JPHILIj^ RADIO"
PHILIPS PADiO
PHILIPS
CENA SIEVIIKI
RADIO
O
POŠTNINA PLA CANA V GOTOVINI
RAD
VSEH NARODOV
v radiu s
TELEFUNKEN 90w
najboljšim sprejemnim aparatom Evrope
Najznamenitejše umetnike vsega sveta slišite dnevno v 100 oddajnih sporedih Evrope. Z aparatom TELEFUNKEN 90™ so Vam ob vsakem času vse dosegljive oddajne postaje na razpolago.
En prijem samo — in Evropa za Vas igra.
Cena Din 11.700 vključno žarnice
NAS! ZASTOPNIKI
Ljubljana: Radio d.z o.z., Miklošičevac., K.Jurman kr. dvorni optik. Šelenburgova nI.. Tehnik Banjai Miklošičeva c. Maribor; Radio Starkel. Celje: me stna elektr., Ing. G. Schmidinger. Kranj: P. Janša Jesenice: I. Markeš. Ptnj: E. Damiscb. Ormož: J Uorjnp. Novo mesto: I.Ogrizek. Trbovlje: F.Klenov šek. M.Sobota: I.Nemecz. Slovenjgradec: I.Megnšar
NAJSTAREJŠA IZKUSTVA . NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA
KADI® LJUBLJANA
ILUSTRIRA!I TEDNIK ZA RADIOFONIJO
NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN
2
11. JAI. 1/. JAI.
kako in kaj
poslušajmo
Že davno so utihnili zvočniki z odprtih oken, kar ni bilo vedno v veselje in navdušenje soseščine. Zlasti takrat ne, če so se oglašali od ranega jutra do pozno v noč.
Zvočniki so se umaknili v vse bolj domače okolje zaprtih in kurjenih sob. Tudi sedaj ne pozabljajmo, da se je treba ozirati na sosede. Znana stvar je, da zlasti nove hiše vse drugače provajajo zvok, kakor pred vojno zidane. Zidava je postala vse enostavnejša in tudi material je docela drugačen. Zato te stavbe neverjetno močno provajajo zvok. Kdor v taki hiši stanuje ali je stanoval, ve, da je mogoče v tretjem nadstropju slišati, ako kdo v, recimo, pritličju ugasne ali prižge električno luč.
Posebno pa občuti vsakdo te akustične pojave zvečer in v nočnih urah, ko se hrup ulice poleže, a je živčevje radi dnevnega dela in izčrpanosti postalo vse občutljivejše kot podnevi.
Poznavanje vseh teh reči naj bi bilo za vsakega prijatelja radia zadosten povod, da je kar najbolj mogoče obziren in da ojači glas v zvočniku res le toliko, kolikor je potrebno za razločno poslušanje v sobi. To naj bi storil vsak amater tudi iz egoističnih motivov, zakaj s čim bolj tihim nastavljanjem glasu v zvočniku se čuva aparatura, pa tudi poveča užitek. Nikar hrupa ne zamenjujmo z glasbo!
Te zahteve ni mogoče dovolj pogosto ponoviti. Tisti, ki mu zvočnik tuli nepretrgoma od zore do polnoči, se sam oropa najlepših užitkov. Tu pa tam kak ocvirek, ki ga izbereš po programu, ti osladi življenje, prinese vedrosti in veselja do življenja.
Ni je pač besede, ki je ne bi toliko zlorabljali, kot je beseda: umetniški. Imamo danes umetnike povsod ali vsaj mislimo, da jih imamo. Vsakdo se veseli, če ima v krogu svojih znancev moža, ki o njem pravijo, da je umetnik.
Da pa more bit vsakdo sam tudi umetnik, se nobeden ne domisli. Najlepše je pač, biti umetnik življenja. To se pravi, znati oblikovati
življenje tako, da je samemu in vsem bližnjikom le v veselje in resničen užitek.
Prav gotovo pa nikomur ni v veselje in užitek, če brez izbire posluša vsevprek: plošče, šolski radio, opoldanske koncerte, znanstvena predavanja, humoristično čtivo in karkoli še vsebujejo različni programi različnih postaj.
Postaje so pač prisiljene, da nudijo čim bolj obširen in pester program, ker morajo vsakemu od tisočev poslušalcev nuditi nekaj. Za oddajne postaje je dolžnost, da nudijo vse, kar morejo, poslušalca pa nikdo ne sili, da bi moral poslušati vse in tako mučiti sebe in svojo soseščino. Če se zvočnik oglaša ves ljubi dan, ga že več ne poslušaš. Postane ti le stroj za proizvajanje hrupa, ki se ga sicer privadiš. Zato je radio v tem slučaju vse kaj drugega, kot pa hoče biti. In tvojim živcem tak hrup tudi ni kdo ve kako v korist.
Poleg skrajne taktnosti in obzirnosti do sosedov velja torej še drugo: skrbna izbira. In baš v tem vidiš veliki pomen radijske revije. Zaupaj ji, dober svetovalec ti je. Naša revija ti nudi v vsaki številki izbor najboljšega. In če ti to ni dovolj, odpri sporede in jih študiraj. Notiraj si, kar bi te zanimalo in potem poslušaj le to. Vsak večer po en koncert, opero ali karkoli, pa še kako predavanje, če ti je na tem, — in dovolj.
Marsikdo prihaja z ugovorom zoper radio: Nič ni z vsem skupaj. Naveličaš se. Glej, X. ga je že odjavil in Y. ga prodaja ... Da, dragi moj, a krivda ni na radiu, ampak na tistem, ki je poslušal, a ni znal poslušati, ker mu morda nihče povedal ni. Nikar torej preveč, raje prav malo, pa tisto s premislekom in tem večjim užitkom!
Seveda se radio sedaj bolj in laže posluša nego poleti. V jeseni in pozimi človeka prisili vreme, da ostane bc.lj doma. V teh dolgih večerih, ki si tako zgodnji radi hitrega mraka, j<> treba zabave, razvedrila. In to razvedrilo najde vsakdo v najpopolnejši in najplemenitejši obliki v radiu. Čeprav radio ne pozna »sezone«, t. j. čeprav posvečamo isto skrb tako zimskim, kakor poletnim programom, ob-
stoja taka sezona pač v toliko, da se pozimi, kakor je naravno, posluša več nego poleti.
Ta čas pa lahko postane čas veselja in največjega užitka, če sede poslušalec k aparatu z dobro voljo, da izvabi iz njega zase in za druge to, kar nudi najboljšega, — pa tudi, da drugih ne moti in tudi sam jemlje z bogato obložene mize tu pa tam le kak izbran grižljaj.
Če tega ne bomo upoštevali vsak pri sebi, je zastonj vse prizadevanje radiofonije, pojde radio kot tak mimo nas in bo vsakemu le zakopan talent brez haska in drugim v nadlego.
N. K.
radio vštevilkah
Sestaviti točno statistiko iz vseh mogočih vidikov z ozirom na radio, ni kaj lahka zadeva. Radio je danes zajel že zelo široke plasti narodov in posega skoro v vsako panogo človeškega udejstvovanja. Vendar bo pa zanimivo, pregledati vsaj nekaj številk, ki kažejo položaj radia v širokem svetu tako nekako sredi leta 1930. Po statistikah, ki jih je sestavil ministrski tajnik v Berlinu Hans Go-slar, ima Anglija 10 oddajnih postaj z različnimi valovnimi dolžinami, Irska 2, Norveška 4, Švedska 6, Finska 3. Rusija nekako 20, Latvija 1, Estonska 1, Poljska 7, Nemčija 13, Danska 1, Holandska 2, Belgija 3, Luksem-burg 1, Francija z državico Monaco 14, Španija 6, Švica 2, Italija 7, Avstrija 2, Ogrska 2, Češkoslovaška 6, Jugoslavija 3, Rumunija 3, Bulgarija 1, Albanija 1, Grška 1. Tu so zbrani podatki samo za evropske države, iz drugih delov sveta nam podatki manjkajo.
