bo tujcem nudil čim večti komfort.
*	Mlin na Okroglem pogorel. Znani, idilično ob Savi ležeči mlin na Okroglem pri Kranju, pod vilo monsignora prol. Tomo Zupana, je včerai dopnMne pogorel. Kako ie požar nastal, 'še tr znano.
*	Avtomobilska nezgoda našega držav* IJana v Avstriji. Po poročilu z Dunaja se je predvčerajšnjim Mariborčan Luxa vozil z avtomobilom na državni cesti od Trafek'irchena proti Dunaju. Pri Gudruns-dorfu Je Luxov avtomobil zadel ob motorno kolo. katero je upravljal neki Sctelz. ki je hil lahko poškodovan, dnčlm si Je njegova spremljevalka zlomila hrbtenico In je dbleirala na mestu mrtva.
*	Modrasi. Prijatelj našega lista nam piše: Na nedeljskem izletu sem naletel na pobočju Ormade pri šmarni gori na dva zelo velika modrasa, ki sta se grela na solncu. Enega sem ubil, d,rugi pa Je pobegnil. Opozarjamo izletnike, posebno pa de-co, na(j ne laei brezskrbno po travi in skalah, da se ne zgodi kaka nesreča. Modrasi so zelo strupeni.
*	Smrtna že!ezn:Ska nesreča. V ponede" deljek Je pri prelazu, ki vodi na novo sejmišče v Zagrebu, povozil os/iješki vlak Fr. Strfžefka, okoli 30 'et stareza zidarja, Id je v kritičnem crenotku hotel čez progo ravno na mestu, kjer je našlo smirt že Ij1?ko žrtev.
*	Nesreča vsled eksplozije mine. V splitsko dr/avno bolnico so v seboto ïw pï'ja-ii seljaka M'haljevi.a Iz Vručice na otoku Pelješcu Pt kopanju na poliu Je zadel ob mino, ki je eksplodirala In Mihalievič» straši.-» razme«.ar^a.
*	LIft zdrobil glavo mesarskemu pomočniku. V GavT.ilovičevi tovarni salam v Pe-trlnji se Je v soboto pripetila težka nesreča. V tej tovarni se celo zimo dela na veliko, ker je zima prava sezona za izdelovanje salam. Kot strokovnjaki so zapo-slehi Italijani, dočim so poro čniki ponaj-več domačini, ki so se v tovarni Izučili mesarske obrti. Salame se suše v posebnih sobah v tretjem nadstropju, kamor dvigajo blago In ljudi posebna dvigala ali Kiti. Tako se Je prošlo srbotn pomočnik Tone M'uSkon z liftom povspel v tretje nadstropje. Pri tem je prišel vsled neprevidnost z glavo med lift in zid. Qlava mu je bila popolnoma zdrobljena In ie Mtrškon Iz tretjega nadstropja pafdel mrtev v pritličje.
*	Samomor mesarskega obrtnika. V VI-rcrvhtci se je prošlo nedeljo ustirelil h šni posestnik in mesar Ivan Čeleda. Čeleda je bil ugleden meščan iv Je njegova tragična otnm povzročila v Virovitta siploišno s~žj-ђе. Tefke finančne razmere so mo-Za pognale v smrt.
*	še ena smrtna obsodba. Sodni stol v Osijolcu ie predvčerajšnjim zopet izTekel smrtno razsodbo. Na zatožni klopi je sedel seljak Tomo Andrič Iz Strfživcjne zaradi roparskega umora njegovega soseda Gjtire Ojuratovlča. katerega Je v pravem pomenu besede zaklal. Andrič Je bi že dvakrat obsojen In sicer leta 1910 zaradi uboja na tri leta, leta 1913 pa na osem let težlke leče. Sedaj Je bil obsojen v smrt na vešaHh.
*	Aretiran defravdant V Sarajevu le uradnik tamkajšnje Kbačne tovarne Abdi-kadič Murat poneveril 26.0ПП Din, ki lih je perejel od delavcev za čevlje, ki Jih Je dobavila Hrvatska čeviiairska zadruga. Abdl-kad!č je bil izročen državnemu pravdni-štvu.
*	Policijski sirazn'-kl rAscJenl zarsdl na" sn'lja. Pred novos?.dsikitm ekrožnm sodiščem se je vršila v soboto rbravnava proti trem cbHnskim stražnikom iz Loka, M so leta 1921 aretirali tamkajšnjega seljaka Atanaokoviča ter ga v zaporo pretepli tako, da se Je moral dalj časa adravhi v bolnici. Policâjskl narelnik Dušan Maričič ie bi obsojen rta 3000 Din gil^be ali 15 dni zapora, dva policista pa vsak na 2000 Dtn globe, oeirotna deset drai zapora.
*	Umoril ženo ln Jo vrgel v prepad. Na dalmatinskem otoku Braču so prišli te dni na slad groznemu zločinu. Varnostna oblast le bila obveščena, da Je že četrta žena Amte Oospodnetida brez sledu teginlla w domače hiše. Rasna šala se Je govorica, da le OaeondnetW svorfo ženo umorfl In Jn vrgel v 90 metrov globok prepad, v tako Imenovano .Ootabačo«. Sodna komisija se Je podala k prepadu tn dala potegniti b nJega truplo mrtve žene. Truplo se le nahajalo v vreči, povezani z vrvjo. Onepodnetič In njegova prHeSnica sta bila aretirana ln izročena sptotF&emu sodi-Sču.
•Mol ovadil svojo ž:no zaradi raz2alj«' nja Veličanstva. Pri skopljanskem sodišču prve sitnpnje se je te <M vrSla zanhrvva obravnava proH Kbsarri, {oni posestnika Bože Shwnei*ev1ča v Skopi Ju. Z atožfl jo ie njen zakonski mož zaradi rarSaBenJe kraîja. Nekega dne se Je Košara sprla s »volim možem zaradi neke malet&asU.
BodSo |e bbtel polčasa.«, da ima prav; raz-koračS se je pred svojo ženo in pokazal na medalje os svojih prsih. 2ena je pogledala modaJde. se zasmejaia, mu v Jeal potrgala s prsi medalje ter № vrgla m tla. To Je bAo Stamenkoviču preveč; ovadil ]e sv<4io lastno leno. SodMče je гаг-sodtto, da je žena sagre&la raiteQsnje Veličanstva ter Je Košaro obsodilo na ni leta težke Ječe.
* Grd zločin v Gračanlh pri Zagrebu. V ponedeljek zjutraj je prišla v zagrebški policUsM urad neka 16-iema deklica ter prijavila shuBbuiočemu uradniku, da Je Sla pozno zvečer iz Zagreba v Oračane k nekdanji svoji gospodinji, da pri nje) prenoči, ker Je že nekaj dna brez službe. Na ceetl Nfzu Oračanov jo. ie napadla četvo-rica delavcev, ki so nameravali izvršiti na njej nemoralen atentat, kar se Hm pa nI posrečilo. V Jezi so ji neznanci sezuli in odnesli čevlje tako, da Je morala revica bosa nailalievarj sivojo pot. Policiji se Je posrečilo, da ie še istega dne tesledlla dva delavca, v katerih je deklica spoznal« napadalce. Za ostalima dvema napadalcema se Je Hdala tiralica.
Ljubosumnost je
najnoveišl film temperamentne filmske zvezde svetovneea slovesa
LYA CE PUTTI
Elitni Mno Matica
Ljubljanskemu delavstvu!
Dolžnost vsakega ljubljanskega delavca in delavke in vsakega ljubljanskega meščana. kj simpatizira s trpini, katerih borno eksistenco ogroža veiekapital, je, da pride na
velik protestni shod
ki ga sklicujejo vse delavske strokovne organizacije v sredo, dne 3. marca ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela «Union».
V sredo pojdemo vsi delavci naravnost
iz tovaren na shod! Delavci, delavke! Možje in žene! Pridite v masah! Qre za nas vse! Gre za
biti in ne biti. Strokovna komisija. — Samostojna strokovna delavska Unija. — Jugoslovanska strokovna zveza. — Narodno-soci-aina strokovna zveza. — Kmetsko-de-lavska zveza. — Unija stavbinskib delavcev.
Iz Ljubljane
u— Odhod genpralnesa konzula dr. Be' neša. Z današnjim opoldanskem bniovJakom zapusti Ljubiijano čsl. generalni k:n-ziri dr. Otckar B e n e š teir se poda na sivo-ie novo mesto v zunanjem ministrstvu v Pragi.
u— Not! doyen konzularnega zbora v Ljubljani. Bivši čsl. gen. koneoii dr. BeneS je, kakor zmano, vršril tudi častnj ћткс Jo doyena, starešine v zb.ru ki.nznj'.amili zastopnikov tujih držav v Ljubljani. Po nje-govem odlii .dti Je previzel co častno m . sto generalni konzul avstrijske repiArftike g. dr. L Strawcz.
u— Nocojšnji protestni shod ljubljanskega del a vsi. v a proti redukcijam v trboveljski revirjih se vrši ob 18. (6.) zvečer in ne, kater je bito včeraj pomotoma Javlje-no, cb S. zvečer.
u— Delavski protežinl shod v Un:onu. Samostojna strokovna delavska »Unija« poeiva vse swje članstvo v LJubljani, da se tega protestnega sheda v piJnem številu udeleži hi s tem pokaie soldarnost z rudarskim< zahtevami ter Izjavlja, da je pripravljeno rudarsko delavstvo v njegovem težlkem boju proti Trboveljski premo-gokopn: družbi z vsemi gim rtn iml in m trajnimi sredsiivi ptdipiTati. Udeležba je za vsakega dana dolžnost!
u— Nova uvoznlna v Ljubljani. Široki ljubljanski krogi so bli presenečeni z objavo oove mestne irvoznne, ki znači prav občutno obremenitev mestnega preboval-9iva. V bodoče se Do plačevalo od vsake vrste blaga za vsakidamjo prehrano (meso, rmka. maiSt, mesni isdeilkri, sočivje, žito, kava, čaj, domače sadje itd. m kurivo) od voza nad 50 do 500 kg 1 Din, do 1000 kg 1.50, do 2000 kg 2 Din, do 2500 kg 2.50 Din, do 3500 kg 3 D n, do 10.000 kg 10 Din. Za druge potrebščine vseli vrst od manufakture do če^ev, od petroleja di železa, od slaiJkorja do papirja znašajo dotičme takse 15. 25, 40. 60. 120 in 300 Din. S prwebno takso je otežkočen promet avtomobilov, ki plačalo pri vsakokratnem prekoračenju tro-šartoske linije na poti v mesto pi 10 D!n. To velja seveda tud za IjtAUanskc avtomobile, ki so povrh Še podvrženi občutnemu občinskemu davku. Kakor smo poročali, je ftremij trgovcev pokreni! akcijo pri gerentskem sosvetu, da se nekatere postavke nove uvoznine primerno zr&žaw
u— Na naslov mestnega flz'kata. Pišejo nam: Pred kratkim so pidrU silno ra®dra-patio in nesnaino železnlčainsko barako na »gornjem delu Resljeve ceste, kar Je bilo v tetW potrebrto. Prezrta pa ie bila ob» tej priliki slino neokusna In sanitarnim predpisom neodeovarjajoča kolba ob dvorišču kamnoseka Trmana na Re^ljevi cestfl. Prebivalci tt kolibe smatrajo okolico svojega stanovanja za faivno stranišče, kar občutijo neprijetno	cerne in stanovalci te
Tomanove I« železrHčanske ћИе. Resljeva cesta bo na pomlad tlakovana In Je čas, da ta slabodiSeča koliba
Izgine fcz lepe ceste.
)— Napreden gospodarsko In politično droit*» ca dvorski okra]. Osmo predavanje bo Jutri dne 4. t m. ob 8. zvečer v ( društveni knjižnici na Rimski cesti. Preda- i
vaj bo dr. Fran Čadež: »Sotace, lana in zvezde«. Člani lo prijatelji društva vljudno vabljeni. Vstop prose Prosimo točno I Izobraževalni odsek.
u— Seja »Zveze demokratske mladine« je danes ob 8. zvečer v Oajevi ulici 2JI. Dnevni red važen. Predsednik.
u— Člane Vldovičeve iole bi prijatelje tega pokireta vljudno vabim na razgovor e ustanovitvi kluba, ki se bo vršil v četrtek dne 4. marca ob pol 7. zvečer v Narodnem domu, pritličje, desno. Prosim čim večje udeležbe in točnosti Sklicatelj.
u— Del prekrasnih novih vzorcev čipk po hrvatskih in srbskih motivih ie razstavljen na ljubljanskem kolodvorskem peronu v ličm omarici. Opozarjati na tak lep način potujoče občinstvo na naše lepe izdelke, je prav srečna mieeL Državni grb Je nad vse lično Izdelan in sedi za javna pokopi a za reprezentanco naših ročn h del. Kaj pa mrnstrstva? Ali ne bi migla naročiti nekaj lepih teh izdelav za svoje prostore?
u— Pravljice za decol V soboto 6. t m. ob 3. popoldne bo pravljični popoldan za i deco v telovadnici mestne šole, ki Je namenjen predvsem šolski mladini. Saj prav-Jjice razveseljujejo ln izobražujejo, pa tudi odraslim nudijo razvedrilo in zabavo. Pravljice bo pripovedovala pisateljica pravljic gdč. Manica Komanova iz Ljub gane. Odbor drž. krai. zaSûite prav vljudno vabi na mnogobrojno ude!ežbo. Vstopnina ie za deco 4 Din, za odrasle 5 Din. Četi dohodek ie namenjen ubogi deci.
u— Samo za železničarje se bo vršilo v soboto dne 6. marca ob 20. url v I. tovornem skladišču (v prostorih šole) postaje Ljubljana gl kol. informativno predavanje »O alkoholizmu«. Predaval bo niravnik dr. Fedor Mik'č.
u— Restavracija Bellevue toči vsled razprodaje izborna vina po fztredno znižanih cenah. Q1 ej toerdevni insérât!
u— Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči Slučaji: I tatvina, 1 telesna poškodba, 2 popadljiva psa, 4 prestopka pijanosti, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prestopek hoje po železnici. 1 prireditev čajanke bres dovoljenja, 2 prestopka prekoračenja p licilske ure, 2 prestopka cestnega policijskega reda hi 1 deložacija. Aretirani sta bli dve osebi, bi sicer: 1 radi pssesti blasa sumljivega tovora in 1 radi pijanosti hi izgreda.
u— škandalozne razmere pri Agrarni dl" rekcijl v Ljubljani cb pri.lki re ukcije uredništva Na temelju člena 26. do 29. zakona o tisku sprejmite na članek, objavljen z goraj navedenim naslovom v stoipcu iz LJubljane na 4 (četrti) strani v št. 44 Vašega lista z dne 23. februarja 1936 sledeči popraivek: Res Je, da sem bila od 1. junija 1925 nastavljena pri Agrarni direkciji v Ljubljani. Ni res, da sem bila nastavljena preko službene potrebe. Ni res, da se Je tedanji šef zibal g. bivšega načelnika v aer. ministrstvu. Res pa ie, da je tedanji g. šef •takrat sam tla vrl, da rabi eno pisarniško moč ln me ie tudi priporočil ministrstvu, naj se me sprejme v službo. Res ie, da sem začetkom februarja bila reducirana m da sem zopet sprejeta nazaj v slit3>o. Res je tudi. da je reducirana ena poročena go-.чра, res pa je tudi, da o redukciji ne odloča bivši g. načelnik hi tudi ne njegrvv sin, še najmanj pa laz, ampak Je to Interna zadeva ministrstva Res Je, da ie omenjena gospa žena državnega uradnika, ie pa tudi res. da ie p ipoldne še nastavîjena pri Zvezi kulturnih druAtev. Zato ie tudi res, da ni z redukcijo socijalno najtežje prizadeta, ampak Je res , da b: iaa z Izgubo službe ostala brez vsakih sredstev. Res je, da Je omenjena gospa bila že 7 let v službi, ampak je tudi res da je bila zvaničnica m ie šele meseca septembra 1925 postala uradnica III. kategorije, d »6rm sem Jaz takoj bila siprejeta kot uraiJnlca 1П. kategorije Res ie, da je omenjena gospa prejemala -lesečmo okrog 400 Din mani k»4,or i*z. to pa radi tega, ker Je kot poročena prejemala le polovične draginjske doklade, kar je po zakonu tudi pravilno. Vida Kambič.
n— Poset vlomilca v noči. Dne 1. t m-okrog enih ponoči se ie dvoriščno okno stanovanja gostilničarja Triplata na Ambroževem trgu nakrat narahlo odprlo m v sobo je skočil tiho kakor mačka neenan temno cblečen člorvek. V sobi sta v tem času spala gostilničar m domači nekoliko slaboumni sin, ki pa ie še bdel. Nočni obiskovalec ie nekaj časa stoječ pri oknu, pazljivo poslušal, nato pa se je p dal oprezno k pisalni mizi in skušal od,preti predal, v katerem se je nahajalo okrog 2000 Din gotovine ter šotulia z zlatnino. Svojega namena pa ni dosegel, kajti crenotek za tem je čul na stopnicah ккжаке gospodinje, ki je že tudi odhajala iz gostilniških prostorov k počitku. Skrivnostni neznanec je moral seveda opustiti vsak nadaljnji poskus, da pride do plena, in je neslišno, kakor je prišel, brzo pobegnil skozi odputo okno I zopet na prosto.
u— Smola. Stražnik na Kongresnem trgu je opazil v ponedeljek zvečer malo pred polnočjo, da sta phniil iz vinske kleti tamkajšnjega konzuirmiega društva dve osebi, ki sta pričeli na vso moč bežatf čez Zvezdo. Možu postave sta se zdela neznanca sumljiva in rrcsleč, da sta napravila v kleti kako nerednost, je oba ustavil ter ju odvede! na stražnico. 2e medpotoma sta kazala cba aretovanca velik strah, ki je bH, kot se |e Izkazalo pozneje, pravičen. Pri telesni preiskavi na stražnici so na® namreč pri mlajšem areiovancu. 20letnemu kleparskem pomočniku Ivanu Petrasu, usluž-b en emu pri instalaterju Koron u na Poljanski cesti, okoli 2 kg koettra v vrednosti 140 Din, ki ga ie ukradel, kot Je sam priznal svojemu službodajalcn. Oba aretovanca so pridržali v žaporu.
POZOR I Vsako sredo In petek ves dan polenovka In ribe. — Točiio se priatna domača «Ina t Gadova peč, rdeče li belo Delkotovo, Pikarčan. črno wuč za s ibokrvne — Vsak dan knncert ob osmih. Zjutrai odprto ob 4. vhod z Miklošičeve ceste.