Radijskih abonentov bo na svetu danes skoro gotovo že kakšnih 24 milijonov. Največ jih imajo Združene države Severne Amerike, nad 11 milijonov. Ta številka nas danes več ne preseneča, saj vemo, da je skoraj polovica vsega ameriškega prebivalstva že povsem zajeta z radijem. Nemci poudarjajo, da so na drugem mestu oni s 3 in pol milijoni poslušalcev. To bi značilo, da so v zadnjem času Nemci prehiteli Angleže, ki da štejejo morda že 3 milijone poslušalcev.
Čuditi se moramo Nemčiji, kjer skokoma in neverjetno hitro raste število abonentov: leta 1924. so jih našteli 9895 leta 1925. nekako 779.000, leta 1926. že 1,205.310, leta 1927. 1,636.000, leta 1928. so poskočili kar na 2 milijona 234.732 ter končno leta 1929. na 2,837.894. In to kljub temu, da s celokupnim svetovnim gospodarstvom nemško gospodarstvo ni prav nič boljše uspevalo. To je pač uspeh, ki so ga dosegli s svojo znano organizacijsko zmožnostjo, pa tudi radi primeroma zelo visoke umetniške stopnje nemškega programa. Ko smo že pri nemškem radiu, bo zanimivo pogledati si še, iz katerih slojev se rekru-tira poslušalstvo: kmetskega stanu 4%, industrijskega nad 33%, trgovina in obrt 31%, iz prostih poklicev in uprave 18%, iz zdravstvene stroke in ostalih poklicev 13%. Tudi Nemci uvidevajo, da je število poslušalstva iz kmetijskih strok odločno, prenizko in usmerjajo svojo propagando prav na tovrstno prebivalstvo.
Francija ima sicer veliko postaj, pa so tako razcepljene med seboj, da skoro ne morejo roditi izdatnejših uspehov niti v številu poslušalstva, ki je preseglo prvi milijon, niti v umetniški višini programa.
Zelo si prizadeva, da bi razširila radio v lastni domovini Rusija, število sprejemnih naprav pa se ceni v ogromni Rusiji na komaj nekaj preko prvega pol milijona. To pač ne znači, da bi ljudje malo poslušali, vzrok tako nizkih številk je v tem, ker ima v Rusiji malo katera družina svoj radio, pač pa je veliko skupnih naprav, ki so opremljene z močnimi zvočniki in ki so na vsakem količkaj obljudenem kraju vsakomur na razpolago. Prav radi teh javnih naprav oddaja Moskva z izredno močno energijo, kajti radio služi v Rusiji v veliki meri politični propagandi.
Razmeroma zelo visoko število poslušalcev imajo severne evropske države. Je pač kultura in civilizacija v tistih deželah na primeroma najvišji stopnji. Zato bomo razumeli, da je celo v redko' naseljeni Švedski razmeroma več poslušalcev kot celo v Nemčiji. Danska pa ima za Ameriko procentualno največ poslušalcev na svetu, njih število je 310.000.
Razumljivo se nam zdi, da ima Poljska samo nekaj nad 200 tisoč abonentov, saj poznamo težaven gospodarski položaj Poljske in pa njene politične razmere. Da agrarne države kakor so naša, Češkoslovaška in Ogrska doživljajo največje težave pri razširjanju radia, vsakdo priznava. Za radijski abonma je treba rednih dohodkov, treba je časa, pa niti enega
niti drugega nima odveč kmetski človek. Vendar pa se bodo počasi našla sredstva, da se tudi med poljedelskim ljudstvom udomači radio kot se je danes že udomačil časopis in kot se je priljubila knjiga: polagoma, pa takrat zares.
Mala Belgija ima 2 radijski organizaciji, a njen radio ne more dobro uspevati radi močne konkurence mogočnih angleških, francoskih in nemških sosedov. V Švici so v letu 1930. pričeli z reorganizacijo celotne radijske uprave ter so se bavili z načrtom nove močne osrednje postaje. Abonentov ima Švica kakih 85 tisoč.
Preseneti pa nas na prvi pogled izredno nizko število italijanskih poslušalcev, ki se zrcali v številki nekaj nad 85 tisoč. Vzrok za to moramo iskati v notranjih političnih razmerah Italije, ki strogo pazi na vsako sprejemno postajo, jo kontrolira in podobno. Razen tega se pa vlada, da ne bi postala nepopularna, prav nič ne trudi, da bi zatrla komarstvo, ki je menda v najbujnejšem razmahu prav v Italiji. Zelo so udomačene javne poslušalnice, kjer za mal denar poslušaš postajo, ki si jo zaželiš. Država pobira razmeroma nizko davščino za take naprave. Vrhu vsega pa trpi italijanski radio na isti bolezni kot n. pr. južno-ameriški: v južnejših krajih se namreč dobršen del domačega življenja vrši na javnem trgu ali na cesti, le malo so ljudje v hišah, zato bi radijska naprava bila brez pomena. Prav zato pa se v severnih deželah in v krajih z zmernejšo temperaturo radio veliko lažje in hitreje uveljavlja. Da bo ta trditev držala, nam je dokaz zopet Italija, kajti večina italijanskih poslušalcev se rekrutira v severno italijanskih pokrajinah okrog Milana in Turina.
Težko nam je, a vendar je resnično, da je naša država s svojimi ne še 40 tisoč poslušalci procentuelno za Italijo prva na vrsti. Poiskati temu vzroka, ni naš namen na tem mestu. Prav pa je, da merodajni faktorji to neveselo dejstvo razmislijo in po možnosti poiščejo sredstev, ki bi pripomogla našemu radiu do večjega razmaha.
mogli primeri;aiti takratne številke z današnjimi. Pa s e če sto .kar zgrozimo, ko beremo stare kronike in p.:toipise, tolJko žrtev je zahtevalo morje. Prav te sitasne žrtve so silil« človeštvo, da (je z naguco s Dopolnjevalo svoja vozila. Istočasno pa je vzporedno s tem prizadevanjem hitelo organizirat reševalno službo, da bi vsaj; zmanjšalo obseg nesreče pri neizogibnih morskih katastrofah.
V dvojno akcijo se ijie razč.enilo rese-valsitvo, v prizadevanje na ladji sami m v delo na obali ter na drugih ladjah, ki so v času nesreče plule po morju. Reševalna oprema ladje same so pasovi, obroči, plavalni suknjiči in rešilni četa. Pr vi resi iw čoln, ki je odgovarjali zahtevam nove.-sega časa, je zgradil 1. 1784 Anglež Licnel Lu-kin; opremil ga je z zračnima po.mli m vložki iz .plutovjne.. Večjo važnost na_ zračna polnila je položil ameriški inženir Jožef Francis, po mlj-em imenovani čoln je kombinacija jadrnice z veslaškim čolnom, izdelan j« bil iz valjane pločevine, prvič so ga poskušali 1. 1838. Novi izumi pri gradnji rešilnih čolnov so šli vedno za tem, da se čim goto veje prepreči .potopitev vozila. Izumili so teiko dno, ki tudi obrnjeni čoln vedno postavi v sv® o lego, vedno bel)' so konstrukcijo »popoln',evalu s plutovino, gumijem, lahkim lesom. Moderni rešilni čolni so preceij velika vozila, ki nesejo do 150 oseb, njihova oprema je naravnost znanstveno strokovno preračunana: signalne naprave, zajemalke, vesta, kompasi in hrana, ponaljveč kruh m kon-deiiEira.no mile,ko, vse verna najpraktcnelisi način razpoloženo po čolnu. _
Ob obalah so -skoro povsod reseva ne postaje. Čolni, s pomočjo katerih presto-voVni reševalci hite na pomoč ponesrečenim ladjam, so veslaški čolni ali .jadrnice, v niai',niovel šem času rabijo že moitorne čolne. Na ladjah pritrjeni rešita čolna so prirejeni tako, da se lahko spuste v slučaju nesreče v morje tudi še takrat, ko so
SOS — REŠITE NAS!