Kawarna In gostllnS ,Leon"
Kolodvorska ulica 29. 1319 .
J. H. A. D. „JADRAN '
pnred. dne 12. U m.
PLESNI TURNIR
za akademsko ш amaiersKO prveustvo Ljubljane.	io22
Pted in po tekmi PLES. <ačetek od 20. uri.
Iz Maribora
ai— V posvetovauuci za matere in oskr" bovalnici za dojenčke v	ei^cvj
uhci je bi.a nastavljena z dnem 1. marca kot zdravnica ga. dr. Valerija Valjavec, specijamstiijia za dojenčke ш otroke, ki je jjrovzela to mesto s pj Lsuiim^u doseu..-njega airavni&vesa vixije te socjai-ne naprave dr. Fran Mamica. Zavod si je s tem pridobil zidravn.co špecijaludoo, ki bo s svujiuni izkušnjami gotovo posvetila napravi v^e svoje muči ш skušala doseči, da se raevije m razi.fi uuo, Kakor pravzaprav Mariboru prtstoja Gospodu dr Ma-riniču je bila od pristojne strani za njegovo neseb.čno m о^регши de.ovanje pri tej inšbtuciji, ki je bila ustvarjena z njc-goinn požrtvovalnim sodelovanjem, izae-čena najijuplej^a zalivala ta ророшо priznanje.
! a— Iz mariborske Industrije. Kakor se
nam poroča, bo prenesla Metra d d., ki ima v Mimiki ul.ci tovarno za trakove, centralo iz Ljti)ljane v Maribor.
a— Koncert Glasbene Matice. Za danes napoveda.ni koncert mariborske Glasbene matice (Haydn »Letni časi«) je razprodan že v prodprodaju Ker pa je povpraševaaije za vstopil .ca mi izredno živahno, je uprava Matice sklenila, da ponovi v Mariboru ta koncert v soboto dne 6. marca ob 2J. uri. Da pa se omogoči ta izredni glasbeni užitek tudi manj imovir.jn slojem, se cene za sobotni koncert znatno znižajo. Vstopnice za sobotni koncem prMcjo v predprodajo v torek.
a— Oratorij »Letni časi«, delo skladatelja Haydna, izvaja mariborska Glasbena ; Mattca nocoj ob osmih v Qôizovi dvorani, a— Umetno drsališče Tukajšnji nemški športni kJub »Rapid« je vlažil na mestno občino prošnjo za dovoljenje, da si uredi na svojem športnem prostoru, ki ga ima v ljujisiketn vrtu v najemu od Olepševalnega društva, umetno drsališče. V to svrho prosi društvo cud> za primerni popust pri vodi, kakor tudi za ureditev kanalizacije. Ni) glede na to. da bi takio drsališče pomenilo za Olepševalno društvo občutno konkurenco, smo mnenja, da tak načrt nasprotuje testamentajjčnim določbam, s katerimi je bil ljudski vrt prepuščen mestni občini i in bi bilo tako drsališče na tem prostoru sploh neprknemo. Če so b.U že enkrat kras ni nasadi predelani in Je b.lo urejeno v ljudskem vrtu športno igrišče, naj vsaj pri tem ostane, ker za enJcrat za ferišče itak ni primernejših prostorov. Nikakor pa ne gre, da bi druôtvio, kj se ima edino le Olepševalnemu društvu zahvaliti za svoje sedanje športne prostore, baš na teh prostorih ustvarjalo Olepševalnemu društvu konkurenco .
a— Afera gasilnega društva pred občin" sklra svetom. Povodom pn^šnje gasilnega društva za prispevek v znesku 15.000 Din za nabavo traktorja Je obč. svetnik Ošlak (soc.) ugotovil, da predstavlja ta vsota samo primanjkljaj, ki ga )e imelo društvo na svoji zadnji pustni prireditvi radi tesa, ker ie politično oblastvo »ustrelilo kozla« in Izvajanje nemškega sporeda prepovedalo. V prošnji se sicer to ne navaja, značHno pa je. da se hočejo Nemoi sedaj na tak način od škodovati za polom, ki so ga doživeli s svojim Izzirvajnčim programom.
a— Nemško podjetje v domačih rokah. Inž. arh. Jože Jelenec in mž. Vlado Šlaj-mer sta prevzela obstoječe Jugoslovensto mžerejersko podjetje v Marboru ter ie bosta kot gradbeno podiietje in tehnično pisarno vodila na svoje ime v povečanem obsegu dalje.
a— Nesrečen padec. Posestnik Prane Po-pič v Vinarski оћс! 35 ie hotel mrmili petek ziutraj donesti Iz pame knmo za živino. Po knmo je še1 po lestvi, ki pa se mu je na polzkih tleh izpodrsmia tako, da je posestnik padel sitooraj Ssiri metre glo boko na kamenft dak. Padec ie' bila tako nesrečen, da Je Popič obležal na mestu mrtev. — V Počehov« pri Mariboru se je ponesrečil oskrbnik Valter Fabrizzi, ki se ic pri psdcu na glavi težko ranil in si ргз-tresel možcane. RešHnl oddelek ga ie prepeljal v mariborsko bolnico.
Bernhard Gôtzke
• nepozabni Joghi v leleiilmu .Indiiski nagrobni spomenik") igra v nem'kem ve'eHmu Pisma, ki ga niso nikdar doseqls"
pride v kino «Dvor».
EB
Ne zamudite ugodne prilike!
Ofi 1 rio 6. mana teden ostankov
modnega danskega perila ln mo&kega blaga, tiskovine( barhenta, 1202-a oponta, delenov in raznovrstnega blaga pri
Oblačllnicl
za Sloveni|o L]nbI|aoa, Miklošičeva g. 7
Naši onstran grame
E
p— V Naklem na Krasu imajo mladega diplomiranega občinskega tajnika. Neki 22» letni južni Italijan opravlja to važno službo in sicer ca Naklo. Lokev in Rodik. Prebival stvo je seveda slovensko, italijanski «regio» niere» (računar) pa ne ш domačega jezika. Sežanski podprefekt je bil tako prijazen, da je poslal v Naklo tega italijanskega fan« ta. Dolžnost vlade bi bila, pomagati sloven» skim občinam do dobrega uradovanja, tako a prihajajo v občinske pisarne tuji ljudje, , so silno dragi in za službovanje nespo» sobni, ker ne poznajo razmer in ne znajo jezika prebivalstva. Italijanski komisarji in tajniki so stali slovenske občine že cgrom» nega denarja in kako korist so jim prinesli?
p— Moška beseda. V Trentinu je govoril sotrudnik monakovskega dnevnika «Miinch» ner N. Nachrichten» s fašistovskim prva» kom dr. Stefenellijem o postopanju z Nem« ci v južni Tirolski. K zaključku je dr. Ste« fenelli slovesno naglasil: «Mi bi prezirali vsakega tirolskega Nemca, ki bi prišel k nam in rekel: Jaz sem Italijan. On ostane lahko z mirno dušo Nemec toda tudi dober italijanski državljan!» Tako je prav! [tali» jani prezirajo one drugorodce, ki zapuste svoj jezik. Odkrito je to priznal dr. Stefe» nclli. Drugi Italijani izdajalca svojega rodu
sicer navidezno pohvalijo^ v svojem srcu pa ga prezirajo. «Traditore!» Jugosloveni, oeta« nite Jugosloveni! Potem boste veljali za mo< že!
p— Iz Gorice je imenovan v kraljevsko komisijo za izredno upravo furlanske pro» vince ne morda kak domač Italijan, ampak neizogibni fašistovski voditelj dr. Caprara. CosDodje iz starih provinc zavzemajo men» da že vse vodilne funkcije, tako da so go» riški Italijani čisto pod njihovo komando.
o— Število fašistov v Primorju znaša po ugotovitvi z dne 25. februarja 9225. Ti so redno vpisani v stranki. V vsej Italiji je vpisanih v stranki 425.000. Število v fašistov skih sindikatih vpisanih znaša 1,100.000; de« lavk je od teh 100.000... Gorenje število kaže, da stanje fašizma v Julijski Krajini nikakor ni tako sijajno, kakor sicer kriče fašistovski voditelji. Sindikati so ie šibki. Tako je, da v deželi prevladujejo «elementi sovversivi» tn fašisti imajo mnogo truda, da gospodujejo lad njimi.
p— Ladjedelnica v Tržiču je dobila nekaj novih naročil. Poleg gradnje transatlantske» fia parnika se izvrše v ladjedelnici po d-go» voru e turinsko družbo Fiat tudi štirje mo» torni brodovi za Brazilijo. Tako bo dela za dalje časa.
Iz Celja
e— Samomor. V gozdu nad Petričkovim marofom v Liscah pri Celju se Je ustreia s samokresom v levo stran pod srce včeraj dne 2. t m. ob 14. uri breaposetai tr-gîovslks pomočnik in potnik Ivan Vekjet, rodoin Primorec. BM je svoj čas v službi pri trvrdki КшШ, a že dalj časa brez vsakega zaslužka. Gospod Eler, bivši mestni vrtnar ta sedaj posestnik v Uscah, se je nahajal slučajno v »tem delu gozda. Zaslišal ]e pok, šel za glasom in opazil Vek-jeta, ki ]e spravil revolver lepo v žep, si prižgal cigareto In šeil še kakih 10 korak;;v naprej. Nato se ie pa zgrudil. Иег je tekel na orožnišiko postajo, da javi ta slučaj. Spotoma le povedal to šittrtm sprehajalcem, ki so pohiteli na kraj nesreče, a so naill Vekleta že mntvega. Orožniki, ki so e» preiskali, niso naiii pri njem nobenega denarja. Tudi ni zapustil, kolikor le do sedaj znano, nobenega pasma. Zopet ena žrtev brezposelnosti, katera se je že tako razpasla.
e— Seja občinskega sveta. Prihodnja redna seja celjskega občinskega sveta se bo vršila v petek dne 5. t m. cb 17. uri. Na dnevnem redu je poročilo fin. ta gospodarskega odseka, pravnega in personalnega odseka, odseka za občinska podjetja, event kakega drugega ociseka ta slučajnosti. Upamo, da se bodlo režiJa vsa gospodarska vprašanja nemoteno, kar želi celjsko meščanstvo vseh slojev in razne politične pripadnosti. Kregali se bomo pa pozneje m izven občinskega odbora, če bo to res še »nujna potreba«.
e— Ta pa zna. »Slovenec« poroča sledeče; Občinska seja »mestnega magistrata« bo sklicana radi porotnega zasedanja naj-brže šele proti koncu tega, aH prve dni prihodnjega tedna. Čas je že, da se začne resno gospodarsko dek> v naši občini. Temu poročilu dostavljamo: Cas je že, da »Slovenec« drugače poroča, ker, hm, ma-gœisrat ne more imeti občinske seje. Grozna nesreča pa je zlasti tedaj, če poroča v prvem stavku, da Je tegii>U nekdo življenje, v zadnjem stavku istega poročila pa želi istemu skorajšnjega okrevanja. No, ne čudimo se potem, da je napisal tako ko-lobocijo na naš odgovor radi nekega uradnika. Če je pa tako neroden!
e— Nesreča z motociklam. Na cesti med Levcem in Dresinio vasjo pri Ceiju se je ponesrečil v nedeljo dne 38. t m. sin celjskega trgovca Kaibeutza. Ker je počila pneuma/iika, se je zaleteJ itKXocikeâ v brzojavni drog. Poškodbe, katere je dobil pri padcu, so smrtno« e varne, vendar Je pa upati, da še okreva. Njegov spremljevalec trgovec Rauch Je bid takisto težiie ranjen. Prvi se nahaja v celjski Javni bolnici.
e— Zaključek drugega tromesečja na dr' žavni realni gimnaziji. S 1. marcem je zaključeno drugio tromesečlje v šolskem le;u 1925/26. Uspehi sicer niso slabi, vendar bi pa bili lahko še mnogo boljši, ako bi vladali živahnejši snkj med šolo ta d imom. Starši se zanimajo navadno za napredek svojih otrek šeie takrat, ko Je že prepozno. Razne igre, zlasti pa kino brez spremstva, preveč odvračajo d.JaStvo od resnosti. Pomanjkanje pravega nadzorstva ta pretirana samostojnost v prostem času podirata to Jcar s težavo gradi šola. Vračajo se lepi in topli pomladanski dnevi. Naj prinesejo mladini tudi več veselja do resnega dela teT izpolnjevanja šolskih dolžnosti, da bodo koncem šolskega leta veseli starši, da bo pa vesela svojih lepih uspehov tudi mladina.
e— Razstava slikarjev Slavo Modica In Ivana Miklavca r Celja. V Celju prtradita umetniško razsrtavo slikarja Slavo Modic In Ivan Miiklavec. Otvoritev v nedeljo dne 7. marca ob 10. dopoidne v oficirskem domu. Razstava bo odprta od 7 do 10. t. m., na kar cenjeno občinstvo opozarjamo.
Iz Trbovelj
t— Med reducirantmi poduradniki TPD. so poleg drugih znana imena: kapelnik rud» niške godbe g. Draksler, predsednik trbo» veljske Orjune g. Purkart, tajnik Orjune g. Pust itd. Odpuščeni poduradniki napove« dujejo senzacijonalna razkritja, ker so se že dalj časa pripravljali nanje.,
t— Reducirano delavstvo je dolžno tukaj« šnjim obrtnikom m trgovcem tako velike vsote, da je pričakovati gospodarskega kra« ha. Poedinih trgovcev upnike sestavljajo li» ste reducirancev, pri katerih vobče ni raču» nati na povračilo dolga.
t— Občinske volitve. Do danes so bile vložene sledeče liste: klerikalna, komunistič na, socialistična ter Bernotova. Danes bo bržkone vložena lista SDS. Kakor je znano, poteče rok za vlaganje kandidatnih list v petek 5. t. m.
t— V kapelici pri Dimniku je bilo čez noč že zopet razbito razpelo. Neznane sto» rilce zasleduje orožništvo. Razpelo v kape» lici je bilo sedaj že tretjič razbito.
t— Na dnevnem kopu Agnes je bilo po najnovejših informacijah 1. t. m. reducira« nih 43 delavk, med njimi več mater, name» sto katerih bodo namestili rudarje. Imena rcduciranih delavk so javno prebrali.
t— Radi preureditve naprav sepsracije v Hrastniku se je vršil včeraj ob 10. dopoldne komisijonalni ogled na licu mesta.
t— Umrl, ker se je prenajedel. Čevljar» ski pomočnik Jožef Žlak, rojen 1. 1900. v Hrastniku, mutec, zaposlen pri čevljarskem mojstru Andreju Kukenbergu se je zatekel v delavnico čevljarskega mojstra Gustava Kukenberga, kjer se je zaplel v stavo s čev» ljarskim pomočnikom Leonom Matkom. Na temelju prečudne stave je pojedel v teku pol ure 20 trdo kuhanih jajc brez soli in teruha m popil 3 litre vina, zmešanega s pol litrom ruma. Učinki niso izostali, ker je Žlak na mestu onemogel. Navzoči pomoč» niki Rovžnik, Matko, Grajner in Jerele so Žlaka takoj zatem odnesli na stanovanje Andreja Kukenberga, kjer je umrl v teku ene ure. Žlak leži sedaj v mrtvašnici. O nje» govi smrti so obvestili njegovega varuha Gustava Ratajca.
t— V neposredni bližini nove bolnice bo» do napravili mrtvašnico.
t— Vlom pri Trbovki Se vedno nepojasi njen. Aretiran je bil neki poduradnik TPD., zaposlen na scparaciji, na katerem je trgov» Ica ga. Kristina Trbovc, pri kateri je bilo vlomljeno pred več meseci, spoznala neka« tere predmete, kot svojo last. Vlom sam pa še vedno ni pojasnjen, moralo je biti pri veliki množini odnesenih predmetov vseka« kor več sokrivcev, med temi tudi strokov» njak, ki je ponaredil ključe od trgovine. Aretiranec se opravičuje, da je kupil več blaga, o katerem ni vedel, kakšnega izvora je, od nekega neznanca.
Iz Ptuja
j— Ptujska podruintca Jugoslov. Matice je imela v soboto 27. februarja v Narodnem domu občni zbor. Člani in prijatelji tega važnega narodno obrambnega društva so v velikem številu napolnili dvorano. Po poro» čilu odbora je bilo delovanje društva vse» skozi uspešno. Delo je bilo prežeto od lju« bežni do naših neodrešenih bratov. Društvo šteje 368 članov. Dosedanji predsednik g. Jerše in ostali odbor sta bila ponovno in soglasno izvoljena, kar jima je najboljši do» kaz neomajnega zaupanja članstva.
j— Izlet Jadranske straže v lepe ljuto» merske gorice k prijatelju Petovarju in na Jeruzalem se je izredno dobro obnesel. Pred povratkom v Ptuj je bila v okusno prirejeni Petovarjevi dvorani v Ivanjkovcih odposla» r.a narodnemu borcu predsedniku Centrale Jadranske straže Juraju Biankiniju pozdrav na brzojavka, izražajoč veselje, da je zopet rešen težke bolezni.
Izjava
Včeraj je izšel v Ljubljani pod naslovom «Slovenski sport» tednik, ki ga podpisujeta kot izdajatelj g. Fran Batjel in kot urednik g Savo Sancin. Izdajatelji lista so nelojal« no izrabili pred tednom dni najavljeno iz» dajanje športnega lista pod istim imenom, ki so si ga nepravilno prilastili. Prva števil« ka lista «Slovenski sport» bo izšla v četrtek 4. t m.
Konzorcij «SLOVENSKI SPORT».
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani 2 marca 1926	Višin» barometra 308 8 m
Kraj	Čas	Barom.	Tempcr.	Rd. «lasa 9 O/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavine	
							oa ogazmnio	« «n da 7 ar«
opazovanja								
/	7.	775-5	— 2-7	80	SSW I	7		0
Ljubljana . .1	8.	775-7	-28	82	SW 0J	9		
(dvorec) I	14.	7740	50	57	SE 1.5	9		
l	21.	775-2	32	62	SE 05	5		
Zagreb . . .	8.	775 1	— 1-0	92	NW 3	10	sneg	0
Beograd ...	8.	776-4	— 4-0	73	E 1 j	0		0
1 S*ra;evo ...	8.	774-7	— 34)	72	E 5	2		0
I Skopi j c . . .	8.	774-5	— 3-0	96	S 3	7		0
1 Gruž-Dubrovnlk	7.							
! Praga ....	7.	772-5	2-0	—	N 13	10		de« 03
Solnce vzhaja ob 6 38, zahaja ob 17-48, luna vzhaja ob 2034, zahaja ob 8 9
Dunajska vremenska napoved za sredo: Izpremenljivo. na zapadu nejasno in milo, na vzhodu in jutru malo izpreraenieno.