Prastara .je že neka notranja človeška potreba, da prisJkcčiimio na pomoč človeku, iki je v tej ali drugi nevarnosti Pa medtem ko .so v starih časih bili pripomočki sila preprosti, sredstva ne zadostna in le bolj slučajna, so se v novejšem času reševalni načini strnili v znanstven sistem, ki se še vedno spopolrijuje in katerega pripomočkom za varstvo človeškega življenja se moramo naravnost čuditi. — Izmed nesreč, ki so jih v prejšnjih časih iprovzrokovale .sproščen,e naravne sile, so bile najstrašnejše katastrofe na morju. Zal, da niso tedaj še vodili statistik, da bi
ca. u iit t^L v i"-j' , -------
ponesrečnenci že vsak na svojem mestu. Včasih pa ljudi;« v zmedenosti ob nesreči kar poskačejo v morje. Lad,e, ki pridejo na pomoč, love ponesrečence z vrvmi. Ker pa ni mogoče vreči razmeroma lahko vrv dovolj daleč, uporabljajo za to neke vrste topiče ali tafcozvame raketne aparate, s katerimi izstrelijo vrv daleč na odprto morije. Prve take .poizkuse ije delal ze _an-itfleški artilerijski poročmak Celi leta 1 m. Uspešno pa je spopolnene aparate uporabi al kot prvi Anglež ViLeim Manby leta 1808 Leta 1826. ijie Denett že skonstruiral raketni aparat, ki je vrgel vrv do štiristo metrov daleč. Danes seveda so tudi te vrste reševalna sredstva zelo spo.poln ena.
Čemu navajamo vse to v našem listu, ki ije prav za prav namenjen le rabita vprašanjem? Prav zato, da vidimo, kako ogromno uslugo so napravili znan.stv.fiuUi z izumom radia človeštvu, pra njegovem prizadevanj«, da reši potapl.atccega se človeka in njegovo imovino. Danes namreč ni nobenega količM večjega_ parnAa vec ki bi ne lb.il opremljen z brezzicno c^daljno in sprejemno telegrafsko ali celo telefonsko postajo. Z mednarodnim znakom i>Ui> (Save Our S.ouls — rešite naše du.se) za-kliče v svet ladja, ki zaide v nesrečo. I e-legrafist lahko vsak trenutek točno poda a .geografsko lego ladje in tako omogoči uspešno reševanje. Cesto je ob nevihtah čuti z morja milo proseči klic SOS, ki odmeva kot obupni krik človeka, ki je oma-igal v boitbi proti sproščta .sili mo. ja. Prav ta radi.ski klic je združili mornarie celega sveta v pobralinstvo. Brzojavke, označene kot SOS, imajo prednost pred vsemi drugimi. Na morju se ta znak oddaja veoknat zapored, potem sledi ime parobroda m
niesto, Ikjer se naha'a, češite slišimo tudi podatke o nesreči.
Ali ni v tem radiio mai;u.spešnei'ši reševalec na^bedtaieijiših iin mavnesrečmeših ljudi', Jii j:i'h sredi širokega nuoiitja, daleč proč cd suhe zemlje, zajame nesreča in jiih skuša ugonobiti ne-uikrcieno morje? Hvallo pove človeštvo mandate! em radia kot svojim največjim Tešite! em in naijizdatneijišim pomočnikom v najhujši sili
naši obiski
Sprva smo hoteli podati obiske tako, da bi po zadnjem razgovoru s prvimi voditelji naše postaje ne imeli le pogleda in vpogleda v delovanje in snovanje posameznega referenta, ampak smo se namenili podati jih v nekem sistemu. Pa bo menda vseeno, če smo povprašali tega in onega kar bolj načez, ne po abecednem redu, ne po tehtnosti referata: Saj kdo pa naj sodi, kateri referat je bolj važen? Reporter Peter Jane pač ni niti poklican niti pooblaščen za to. In tako bomo danes skušali podati, kar nam je iz svojega resora zaupala radiotetka.
Seveda, radiotetka nima časa, Radiotetka je zelo zaposlena. Radiotetka je povsod in je ni nikjer. Drugje je pač ne boš našel kot med njenimi malčki ali pa vsaj pri delu zanje. To sem vedel in sem jo zato počakal pred njenim nastopom v studiu. »Četrt
na štiri je, ob pol imamo nastop, prej pa še moramo vsaj pet minut poskusiti!« In sem takoj izračunal, koliko časa je odmerila za razgovor: Pet minut! Pet borih minut, pa toliko sem jo nameraval izprašati. Zato sem hitel:
Kaj vse prav za prav obsega vaš referat?
»Delila bi ga v dva dela. Eden je pripovedovanje pravljic, drugi pa obsega vse otroške nastope pred mikrofonom. Pravljice pripovedujemo tri, ga. Gabrijelčičeva, gdč. Komanova in jaz. Otroci so tudi veseli spremembe in je zato potrebno, da nas je več, ker vsaka po svoje izbira, pa tudi po svoje podaja izbrano gradivo.«
Kaj pa otroški nastopi pred mikrofonom? Ali. imate zanje podrobno izdelan program?
»Nič ni določenega že vnaprej. Otroški prazniki so pač različni: ma-mičin god, Miklavž in Božič, pa je še drugih vse polno. Otrok po svoje doživlja pomlad in zimo, po svoje se veseli poletja in po svoje gleda jesen. Naloga tudi radijskih nastopov je po mojem, tolmačiti otrokovo doživljanje ob posameznih prilikah kolikor mogoče pristno, kar edino morejo najbolj naravno podati pač otroci sami. Za vse to ni treba trdnega programa, treba je le razumevanja otroških po-
treb, vsi nastopi so bolj priložnostni in nam razpored narekuje že koledar.«
S kakšnimi otroci pa nastopate? Ali imate stalne »ansamble«, kako se otroci počutijo pred mikrofonom?
»Dvoje skupin otrok imam: otroke iz predšolske dobe in pa šolske otroke. Z obojimi je svojevrstno veselje, pa tudi svojevrstne skrbi. Namenoma ne nastopam s stalnimi skupinami, ampak si vsakokrat sproti izberem primerno število otrok. Ako bi vedno le eni nastopali, morda še celo vedno isti v navidez odličnejših vlogah, bi se čutili nekateri kot da so izbranci, trpela bi s tem vzgoja. Po mojem pa nikdar in za nobeno ceno ne smemo ravnati z otroci tako, da se pridobljeno podira, ampak vedno moramo graditi. Ne sme nam biti dober nastop absolutni cilj, paziti moramo pri tem tudi na dušo nastopajočega otroka. — O, počutijo se pa moji malčki jako dobro pred mikrofonom, se je razživela naša tetka. Nastopajo silno radi. Tudi najmanjši vedo, da se njihovi glasovi čujejo povsod, zato so v skrbeh, pazijo, včasih pa si tudi po otroško kaj izmislijo. Zadnjič je še ne 4 letna deklica hotela po radiu pozdraviti svojo teto . . . Kdo bi pričakoval!«
Ali je težko učiti otroke za radijske nastope?