Albert Bassermann, Manja Ca-fceva, Mia Panhau, Ali Bifitecher, Viljem Dieselmana
odlične filmske osebnosti igrajo v nemškem velcfilmu
„Pisma, ki ga niso dosegla"
Pride v kino .Dvor*.
Službene objave LLAP.
Jug. Lahkoatletski Savez priredi dne 4. aprila 1926 cross«country tek na 10.000 m za prvenstvo države.
Tekmovanje se vrši v Zagrebu v parku v Maksimira ter se prične ob 16. uri. Start in cilj je na igrišču Haška v Maksimira. Proga bo vidno označena.
Nastopiti smejo vsi pri JLAS=u pravilno verificirani atleti, ki nimajo prepovedi ali kaj podobnega in sicer pa poedinsko tekmo» vanje, dočim smejo za tekmovanje moštev nastopiti samo moštva klubov z,najmanj 4 tekmovalci, od katerih najboljša tri vpli» vajo na klasifikacijo moštva. Klasifikacija moštev se vrši tako, da dobi prvi na cilju eno, drugi dve točki itd. Moštvo, ki doseže najmanjše število točk, se proglasi za zma» çovalca. Pri enakem številu točk odločuje boljši placement najboljšega tekmovalca dotičnega moštva.
Nagrade dobijo najboljši trije poedinci ia vsi trije člani najboljših treh moštev ka» kor tudi klubi, katerih moštva se plasirajo na prva tri mesta.
Prijave imajo klubi poslati potom svojih podsavezov najkasneje do 21. marca 1926.; istega dne morajo prijave biti pri JLAS»u na naslov: M. Dobrin, Zagreb, Hrvatska eskomptna banka Prijavnina za poedince znaša 15 dinarjev, za posamezno moštvo 30 Din. Naknadne prijave se ne sprejema» jo. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. izdanih leta 1925. Ta prvenstvena tekmova» nja mora izvršiti ZLAP, ki dobi tozadevna potrebna navodila.
Nogometna tekmovanja celjskega okrožja v pomladanski sezon: 1926»
Medklubski odbor LNP je določil na svo» ji seji z dne 26. februarja t 1. sledeči spo» red pomladanskih prvenstvenih ter ostalih dolžnih tekem: 14. III.: SK. Celje : SK. At» letik (ponovna prv.); 28. III.: SK. Atletik : SK. Red Star (poml. prv.); 11. IV.: Celje : Red Star (poml. prv.); 18. IV.: Medmestna tekma Celje : Ljubljana; 25. IV.: Atletik : Celje (poml. prv.); 2. V.: Semifinalna prven stvena Celje : Ljubljana, 9. V.: Celje : At» letik (za olimp. fond); 16. V.: Red Star : Atletik (pokalna); 23. V.: Atletik : Celje (pokalna); 30. V.: Semifinalna pokalna Ce» ljo : Maribor (v Maribora); 3. VI.: Med» mestna Celje : Maribor (v Mariboru).
Odbor si pridržuje morebitno premem« bo oziroma preložitev posameznih terminov in bo prizadete klube po potrebi pravočasno obvestil.
Medklubski odbor LNP. v Celju.
LLAP. (Tehnični odbor.) Seja tehn. odbora LLAP. se vrši v sredo 3. t. m. ob 18.30 uri v kavarni Emona. Radi važnosti je prisotnost vseh odbornikov nujno potreb na. — Načelnik.
Službeno iz LHP. Danes točno ob 20. uri seja upravnega odbora LHP. v kavarni Emona. Važno, prosim polnoštevilno ude« ležbo. — Predsednik.
službeno iz LNP. Danes v sredo ob 20. seja p. o. v kavarni Emona, damska soba. — Tajnik II.
Hazena sekcija Atene sklicuje za da» пел ob 19. uri v Ortopedični zavod vse ha« zenašice na važen sestanek. Udeležba stro» go obvezna. Hazena družina ima danes ob 13. trening za vse hazenašice na igrišču. — Načelnica.
Eksemilartčna kazen poljskega nogo» metnega prvaka. Poljski nogometni savez ni priznal nobenih zmag. ki jih je lvovski klub Pogon izvojeval v letu 1925, ker so razne ' omisije ugotovile, da so že leta 1925. igrali v Pogonovem moštvu profesijonalci. Radi tega izgubi Pogon naslov prvaka Polj» ske za Teto 1925, ki se je priznal poznanj« skemu moštvu Warta.
Charles Hoff, ki bo 16. t. m. nastopil v desetoboju proti Osbornu, je s svojimi le» pimi uspehi povzročil v Ameriki izredno po« zornoet Celo predsednik Zedinjenih držav Coolidge je izrazil željo, da bi spoznal nor» veškega športnika. Sprejel ga bo v posebni »vdijenci. Kakor se doznava, dobiva Hoff vedno več ponudb. Govori sc celo, da mu ponitjaio 30.000 dolarjev, ako hi prevzel glavno vloeo v športnem filmu. Hoff d-ose» daj na to ponudbo še ni odgovoril.
Teniški match Amerika : Francija je končal . težko izvojevano zmago Zedinje» nih držav s 3 : 2. V finalnih tekmah je sve» tovni orvak Lacoste (Francija) premagal Amerikanca Richardsa s 6 : 3, 6 : 1 In 6 : 3. Tildenu pa se je šele po Ijutem boju po» srečilo premagati francoskega prvaka Bo« rotro s 6 : 4, 8 : 10. 11 : 13. 6 : 1 in 6 : 3. S tem je Amerika zmagala s 3 : 2.
Vremensko poročilo od 2. t. m.
Kranjska gora ob 7. zjutraj: — 8 stp. C. Barometer se dviga. Brez oblakov. Mirno brez vetra. Sren 15 cm. Saninec ugoden.
Bohinjska Bistrica ob 7. zjutraj: Nizka megla. + 2 stp. C. Za zimski sport neugod»
DO.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato)
Gospodarstvo
Zopet korak dalje
traja kakor Štirje pari drugih. Dobivajo и v prodajalnah,
voin« 'n
v povojnih razmerah tudi pri nas zajedlo
v gospodarstvo dokaj slabih lastnosti. Popu
stila ie ljubezen do dela, ponehala je pridnost, prevladala ie pohlepnost ta želja po lahkem zaslužku m ž njo ob času denarne negotovosti lahkomiselna potratnost. In vsi ki ljubijo našo malo domačijo, smo blH v res nih skrbeli za svojo ožjo domovino, za katero ie predpogoj gospodarskega obstanka pridnost in varčnost prebivalstva iz vseh slojev, ako bi za tra no duhovno zagospodo vali našemu delavnem človeku slabi vodni ki In pogubna gesla.
Prišel pa ie prevrat od zahoda, od zemlje do zemlje. Stari pravci solldnosti. prevdar-nosti. poštenosti, skromnost' In varčnosti, ki so se obnesli in slove no 5 ojem poročilu, brzo priha'ajo do ve'iave. Kredit dobiva načelo, da naj ne jé. kdor ne dela.
S prevratom so priJ,a suha leta v gospodarstvo in vsenovsodi se srovori o gospodarski krizi. Vsak prehod In vsaka preori-jertaci a ie težka In zahteva žrtve. Tudi pri nas občutimo gospodarsko krizo. Industrija preživlia težke čase In marsikatero podfefe se dobesedno bori za obstanek. Trgovcu prede huda. kupčije ni. velike so izgube in plačila priliaiaio z veliko zamudo. Obrtniki upravičeno tožiio o redkem zaslužku ta slabih delavnih prilikah. Delojemalci le s težavo dobivaio službe, in vsakdo je vesel, kdor ie danes pod varno streho starega gospodar ja. Brezdvomno živimo v težkih časih in smo sredi krize, o kateri pa pravijo tudi gospodarski veliaki. da ie pri nas kriza-, ki nas vede do eospndnrskega ozdravljenja. Lahko smo trdno prepričani, da premaga naš orga nšzem tudi to kritično dobo. ker ie v jedru zdrav m ker ie osnovna lastnost našega naroda pridnost, varčnost in požrtvovalnost. Te lastnosti so zaklad živega naroda, ki je zdrav in svež In Ima dovolj vztrajnosti in trdne volje.
Sredi teh slabih časov ie vesel hi bodreč polav. da ie zlasti v našem obrtništvu, na najrazličnjših kraiih naše domačiie bila zadnja leta cela vrsta razstav In prireditev, ki kažejo. da prevladu'e žtvlienski optimizem in volia do ustvarjanja. Te prireditve kažejo živahno stremlien'e našega delavnega ljudstva navzgor Niih krona pa i« Ljubljanski veleseiem. ki bo letos že v šestič otvorjen v naši beli Ljubljani. Lanski velesejetm nam Je dokazal, da je niegova marljiva uprava ^na'a navzlic vsem težavam pripraviti lepo, bogato hi pestro razstavo, ki je je bil vsakdo od nas vesel In je kot Slovenec in Jugo-sloven ponosen, da smo sredi gospodarssega mrtvila In sredi kritičnih prilik v gospodarstvu zmorfl to lepo delo. ki je krona naših vsakoletnih gospodarskih prireditev. Včasih se pojavlja dvom. ali ie v obstoječih nepri-likah taka prireditev v Ljubljani že potrebna. Ta dvom pa pri nas ni upravičen in Je le prav. ako naj bo v središču Slovenije vsako leto pregled naitega gospodarstva, ki naj se h leta v leto še bolj izpopolni. Vsi moramo podpirati to pomembno prireditev, ki fma gotovo svoj posebni slovenski pečat in smo nanjo ponosni, ker je naša, ker je p!od našega truda in dela In naše skrbi ter smo si v naši lepi domovini pridobili z njo na tem pol u prvenstvo.
Za,to ie dolžnost vsakega našega industrij ca. obrtnika in trgovca, ki »e stanovsko zaveden in mu ie na srcu povzdiga našega narodnega gospodarstva in s tem tudi razmah njegovega lastnega podletja, da se letošnjega veleseima ndeleži
Letošnii velesetem nai bo ne le vreden vrstnik naših prvih velfklh sejmov, marveč naj 1h celo prekosi, tako da bomo po zaključku res smeli reči: Prišli smo naprej!
Tržna coročila
Novosadska blagovna borza (2. marca). Notlrale so danes: pšenica baSka, 2 vag. 282. turščica b. stara 2 vag. 175. srem ska. nova. 3 vag. 112—112.50. baška za rraj 6 vag 128. par. Indiiia 7^ vag.: otrobi, baški. nove iutaste vreče. 10 vaz. 110.
CeliskI trg. 1. marca. Oovedina: v rres nlcah I. 16—18. Din II. 16, na trgu I. 16—18 П. 10—14. va.npi, pliuča. ietra in ledvice 8. te le t In a: I. 19. II. 17. jetra in pliuča 15. svinjina- meso I. 25 in II. 20—22. slanina 22.50—23 50. mast 26. šunka 30. preka-jeno meso 25—27.50 mleko 2.50—3. smeta na 16. surovo maslo 50. čaino 60. jajce 1. moka: »00« in »0« 5.40. »2« 4.80 »4« 4.10, koruzna moka 2.40 koruzni zdrob 3.10; ž !-t o : pšenica 330 rž ?20. oves 231. koruza 170—190. fižol 350: špecerijsko blago: kava. Portorico 72. Santos 70. Rio 52. sladkor kristalni 14.50. v kockah 16.51 riž I. 12. II. 9, namizno olje 24, bučno 26, teste nine 10—12.
= Dohodki državne trošarine. Direkcija posrednih davkov objavlja pregled vplačanih trošarin za mesec d^ece-riber 1. I. V tem času le bilo plačanih na poedine predmete trošarine Din 74 438.3У2 (v istem mesecu 1924. 47.150.911. Od te vsote odpade na slad kor Din 43 560.369. (17.998.3S2). na kavo 3.495.83. (3.495.837). na pivo 1 651.927. (l mi lijon 654.1721. na fina vina 65.951. na navadno vino 3.991.342. liker, rum in koniak 28.712 razno ž ga nie 35ГМ.10П (1.654.172). na alkohol 12.506.426 (11.064.901). itd. 7.z eno dvs-najstino proračunskega leta 1925-36 je bil predviden dohodek državne trošarine v zns sku Din 50.166.666. plačano pa le bilo 74 milijonov 438.018. torel za Din 24 271.352 več. Za devet dvanajstin preišniega proračunske ga leta ie bilo predvidenih Din 451.499.999, plačanih pa 591.202.622. torei za 139.702.623 več.
— Živinski telem ▼ Celju. V pondeîlek 1. marca se !e vršil v Celin redni mesečni živinski seiem. na katerem so se razdelile pre miie in sicer za prvo na seiem prtgnano živino Din 30. za vsako nadaljno deseto pa po 25 Din. Na seiem le bilo prignanih 79 glav živine, med temi 19 koni. Tržilo se Je precej ugodno kajti prodalo se te po<ovico žf-vine. neka! za pleme, nekal pa so pokupili mesarji. Nagrad )e bilo razdelienth devet. Dne 13. marca se bo vršil v Celiu letni »vin ski tn kramarskl seiem. v torek. 6. aprila Je pa redni mesečni živinski seiem na katerem se bo zooet delila nagrada. InteresentJe se opozarjajo tudi na »vlniske selme. H se vršijo v CeHn vsako fredo In soboto.
= Izplačilo dlvfdend. Za preteklo poslovno leto Izplačuje Srpska centralna banka v Osijeku po 3 dinarje dividende. Pučka štedl-orrfca v Koprivnici pa po 12 dinarjev za delnico.
= Likvidacija. V likvidacijo Je preSla zadruga »Vorsehusskassenvereln fûr die Orts-cemetnden Roesweta. Pivota tmd Ober-
kôtsch» v Razvanju. ker se Je v smislu skie pa občnega zbora razdružila.
= Odprava konknrza. Odpravljen je kon-kurz o prezadolžencu Pran Skuhehi, trgovcu pri Sv. Trojici v Sov. Goricah, ker je bila vsa masa razdeljena.
= Konkurzni oklic. Razglašen ie konkurz o Imovini Franca Krašovica. posestnika in trgovca pri Sv. Juriju ob Taboru. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 34. marca, zglasitveni rok do 1. aprila ugotovitveni narok 21. aprila.
= Občni zbor Strolnih tovarn in livarn bo dne 18. t. m ob U. dop. v LJubljani, Dunajska cesta 35. Posojilnice v Rušah Pa dne 14. t m ob 9. dop.
= Zveza Črne gore In Sandžaka z Bosno Ker predvideva državni proračun potrebne kredite za rradbo železnic Trebmie-Billeče-Nikšlč in Uvac-PriboJ. računajo, da bo šlo sedaj delo, zlasti tudi vsled boljšega vremena, hitreje izpod rok. Ko bosta obe progi go tovi. kar bo morda že letos, vsaj deloma, dobita Črna gora hi Sandžak zvezo z ostalo državo, čeprav sedaj nI bilo. Bil ie tudi že skrajni čas. da le ieia država misliti na to zvezo, ki ie bfla že rniino potrebna. Radovedni smo. aH bodo na teh progah objekti pripravljeni na vsekakor potrebno kasnejšo normalizacijo teh ozkotirnih železnic. Tudi na Ivani planini se obnove te dni dela za vrtanje predora na progi Saraievo-Gruž. Tu bo šlo delo hitro fzpod rok, če ne nastopijo nove zapreke.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofeT-talne licitacije: Dne 19. in 20. marca glede dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 1. oktobra pri komandah mesta v Kraljeviči. Dolnji Lendavi, Cakovcu in pri komandi vojnega okroga v Karlovcu: pri Drav ski artiljerijskl radionici v LJubljani; 18. mar ca glede dobave raznega materMala iz železa, jekla in medi. svinca in kositTa. smirko-vega platna itd.: 19. marca stavbnega lesa: 20. marca raznih olj. petroleja, nafte, bencina itd. In 24. marca nepremočljivega platna, sukanca in vrvi. Pri direkci.il državnih železnic v Subotici : 16. marca glede dobave 365 vagonov bukovih drv: 18. marca strešne in zidne opeke; 19. marca mehanič-ničnih strojev in 24. marca postajnih avto matov za dajanje signalov. — Predmetni oglasi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled.
Borze
2. marca.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepaiih kupčijski zaključki). Vrednote: Posojilo 77.50—78 Voina škoda 279—280, zastavni Kranjske 20 —22, zadolinice 20—22. Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 200—220. Merkantilna 100—102. Slavenska 50—0, Kre ditnl zavod 175—185; Strojne 120—Vevče 110—0, Stavbna 90—1«), Sešlr 115—120. — Blago: les: gabrovi hlodi od 2.50 m napr zdravi, ravni fco vag. nakl. post 440—0: smrekove hmeljevke od 7%—814 m, z 10% od 6У>— 7 m. na koncu 7—8 cm debele, ne-odrgnjene in neokoničene. foo vag. nakl. post., 2 vagona 4.70—4.70 (4.70): hrastovi obrobljeni plohi od 43 mm, 2.65 m. od 16 in 17 cm šlr.. fco vag Postojna tranz 800—0: hrastovi neobrobljeni plohi od 60 mm napr. od 2.50 m napr.. od 22 om šir. naor. fco vag. Postojna tranz. 1000—0, bukova drva cepa-m'oe, zdrava, suha, meterska. fco vag. Postojna tranz. 25—0; premog: nespremenjen: poljski pridelki: pšenica baška, 76 kg, 2%. fco vag. Sekič 1 vagon 285—285. (285). 76-77. 2%, baška. fco vag. nakL post. 0—287; turščica, nova za takoj, fco vag. Novi Sad 0—116, za marc, fco vag. Novi Sad 0—120, za april fco vag. Novi Sad 0— 127, stara, fco vag. Novi Sad 0—145, umetno sušena, fco vag. Novi Sad 0—135. Inzu-lanka, fco Cakovec 0—158; krompir, beli. rinf.. fco vag. slov. post. 0—80, rani. roza. fco vag. slov. post. 0—75 : zeleni fižol, okro gel in podolgovat, foo va*. Maribor 0—2T\\ gradbeni maiterijal: nespremenjeni.
ZAGREB Dinar ie v Curihu oslabel za pol točke in beleži 9.12—9.17. Mednarodno so oslabeli London. Newyork in Pariz, dočim je Praga nekoliko čvrsteiša. Na današnjem deviznem tržišču ie bilo dovoli b'a-,:a, pa tudi Narodna banka ie dajala v nekaterih čekih. Devize so nekoliko popustile. Prome ta ie bilo za nekaj nad 10 .niliionov dinarjev. V efektih so bančr.l papirii oh malenkostnem prometu v glavnem ostali nespremenjeni. Od industrijskih vrednot ie b'lo več zaključkov po 350—360. Slavonija ie ob držala svoio višino. V državnih papirjih ie tendenca za Vojno škodo precei čvrsta. Takojšnje blago se je trgovalo po 281. za uhi-mo meseca pa po 284. — Notlrale so devize: Dunai 799.50—801. Berlin 1351.40— 1354. Italija 227.33—223.53 London 275.53— 276.73, Newyork 56.57-56.S7. Pariz 2'KU4 -210.34. P; a ga 167.90—166.90. Švica 1091.75 —КЖ5.75. valute: dolaTii 55.85—56.15, češkoslovaške krone 167.50—16850: efekti: bančni: Eskomptna 120—121. oljo 17— 17.50. Kredrtna Zagreb 114—117. Hipo 66.50 —67, Jugo 105—106. Ljublianska kreditna 300—0. Obrtna 73—75. I^raštediona 072.54 -975 Etno 170—0. Srpska 144-145, Mednarodna 72—0: industriiskl: Eksploataciia 21 —25, Drava 0—305. Ragnza 4C0 zaključek Sečerana 396—405. Narodna šumska 17—0, Niha g 0—34. Outmann 280—300, Slaveks 0 —150, Slavonija 44—45. Trbovlie 340—.36.1. Vagon 62.50—65. Vevče 100—0, Danica 63— 0: državni: Posojilo 77.75—78. agrarne 44.50 —44.75. Vojna škoda, prornptna 281—2"2. a marc 283.50—284.25, za april 285.50—287.
BEOGRAD. Devize: Pariz 208.50-209.50. London 276.15—276.30. Newyork 56.69—56.70, Milan 228-228.25, Praga 168.40 168.50, Dunai 799.50—801 JO. Budimpešta 798—800, Berlin 1351.50—1352.50, Curih 1093.50—1093.75.
CURIH: Beograd 9.1625. Berlin 123.65, Newyork 519.50, London 25.24. Pariz 19.023. Milan 20.84. Praga 15.385. Budi.npešta 0.007280. Bukarešta 2.23. Sofija 3.75. Varšava 67.50. Duna! 73.20.
TRST. Devize: 43.90-44.25. Dunaj 35) —353, Praza 73.70—74. Pariz 91—91.75. L. n don 121.02-121.12. Na-vyork W.S5--24.9Л Ctrrth 479—4в2. Bddimpefca 0.00347-0.003F; Bukarešta 10.25-10.75. valute dinaril 43.50 44. dolarji 24.75-24.90.
DUNAJ: Devize: 12.486-12.526, Berlin Ш3.60—169.10. Budimpešta 99.19—99.49, Bu kareSta 3.0475—3.0675. London 34.42—34.52. Milan 3S.40—28.50, Newyork 708.25—710.75 Pariz 30.98—21.06. Sofija 5.11—5.15. Varšava 9120—91.70, Praga 25.99-^6.09. Cnrih 136.35—136.85. valute dinarji 12.4475-12.5075 dolarji 707.60-711.60.
Devlza Beograd na drnclh borzah: v Pn Si 69.76. Bertou 7Д9. Londonu ЈГ6.
Iz življenja in sveta
\
Pismo iz Rima
Interesantne novice iz Italije o Italiji.
fv Rim, 27. februarja.
Italijani so druge vrste ljudje kakor mL Hitro vzplamte, naglo se navdušijo. Hitrejše pa tudi popušča njih navdušenost, da se umakne poparjenosti in po-bitosti. Slava in priljubljenost je pri njih bolj še opoteča, nego naša sreča v pregovoru. Na premnogih primerih kaže njih zgodovina, kako zažene junaka visoko kvišku val popularnosti, ali ta polet, ta plima priljubljenosti se le prera-da umakne oseki, ki je trajna.
Narod v jedru ni črviv; priden, delaven, malozahteven in štedljiv je. Izredno hitro se množi: pol milijona duš letnega prirastka v Italiji sami Narod je dostojen in se daje rad voditi. Pošteno bi mislil in bi bil tudi nam dober kitpčijski sosed, da ga umetno ne zavajajo vodniki s političnimi sofizmi in s popačenimi poročili Ne smemo pozabiti, da je malokateri narod tako izključen v čitanju domačih novin kakor italijanski. Časopisje je ogromna sila v Italiji. Kadar gre za kampanjo, o koji treba zastopati resnične ali dozdevne italijanske koristi mednarodno proti tujini, je občudovanja vredna složr.ost v njih časopisih tudi ob času, ko ni pritisk od vladne strani tak, kakor je za sedanje vlade, ki ne pozna šale in je uklonila tudi ponosni «Corriere della Sera» Kdor je čital italijansko zgodovino od dunajskega kongresa pa do leta 1S7Û. natančnejše, se je uveril, da so Italijani doprinašali velikanske žrtve za svojo svobodo v boju proti Avstriji. V tej junaški dobi so nastopali z besedo in pismom res plemeniti duhovi. Lepših misli od Mazzinijevih je težko dobiti, pa to je v tisti dobi le eden od mnogih.
Na Mussolinija gledajo kakor na čudo božje. Naredil je v mnogem ozir,u red in zlasti gospodarske prilike so se znatno poboljšale. Zatrl je socijalni prevrat, ki je bil že opasnejše na poti nego se vobče misli. Strašne zmede na železnicah je odpravil in pravkar je napravil red tudi na Siciliji ter zlomil moč strahovalne mafije. Pravijo, da je celo v Napolju sedaj nekaj več discipline...
V gospodarstvu ni imel lahkega posla Mussolini. Njegova četa ni imela za-slombe v tistih krogih, ki ravnajo poslovni svet. Bili so pristaši starega Gio-littija. Trdi pravec proti bogati kasti se ni obnašal. Lira je padala, vrednostne papirje, zlasti državne so metali na trg, vnanji veliki finančni svet je bil nemilostiv. Mussolini je našel pot v največjo bogato trdnjavo, ki je Banca Commerciale Italiana. Pridobil je Benečana Voipija. Poslal ga je za upravnika v Eritrejo, kjer se je Volpi izkazal mojstra. Ker de Štefani ob svojem pretrdem fiskalizmu ni mogel ostati finančni krmilar. je pozval Mussolini Voipija in mu dal finance. Volpi ni za uradnika, ki sedi od jutra do večera dannadan v pisarni. On je mož posla. Iznajdljiv, okreten, duhovit. Ko sta se prvič srečala, sta se merila kakor dva borca s svetovnim glasom. Zedinila sta se in sedaj dobro harmonirafa. Volpi ne misli večno ostati v tem svetu. Mussolini je potreboval moža. da mu uredi dolgove v inozemstvu v Ameriki in Angliji. Ureditev je bila potrebna za prestiž Italije, ki sanja o oživetju imperija. Volpi je še mlad. okoli 45 let šteje. Sam se je vzdigni!. Po smrti očeta ni imel premoženja. Začel je trgovati s kmetijskimi pridelki in je imel dobre zveze s Črno goro in Srbijo. Hitro si je pomagal, sedaj je mož težak, mogočen je v industriji, brodar-stvu, bankarstvu. Vprašali so ga, ali zna angleško, ko je šlo za Ameriko, pa je odvrnil, da je doslej vse posle napravil «in Veneziano». Dejansko razume angleško, govori pa ne. tako mu je bilo laže v razpravah za dolgove, ker je rnogel preudarjati odgovor med tolmačenjem. Italijanski ministri so skromno plačani, preslabo za potrebe bogatega industrijalca. Povedal je Mussoliniiu, da obdrži svoja podjetja, ali do povratka je vodstvo izročil drugim. Mussolini je moral pristati, dasi je on mož, Ici se ne peha za denarjem in rad pokaže, da ga prezira. Ne ve se, ali je Volpi v srcu res fašist, sigurno je. da je bil odločen pristaš starega Qiolittija, ki je od-
lična osebnost in duhovit navzlic visoki starosti. V zadnji razpravi o preustro-ju vojske je svetoval nekake izpremem-be za poznejša leta, pa mu je sporočil Mussolini: «Recite tej starini (vecchio-ne), da so nepotrebne, ker ostanem še 30 let na svojem mestu.» Qiolitti ni spravil in je odvrnil: Velite temu mladeniču, da počakam tako dolgo.» Spominja torej na Pašiča. Po dobro odpravljenih poslih v Ameriki in Angliji je Volpi zelo popularen in častili so ga kakor triurnfatorja. Opravil je res dobro v tujini.
Toda sedaj imajo že nove skrbi. Vse je mislilo, da poide lira kvišku, pa ne kaže te namere. Dolgove urediti se pravi pričeti s plačevanjem. Zato treba denarja, posledica so večja bremena naroda in večje zahteve po tuji valuti. Tako preudarjeno, ni razloga za dvig lire, tem manj, ker naraščajo plačila za inozemstvo. Silne so množine blaga, ki se uvažajo, izvoz iih izdaleka ne more doseči. Poskušajo s posebno akcijo, da dvignejo domač pridelek žita in da znižajo uvozne potrebe za kurivo potom elektrifikacije. Prizadevanja so resna in kažejo veliko smotrenost, tudi je napredek zlasti na jugu države oČividen. Mi kot sosedje, ki mnogo prodajamo Lahu. imamo interes na tem, da ne propada njih denar. Opešano konjunkturo bridko čutijo tisti, ki poznajo kupčije. Za gospodarje seveda ne more veljati naivno naziranje entuziastov, ki kriče, da mora biti Lah vesel, če dobi naš les, in bi zmrznil, če bi našega lesa ne dobival. Začela je živa agitacija v nemških krogih zoper potovanja v Italijo. Ali bo imela kaj resnejših uspehov? Ali bomo pri nas kaj mnogo pridobili od te akcije? Videli bomo. Pozabiti ne smemo, da je Italija za Francijo danes najcenejša dežela. Kdor ima v Italiji danes 5000 lir mesečno, je velik gospod. Pri nas z 10.000 dinarji ne moreš preobračati kozolcev. Resno so na delu za amerikanske kredite. Prav te dni je zaključena kupčija, ki prinaša posojilo 20 milijonov dolarjev za velike električne naprave v Pijemontu. Vse 'to kaže, da je predhodnik za posojila privatnim podjetjem kredit in zaupanje države same v inozemstvu.
ARISTIDE BRIAND,
francoski minister zunanjih del. s katerim se je v Parizu sestal naš zunanji minister Ninčič.
Zita toži juvelir je
O prodaji draguljev habsburške hiše, ki jih je odnesel pregnani cesar Kari Habsburg s seboj v Švico, se je toliko pisalo, da so te stvari gotovo vsem ljudem še v dobrem spominu. V naglici so pregnani Habsburgovci odnesli s sabo, kar so le utegnili. Cim so se namreč pokazali oblaki na obzorju, ki so grozili monarhiji s poginom, je poslal komornik grof Berchtold celo vrsto dragocenih predmetov v Švico, kjer so dragoceno-i stl čakale na prihod pregnane dinastije, j Najdragocenejši predmet med temi dra-I gulji je bil znani «Floretinec». ki ga ie j izgubil burgundski vojvoda Karel leta ' 1476. v bitki pri Gransonu in je našel
V slovo dr. Besešu
Gospod generalu; konzul.
v vrsti poslovilnih večerov in slavnostnih govorov, ki .iih v tako veliki meri in tako zasluženo ni bil deležen še noben Slovan, odhajajoč iz naše bele Ljubljane, mi ni bilo mogoče izreči teh car skromnih a lepih spo nrinov na dobo Vašega delovanja med nami.
Mi. k! smo prihajali Iz Kol'ari« ve in Ma-sarykpve Prage in smo pred voino prinašali domov gesla novega slovanskega realiz ma, kl smo skušal) na vseh poillh delati v smislu skupnega drobnega, narodnega In gospodarskega dela, ki smo pozneje v av-stri iskih taboriščih skopal s Cehi kovali načrte za bodočnost № delili avstrijsko državo v smislu naših narodnih zahtev, ki smo skupaj z njhnl na frontah iskali prilike, kako bi čim več škodovali državi, fcl nas ie gnala v boj in smo pozneje v Pragi manifestirali na maJniSkîh slavnostih In slovenski vinarni v Moravski oHd določevali koridor med severom in jugom v svetem prepričana da bomo dobili vse. kar bomo hoteli — s/no preživljali prva leta po votel teSce Case, polne trpkega razočaranja in nerazumljivih presenečeni.
Komaj se ie poleglo prvo navdušenje nad revo pridobljeno svobodo, zmračilo se je obzorje in pofeazaSo « Je, da le sedaj Cas treznega realnega deh. ko se bo dotoeaia irs od a narodov za cela stoletja. Med CeSco-slcvaško m Jugoslavijo sta ostali Se vedno Avstrija ta Madžarska la koridori». ki b! ve
zal po svobodnih tleh obe mladi slovanski državi ni bilo nikjer. Naenkrat se je zdelo, da so vse vezi pretrgane in ko so začele giede naših narodnih mej prihajati iz Pariza prve neugodne vesti, se ie nas lotila nevolia In malodušrost In ker so biil veliki gospodaril sveta, ki so takrat delili Evropo, nam predaleč, smo se obrnili proti svojim bivšim zaveznikom češ: Izdali so nas. Egoisti! Mislijo sami nase. Kie so sedaj lepe besede in prisege: zvestoba za zvestobo? Tako so mislili in govorili ljudje, Id iščejo vzrok svoji nesreči vedno rajši pri drugih nego pri sebi. To so bfli prvi meseci 1. 1919.
Mi nismo mislili na to. da trna mlada češkoslovaška republika dovoli deia. da re§! svoje lastno vprašanje v središču Evrope ta da Je bilo za. nas stališče z o Bitom na Junaško borečo in žrtvujočo se Srbtlo na mirovni konferenci ugodneISe nego za Češkoslovaško, ki Je prihajala v evropski koncert kot nova država brez morja. V svojem pre velikem zaupanju na pravičnost smo čakali na darove brez žrtev ln gledali, kdo nam bo rešil Reko ta Trst. Nismo pomtelili, da to ne more biti Češkoslovaška, kl si le morala priboriti dostop do morja, ker fe b8o treba spraviti domov češkoslovaške legije, ki jih Je oblekla in oborožila Italija. In Trst je po stal takrat naša bolestna točka. Doživljali smo na diplomatskem polhi poraz za porazom In nismo verovali nikomer v$č. Nismo pomislil!, da je dcKnost državnikov predvsem misliti na lastno državo, potem šele ozirati se na druge. Ko smo po bridkih Izkušnjah sporo aH to resnico, se na* Je totfia
čisto navaden vojak na cesti t« ga smatral za kos stekla. Vojak je prodal diamant nekemu cestninarju, ki tudi ni poznal njegove prave cene. Šele ko se je izkazalo, da se kamen ustavlja tudi težko obloženemu vozu, je cestninar «steklo» shranil ter ga pozneje prodal župniku iz Montaignyja. Prebrisani župnik je plačal za dragoceni kamen samo en goldinar, prodal ga je pa že boljše. Nato je začel diamant menjavati lastnike v zelo naglem tempu. Ko je posestvo Medičejcev pripadlo Francu Lotarinške-mu, je prišel v njegoVo posest tudi ta kamen, ki pa ni prinesel lastnikom nobene sreče. Florentinci so ga baje svoj-čas brez pravega uspeha ponujali v Ameriki, niso ga pa mogli raznečati, čeprav je bil četrti največji diamant na svetu.
V začetku 1. 1921. je postal bivši cesar Karel pri prodaji avstrijskih kronskih draguljev žrtev nezaslišane goljufije. Frankfurtski juvelir Sontheimer, ki je ustanovil radi nakupa ponujenih mu dragocenosti posebno družbo z imenom Perlesco, je sklenil z upraviteljem premoženja bivšega cesarja sramotno kupčijo. Šele naknadno so prepričali Karla, kako je nsedel okrutnim sleparjem. Pozneje se je vršila v Švici razprava, toda kaj, ko je bila pogodba sklenjena in podpisana ter se je dalo ugovarjati samo načinu prodaje, nikakor pa ne prodaji sami. Pravijo, da je zakrivil goljufijo v glavni meri baron Bruno Steiner, ki je zastopal cesarja pri sklepanju pogodbe ter si je razdelil s prebrisanim frankturtskim juvelirjem mastni dobiček.
Bivši habsburški cesarski dom je bil takrat oškodovan za približno tri milijone Švicarskih frankov hi sedaj toži cesarica Zita frankfurtskega draguljarja in barona Steinerja na povračilo te vsote. Seveda je prav malo upanja, da bo to pravdo dobila.
Loterijski prorok v Španiji
Slabe lastnosti, zlasti take, ki si z njimi človek lahko brez truda služi denar, se plodijo med ljudmi kakor gobe. Jedva so nekoliko potihnili glasovi o italijanskem loterijskem proroku iz San Fernanda, že se je pojavil loterjski prorok na Španskem. Piše se Anton Ne-neso, proslavil pa se je na ta naiin. da je dvakrat zapored zadel dva velika dobitka v vrednosti 14 milijonov peset
Ko so ga bili začeli vpraševati, kdo ga je navdihnil, da je tako pravilno pogodil številke, na katere je stavil, jim je novi loterijski prorok natvezil, da ima star kip nekega svetnika, ki ga je podedoval od svojega deda, in da mu ta kip napoveduje srečne številke. V resnici pa je španski loterijski prorok, preden je zadel prvi dobitek, bil cestni pometač v Madridu. Ko je po sreči kupoval prvo srečko, je vzel v kompanijo neko služkinjo, ki je bila zaposlena v enem največjih madridskih hotelov. Lahko si predstavljamo veselje te siromašne dvojice, ko je doznala za svojo srečo in je preštevala težke denarje. Seveda sta se pometač in služkinja vzela, povabila sta na svatbo celo četo sotrpinov svojega poklica in sta na koncu veselja razglasila, da bosta kupila hotel, v katerem je nevesta služila, preden se je nasmehnila sreča v loteriji. To pa se doslej še ni zgodilo in srečni cestni pometač zaenkrat ugonablja čas samo z loterijskim prorokovanjem.