»TRI-ELEKTRIC«
DOVOLJENJE TELEFUNKEN
.TRI-ELEKTRIC
NAJMODERNEJŠI EVROPSKI TRO-ELEKTRONSKI APARAT
Troelektronski radijski aparat za popolen priključek na izmenični ali istomerni tok ameriške oblike. Podaja vse večje evropske oddajne postaje z dosedaj nedoseženo čistostjo v zvočniku. Popolnoma brez omrežnega šuma. Najbolj enostavno upravljanje. Velikanska jakost glasu. Poje na zunanji ter tudi na vsaki pomožni anteni. Uporabljiv za vse napetosti izmeničnega toka. Tipa za istosmerni tok ima izhodni transformator. Radi posebne konstrukcije absolutno brez nevarnosti za poslušalca. Dobi se tudi kot
dvoelektronsko tipo.
iz a ner^u jp cntr\it7A WIEN- xn, johann-j\ a^ol^o 6l ouoiniig hoffmann-platz 6
.............M I,MMm——irm—mw T17' " D " n M Nr. R-39-5-20
»V splošnem so pri učenju težave iste kot jih imamo pri nastopih na odprtem odru. Le da je za radio še lažje, ker odpade mimika, ni treba skrbeti za obleko in sploh zunanjo obliko: paziti je treba le na glasovno podajanje.«
Kaj pa kritika?
»Za naše nastope se zanimajo v prvi vrsti mladinoljubi in pa tisti, ki sami imajo otroke. V splošnem so zelo zadovoljni. Starši so se ponovno oglasili pismeno in osebno, pa so pripovedovali cele zgodbe, kako njihovi otroci doživljajo otroško uro pred zvočnikom ali s slušalkami na ušesih. Toliko veselja, toliko otroške sreče! To nam daje poguma in veselja, da. se trudimo še vedno bolj spopolnje-vati otroški program. Še to: kot radio-tetko, ki pripoveduje pravljice, si me predstavljajo otroci često kot staro mamico, vso sivo, zgubanih lic, z očali koncem nosa, z obligatno čepico preko čela ... Kaj hočete, radi samih pravljic še radiotetka v bujni otroški domišljiji postane pravljična stara mamica, ki ve vedno toliko novega, lepega in zanimivega pripovedovati zgodb žejnim otroškim glavicam!«
Na uro je pogledala in že odbrzela v dvorano, kajti le še šest minut je manjkalo do pol štirih. Pogledal sem za njo, kako se je vsa v smehu in sreči skoro vrgla med svoje ljubljenčke. Komaj sem utegnil vreči ji hvalo lepo za razgovor, pa niti odgovorila ni več: bila je v svojem kraljestvu!
Peter Jane.
Gospodinjska ura v petek ob 19.30.
šah v petek ob 20.00.
»V dolini gradov«, pred. g. V. Mrnat
v soboto ob 18.00.
»Poglavje iz filozofije«, pred. g. umv.
prof. dr. Veber v soboto ob 20.00.
OPERE IN OPERETE
Nedelja: »Kjer škrjanček žvrgoli...«, opereta, 19.45: Langenberg. — »Orlov«, opereta, 19.45: Miinchen. — »Kolibri«, opereta, 20.45: Rim. - »Prizi-galec nočnih svetilk«, opereta, 21.UU. Bucarest.
Torek: »Hoffmanove pripovedke«, opera, 19.30: Dunaj. — »Carmen«, opera, 19^0: Varšava, Katovice. — »Bajazzo«, opera, 20.00: Konigsberg. — Opera, 21.00: Milan Torino.
Sreda: Opera, 19.30: Budapest. — Opera, 21.00: Rim.
Četrtek: »Vestalka«, opera, 20.C0: Langenberg, Miihlacker«, — Opera, 19.00: Praga, Bratislava, Moravska Ostrava.
Petek: »Sevilski brivec«, 21.00: Bucarest.
Sobota: »Tosca«, 20.00: Beograd, Zagreb. _ »Zevsti kmet«, opereta, 19.45: Miihlacker. — Opera, 21.00: Rim. — Opereta, 20.30: Dunaj. — Opereta, 21.00: Milan Torino.
koncerti
Nedelja: Praga, Zagreb, Bratislava, Mor. Ostrava, Budapest, 20.00: Simfonični koncert češke Filharmonije. — Muhl-acker, 16.15: Pevski koncert učitelj-skega zbora. — Graz, 19.20: Koncert graškega orkestra.	_
Torek: Zagreb, 20.00: Cerkveni koncert.
Sreda: Daventry 5 xx, Zagreb, Beograd, 20 30: B. B. C. Simfonični koncert.
Četrtek: Dunaj, 20.00: Pevski koncert — London Reg., 20.15: Koncert kr Filharmonije. — Milan Torino, 20.30: Simfonični koncert.
Petek: Varšava, Katovice, Budapest, 20.15
Petek: Varšava, Katovice, Budapest, 20.15: Somfonični koncert varšavske Filhar-
ooniiuiiiuiii ivu"^" ■	----
monije. — Breslau, 20.30: Koncert
IZ PR0GR4M0V Sobota: Miinchen, 20.00: »Stvarjenje«,
oratorij.
PREDAVANJA
NAŠA KUKAVICA
Nedelja: Event. prenos, ob 15.00. Prenos
iz Prage, ob 20.00. Ponedeljek: Ev. prenos, ob 20.00. Torek: Prenos iz Zagreba, ob 20.00. Sreda: I. Beethovnov večer, ob 20.00. Četrtek: Prenos ljublj. opere, ob 20.00. Petek: II. Beethovnov večer. Sobota: Prenos iz Beograda, ob 20.30.
NAŠ PROSVETNI RADIO
PROSVETNI RADIO:
Kmetijski radio v nedeljo ob 8.00. »Pregled evropskega gospodarskega trga«, pred. g. Ig. Kaiser v nedeljo ob 10.20.
»O mamilih«, pred. g. ing. Kern v ponedeljek ob 19.30.
»Solnce v luči znanosti«, pred. g. proL Franc Pengov v torek ob 18.30. Mladinska ura v torek ob 19. Literarna ura v sredo ob 19.30. »Razvoj železobetonskih zgradb od Moniera do danes«, pred. g. ing. Miroslav Kasal v sredo ob 18.30, Otroška ura v četrtek ob 17.30. Gimnastika v četrtek ob 18.30. »Poklicna posvetovalnica pri nas«, pred. g. J. Rupnik v četrtek ob 19.30.
»Zavestno gledanje in opazovanje narave«, pred. g. p. dr. R. Tominec v petek ob 18.30.
Nedelja: Leipzig, 20.30: Indijska konfe renca v Londonu. — Beograd, 19.30: Oaze v Sahari. — Dunaj, 17.00: Bosanski medvedje in volkovi. — Breslau, 18.40: Handel Mazetti — 60 letna. — Miinchen, 19.15: Armade v Evropi. Ponedeljek: Konigsberg, 18.30: Moderna Turčija in Mustafa Kemal; 19.00: Zima v gorah in lavine. — Graz, 19.00: Turki na Štajerskem.