Pred odpravo potnih listov?
Praška zbornica je bila te dni okupirana z zanimivo razpravo, ki je izzvenela v zelo pomemben zaključek. S posebno resolucijo, ki jo je predložil odbor za zunanje zadeve, je bila vlada pozvana, naj vendar enkrat sproži vprašanje končne odprave potnih listov.
Vprašanje potnih listov že dolgo let vznemirja vse države, zlasti pa tiste, ki so se udeležile svetovne vojne. Radi tega je bilo tudi že več konferenc, ki so obravnavale ta važni problem mednarodnega potovanja. Noben sestanek pa ni prekoračil pristojbin za potne liste in vsa dosedanja posvetovanja so se sukala samo okoli tega, v koliko bi kazalo potniške pristojbine znižati. Do kakega mednarodnega sporazuma v
tem pogledu doslej sploh še ni prišlo. Predlagale so se samo neznatne olajšave. ki so se deloma tudi izvedle, v glavnem pa je stvar ostala tam, kjer je bila prve čase po vojm.
Za letos je sklicana splošna konferenca, ki naj bi obravnavala to zadevo ter omilila stroge predpise, ki veljajo v tem pogledu danes ter nimajo izgledov, da bi prenehali sami po sebi. Oči-vidno pod pritiskom dejanskih razmer ter predmetov, ki se bodo obravnavali, pa je sedaj prišla iz Prage pobuda, da se dosedanja praksa glede potnih listov ustavi ter nadomesti z milejšimi predpisi. Predvsem bi seveda morala odpasti dolžnost vidirania potnih listov, v drugi vrsti bi se morali revidirati predpisi glede izdajanja potnih listov, tretjič bi se morali dokumenti v vsem poenostaviti in slednjič sploh odpraviti. V zvezi s tem bi bilo izvesti tudi druge reforme, zlasti tiste, ki se tičejo kontrole potnikov na mejah držav s strani policije in carinskih organov.
Češki parlament je dal s tem čisto koristno pobudo za poenostavljenje življenjskih pogojev, ki niso v sedanji obliki znosni za državljane nobene države na kontinentu.
X Velikanski ameriški zrakoplovi. Kakor poroča «Vossische Zeitung» iz New. yorke, obsega gradbeni program Zedinje-nih držav gradnjo dveh zrakoplovov veli. kanskega obsega. Zrakoplova bosta lahko t 31. urali prevozila iz San Francises na ha. rajske otoke 500 mož posadke, velike mr.o žine bomb in druge municije. Za primer, da bi bil zrakoplov obstreljevan in bi ga za« delo 20 strelov, bi znašala izguba na plinu v vsaki izmed desetih cclic za plin samo 23 odstotkov.
Stanje posiopij dri. šol v Prekmurju ia pod vso kritiko. Strehe šo! so raztrgane, plo tov o!;rog poslopij ni ali p>a so v talccm stanu, <ia nudijo žalostno sliko drž. uprave. Prosimo gradbeno direkcijo v Ljubljani, naj ukrene vse potrebno, da se ti nedostat. ki odpravijo, ker jc to v mteresu šolstva in ugleda naše državne uprave.
X Mussolini jev *Stolp zmage» v Milanu. l;ašistovski institut za nacijonalno propa. gando v Milanu je predlagal, da se postavi velikanski spomenik padlim vojakom. N"a kemenitem podstavku bo stal železen stolp, ki bo veličastnejši in gcnijalnejši(!) od Eif. flovega stolpa v Parizu. Stolp se bo imeno. val «Stolp zmag--» ter bo posvečen Musse» liniju. Stal bo pred milanskim kolodvorom r.!i pa pred ljudskim vrtom. V pritličju bo prostor za fašistovski muzej, na vrhu pa tu diospostaia.
Ing. Jos. Kropač, un}v. profesor rudarstve:
premoga
zavist do onih. ki so doseg!! uspehe, ker so imeli pred seboj jasne cffie. Zato se je ohladi la naša ljubezen do Cehov, ker se nam je zdelo, da so dosegli več kot ml. nismo potni slili na bi mi ne dosegli več. če bi bili oni dosegli mar.J. Postali smo rkorai tujci !n mislili na svoje lastne zadeve. Toda Praga se ie zavedala svojega poslanstva v zapad-nl slovanski trojki, ki je vzrastla iz svetov nega požara in je morala nastopiti skupno pot proti Evropi, ker je za njo drvel veliki ognjeno rdeči kolos — Rusija ... Ko smo bi Ц 1. 1920 v Pragi, so se 2e kazale konture tega novega skupnega dela.
Po zaključltvi obmejnih in notranjih vprašanj. je prišel čas novih kulturnih državnih in gospodarskih zvez. Takrat ste prišli k nam. Češkoslov. republika ie izbrala najboljše Irndt. da il gredo pridobivat prijateljev v Evropi. Morebiti ste v počeiku svo-iega bivanja še čutili hladnost, ki ie polnila naša razočarana srca. Toda prihajalo Je spo znanje. Predvojne tradicije in spomini 1. 1918. so se začeli prehajati, čas sa,n lih Je MIcal nazaj v življenje, kakor vse kar ie večnega. In Vi gospod konzul, ste v veliki meri pripomogli, da so se ravno v Ljubliani tako srčno obnovile naše bratske vezi. V LJubljani nismo bili vajeni konzulov: mislili smo. da so to ljudje, ki žive samo v visokih krogih ta se ne zanimajo za narod, med katerim živijo. Vi gospod gen. konzul ste dokazali, da smo se o konzulih motili pravtako kakor prej o diplomatih. Bili ste v resnic! konzul, ki se zaveda svoje velike dolžnosti kot posredovalec «ned dvoma državama oz.
narodoma. RazviM ste svoje delo v našo skupno korist široko preko svojega uradnega delokroga. Karkoli je moglo pospeševati naš skupni kulturni napredek, podpirali ste z darežljivo roko. Iskali ste vedno r.ova pota, da predejo naše hteie v širše mase.
Spominjam se naše prve proslave praške prisega v »Unionuc. Koliko nejasnosti tn ne razumevanja! Toda šli smo naprej. Začela so se predavanja. Proslave narodnega praz nika, katerih čisti dobiček ste poklanjali »Jugoslov. Matici« so nosile pečat bratstva in kulturne sile naše umetnosti. Omogočili ste izdajo »Ceske antologije«, ki nai kaže pot naše preteklosti, dokler ne dobimo večjih del. Spominjam se konferenc v »Slov. Matici«, ko ie prof. Pata prinesel svoj načrt. Koliko besed! In kako malo uspeha. A Vi, gospod gen. konzul, niste obupa'!, vedeli ste. da se velika dela ne ustvarjajo čez noč. Bil ste opttaist. ki veruje, da dobra ideja mora zmagati. Končno Je prišla »Liga« da prevzame v svoje roke nadalino delo. Danes Je po Vaši zaslugi naše skupno delo v Sloveniji široko zasnovano in ga bomo vršili naprej v sipomin na te prve povoine začetnike. v katerih leži toliko Vašega nasebič-nega truda. To je, upam, najlepši pozdrav, ki ga Vam vsi izročamo rra pot, da izpolnimo poslanstvo našiti narodov v slovanstvu.' _Dr. I. L.
Aîî ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik «Domovino»?
(Povodom razprav o
Proti koncu januarja t 1. so prinesli za« grebški in ljubljanski dnevniki vest, da na» merava Trboveljska premogokopna družba ustanoviti novo delniško družbo za prodajo premoga, koje delnice bodo izključno v list« niči TPD. in ki bo imela poleg drugih dale« kosežnih ciljev v glavnem namen pocenitev premoga. V teh noticah je bilo tudi orne« njeno, da se je družbi posrečilo pridobiti za to stvar prve gospodarske osebnosti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, Iz vseh omenjenih ciljev nove družbe sem smatral iz zasebno in narodnogospodarskega stali» šča za najbolj važno pocenitev premoga in ker si nisem mogel razložiti kako je mogo« če potom nove trgovske družbe rešiti to ja» ko važno vprašanje, obrnil sem se dne 1. fe» bruarja t. 1. na Trboveljsko premogokopno družbo s sledečo prošnjo:
«tV poslednjem času so prinesli razni ča< sopisi med njimi tudi vsi ljubljanski dnev» niki vest, da se namerava reorganizirati pro daja družbinega premoga in da se bo v to svrho ustanovila posebna delniška družba v okvirju TPD., ter da se je družbi posreči» Io pridobiti za to stvar prve osebnosti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Namen te družbe bi bil prodaja premoga, ki bi imela za posledico pocenitev premoga, poenostav« ljenje njegove prodaje in še druge narodno« gospodarske ugodnosti. Ker je pocenitev premoga v splošnem z gospodarskega stali« šča in zlasti za vso industrijo velepomemb» r.a, se za to zadevo javnost zelo zanima, vendar pa nima do nje pravega zaupanja. Ker mi ni jasno, kako je mogoče poceniti premo" s pomočjo nove trgovske družbe in ker bi imela nameravana rešitev tega vpra» šav:a velik pomen tudi za druge industrije, si kot teoretik rudarske stroke usojam uljud no prositi za pojasnitev in event. utemelji» tev teh ugodnosti novega načina prodaje. Nameravam to zadevo pojasniti javnosti.*
Na to vprašanje nisem dobil dosedaj no» F en c ga odgovora. Med tem časom sem čital v dnevnikih z dne 13. februarja t. 1. sledečo notico:
«Družba za pocenitev trboveljskega pre» moga. Iz Zagreba nam poročajo: Tu je bila včeraj ustanovna skupščina trg. družbe, ki ima po izjavah interesentov pred vsem na» men, da poceni trboveljski premog. V uprav ni svet so izvoljeni gg. Désezo in Bellak iz Dunaja, Kaufmann iz Slov. Broda, profesor teologije Vatovec iz Zagreba in poslanec Kosta TimotijeviiS. Z ustanovitvijo te druž« te je za enkrat propadla nič manj original« na ideja, da se prodaja premoga vrši na ljubljanski borzi.»
To je historijat te zadeve in sem ga na» vedel, ker sem to smatral v svrho orijen« tacije za važno.
Da se vrnem k glavnemu predmetu svo» jega pojasnila, t. j. k pocenitvi premoga, hočem v sledečih vrstah dokazati, da je pocenitev v zasebnem in narodno»go.spodar» skem interesu nujna in tudi brez nove tr« govske družbe izvedljiva.
Gospodarska kriza, ki se jc že pred dalj» šim časom pojavila v vsi industriji posebno pri oni, ki rabi premog kot svojo glavno potrebščino, je v zadnjem času zadela tudi rudarska podjetja, ki so to krizo povzročila. Ne bom razlagal kakšen pomen ima danes premog v celem gospodarskem živ» Ijenju, ker je to vsakemu znano. Pripomi» 5 njam samo to, da je v mnogih industrijah,
razmerah v TPD.)
posebno v industriji kovin, premog glavni obratni materijal. Iz tega je razvidno, di ss v takih podjetjih vslcd visoke cene pro moga zvišajo proizvajalni stroški in podjet» je postane vskd dragega obratovanja no zmožno konkurence proti proizvodom tvrcik iz inozemstva, ki obratujejo pri ugodnejšiii pogojih. Pri nas se je poskusilo takim pod. jetjem priskočiti na pomoč na ta način, d* so ec njih izdelki zaščitili z uvozno carino, ki naj bi omogočila njih obstoj. Žal, da ičitna carina ne more industriji za stalno pomagati do razvoja. Posledice podpore a pomočjo zaščitne carine so ne samo za kon» zumenta, ampak tudi za zaščitena podjetja pogubonosne. Po upeljavi zaščitne carine ca gotove izdelke občuti njen učinek konzu« ment takoj, ker zavarovana podjetja zviša» jo ceno svojim proizvodom navadno za celi carinski znesek. Zaščitena industrija, ki se v prvem času veseli dobička, ki ga je brez žrtve in zasluge v škodo konzumenta do« segla, obratuje po svojih navadno zastare» lih metodah naprej in zanemarja izboljšanja proizvajalnih metod, investicije itd., tako da jo v kratkem č««u tuja podjetja prebita i glede kvalitete i glede cene in prično m novo s svojo konkurenca Efekt tega boj» je zopet kriza domače industrije. K sreči so žc danes pri n«s industrijalci sami prišli do prepričanja da je predvsem zdrava konku» renca v stanu ozdraviti пабо industrijo in naš gospodarski položaj. Dobiček iz pre» stroge zaščitne carine je tudi za državo dvomljiv, ker so vsled zvišanja cen proiz« vodov oslabi gospodarski položaj konzu« menta t. j. davkoplačevalca, vsled česar država izgubi gotovo več na davkih, kakor pridobi * pobiranjem carine.
Da se dvigne gospodarsko stanje industri« je, ki rabi premog kot glavni obratni mate. rijal, da postane industrija zmožna konku> renče in de ee ji zasigura bodoč razvoj, je edino pravilno, «ko se ptilagode tuzemske cene premoga inozemskim. Ako se omogoči na ta način našan podjetjem obratovanje, bo narastlo povpraševanje po premogu in premogokopna podjetja ne bodo primorans evoj obrat restringirati, ampak ga bodo na» sprotno mogla povečati- Je torej v vita1., nem intereeu premogovnih podjetij samih, da ceno premoga znižajo vsaj na cene, ki veljajo na svetovnem trgu. Država je pred časom poskušala znižati cene premogu domačega proizvoda na ta način, da jo znižala prevozno železniško tarifo, kar je seveda konzum hvaležno vzel na znanje. Po mojem mnenju se je pri tem napravila napaka, da se ista udobnost glede prevoza ni raztegnila tudi na inozemski premog, posebno na črni premog, kojega smo primorani vsled primanjkovanja uvažati. Vrhu tega se ja na tuj premog upeljala še uvozna carina, ki ima efekt, da drži pretirane cene domače» ga premoga.
Kljub temu, da je uvoz tujega premoga otežkočen vsled carine in vsled višjih pre« voznih stroškov, je v nekaterih slučajih cc< rejši kakor premog domače pTOveniicnce. Če n. pr. primerjamo ccno trboveljskega premoga z okroglo 4000 kal. kurilnega efekta, ki stane v Ljubljani ca 400 Din za 1 tono, z angleškim premogom, ki ima 7000 kal. efekta, stane v Ljubljani ca 600 Din za 1 tono in jc obremenjen s 60 Din carine in 40 Din višjih prevoznih stroškov na 1 tono, plačamo 1 milijon kalorij trboveljskega premoga s 100 Din in 1 milijon kalorij angleškega premoga pa z 86 Din. Ako bi veljale iste ugodnosti za angleški premog, kakor za domači premog, bi stalo 1 milijon kalorij angleškega premoga samo 72 Din. Nekatera podjetja so se vsled te razlike v ceni pre» moga preuredila na uporabo črnega premoga, pri čemer imajo poleg cenejšega obra tovanja še nadaljno ugodnost, da jc pri nem premogu vsebina pepela in žvep!» manjša.
Ako bi se cena domačega premoga prilagodila ceni angleškega premoga, stda bi ena tona trboveljskega premoga v Ljubljani 4 X 72 Din, t. j. 288 Din in ako odštejemo dovoznino iz Trbovelj v Ljubljano (30 Din) bi prodajal producent 1 tono v Trbovljah za 238 Din. Danes prodaja TPD. premog ii revirjev v Zagorju, Trbovljah. Hrastniku in Rajhenburgu povprečno za 280 Din. Pri tej določitvi cene domačega premoga je treba upoštevati dejstvo, da je angleški premog pri nas podražen vsled transportnih stroškov iz Anglije v Trst in iz Trsta v Ljubljano. Ako bi se cena domačega premoga pri« lagodiSa ceni angleškega premoga na svetov nem trgu, bi se morala cena trboveljskega znižati vsaj za 15 od*t Da je mogoča ne samo ta pocenitev, ampak še večja, o tera bom še postilei razpravljal.
Dopisi
ST. VID NAD LJUBLJANO. Dne 28.
februarja je рптаЈЉ) sakobko društvo v Vidu nad Ljufaijano v zvezi z braitskim druitivxjirn iz Ježšce nad vse pričakovanje trasno uspelo telovadno akademijo. Vsi oddtAi so v polni meri iavršdh svojo dotž-lioef;, nakar sta bratsflei diruàtvl Sl Vid in jezica lahko ponosni. Sir umnost in Skladnost sta dokaz prave sdcoiske ve®o4e. Vse vaje so bile izvajane tako krasno m vecf-do, da jih je občinstvo burno pozdravljalo, ve&no ioâk so moraii ponoviti. Za lep moralni uspeh celotne akaderreje toreka-mo vso pohvalo hraijskemu druâtvu na Je-fici in bratu načelniku Dequalu, Za krasen uspeh smo pa dolžni tmii zahvale sestri Draeid Boktaivaajjevi iz Šiške, ki nam Je radevolje poskočila na pomoč v »Fausnu, ter gospudtu Marijami Lipovšku, ki Je spremljal vse telovadne točke na klavirju, brekamo pa zahvalo tudi vsem drugim, ki 6o pripomogli k lepemu uspehu akademije. Zdravo!
TR2IC. V nedeBo 28. februarja je Imela
>Edinost« v Tttžiču svoj redni občini zbor v druâtvenih prostorih pri g. Lončarju. Izvoljen je bil sledeči odbor: Lavš Tone, predsednik, Marke 13 Franc podpredsednik, v odbor pa Roos, Lavš M., Zupan H., Dobrin Josip in Rotax Joško. V nadzorstvo br. Popov Ig. in Ivan Lončar. Imenom »Zveze« le pozdravil zborovanje br. R. Simnovec. V lepih besedah je tudi pozdravil mladino za k. o. SDS g. Vidmar. Novi odbor nam jamči za bodjSi razvoj in napreidek ter upamo, da kmalu čujemo ustanovljeni tarni-buraški zbor. Bratje! Na delo in zmago!
KOROŠKA BELA—JAVORNIK. Tukajšnje sokuiskio dmišbvo priredij dne 2. maja cb 15. uri veliko javno tombolo, za katero viada že sel daj mnogo zanimanja. Kako tudi ne, saj so dobitki tako številni in bjga-ti, da žele tudi najbednejši tvegaiti par di-narčkov v upanju, da jih morda poišče sroča. Vsi dotutki se сепдјо na 22.000 Din, med njimi konj, zakonska modema spalnica, novo moško kolo, vreča moke, sladkor, meso itd. itd. Kot dobitek čisto svoje vrste je vsej gorenjski kotlini, kakor tudi le-tovitščajjem, smučarjem in turistom znani nežni in cdresirani kanarček Slavčeve Ivanke iiz Kranjske gore. Čisti (fcbiček je namenjen za agTaldbo Sokolskega doma na Koroški Beli, zato prosimo bratska društva že sedaj, da se na to našo prtred/tev ozirajo. Odbor.