RADIO DRUGOD
V	Berlinu se bo letos poleg drugih velikih razstav vršila tudi osma nemška radijiska razstava, in sicer od 21. pa do 30. avgusta. Pridružila se ji bo splošna razstava mehanične glasbe, tako da bo celotna, prireditev radi cib.sežnega programa in ,pestrega razvirstitv enega načrta brez dvoma zbudila v svetu širok odmev.
V	spomin ponesrečencev, ki so v letu 1930 postali ž-tve strašnih katastrof ru-dolkopov v Beauwais, Lyomu in Als-idiorfu ije napisal Hejnz Liippmamn rekvi-jem v obliki oratorija. Ug1asbil ;e to besedilo prav s posebnim namenom za radio Hans Eberit. Na Silvestrov« 1930
je novo delo izvajal za,p.adno-nemški radio ter se tako .na lep načtn oddolžit spominu nesrečnih žrtev.	.
Danska si hoče po zgledu nemških in angleških družb tudi zgradbi radislko centralo. V novi ogromni palača na,] b> bila celotna uiprava radia, potretni la-bonaitort i, oddajne dvorane m podobno.
Edgar Wallace, znani angleški kriminalni romanopisec je predlagali, naj se .preko radia vsak dan vsa') po pol ure poučuje v vseh šolah pravilna izgovarjava .materinskega jezika.
Radio Salzburg, dne 21. dec. 1930 na novo oitvorjena postaja, oddala oa različnih valovnih dolžinah, ker še išče p-i-merno dolžino. Zdi se, da bi bila na< primerne,® a dolžina 453 m, pa na tem valu oddata že Cekvec. Poskusi bodo pokazali najboljšo pot, kako priti dlo mirnega sožitja razmeroma gosto pose anih avstrijskih vmesnih postaj. Nekateri predlagajo, naj bi vise ;te posta;« oddajale na
isti valovni dolžnini.
Slovesna blagoslovitev novega stud a v Hamburgu se je izvršila v četrtek 8. januar^ a na zelo svečan naom. Siav.Uk.tai program so prenašale .skoro vse evropske postaje. Tudi prelko nase domače postaje smo culi del programa. Prvič se je odločili nastopiti za to pdUko v radiu generalni glasbeni direktor Karel Muck iki je dirigiral hanuburšiku fi.ha-mon črn ■orkester. Znani violinist Juri) Kulen-ikampff j« izvajal Brahmsov violinski koncert v D-duiru, opus 77. _
Miihlacker, novo oddamo postajo v bližini Stutgarta, so v polni men vpregli, ker so vse nove naprave bile dne 20. decembra 1930 popolnoma dovršene, a tem dnem so tudi poslali v pokoj staro Stutt-gartsko oddajno postajo.
Angleška British Broadcasting - Corporation si zelo prizadeva da bi organizirala najboljši radijski orkester, kar ]ih je na svetu. Uporabila ga bo v svoji od-dajni postaji v Londonu. Že seda, šteje ta orkester 114 članov, ki prejemajo letno skoraj 28 miliionov dinarjev plače.
Na Češkoslovaškem je pričela delovati nova kratkovalovna postaja v Podje-bradu. Prav za prav gre za dve kratkovalovni oddajni napravi sistema lele-funken. Antenska energija znaša 70 kW, ki se pa ob spremenieni valovni dolžini lahko zviša na 30 kW. Podnevi oddaia postaja na valu 20 m, ponoči pa na valu 35 m. Telegrafska poročila se pošiljajo v svet direktno iz praške telegrafske cen-
^ V* Italiji opazujejo, da se število obiskovalcev oper in sploh gledališč stalno množi, odkar se predstave oddajajo no radiu. Naiiasneiši zfled zato ram je lu-rin. Jeseni ie tamkajšnja postaia prenašala celo vrsto oper iz gledališča Lhia-rella. Vodstvo je vodilo statistiko ter ugotovilo, da se od takrat število obiskovalcev stalno množi ter je z uspehom zelo zadovoljno.	, , .
V Italiji se nohvaliio. da dobro čuieio mogočno nemško postaio M."hlacker do-rim Nemci sami po nekaterih kranh topijo, d* le slabo sorejemajo men program. Vodstvo postaie stalno dobiva poročila iz Italiie- da se nova postala trenutno ?«'e naiboliše poW italiiaflskih. _
Ameriško vrhovno radrs''o oblastvo ie udntovilo, da se oo am^iškem radiu od-daiajo vse preveč le reklamne stvari, pri tem pa da trpi umetniški in kulturni pro-tSram. Sicer se nravi to ubiiati gos. ki leže zlata iaica. toda končno ie vendarle tre^a unoštevati mnenie in želie_ poslušalcev, ti oa so se izrazili proti sedanjemu načinu sestavljanja programov.
IVA DOMAČEN VALU
K BEETHOWNOVEMU VEČERU
V »Pevcu« (1. VII. št. 3—4) podčrtava dr. A. Dolinar med drugim tudi naslednje: V Beethow.nu se jasno očituje nadaljevanje Haydn-Mozartove poti, pa nele golo nadaljevanje, ampak v polni meri nje-no uso vršenje, zlasti se čuti njegov neposreden stilk s Haydnom. Znak klasičnega sloga sploh obstoji v medsebojnem ravnovesju sestavnih delov in pododdelkov med seboj, v Uitnerjemosti arhitek-toničnega oblikovanja, v zmerni porabi izraznih sredstev, skratka v lepi siklad-nosti med notranjo vsebino in zunanjo olbliiko, talko, da ni nikjer nič preveč in nič premalo. Tudi izraznost notranje vsebine ne sme iti predaleč, ostati mora kar najbolj v mejah stvarnosti (objektivnosti), zlasti v harmoničnem, ritmičnem in instrument alnem oziru. Posebno je to oči t o v zadnjem primeru: klasična instrumen-tacilja ne pozna za vsak instrument zna-čilno-izrazitih lastnosti, njihovemu posebnemu izrazu še do veljave ne pusti, kratkomalo stoji docela v nasprotju z znaki njej neposredno sledeče romantične dobe. Ta je notranjo izrazitost postavila kot najvilšljo smernico, se na račun okvira zunanje oblike tak orelkoč zagrizla v iskanje in komltainit anije novih harmonslkih tvorb z enako silo kot Bach v labirint kontrapunktičnega snovanja in zlasti glede in strumen t aicije poudarila neomajno izživetje vsakemu instrumentu lastnih izrazitih možnosti.