ZAGORJE OB SAVI. Minuli torek Je predava! gojenkam gospodinjskega tečaja predavatelj higijenskega zavoda iz LJubljane, g. oiicijal Puhar o »Alkoholizmu«. Svoje zanimivo predavanje je pojasnjeval s skioptičnimd slikami v kinodvoranL Gospod predavatelj je v plastičnih slikah, zajetih iz življenja, pokazal našim dekletom to ženam najljutejšesca razdiralca družinske »reče in največjega sovražnika človeštva — alkohol in njega delovanje. Gojenke so z napetostjo sledile nad dveurnemu predavanju, v katerem jih je vodil g. predavate!) čez vsa brezdna in močvirja življenja, v katerem se utaplja naš r.ari d vsled alkohola. Marsikatero oko je bilo solzno, zasledujoč Co razorno delo alkohola in splošna želja Je bila, naj bi se predavanje cb-novi'o za širše mase.
HRASTNIK. V nedeljo se je vršil v Narodnem domu koncert rudniške godbe ob skrajno pičlem številu občinstva; dasi se |e istočasno vršilo še dvoje pr.redi.ev, bi človek vendar pričakoval večje udeležbe s strani rudniškega nameščenstva in delavstva, ki soa pač v prvi vrsti poklicana, da vsestransko pidpirrata svojo godbo. Odsotnost rudarjev bi se spričo težkega položaja, v kujem se sedaj nahaja deiiavstvo mdn.ka, dala še nekako opravičiti; neod-pustljivo pa je zadržanje rudniškega urad-cištva in pouradništva z vodstvom na če-iu, ki nI smatralo za dobro in potrebno, da s svojo prisotnostjo moralno pdpre prireditev in okrepi pogum marljivega kapelni-ka in vztrajnih godbenikov. Pogrešali smo tudi ostalo hrastniško inteligenco. G. T urnik a, odmosno godbo, ki zaznamuje napram prejšnjim letom precejšen napTedek, ta neuspeh nikakor ne sme »plašiti, temveč vztraja naj na tej poti daàje, ker končni tRpeh ne bo izostal.
ŠMARTNO OB PAKI. V zadnjem »Slovenskem Gospodarju« napada neki dopisnik, ki se skriva pod napačno končnico — ak tukajšnje učiteljstvo in novoustanovljenega Sokola. Vse mu je premalo »kr-iiansko« ! Glede napadov na učitelj stvo in wkolstvo upamo, da že dobi primeren odgovor. Diîpisnik pa, namesto, da kritizira versko življenje učiteljic, naj nekoliko po-îleda poprej v svojih ' vrstah teT naj kaj poroča o operacijah v privatni sobi, o Izginuli dekli Ančki itd. Gradiva bo imel dovolj!
LJUTOMER. Na svojem 59. občnem zboru je tukajšnja »Čitalnica« sklenfla, da pomnoži svojo ljudsko knjižnico, katero prav Pridno obiskujejo okoličani in vrtani. V minulem letu je bilo izposojenih nad 1500 bliig. Pri vsaki hiši pa leže v omarah aH na podstrešju knjige, katere pa sedanjemu lastniku niso v nobeno korist oziroma uporabo. Prihodnje dni se bosta Javila v vseh hišah dva člana čitalnice in pobirala knli-ïe za ljudsko knjižnico. Prosimo vse LJu-tomerčame, da sprejmejo ta odposlanca tn lu rbdare z leptmd knjigami Vse knjige, tudi drugod ezične, so nam d-brodošle. — Čitalnica je najstarejše društvo v Ljutomeru in ne zasleduje drugega cilja, kakor da širi Izobrazbo potom knjig In predavanj v vse sloje. —Razen te akcije priredi dne П. aprila v prostorih g. Seršena veliko tombolo, na katero se že sedaj opozarja. -Isti dobiček je namenjen ljudski knjižnici. "кЉ-г.
LJUTOMER. Tukajšnji Sokol Je imel 7. 'ebruarja svnj občni rbor. sicer ob navzočnosti zajatopnika župe. br. staroste J. Vovaka. Itz poročiJ je bflo posneiH, da se Je društvo gibalo na vseh poljih, vtse svoje «fle pa le vložila v d<4n M SobotsU dom.
Id i« ie pok) sitreho. Volitve so dale sledeči résultait: starosta br. J. Bauhart, pod-starosta br. DQak Janko in GtrtJ Mihe, na-čeWk br. Fr. Lubej, načeMca s. Si Jefov-Skova; odborniki: br. Seršen Fr., Ogrin, S top ar, Zelmka, Vunderl, Ozmec Jakob, Seračai Metod in s. Pernetova in Schwar-aova; prosvetar br. Karbaiš, predsednik dram. odseka br. Pemé, glasbenega br. 2a«ar. Najštevilnejšemu odseku — gradbenemu — načelule br. G. Lukačič; čaka ga ogromno fn težavno dežo: dograditev
doma s čim manjSimi troSkL Zato se obrača druStvo do vseh prijateljev, da mu priskočijo na primeren način na pomoč. Vsak dar v kakršnakoli oblik: je dobrodošel. Po-sefbno se obrača do vseh tistih, ld se še ni-lo oddolžili spominu nepozabnega br. star. JoSka Rajka, da prispevajo v sklad, k! nosi njegovo ime ter je namenjen dograditvi doma. Gradbeni odsek priredi na pomlad veJdfeo tombolo. V kraitkem pa bo izreden občni zbor od3oč0, kak» dobimo potrebna sredstva za dovršite v naše stavbe.
Samo Se danes I
Samo £e danes!
/ KORZAR PIETRO /
Grandijozno Plinsko delo največje nemške filmske tovarne .uFA". — Kolosalna režija.
Napeto-zammiva vsebina. Umetniška ig>a. Bogata oprema
l'rekiasni naiavni posnetki. Izvrstna godba. Nepozabni t pi
PAUL P.lCHTER, RUDOLF KLEIN-R0GQE, AUS ESS3E NISSEfl
nam v tem velefilmu pokažejo viSck svoje visoke umetnosti Velikanski obisk, ki ga ima tudi pri četrtem dnevu rredva;anja, ie najb 4,ši dokaz njegove v.soke kvalitete.
Predstave se «rie točno ob 4., pol 6., psi 8. in S.
Predprodaja stopnic ud 10. do pol 1.
Kot prihodnjo senzacijo prinašamo film s solo petjem!	Pazite na na*o reklamo!
Elitni Kino Matica, vodilni kino v Ljub jani.
Ljubljana, 2. marca.
Poneverba uradnega denarja
Po prevratu še ni bilo porotnega zaseda» nja, ki se ne bi pečalo tudi s poneverbami uradnega denarja s strani nameščencev dr» žave. To je gotovo simptomatično za razme re, ki vladajo v naši državi. Obtoženci po« segajo večinoma pod vtisom skrajno obup» nin materijelnih razmer po zaupanem jim denarju, le redko igra pri tem ulogo tudi lahkomiselnost ali razuzdano življenje. Te« nieljno načelo vsake dobre uprave v drža« vi mora biti dobro in vestno uradništvo, katero pa mora biti tudi dobro plačano. Še» le tedaj bodo prenehali vedno bolj mno» žeči se slučaji poneverjenja uradnega de» narja.
Danes je bila pred porotnim sodiščem poštna pomočnica Aloizija Kernc iz Moj»
strane, ki je bila obtožena, da si je pridr« žala od raznih strank zaupane ji zneske, k: bi jih morala odpremiti po čekovnih po» ložnicah, in je na ta način poneverila veli» ko vsoto 77.042 Din. Obtoženka je zelo ske» eano in krčevito jokaje priznala svojo kriv« do in naglašala, da sama ne ve, kedaj je tako zabredla. Ko je spoznala, kako visoko vsoto že dolguje erarju. je pričela kupovati srečke v nadi. da zadene v loteriji in vrne svoj dolg. Toda, že predno je prišlo izžre» banje srečk, jo je prehitela revizija in za» dela usoda. Poštni direkciji v Ljubljani se ie namreč čudno zdelo, da je pošta v Moj« strani prosila za denarne zaloge, ker je ime» la poprej vedno dovolj kapitala sama na razpolago. To pa je storila Kernčeva, ker ni mogla več kriti starih položnic z novimi. Kernčeva na razpravi nikakor ni mogla do» kazati, kam ie izdala tako visoko vsoto, vsled česar obstoji sum, da je denar kam skrila, kar pa ona odločno zanika. Škodo je povrnil sicer erarju tamkajšnji poštar.
Porotniki so vprašanje o krivdi potrdili z 10 glaeovi. nakar je bila Alojzija Kern» feva obsojena na poldrugo leto težke ječe z enim trdim ležiščem četrtletno.
Novo mesto, 2. marca.
Nesrečni alkohol
Na Svečnico je mladi »vet v vinotoču Pav le Podlogarjeve v B reškem popival in ple« sal pozno v noč. Kakor običajno pri takih prilikah je tudi tu nastal ponoči med fanti prepir. Ko Je Franc Lendero pobiral za godca, nekateri fanti iz Hinj niso hoteli nI» česar prispevati. Naetal Je hud prepir in sta bila posebno glasna Franc Lendero ter posestnikov sin Ignacij Flajs. Ker ee je bi» k» bati. da pride do pretepa, je Justa 2gaj» norjeva potegnila Flajsa Iz vrste fantov In ffa pregovorila^ da k> le tel snromit domov.
Ko sta bila že kakih 30 korakov od vinoto» ča, je pr,hitel za njima Franc Glavan in prosil Hajsa, naj mu pomaga, češ, da ga fanti zasledujejo. Ta se je takoj obrnii in šel nazaj pred hišo, kjer se je spustil v pretep z Lcnderom in Josipom Filipom. Po» tegnil je nož in zabodel Franccta Lendera v vrat, nato pa na .kočil še Filipa, ki pa se mu je ubranil s sabljo. Razkačen je zdirjal potem še za Lendcrom v hišo. Šele, ko ga je videl vsiga krvavega in umirajočega, je od» nehal. Lenderu je bila prerezana žila od» vodnica na vratu, vsled česar jc v petih minutah izkrvavel in umrl. Poškodba je bi» !a smrtna in tudi takojšnja zdravniška po» moč ne bi mogla rešiti življenja.
Flajs je odkrito priznal svoj zločin, zago« varjal pa se je, da je samo zato mahal z nožem okrog sebe, da se obrani udarcev. Ko se je namreč na Glavanov poziv vrnil pred Podlogarjevo hišo, sta ga po njegov' izjavi napadla Lendero in Filip in ga uda» rila dvakrat po glavi z nekim trdim pred« metom.
Porotniki so potrdili vprašan le ''lede «,bo» ja in silobrana; očividno, ker niso dobro razumeli vseh pet stavljenih iim vprašanj, pa so zanikali tudi vprašanje glede preko» račenja silobrana, nakar je bil Flajs opro» ščen.
Maribor, 1. marca.
Detoîîionlka
Spomladansko zasedanje mariborskega porotnega sodišča je pričelo z razpravo pro« ti 211etni služkinji Frančiški Silec radi de« tomora. Šilčeva je služila v Vitomercih za deklo in prišla v pustnem času lanskega le« ta v drugi stan. Svojo nosečnost pa ie zelo skrbno prikrivala, tako da je njena gospo» dinja celo mislila, da je samo bolna in ji je zato svetovala, naj se da preiskati od zdravnikov. Šilčeva je to tudi obljubila, vendar pa ni šla niti k zdravniku, niti k babici. V noči na 15. novembra je nenadr>» ma porodila novorojenčka, ki ga je odne» ila takoj po porodu v svinjsko kuhinjo in ga položila v kotel na vročo repo z obra» zom navzdol, tako da se je otrok zadušil. Posrečilo pa bi se ji celo prikriti grozni zlo» čin, da je ni izdal domači hlapcc Konrad Kocbek, ki je opozori! svojega gospodarja, aa je slišal ponoči jok otroka. Obdolženka sc je zagovarjala, da je bila v kritičnem tre« notku silno razburjena in tako zmedena, da sploh ne ve. ali je otrok pri rojstvu živ^I »li ne. Tudi ne ve, kako ga je spravila v kotel z vročo vodo
Na podlagi izreka porotnikov je bila Šil« čeva obsojena na eno leto težke ječe.
Maribor, 2. marca.
Ponarejevalec delnic
Pred porotniki ee je danes zagovarjal 31» letni strojni tehnik Franc Bauman. ki je bil obtožen radi ponarejanja delnic gornje»av« strijeKe električne delniške družbe na Du« naju. Delnice je potem zastavil in razpečal raznim strankam na Dunaju, ki so imele okoli 800.000 Din škode.
Franc Bauman, rojen v Ormožu in pri» stoien v Ptuj se Je avgusta 1924 seznanil na Dunaju z brezposelnim Irtografom Krotten« maverjein. ki ga je pridobil za ponarejanje delnic imenovane družbe. Za delavnico je dal Bauman najprej na razpolaco svojo last no sobo, pozneie pa se je ponareievalska koračnica preselila k neki drugi stranki. Iz« gotovljene delnice je prevzemal Bauman sam ter oskrbel tudi numeraciio in žig Na. to lih je oddajal Francu Hortu ter nekemu Maksu Freundu, ki je bil nekak idejni in« s-;rator ce!" oonareievalne akciie. Freund
je bil že meseca avgusta obsojen na štiri leta ječe, a je pobegnil z Dunaja, nakar je ostal Bauman v zvezi samo ie s Hortom. S tem je skutrno zastavil za 800.000 Din po» tvor jenih delnic. Z denarjem sta sleparja deloma pokrila dobavne stroške, ostalo pa st^ zapravila Nadaljno delovanje Bauma» na je prekinil končno meseca novembra 1У24 proti njemu radi ©goljufanja neke stran ke odrejeni preiskovalni zapor. Sicer je bil Bauman koncem januarja 1925 proti kav« ciji izpuščen, vendar je bila takrat pona» rejevaLa afera že deloma razkrita, nakar je Bauman skupno s Hortom pobegnil v Jugoslavijo. Kjer sta bila oba v kratkem are« tkana.
Bauman je bil obsojen na 2 meseca za« pora.
Celje, 2. marca.
Za drugi dan porotnega zasedanja so bili določeni trije slučaji. Bil pa je izločen Maj» cenič, ker so izjavili sodni zdravniki, da so v dvomu, je li duševno bolan ali ne.
Rop in huda telesna poškodba
Franc Kamenšek, še ne 20 let stari kam« coseški delavec v Dubrovcu, občina Sv. Rok ob Sotli, se je moral zagovarjati radi hudo» delstva ropa in težke telesne poškodbe. Dne 10. januarja je vozil Nikola Pavič, kro» šnjar in voznik, porcelan iz Liboj pri Ce» liu. Na cesti iz Rogatca proti Dobovcu je došel v Cestah dotlej njemu še neznanega Kamenška, ki se mu je začel vsiljevati na voz. Pavič mu tega ni dovolil, češ da sam hodi že celo pot iz Celja peš poleg konja, ki je že ves moker od težke vožnje. Ker pa Kamenšek Ie ni odnehal in se je voznik bal. da bi mu ne napravil iz i~ze kakšne škode na robi, mu je končno dovolil sesti na voz, sam pa je šel še nadalje peš. Pri Beletovi gostilni pa je skočil Kamenšek z voza in šel v krčmo. Pavič je vozil mirno naprej, misleč, da se je rešil nadležnega go« su Ko je dospel do obcestnega korita in napajal konja, ga je Kamenšek zopet došel in mu rekel: «Vi imate denar». Pavič mu jt odgovoril, da je njegov denar na vozu, ker je zanj kupil naloženo robo. Ker je Ka» menšek le še silil naprej v njega, zlezel je starec iz strahu pred njim na voz. Kamen« šek pa še ni odnehal in mu rekel: «rNekaj denarja pa imate, bar 80 kron pa imate.» Na to je začel zavirati voz, češ, ne boš se sam vozil, skupaj bova sedela. Payič ja stopil zopet z voza, tedaj pa je Kamenšek potegnil kar dva noža, jih odprl in grozil ž njima Paviču rekoč: «Daj denar!» Ko mu ie voznik zagotavljal, da nima denarja, ga je začel z nožem obdelavati po glavi in po hrbtu ter ga lahko ranil. Starec ga je prosil s povzdignjenimi rokami naj ga pusti pri miru ter rekel: «Saj ti dam, kar imam!» Vzel je denarnico m mu pokazal, da nima več kakor 10 Din. Kamenšek je vzel denar iT; misleč, da voznik res nima več, odnehal in zaostal za vozom. Pavič je peljal dalje do klanca bl.zu Požuna, kjer se mu je konj ustavil. Tam pa ga je Kamenšek došel in se začel z njim prepirati. Dejal je: «Jaz sem služil v srbski vojaki in ti ne veš, kdo sem jaz.» Brez vsakega povoda je sunil z nožem Paviča v desni nadlaket pod ramo 9 tako silo. da mu je predrl roko ter ga težko ranil v podpazduho. Zopet je prosil Pavič s po» vzdignjenimi rokami, na ga pusti pri miru, a sirovež je deial: «Ferdaman, še konja ti zakoljem». Radi bližine hiš je Kamenšek zopet popustil in zaostal za kakih 30 ko» rakov, Pavič na je zavozil na Požunovo dvo rišče in povedal cel dogodek Francu Po» žunu. Kmalu je prišel mimo Kamenšek. Po« žun ga je spoznal in rekel:«A, ta je pa ta pravi, to je hauptravher».
Obtoženec je zanikal obtožbo radi ropa, priznal pa poškodbe, ki jih je prizadel voz« niku. Izjavil pa je, da je to storil le radi te» ga, ker se je Pavič slabo izrazil o Jugosla« viji in to ga je strašno razkačilo. Kamenšek je na zelo slabem glasu, pijanec, pretepač •n tuji lastnini nevaren človek.
Sodni dvor je stavil porotnikom dve glav« ni vprašanji in sicer glede ropa in težke te» lesne poškodbe. Porotniki so potrdili obe vprašanji in je bi! Kamenšek obsojen na 5 let težke ječe z eniin postom in trdim ležiščem vsak mesec. Kazen je sprejel in takoj nastopil.