To moramo Imeti pred očmii, če hočemo iazuimeti ideijlfflo ozadje Beethownove-ga djela. Beethowen tvori višek nov o-klasične dunajske šole, vendar pa stoji tudi ot> zibelki romantičnih stremljenj, zlasti v svojih zadn,iih delih. Izmed trojice dunajskih klasikov 'je Beethowen gotovo prvi po svoji 'Clblilkovni izklesan osti, kar moramo dodobra razbrati že iz njegovih klavirskih sonat. Tudi po splošnem značaju se razlikuje od ostalih dveh. Značaj Haydnove kot Mozartove muzike diha v sled svoje svežosti in viitkosti rolkokoj-ske poteze, dočim, odseva iz Beethowna nekam težja atmosfera. To lažje razumemo, če pomislimo na velike dogodke, ki so koncem 18. stol. in začetkom 19. stol. vznemirjali vso Evropo in imeli tudi za Beethowna, ki je toku časa z zanimanjem sledil, prav mogočem vpliv. V svojih večjih delih je reševal probleme, ki so bili časovno ali osebno važni: tako v »Erotiki« (III. simfonija), kjer slavi Napoleona kot bojevnika za svobodo, v »V. simfoniji«, kjer slika boj človeka zoper usodo, in v »IX. simfoniji«, ki je slavospev močne volje človekove, ki od življenja i^kro radosti, najigloblje, večne, s silo odtrga. Njegovo življenje je bilo močno razrva-no od telesnih in duševnih naporov, zato išče v svoji umetnosti utehe, odgovorov. On ne sMada radi esteitičnega užitika, ampak je to zahteva njegove notranjosti, ki hoče odgovorov, jasnosti in naravnost modrcslovnih višin se dotikajoča vprašanja. Razumljiv je nijegov izrek: Glasba je odkritje, ki je večje neigo katerakoli modrost ali filozofija. Beethowen se je polnosti in vzvišenosti svojega poklica kot glaslbenik-umetnik docela zavedal kot nihče pred nijlim. Vise to bogastvo njegove notranjosti je hotelo najti odmeta v njegovih delih, ki postajajo zato zlasti v zadnji živl);!enski dobi po harmonični plaiti nadvse zanimiva in znake nove romantične dotbe oiznanjujoča.
DVOJE ZNAMENITIH PREDAVANJ
V tem tednu bodo naši poslušalci imeli priliko poslušati dvoje znamenitih predavanj. Dva vseučiliška profesorja bosta imela besedo. Prvi predava g. ing. Miroslav K a s a 1 o razvoju železobeton-skih zgradb (sreda). V času živahne gradbene delavnosti pri nas in spričo uporabljanja najmodernejših načinov konstrukcije bo vsakogar zanimala beseda našega prvega strokovnjaka in graditelja. — Drugo pa je predavanje našega velikega filozofa, g. univ. prof. dr. Fr. Vebra (sobota), čegar lanska predavanja v radiu o sv. Avguštinu izidejo v kratkem v založbi Jugoslovanske knjigarne (zbirka »Kosmos«), Vsak resen poslušalec bo pazno sledil izvajanjem našega odličnega učenjaka.
B R A H M S
(K večeru v četrtek 8. I. 1931.)
Naštejmo nekaj osnovnih potez v svr-ho lažjega razumevanja njegove umetniške osebnosti. Iz Brahmsove proze govori ooito značaj njegove rase in je v prvi vrsti razumljiv sočloveku svojega plemena. (Rojen v Hamburgu 1. 1833). Resno iin nekam težko občutenje sikoroda sra-
mežljivo in pritajeno odkrivanje svojih čuvstev, nagnjenja k razglabljanju, s samim seboj — vse to ga spravlja v zvezo z Schumanom iz poznejših let — v se zatopljenim zunanjemu svetu se bolj in 'bolj oddaljujočim.
Njegovo udejistvovanjie in uvel avljeriie pada v tisti čas, iko ije Wagner z besedo in dejanjem uvajal nova načela v pogledu opere. Tedaj' je korakal Brahms mimo starih kot tudi novih klasikov k novemu razdobju, vendar zelo trezno in previdno, stalno se nazaj k starim mojstrom za pouk vračajoč. Zlasti je tulkaj važna renesansa zborovske pesmi. Njegove Marijine pesmi, moteti, šesteroglasni a-cappella-zbori kažejo, da ni ostal le pri Bachu, temveč se učil tudi pri Palestrinu in pri mojstrih staro-neimšike zborovske tehnike.
V poglediu absolutne glasite — siinfonsike ali komorne —• so ga nazvali zadnjega klasika 19. stoletja. Sama cd sebe se vsiljuje primera med njim in istočasno živečim Bruckinerjeim. Ozadje in izhodišče o-bema tvori Beethowen. Po izjavi Brahm-sa samega je veljal Bruckner za največjega simfonika za Beethownam: na splošno bi lahko rekli, da ,e zlasti v formalnem ozira iskati pri Rtahmsu klasičnih vplivov, dočim se pri Brucfcnerju precej očito romantična stremljenja pojavljajo.
ZA STROKOVNJAKA LE
KVALITETNE ELEKTRONKE
TUNGSRAM
frhiUiHP*
RADIO
ve Jno brez radia
Zakaj?
OD 11. JANUARJA
SPOREDI
DO 17. JANUARJA
RADIO LJUBLJANA
527 k« 25
Nedelja, 11. jan.
8.00 Kmetijska ura
9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje — P.
dr. Roman Tominec 10.20 I. Kaiser; Pregled evropskega gospodarskega trga 11.00 Radio orkester:
Rosey: Motor koračnica; Kalman: Predpustna vila; Leutner: Slavnostna uvertura; Conradi: Offenba-chiana; Lincke: Die Back-fischparade; Dostal: Pozor, pozor; Fetras: Uredniške skrivnosti 12.00 Časovna napoved in poročila
15.00 Plošče (Rezervir. za ev. prenos)
20.00 Prenos iz Prage: Svečan koncert ob smrti dirigenta in skladtelja Oskarja Nedbala
22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Hawaii-jazz 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Ponedeljek, 12. jan.
12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester:
Teike: Stari prijatelji -Tompa: Ambrozija - Čaj-kowsky: Eugen Onjegin -Trobenta solo: Massel-man: Cavatine - Lehar: Imam modro posteljico -Lehar: Španski valček 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina
19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina
19.30 Ing. Kern; O mamilih 20.00 Rezervirano za ev. prenos 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan
Torek, 15. jan.
12.15 Plošče (Jugoslov. in orkestralna glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17,30 Radio orkester:
Sousa: Vašingtonska pošta - Lincke: Erika - Ne-vin: Dan v Benetkah -Saxofon duet: Offenbach: barkarola - Smetana: Prodana nevesta - Dauber: Boston
18.30 Prof. Fr. Pengov: Solnce
v luči znanosti 19.00 Mladin. ura: Schaup Ser-
gej: Razvoj orožja 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina
20.00 Prenos iz Zagreba [cerkvena glasba) 22.00 Poročila in časovna napoved
22.15 Lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sreda, 14. jan.
Opoldan, program odpade
18.30 Ing. Miroslav Kasal: Razvoj železobet. zgradb od Moniera do danes 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina
19.30 Literarna ura: Lastni spomini (Ludvik Mrzel) 20.00 I, Beethovnov večer:
Ob 160 let. rojstva Beethovna, govori dr. Josip Mantuani - Klavir solo, izvaja Marjan Lipovšek: a) Sonate: F-mol, C-mol, F-dur; b) Ecossaisen 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan
Ceirielt, 15. jan.
12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, ga. Gabri-
jelčičeva 18.00 Plošče
18.30 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vaje
19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19.30 J. Rupnik: Poklicna posvetovalnica pri nas 20.00 Prenos iz ljubljan. opere 22.00 Poročila in časovna napoved, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek, 16. jan.
12.15 Plošče (operetna glasba -
ouverture) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester:
Muhvič: Izpod Tatre -Nedbal: Kavalirski valček - Verdi: Nabucodo-nosor - Mayer - Helmund: Večer v Petrogradu - Fetras: Operetna revia -Fetras: Obrežna idila 18.30 Dr. P. Roman Tominec: Zavestno gledanje in opazovanje narave Dr. Lovro Sušnik: Fran-
19.00
19.30
20.00 20.30
21.00
coscma
Gospodinjska ura (Krekova gospod, šola v Šiški) Šah
II, Beethovnov večer:
Uvodno besedo govori dr. Josip Mantuani Radio orkester: Egmont-Adagio iz sonate pathetique - Andante can-tabile iz I. simfonije -Smrt Klarice - Andante iz V. simfonije - Adagio cantabile iz septea - Me-nuet iz simfonije Nr. 1
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Sobota, 17. jan.