Nesrečna nezakonska mati
Julijana Zaleznik, 42 let stara delavka v Trbižu pri Ljubnem, je porodila dne 12. no» vembra 1925. nezakonskega otroka, ki je dobil pri krstu ime Stanko. Bivala je pri Heleni Vodušek v Radmirju od poroda do 22. decembra, ko je odšla s svojim otrokom, češ, da je poklicana na županstvo v Boč» ni. Zvečer tega dne jc prišla k Lizi Firšt v Zg. Pob režah in prosila za prenočišče Zve» čer je rekla gospodinji, «danes bo pa smrt», in mislila s tem na otroka, ki je bil zelo slab. Gospodinja je prevMa otroka v toplo perilo nakar si je dete kmalu opomoglo. Drugi dan popoldne ie odšla in se podala proti Grušovljam Pred Grušovljaini je vr» gla otroka raz Kolenčeve brvi v močno na« rastlo Savinjo, kjer je dete utonilo. Trupla •<-z!ic marljivemu iskanju orožništva niso mogli najti.
Zaleznikova je dejanja priznala, a se za» govarjala, da je to storila v obupu In zme» denosti, ker ie bila brez vseh sredstev in službe in se z otrokom ni vedla kam obrniti. Pred njo le temna bodočnost, iz katere ni mogla najti izhoda. Oče otroka je prišel ob porodu samo enkrat k njej, ji prinesel 20 Din, liter vina. nekaj čaia in kruha, a se ni za njo dalje brigal. Kakor trdi on sam kot priča, ji je obljubil zakon, kar pa ona za» nika.
Senat je stavil porotnikom samo eno vpra šanje radi umora, katero so pa ti zanikali in je bila Zaleznik nato oproščena. Ze iz načina, kako -,e je ona zahvaljevala senatu in porotnikom, se da sklepati, da v resnici ni imela namena otroka usmrtiti in da je ravnala res v hipni zmedenosti.
73 iiii mm.
Knjiga: »Ključ bolniške administracije In bolniškega ekonomskega dela« je izšla te tiska 27. februarja t. 1. Namen te knHge Je. da se bolniška administracija ta bolniško kiTiigovodstvo izenači in prilagodi najnovejšim zakonom in sanitetskbn predpisom, ki so obvezni za vso kraljevino SHS„ s posebnim oziro.n na najnovejši razpis Ministrstva Zdravja Ad. br. 2600 od 25. janoaria 1926. Zato Je ta knjiga potrebna hi koristna tako za vse sanitetske uslužbence, kakor tudi za kontrolne organe. Knjiga obsega 278 strani In 104 raznih bolniških obrazcev ter stane 70 Din. — Naročuje se pri te-da vatelju g. Čedomlru Q r n JI č o, ekonomu Državne bolnice v Sarajeva	12M
Sokol
Hrvatskemu Sokolu v album
«Lidove Noviny» priobôujejo v nedelj, ski številki članek, s katerim ee mora sezna niti tudi naše Sokolstvo. Članek se glasi:
«Čudna poročila prihajajo z juga. V ne» katerih listih čitamo, da pride na vsesokol» ski zlet v Prago baje hrvatsko Sokolstvo kot gost. Nedvomno je češkoslovaškemu Sokolstvu mil vsak zletni gost, posebno do» brodoili pa so elovansk' gosti. Toda Savez hrvatskega Sokolstva ne sme pozabiti, da se češkoslovaško Sokolstvo pod nobenim po» gojeni ne more vmešavati v jugoelovenske razmere. Kakor bi mi ne želeli, da bi se kdo drugi vmešaval na pr. v politične raz« mere na Slovaškem, tako moramo priznati, da imajo edino Jugosloveni pravioo delati red v svojem lastnem domu.
Češkoslovaško Sokolstvo veže s Sa ve zom jugoslovenskega Sokolstva, v katerem je organiziran velik del pravih Sokolov«Hrva« tov, toliko vezi skupnega dela, uspehov in zmag, da ne more, ne sme in nikoli ne do» voli, da bi padla na to iskreno bratstvo sen« ca kakršnegakoli nesporazuma. Če je sploh kje realna podlaga za slovansko zbližanje, tedaj jo moramo iskati najprej v skupnem delu s Sokoli»Jugosloveni.
Savez hrvatskega Sokolstva je nastal iz političnih razlogov proti SJS in njegova ba« za je klic po avtonomiji, ki se v bistvu prav nič ne razlikuje od delovanja naših klerikalcev na Slovaškem, s katero je stran« ka, ki jc to cepitev povzročila, v dokaj in» timnih stikih. Odpor hrvatskega Sokolstva proti jugoslovenskemu Sokolstvu je šel ta« ko daleč, da je prišlo na znanem zagrebškem zletu, kjer so bili položeni temelji sedanje» ga novega Saveza slovanskega Sokolstva, do krvavega nasilja in napadov tudi na na« še Sokole. Številni hrvatski sokolski delav» ci propagirajo zopet ustanovitev nekakega separatističnega Saveza proti Savezu slovan skega Sokolstva.
Ce Saveza hrvatskega Sokola na vsesokol« skem zletu v Pragi ne bo ali če ne vstopi v SJS, še ni rečeno, da bi v SJS Hrvatov vob« če ne bilo. Na zletu bodo Sokoli, organi» zirani v SJS. Ne bo samo tistega dela, ki je politiziral sokolsko delovanje v Jugo« slavi ji.
Tako stoje stvari in zato niti najmanj ne dvomimo, da vodi za odcepljeni Savez hr« vatskega Sokolstva pot do Prage samo sko» zi Ljubljano in nikjer '-""od. Ce se hrvat» ski Sokol bratsko sporazu... s SJS ga bo češkoslovaško Sokolstvo prisrčno pozdravi« lo in naše veselje bo tem večje. Ce pa bo tega sporazuma ne pride, bomo srečni, da moramo pozdraviti v Pragi v neskaljenem prijateljstvu brate Jugoslovene, ki jih ima» mo tako radi. da nam njihova udeležba po» polnoma zadostuje.»
Darujte za Sokolski Tabor!
Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenja sploh, je človeku predpogoj telesno zaJovoljstvo. — Ne mučite svoiega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi netami, ker one po-vziočajo močne potresliaje. — Nosite tudi Vi PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bocete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Paltr.a kaučuk pete so trikrat tako izdržlj ve in še ceneje ko-usnje.	59 «
!.. Mikuš
UUBUAKA, Mestni trg 15
izdoiovaîell dežnikov
Na drobno I	Na debelol
Zaloga sprehajalnih pelio
Stari dežniki sa aanevo srtoblačeio.
Težki, močni
i iiji
za vozove, kočije, enovprežnike
preskrbuje ceno 1311
Julio Hoffmann,
Cakovec, Jugoslavija, Tel. 31.
• •
dQQQQQQQQQSGQQQ
Pozor! i
Zaradi razprodaje male zaloge vina iz zapuščine umrlega lastnika se toči v restavracij »Bellevue« samo še kratek čas iz-borno vino po sledečih, izredno znižanih cenah:
Rdeče dalmatinsko liter po 10 Din Rdeče štajersko liter po	12 Din
Prima belo vit» (rizling) liter po 12 Din Najboljši grašč. rizling liter po 14 Din.
Uprava zapuščine.
^еоееобосхвосвоее
Sax Rohmer;	se
Rôeci ôetektiu
Setoa je stopil k njemu, se spustu na koleno, da pomaga ujetniku, in tu je zapazil nekoga, ki sedi sključeno na divanu za nadzornikom. Ba je to razkošno oblečen Orijentalec. Dolge, slonokoščene bele roke je držal na kolenih in na desni roki se mu je svetil velik talismanski prstan. Obraz pa, nad katerim se je dvigal bel turban, je bil videti zelo inteligenten. Bil je krasen in nobena poteza na njem se ni ganila. Izpod košatih obrvi je hipnotično zrlo dvoje izredno velikih oči
—	Moj Bog! Je vzkliknil Seton ta ga gledal ves zamaknjen, dokler ni Kerry jezno dejal:
—	Ko boste končali svojo kratko molitev, spomnite se name!
—	Toda, Kerry... Kerry... za vami...
—	Nimam oči zadaj na glavi!
Mehanično, a skoraj boječe se je Seton dotaknil rok na divanu Redečega Orijentalca. Ženska v postelji je globoko vzdihnila, Seton pa je zajecljal:
—	To je Kazma... Kerry... Kazma je... voščena soha!
—i Tristo hudičevi! je zaklel višji nadzornik Kerry.
42. poglavje. Leto pozneje.
Na terasi modernega elegantnega poslopja v Heliopolisu, »mestu solnca«, ki je menda ena najstarejših človeških naselbin na svetu, je sedela skupina štirih ljudi in se pogovarjala v pričakovanju izrednega prizora, ki se nudi, ko žarki umirajočega solnca pojemajo v Libijski puščavi in ko vijoličasta svetloba polmraka pričara stari magični Egipt lz pepela pustinje.
—	Da, je dejal Monte Irvin, teto dni je že minulo. Hvala Bogu, zdi se mi, da je že deset let Cas je milostiv: izbriše bolesti, a ohrani nam veselje.
Obrnil se je k svoji ženi, koje obraz, podoben nežnemu cvetu, je gledal iz bele kožuhovine. Lahno jo je gladil po roki in dobil v zahvalo ljubek, napol koketen pogled, v katerem je videl iskrenost in zadovoljstvo. Strašne muke, ki Jih je prestala, so izvršile, česar noben evropski zdravnik ne bi mogel storiti, kajti nihče izmed njih
si ne bi bil upal upotrebiti tako drastičnih ukrepov. Kazmino društvo je delovalo s premišljeno krutostjo in z namenom, umoriti jo na način, da bi se zdela njena smrt naravna. Oropali so jo zavži-vanja kokaina tako dolgo, dokler ni zmagala slednjič narava in ie ostala pri življenju. Kazma jo je ozdravil njene strašne navade.
Monte Irvin se je obrnil k veliki, lepi dami, ki je sedela v pletenem naslonjaču poleg Rite.
—	Nič pa ne bo moglo izbrisati iz spomina tega, kar ste storili za Rito in zame, je dejal, nič, gospa Seton.
—	O, je odgovorila Margareta, srečna sem, da sem mogla pomagati.
Seton paša Je sedel poleg svoje žene, ki je iahno zardela. Rav.no-kar sta se bila vrnila s poročnega potovanj-t in se nastanila v svojem stanovanju, kajti Seton je bil nameščen v Kairi.
Stresel je pepel s svoje viržinke in izjavil:
—	Menda smo si več ali manj drug drugemu hvaležni za usluge, ki smo si jih medseboj izkazali. Margareta, tebe morda nikoli ne bi bil srečal, ako bi oni usodepolni večer ne zadel na tvojega bratranca v restavraciji Prince's. In Gray ne bi bil tako zamišljeno strmel skozi vrata restavracije, če bi gospa Irvin prišla na večerjo, kakor sta se zmenila. Vse si lahko uredimo v življenju, toda slednjič pa pride...
—	Kismet! je vzkliknila njegova žena in se zvonko nasmejala. Zato bomo pred večerjo izpili kozarec na čast Kismetu!
—	Dobro! je odvrnil Seton, vsi ga bomo veselo izpili, kaj Irvin?
—	Dobro, je rekel Monte Irvin, toda saj veste, Seton, da sva Rita in jaz dolgo potovala. Potem ko mi je vaša žena izročila Rito popolnoma ozdravljeno, sva prepotovala marsikatero deželo. Ne vem, ali ste vi ali je višji nadzornik Kerry kriv, da je časopisje zelo na kratko poročala o koncu Kazmine skrivnosti. Ce se ne motim, sva v Coloradu dobila nekaj novic o tem.
—	O čem, gospod Irvin? Je vprašala Margareta, ki se je naslonila proti njemu.
—	O Mollie GretnL Nekdo mi Je pisal, da je ušla z nekim kavarniškim natakarjem, oženjenim očetom petih otrok.
Seton se je prisrčno nasmejal, kakor tudi Margareta in Rita.
—	Da, je dejal Seton. Zadnjič sem zvedel, da je uslužbenka v nekem baru v Portsmouthu.	,
Monte Irvin se nI smejal.
—	Revica! je dejal resno. Njeno življenje bi bilo tako lahko koristno in srečno.
—	Lahko, je odvrnil Seton, če bi imela moža kot je Kerry.
—	Oho! je dejala Margareta. Veste, še jaz sem se zaljubila v višjega nadzornika Kerryja.
—	Krasen dečko! je navdušeno pritrdil njen mož. Kazmina zadeva je višek njegovega zmagoslavja.
Tu se je Monte Irvin obrnil k njemu.
—	Vi ste pa tudi prispevali svoj del, Seton, je dejal mirno. Zadnje besede, ki mi jih je govoril višji nadzornik Kerry, preden sem zapustil Anglijo, so mi osvetlile vaše delovanje. Toda dovolj o tem. nočem da bi zardeli pred nami.
—	Kerry gotovo nikoli ne bi zvedel, kdo je umoril Sira Luciena. je odgovoril Seton, če ne bi bil tvegal svojega življenja v oni podzemski kleti.
Rita Irvin se je prestrašeno zdrznila in potegnila svoj kožuh tesneje preko ram.
—	Kaj se ne bi rajši pogovarjali o čem drugem, dragica? je za-šepetala Margareta.
—	Prosim, ne, ji je odvrnila Rita. Ne moreš si predstavljati, kako sem radovedna, da zvem vse malenkosti, kakor so se zares dogodile. Saj je Monte povedal, da sva odpotovala in potem ničesar natančnega nisva zvedela o dogodkih, v katere sva bila tako tesno zapletena. To že vem, da je bil Kazma voščen kip, postavljen na velik naslonjač iz ebenovine. Nikdar se ta soha ni premaknila, samo roko je dvigala; to kretnjo je povzročal potom mehanizma nekdo, ki je sedel v notranji sobi za soho. Toda kdo je bil to?
Seton je vprašujoče pogledal svojo ženo In ta je smehljaje po-kimala z glavo.
—	Prav! Je dejal. Ce me oprostite za trenutek, grem po svojo beležnico. Halo, poglej no, Gray prihaja!
Majhen dvosedežen avto je prihitel po cesti iz Kaire in se ustavil pod teraso. Bil je voz, ki ga je imela Margareta, ko je izvrševala zdravniško prakso v Dover Streetu. Quentin Gray je izstopil, prijazno pomahnil z roko četvorici in kmalu se je pokazal pri vratih terase. Seton paša mu je šel nasproti.
—	Žal prihajam pozno! je zakričal Gray, ki je bil še vedno živahen kot deček, čeprav je bil videti starejši in mu je polt močno potemnela. Šef me je zadržal.
—	Kar pojdi k onim in sedi, mu Je dejal Seton prijateljsko. Jaz grem po svojo beležnico: čitali bomo pred večerjo napeto zgodbo o Kazmmi skrivnosti.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—»
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši xnesek Din 10*-%
Pravljice
opozarjamo še enkrat na današnji
večer pravljic
ki ga priredi Atena v mali dvorani Narodnega doma ob 8. uri popoldne. Pripoveduje ga. Vand» Gorčeva. — Vstopnine ni, pobirajo sa prostovoljni prispevki v kritje stroškov.	5S3S
Pevski zbor Sokolov
Danes v sredo zreče r ob 8. cri
pevska vaja
v «Glasbeni Matic!», soba It. 12. Bratje pevci, prosim, pridite vsi! — Zdravo! Zborovodja.	5888
Donašalko Jedil
in eno začetnico z dobrim spričevalom sprejme hotel Štrukelj.	4632
Kovaška dela
vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni V. Urbančič, kovaški mojster v Ljubljaoi, Zabjak. Preskrbi tndi tolarska dela 57
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hngon HibSer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	168


Radio-klinika
popravlja sestave, dele, slušalke in akumulatorje
— Polnitev akumulatorjev. .1 florcc, Ljblj kreditna banka.	25-a II
(* T. RABIČ *)
Vo, Ljubljana Ђ/) XgOVORSK^
Strojepisje
Driavno koncee. zasebno nčilišče Gita Petač, Ljubljana, ValvazoTjev trg C, pritličje.	5932
Izkušena kuharica
zanesljiva In snažna, ki
opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme takoj v boljšo hišo. Ozira se samo na dela zmožne osebe. — Naslov pove oprava «Jutra» 5920
Pošteno deklico
staro 14 iet, sprejmem kot nčenko v strojno pletenje. Naslov pove uprava «Jutra» 5934
Inteligentna gdč.
ki govori nemški in zna ročna dela, se tiče za čez dan k otroku. Naslov pove uprava «J'itra».	5933
Pekovskega
pomočnika
mladega, И bi nosil pecivo sprejme takoj рекагш-. T
Siestinjah. poŠta Podplst.
asa
Šiviljo
starejSo moč, dobro Izurjeno pomočnico sprejme rlamska modna krojačnica
v Kolodvorski ulici 28/1.
Notarski kandidat
prakso išče službe. — Naslov pore upr. «Jutra».
4069
Potnik
Sloveniji dobro zanesljiva, starejša moč z avtom, išfe zastopstva proti proviziji. Ponndbe pod «Provizija 333» na upravo «Jutra».	4003
Prostovoljna javna dražba
mo£ke obleke, perila in zlatnine se vrši 5. marca ob 9. uri dopoldno v Bohoričevi ulici št. 12/1. 4621
Mesto gospodinje
išče mlajša gospodična, ki je dokončala triletno gospodinjsko šolo ter enoletno prakso. Gre tudi izven Slovenije. Naslov pove uprava «Jutra».	5929
Amerikam blagajna
Nalionaï-Regiatiier, . a detajlno trgovino гл 8 prodajalcev, z 8 predali, s« proda. Ponudbe pod značko Blagajna» ca upr. «Jutra» 4503
Več spalnih oprav
Is hrastovega, orehovega in mehkega lesa po nizki ceni proda Josip Kurnik, Zg. liška 51.	4191
Kuharica
srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del, poštena, zanesljiva in mirnega značaja, išče službe pri boljši družini. Naslov v opravi «Jutra» pod «Poštena 33».
6900
Velikonočne
razglednice
druge, pisemski papir itd. na debelo in drobno kupite пајеевеје pri L. Pevaleku v Ljubljani, Židovska ulica.	446»
Lovec
oženje», izvežban i stroki, Išče sluibe. pove upr. «Jutra».
lovski Naslov 4432
Pekovski pomočnik
zanesljiv, vešč finega peciva In sposoben za vse, Išče mesto v večji pekarni. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «331».	5S87
Za lovce in ribiče!