12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 18.C0 Viktor Pirnat: V dolini gradov (gradova Prežek in Vrhovo) 18.20 Radio orkester:
Dostal: Letalska koračni-
ca - Lehar: Zlato in srebro - Rossini: Tancred -Frederiksen: Gronlandska suita - Robrecht: Svetovni valčki - Fred Muuss: Potpouri starih dunajskih 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Dr. Franc Veber: Poglavje iz filozofije 20.30 Prenos opere iz Beograda 22.30 Poročila in časovna napoved, plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
OSTALE POSTAJE
Nedelja, 11. januarja
2-5 kW
698 kc Beograd
9.00 Prenos iz Saboruc cerkve 10.30 Poljedelstvo 11.00 Plošče 12.30 Radio-orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče
17.00 Zdravstveno predavanje
17.30 Narodni napc\i
IS.00 Narodne pesni i s kilaro
19.30 Oaze v Sahari
20.00 Jugoslovanske pesmi
20.30 ^Vsiljivec«, drama
21.15 Klavir
21.45 Novice
22.05 Plošče
22.35 Po Evropi
977 kc Zagreb 0-7 kW
11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonenje 12.05 Koncert 12.50 Kuhinja
17.00 Komorna glasba (kvartet)
19.50 l*vod k prenosu
20.00 Prenos iz Prage
22.10 Novice
22.00 Lahka glasba
160 kc Hilversum 6-5 kW
12.10 Radio-oktet
14.10 Koncert
15.40 Orkestralni koncert
16.10 Plošče
19.55 Radio-orkester
21.10 Piano
21.50 Radio-orkester
22.40 Plošče
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
15.00 Bachova kantata
15.53 Otroška ura
16.15 Koncert: violina, klavir
16.45 Kvintet
19.55 Cerkveni koncert
21.03 Orkestralni koucert
212-5 kc Varšava 12 kW
10,(5 Prenos iz bazilike v Vilno
12.15 Simfonična matineja
14.20 Glasba
15.40 Mladinska ura
17.40 Koncert orkestra
19.43 Plošče
20.30 Violina
21.10 Književni četrt
21.25 Ljudska glasba
22.15 Operne arije
23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
10.00 Prenos iz cerkve
11.15 Uniatska služba božja, nato pa
koncert opernega orkestra 14.00 Plošče 15.00 Otroška ura 16.00 Radio šola 17.10 Koncert orkestra 18.40 Glasba in petje 20.00 Praga
23.00 Koncert vojaške godbe
563 kc Munchen 4 kW
11.15 Veseloigra s petjem 15.25 Plošče 15.15 Otroška ura 15.50 Domača glasba
15.40 Popoldanski koncert 18.35 Pesmi (alt in klavir) 19.15 Armade v Evropi 19.45 »Orlov«, opereta v 3 dej., nato plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
10.30 Pevski zbori
11.05 koncert simfoničnega orkestra 13.05 Plošče
15.05 Popoldanski koncert
17.00 Bosanski volkovi in medvedje
17.30 Komorna glasba
19.40 sLibuša«, tragedija
22.10 Večerna glasba
599 kc	Milan i kW
1031 kc
Torino
7 kW
10.30 Evangelij in razlaga
10.50 Nabožna glasba
12.15 Pestra glasba
16.00 Vesela glasba
17.00 Prenos glasbe iz restavracije
19.30 Vesela glasba
20.30 Pestra glasba
21.00 Prenos opere
616 k c Praga 5 k\v
9.00 Nabožna glasba 10.00 Simfonični koncert v Brnu 12.04 Glasba 16.00 Slovaška ura 17.30 Delavska ura 10.20 Dve komediji 19.20 Uvod p prenosu 20.00 Simfonični koneert češke Filharmonije
635 kc Langenberg 13 kW
9.05 Katoliška svečanost 12.00 Plošče
13.00 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 18.20 Na kratkih 'valovih 19.45 Kjer škrjanček žvrgoli« opi> reta
680 kc	Rim	50 kW
10.00 List in evangelij 10.13 Nabožna glasba 13.00 Radio kvintet 17.00 Pester koncert 20.40 Kolibri«, opereta
734 kc Katovice
10 kW
12.15 Simfonični koncert
14.00 Versko predavanje
14.20 Glasba
15.40 Mladinska ura
17.40 Popoldanski koncert
20.30 Violina
21.35 Poljudna glasba
22.15 Koncert
22.15 Koncert
23.00 Plesna glasba
833 kc Miihlacker 75 kW
12.00 Promanadni koncert
13.15 Plošče
15.45 Otroška ura
16.15 Pevski koncert (učiteljski pevski zbor) 18.30 Godalni kvartet 19.45 j-Od zibelke do groba«, slušna
igra 21.15 Glasba
22.50 Plesna glasba (plošče)
842 kc London Reg. 12 kW
15.50 Violina
16.00 Koncert vojaške godbe 21.05 Orkestralni koncert
851 kc	Graz
7kW
Celodneven prenos z Dunaja
871 kc Bucarest 12 kW
11.00 Simfonični koncert
13.00 Plošče
17.00 Orkester
18.50 Koncert
19.00 Radio univerza
20.00 Plošče
21.00 »Prižigalec nočnih svetilk«, opereta \ 5 dej.
923 kc Breslau 4 kVt
15.50 Plošče
16.00 Violinska glasba
16.45 Plošče
18.25 Večerna glasba
20.15 Slušna igra
25 00 Športna bilanca 1930
1058 kc Konigsberg l'7
9.00 Jutranja slovesnost 11.05 Godalni trio 12.00 Opoldanski koncert 14.35 Mladinska ura 15.00 Plošče
15.50 Slušna igra 16.30 Ljudski koncert 18.35 Mozartove sonate za 20.00 Operetna glasba
1076 kc Bratislava
klavir
12 kW
9.00 Nabožna glasba 10.00 Simfon. koncert v Brnu 12.04 Radio-orkester 19.50 Praga
22 20 Moravska Ostrava
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
9.00 10.00 12.05 16.00 19.00 22 20 1157
Praga	,,
Simfonični koncert v Hrnu Radio-orketser (v Bratislavi) Bratislava
Praga
Orkestralni koncert
kc Leipzig 4 kW
8.30 Orgle
9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Koncert 13.15 Komorna glasba 16.20 Kvartet 17.50 Plošče
18.50 Rim v času cesarjev 19 30 Radio orkester (R. Trunkova dela)
20.30 Indijska konferenca v Londonu 21.10 Lahka glasba 22.30 Plesna glasba
923 kc
Breslau
4 kW
13.50 16.00 18.45 19.30 20.00 21.10 22.15 21.55
1058
Plošče
Zabavni koncert Plošče
šola — predpriprava za poklic šlezija (glasba, petje) Plesna glasba Politični pregled Morsc-jev kurz
kc Konigsberg 17 kW
1076 kc Bratislava l2kW
1 Praga
i Radio-orkester Komorna glasba Komedije, recit.. petje (Brno) Praga .
Moravska Ostrava
12.50 16.30 17.50 19.50 21.00
22 20 .......................