Prvovrstni gumijevi Skornji ameriške provenijenee, visoki do ledij, popolnoma novi, so vredno naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» 4433
Inštrukcrja
Išče se dijak višje-realec,
l'.i bi poučeval dijaka 4. realč. razreda v francošči-ni. nemščini, matematiki in fiziki. Namesto plačila dobi prav dobro večerjo. Ponudbe je poslati do 6. marca 1926 na unravo «Jutra» pod značko «ïnStrukcija četrto-šolca».	5907
Posredovalnico za služkinje
Ljubljana, Kopitarjeva nI. 4
poleg zmajskega mostu je otvorila Pavia Mrak, preje v posredovalnici Novotnv, ter se najtopleje priporoča.
72
Izobražena gdč.
se I5če za popoldanske ure k otrokom. Naslov pove uprava «Jutra».	5918
Dekle
zdravo in snažno, sprejme k otrokom. Znati mora lepo prati in likati. Ozira se le na dobro vzgojene.— Naslov pore uprava «Jutra» 5927
Naslednika
energičnega, marljivega, vestnega In sposobnega uri vseh poljedelskih strojih k», kor tudi pri poljedelskem delu Išče velefosestro. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «'Strokovnjak».
586«
Šofer-mehanik
dober monter, sedaj uslui-ben kot garažni mojster. Celi premeniti službo. Glavni pogoj Je stalna služba In prosto stanovanje. Za vsa popravila jamči satu. Ponudbe * navedbo plače na upravo «Jutra» pod značko «Tehnika 30».	5874
Manufakturlst
spreten prodajalec, želi premeniti svoje dosedanje mesto. Nastopi takoj. Cenjena vprašanja na upr. «Jutra» ped «SOOO».	5—
Več krojaških pomočnikov
za fino damsko delo sprejme takoj «Elite», Prešernova uilea 9.	4648
s.cÊooe; Trgovski pomočnik
mešane stroke, Izurjen, ee sprejme v večjo trgovino i mešanim blagom na deželi. Nastop 15. ali 30. marca. — Ponudb« na upravo «Jutra» 478*
(iSšejo) Prodajalka
! stanjša, zanesljiva moč, mešane stroke, popolnoma samostojna, želi iiameščeoja v Ljubljani aH okolici. — Lahko tudi voditeljica podružnice. Cenjene ponudb« na upr. «Jutra» pod šifro «Kavcija 10».	ВГ"
pod «St. 110».
Mizar, pomočnika
sprejmo takoj na delo Emil Koprivuiksr, Litija. — Biti mora samostojen delavec — posebno Izurjen T Izdelavi pohištva. Plača po dogovoru 1	4706
Brivskega
pomočnika
dobro izvežbanega sprejme .
takoj Podnov Hihael, krivec , značko «Elektra: v Tržiču.	47211 «Jutra».
Tesarski delovodja
e večletno prakso Oie mesta. Ponudb« pod «J. H.» na opravo «Jutra». 4748
V Službo
leli vstopiti k večjemu trg. ali Industrijskemu podjetju resna, zanesljiva
gospodična
t desetletno pisarn, prakso, perfektnlm znanjem nemščine is ItaUJaničln« poleg slovenščine, v- Je Izvrstna
strojepiska, korespondentta
in knjigovodkinja. Cenjene ponudbe do 80. marca pod ""	na upr.
4638
Kontoristinja
večletno prakso, vešča vseh pisarniških In blagajniških poslov, išče službe. Ore tndS kot blagajnlčarka. Naslov pove uprava «Jutra» 5912
Kuharica
samostojna, pridna in poštena, srednjia let, t dolgoletnimi (pričevali. Išče mesta pri boljših ljudeh. — Naslov pove uprava «Jutra» 591«
Šivilja
lHe delo ta na dom, gre pa tudi itrem hiše. KasI pore uprava «Jutra». 5917
Dekle
alado, zdravo, prida» bi saafoo, išče mesta kot po-
strežnica aH sobarica. _
Naslov por« uprava «Jatra»

KOKS — CEBIN
Wolfova lffl. Telefon: 68.
481/111
Blagajna Wertheim
št. 1 se proda. — Cena in naslov y nravi «Jutra».
6844
Drevje
različno sadno In drugo s« proda. Naelov pove «prava «Jutra».	5913
Drva
odpadke od žage la parke-tov, kratko žagane, dostavlja na dom po znižani ceni parna žaga V. Scagaetti, jjabljaaa.	tis
Poceni se proda: (lambrlje)
leseni zid
Z m visok, ▼ celem 35 m*, iz hrasta ta smreke
2 ogledali
156—76 cm ln
2 napisni tabli
(Spiegelglas) 150—60. — Naslov pore upr. «Jutra».
4315
Otroška posteljica
140 cm dolga, želoma, belo ličana, kakor nova, 1 mrežno vložke vred, se proda. Naslov pove uprava «Jutra»
5933
Proda se:
lepa preproga (LSuIcr), električen likalmk, lestenec in kuhinjska oioara. Naslov pove uprava «Jutra». 5S85
Večje posestvo
se kupi. Ponudbe pod Šifro «Posestvo 2814» na uprav» «Jutra».	45U
Prodam takoj radi družinskih razmer dobro ldočo
gostilno s posestvom
1 salogo s pasteliranim pivom v lepem in prometnem mesto. Naslov pore uprava «Jutra».	5859
Do 500 Din mesečno
za »no leto naprej ta stanovanje dveh sob in kuhinje r stari ali novi hiši plača deložirau zakonski par bre» otrok. Ponudbe pod «Takoj 2932» na upravo «Jutra».	4ДО
Pisalni stroj
IiroiU za 1500 liin brivec
S'jskovié, Cerkvena ul. 1, Trnovo.	5Ï28
Vinske sode
transportne od 300—700 litr. kupim. Ponudbe ss upravo «Jutra» pod îifro «Sodi 20».
4745
Kupim opalogral
Ponudbe ua upravo «Jutra» pod «Opalograf».	4718
Lepa vila v Ptuju
gosposka, v jako dobrem stanju, s 5 sobami, t kabinetom ln pritiklinami, s б obokanimi kletmi, na velikem vrtu, t vsemi stranskimi prostori, se radi bolezni po zelo nizki ceni (150.000 Uia r gotovini) proda. — Naslov pov» uprava «Jutra» M6S
Enonadstropna hiša
lepa, rili podobna, zidana leta 1911, na periferiji Maribora, z event. pro3tim stanovanjem in lokalom, r lepim eadonosnikom in vr. toni se radi preselitve zelo ugodno proda. — Natančna pojasnila daje Fran Vorsič, novinska agencija, Maribor, Vrb&nova 19.	5877
Kostanjev les
za tanin
kupuje stalno Andrej Krlsche, Ljnbljana, Ilirska uliira 21.	4541
HSšo v Vevčah št 24
roda Bernard Erjavec, rhnika St. ÏS9.	58S1
Kupijo se knjige:
Valvazor, stara izdaja; Državni zakonik do incl. leta 1918. Naslov pov» Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. 4637
Parketnih deščic
Ce rabljenih, se kupi 40 m« K&slov pove uprava «Jutra»
4576
Stiskalnica
ta izdelovanje cementnih plošč se kupi. Ponudb« na podružaico «Jutra» » Celju pod značko «Stiskalnica».
5868
Knjfgoveški
rezalni stroj
(Beschseldmaechlcse) se kapi. Ponudb» na upr. «Jutra» pod «Knjigovez». 5906
Kup! se auto
dobro ohranjen, i karoserijo za prtljago. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Auto 6».	6823
Nekaj starih oblek
se proda med 1.—%2. uro na Gosposvetski e»stl i/l, levo.	5870
Več pohištva
se radi selitr» po nizki ceni proda na Drcnikovem vrhu, Ljubljana. 6924
Avto
najboljše i talija», znamke, 32 EP, šensedežen, dektr., skoro nova guma ln rezerva, izvrstno vzdržan, s« poceni proda. Vpraianja pod «Zanesljiv avto» na upravo «Jutra».	4384
Motorno kolo
dvojna prMtava, poi mesta, prodam za 6001 Ponudb» »• upravo «Jatra» v Maribor* pod «6060».
4413
Spalnica
la ieinjerega lesa se poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra».	6908
Dve čabrl
is trdega leea, S kurnlka in 2 kletki, Vfce v dobrem stanju ohranjeno prodam. Na-lov pove uprava «Jutra» Ш20
Za stare moške ob ieke
čevije in perilo plač&in najboljše cene. Dopisnica zadostuje. Jureftič, GsJlneovo nabrežje št. 81, Ljubljana.
5015
Pisalni stroj
dobro ohranjen iu dobre znamke te kupi. Ponudb» se prosi pod «Pisalni stroj» na upravo «Jutra». 592
Pekarija
popolnoma opremljena, t hišo, Je pod zelo oqodniml pogoji napreriaj. Hiša ima 5 stanovanj in se nahaja v večjem mestu Slovenije. Ponudbe na poštni predal 46, Celje.	6863
Trgovski lokal
manjši, na prometnem kraja v Ljubljani oddam ▼ zakup. Naslov pove uprava «Jutra»
5 855
Sobo
vhodom ln elek-_ično razsvetljavo » sredini mesta iščem za takoj. Ponadbe na upravo «Jutra» pod «Inozemstvo». 5882
Opremljena sobica
s» odda solidnemu gospodu Naslov pove uprava «Jutra»
63S6
Sobo s kuhinjo
Išče mirna, snažna stranka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «833».	5883
Gospod
s« sprejme ca hrano U stanovanje na Starem trgu Bfl.
5880
Prenočišče
ob sobotah in nedeljah išče železniški uradnik. Ponudb« pod šifro «Soliden sostano-valeo 1882» na upravništvo «Jotra».	6876
Mesečna soba
lepo opremljena, i 8 posteljama, • » takoj o d d a. — Naslov pove uprava «Jutra»
5892
Prazna soba
poseben vhod, parket in elektr. razsvetljava, se odda. Kje, pere upr. «Jutra».
5804
Soba
• posebnim vhodom M odda takoj v sredini mesta. — Naslov pove uprava «Jutra» 5905
Boljši gospod
se sprejme na stanovanje v Sp. Siškl. — Naslov pov» oprava «Jutra».
5001
Dve gospodični
bridko varani v ljubezni, želita dopisovati. — Dopise pod «Izgubljena sreča» ali «HIJacinta ln Cfklama» na oprav» «Jutra».	6896
iT'J
Klavir
dobro obranJ«a s» prodal* 5000 Din. Naalor por« upr. «Jutra».	6911
Podjetje
dobro idoče, kupim, event. vstopim tudi kot droiataifc Ponudbe na onravo «Jutra» pod šifro «Podjetje 2816».
4512
rrivat-m, samostojen višji uradnik srednjih let, dobro situiran, dobrosrčnega in treznega značaja, v lepem kraju na deželi
išče družabnico
ki je čedne zunanjosti, izobražena, prikupljivega nastopa, dobrosrčna iu tudi dobra gospodinja. ZeU »» tudi nekaj premoženja — kar pa nI pogoj. Zenitev nI izključena. Prosi se samo za resne ponudbe s sliko na upravo «Jutra» pod znaiko «Dobra prilika».	5869
Soba se odda
gospodoma ■ vso oskrbo blizu kavarne «Evropa». — Naslov pove uprava «Jutra» 1751
Gospod
ilče lepo, popolnoma separi-raao sobo v sredini mesta za takoj ali poznej». — Ponudbe pod «Elegantna soba» na poštni predal 101. 4748
Solnčno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesu ali v vtll 1 š S » soliden gospod s 15. marcem Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šiiro «Solnčno in mimo 2954».	4788
РНОеШ
Fižol
Kdor rabi večjo množino fižola, rdečega ribnlčasa, naj •» javi pismeno ali ust-
pri Ivan« P « e » i J, Dan» i, Ribnica, Dolenjska
4703
Prešano seno
hribovsko, prlmlseiina, 85 Din 100 kg franko vagon
>«dl graščina Buda, Loka pri Zid. mostu.
5910
Krompir in ajdo
semensko blago, razpošilja ▼ vsaki množini po najnižji dnevni ceni Marija Stell-wsg, Bršljin, Novo mesto.
5911
Kot sostanovalec
se sprejme gospod na hrano in stanovanj» z» 800 Din na Mestnem trgu št. 25Д, levo.
4717
Soba za 2 osebi
s brano se odda pri realki. NuIot pov» uprava «Jutra» 4325
Opremljena soba
lepa, s» *dd» takoj т sredini meata boljši gospodični Naslov pov» «prava «Jutra» 5937
Sostanovalec
se eprejm» k mirnemu gospodu. Naelov pove uprava «Jutra».	6904
Opremljena soba
zračna, г električno razsvetljavo, se odda s hrano s 15. marcem, event. s 1. aprilom 2 gospodoma aH dijakoma. Naslov pove upr. «Jutra».	5331
Prazno solnčno sobo
hrane išče za takoj zakonski par bre« otrok. — Ponudb» na upravo «Jutra» i navedbo cene pod značko «Solnčna soba».	5930
Opremljena soba
g dobro hrano, električno razsvetljavo ln s posebnim vhodom, v prijazni legi sredi mesta, se odda s 15. marcem solidnemu gospodu Naslov pov» uprava «Jutra» 5925

Usnjata torbica
se j» Izgubila t »obet* ti.
t. m. med 18,—80. ur» v Aleksandrovi ail Qledalittl do Kersnikov» ulice. — Pošten najditelj »e
d» jo odda v »pr. «Jutra». Vsebina 5 slik ln
2 robca.
5890
Več gospodov
se sprejme na hrano ln d»>. ca stanovanj». Istotam м vzame tudi nad 1 leto starega otrok» v vzgojo. — Naslov pove uprava «Julra.
5672
ru n h njuuuuaxii
Poleaovbo
namočeno 661
marinade neb vrst
po konkurenčnih censh
morske In sladkovodne ribo
dobite vsak dan v spt-djainl trgovini „RIBA' Gradišče št. 7. Ljubljen«.
_fl-JUULjCXD-

Oddajt» takoj
moške slamnike v snaženje
da jih dobit» pravotano.
°—'ima d» IS. aprila t. A Ljubljana. <6
Gospodična
u sprejme na stanovanj» ln hrano. Naelov pove uprava «Jutra».	6921
Opremljena soba
velika, solnčna, z razgledom na velik vrt, > elektr. razsvetljavo In posebnim vhodom, и odda solidnemu gospodo. Naslov pove upr.
«Jutra».
5919
Mlada učiteljica
prikupljive zunanjosti ter polna srčne miline, se želi seznaniti i blafrim, boljšim gospodom v svrho zgraditve skorajšnje skupne ereče. — Cenj. dopise je poslati na upravo «Jutra» pod značko «Biser».	5S84
Tri mlada ilekleta
na deželi želijo dopisovati z enakimi, poštenimi mladeniči. — Dopise nasloviti pod «Stanka», «Milena» ali «Vera» na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16.	4578
Inteligenten gospod
mlad, v M. S. išče enakega prijatelja. Dopise na upr. «Jutra» pod «Osamljen».
6671
Llcej — 24 2.
Radi »adržanosti pridem Jutri.	6875
Znanca
akademika moške dobe, želim spoznati v svrho skupnih nedeljskih izletov. — Dopise na upravo «Jutra» pod zoačko «Značaj 3027».
5903
Ruski Tisk, d. z o. z.
prodaja ruske knjiga, bel*-tristične ia strokov»«, m*, zikalije. razglednice. Ikon», križe. Ambulantna knjižnica, antikvariat. Pisarna v WoUovi ulici lfl, skladišč» v suteren. prostorih Jadran-sko-Podunavske bank».
4461
Abonentje na hrano
s» »prejmejo dnevno v gostilni pri «Sodčka», labjak it. 6. — Cena 12 Din.
5807
Redka prilika!
Naprodaj je hiSa na jaVo dobrem kraja v Belo-vara, v koji je mesnica (klobasama) z gostilno ter vsemi licencami za točenje pijač, 2 ledenici
klet ln vsi potrebni stranski prostori, dalje odprta ln zaprta šupa In »kedenj ter lep vit. V hiši je stanovanje 3 sob. Vse to posestvo, ki je jako dobička nosno in obstoji že 26 let, se proda kompletno z inventarjem, ker želi sedanji lastnk radi starosti podjetje opustiti.
Pojasnila daje Ivan Tasch, Zagreb, Uica 117 A	1253
Vsled opustitve moje trgovine meSanega : blaga ter radi izpraznitve trgovskega lo- , kala In pomanjkanja prostora, prodam po agodnih cenah vse blago skupaj z j opravo. Medtem eno veliko sejmsko stoj- 1 nlco z neprcmočljlvo plahto, dalje 10 ; kompletnih okvirjev za okna s šipami «j in roletami. FRIEOfcCH JOKOWITSCH, CEUEp
0
Rili j
salda-konte — š trace — odjemalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kantel. in Šolske mape — fasdklie — risalne bloke itd. nudi ugodno
knjigovesmea K. T. D.-
v Ljubljani, Kopiiarjeva ulica 6/П. "
ожзаоасзн
oïSIôîôioîc:
Sostanovalka
ali dijakinja s» spr»jm« ▼ lepe sobe a elektr. razsvetljavo. Naslov pove «prava «Jutra».	5885
Boljša gospa
bre» draži»», Ш» stanovanje • sobo in kuhinjo. Ore tudi kot hišnica. Za lepo stanovanje bi «vent, tudi Šivala, ln to PO dogovor«. Cenjen« ponudb« pod šifro «Boljša gospa ln spretna šivilja» na upravo «J»tra». — Prednost imajo nemške rodbine v mestu ali vsaj v bližini.
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja ob smrti naše dobre stare matere, gospe
Rozalije Cerkuč
in za vse darovane vence ter mnogoštevilne obiske in spremstvo na zadnji poti, posebno še g. opatu Juraku in g. župniku Dobršku izrekam tem potom najiskreneSo zahvalo.
V Cel|n, dne 1. marca 1926.
Žalujoča Klimi Krajnc
1300 a
Urejuje dr. Albert Kwaer. Wii» » Koawrcij «Jutra. Adolf Ribnik«, Za Narodno tialamio dd. kot ШЈвдида fjtp jgfSrtfife Za inaeiatni del Jo odgovoren Aloj»ij Novak, Vrt ▼ Ljubljani,