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
Ponedeljek, 12- januarja
599 kc	Milan
698 kc Beograd 2 5 kW
11.25 12.45 15.50 15.50 16.00 17.00 17.30 18.00 19.30 20.00
21.00 22.00
Plošče
Radio-orkester
Novice
Otroška ura
Plošče
Predavanje
Narodni napevi
Plošče
Francoščina
Poslovilni koncert ge. Zl. Djn*-djenac. članice beogradske opere (operne arije) Radio-orkester Novice
7kW
1031 kc
Torino
7kW
11.15 Plošče 12.15 Pestra glasba 16.3' Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba 20.30 Vesela glasba 21.00 Koncert 21.00 Komedija
616 kc Praga
5kW
977 kc Zagreb o-7 kW
12.20 Kuhinja
12.30 Plošče
13.30 Novice
17.00 Zvočni film
18.30 Novice
20.00 Književna ura
20.15 Poročila
20.30 Koncertni večer
21.50 Novice
22.00 Po tujih postajah
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
12.00 Orgle
15.15 Orkestralni koncert 16.15 Lahka glasba 17.15 Otroška ura 18.40 Koncert
19.45 Poroka dekle Marije«, igra 21.40 Komorna glasba 23.00 Plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
11.40 16.50 18.53
19.00 19.25 21.20 30
Plošče Koncert
Moderna Turčija Kemal
Zima v gorah in Zabavni koncert Koncert orkestra Pestra ura
in Mustafa lavine
i Bratislava Ljudska glasba Komedije, recit.. i Radio-orkester
16.30
18.55 1.J11USMI J;,IAS»>CI
19.20 Komedije, recit.. petje (Brno>
22.20 ...................
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Plošče
16.30 Stara italijanska glasba 19.30 Zabavni koncert 21.00 Koncert
658 k c Beograd
Torek, 13. januarja
616 kc Praga
2-5 kW
11.23 Plošče 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 17.00 Radio orkester 16.00 Plošče
IS.C0 Narodne pesmi (petje)
19.50 Nemščina
20.00 Klavir	.
20.30 Koncert zbora »Mannkovic«
21.50 Koncert tamburic
22.50 Novice
>2 50 Silvestrovanje v Beogradu
977 kc Zagreb o-7 kW
12.20 Kuhinja 12.50 Plošče 13.30 Novice
17.00 Prenos glasba iz kavarne
18.30 Novice
19.45 Poročila
20.00 Cerkveni večer
21.00 Novice
22.00 Lahka večerna glasba
160 kc Hilversum 65 kW
12.10 Plošče
16.15 Otroška ura
16.45 Plošče
17.45 Lahka glasba
19.25 Plošče
20.30 Ljudski koncert
22.15 Plošče
25.00 Plesna glasba
545 kc Budapest
11.15 Plošče 12.30 Radio-orkester 16.30 Bratislava
19.50 Komedije v Brnu; recitacije.
petje 2l.ro Koncert 22.20 Moravska Ostrova
635 kc Langenberg l3kW
12.10 Plošče
15.05 Opoldanski koncert
15.50 Otroška ura
16.40 Mladinska ura
17.00 Popoldanski koncert
20.50 Moje sestre in jaz«, glasb, igra
680 kc	Rim	50 kW
12.45 Plošče 17.50 Koncert 20.40 Lahka glasba
734 kc
Katovice
10 kW
12.10 Plošče
16.15 Mladinska ura
16,45 Plošče
17.45 Lahka glasba
20.30 Ljudski koncert
22.15 Plošče
833 kc Miihlacker
75 kW
20 kW
9.15 Radio kvartet 12.05 Koncert orkestra 17.25 Orkestralni koncert 19.15 Piano 21.50 Koncert (Bach)
563 kc Munchen
4kW
12.15 Plošče
16.30 Popoldanski koncert 17.55 Koncert orkestra 21.15 Plesna šola 22.00 Cirkus
842 kc London Reg.
12 kW
11.20 Plošče 12.50 Plošče 16.25 Petje
17.25 Popoldanski koncert
19.50 Zabavni koncert
21.20 Komorna glasba (kvartet)
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Plošče
15.20 Popoldanski koncert 17.00 Otroška ura 19.55 Operna glasba 22.10 Večerni koncert
12.00 Koncert 13.00 Lahka glasba 17.15 Plesna glasba 18.40 Seštet
20.55 Orkestralni koncert 21.45 Plesna glasba
851 kc	Graz
5kW
10.10 Rndio-kvintet 12.10 Koncert 15.40 Koncert 17.10 Koncert orkestra 20.10 Radio-orkester 21.10 Komorna glasba 21.50 Orkestralni koncert 22.10 Pevski koncert 22.40 Plošče
193 kc Df>ventrv 5 xx 25 k w
11.15 Plošče
12.30 Radio-orkeser v Brnu
16.30 Radio-orkester
17.30 Otroška ura
19.20 Koncert
20.30 Koncert
21.00 Ruska glasba
22.00 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg 13 kW
12.10 Plošče
13.05 Oopoldanski koncert 15.50 Pravljice IT.00 Popoldanski koncert 19.45 Lahka operna glasba
f 80 kc	Rim
12.00 Koncert
13.00 Lahka glasba
16.00 Plesni orkester
18.40 Koncert
19.45 Kvintet
20.50 Za zvezdo«, igra
21.40 Sercnada
22.40 Plesna glasba
212-5 kc Varšava
12.1(1 Plošče 12.10 Plošče
17.15 Obramba Lvowa 17.45 Simfonični koncert 19.15 Plošče
19.50 Carmen«, opera
545 kc Budapest
12 kW
20 kW
9.15 Orkestralni koncert 12.05 Glasba 17.25 Ciganski orkester 19.00 Prenos iz gledališča 19.50 Orkestralni koncert 21.00 Kvartet, nato jazz glasba
563 kc Miinchen 4 kW
7kW
Do 19.00 Dunaj 19.00 Turki na štajerskem 19.30 Koncert graškega orkestra: nato Dunaj
871 kc Bucarest 12 kW
15.00 Plošče
17.00 Radio orkester
18.15 Radio orkester
20.00 Plošče
21.00 Piano
21.45 Pelje
22.15 Kvartet
12.30 Plošče 16.25 Koncert 17.25 Popoldanski koncert 19.50 Radio orkester 20.40 Smešnice
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert |3jo Plošče
17.00 Moderne pravljice 19.50 »Hoffmanove pripovedke«, opera v 3 dej.. nato večerna glasba
599 kc	Milan 7kW
1031 kc
Torino
7 kW
12.15 Pestra glasba 16.55 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.50 Pestra glasba 20.30 Vesela glasba 21.00 Prenos opere
50 kW
12.45 Lahka glasba 17.00 Koncert
20.40 Pester koncert, komedija
.34 kc Katovice iokV»
12.1(1 Plošče 16.25 Plošče 18.45 Književni četrt 19.50 »Carmen«. opera
833 kc Miihlacker 75 kW
12.00 Piomenadni koncert 16.50. Radio-orkester 19.45 Zabavni koncert 20.50 Neprostovoljno življenje«; slušna igra 21.50 Klavir (Chopin in Liszt)
842 kc London Reg. 12 kw
12.00 Instrumentalni koncert
15.00 Orgle
14.00 Radio-orkester
17.15 Plesna glasba
18.40 Oktet
19.45 Plošče
20.35 Koncert vojaške godbe 22.50 Plesna glasba
851 kc	Graz
7kW
Dunaj
871 kc
Bucarest
12 kW
13.00 Plošče
17.00 Lahka glasba
18.15 Orkester
20.00 Plošče
21.00 Radio orkester
21.45 Petje
22.15 Radio orkester
923 kc Breslau
4kW
13.50 Plošče
16.00 Inozemske narodne pesmi 16.50 švicarske komponisti 18.50 Vesela glasba 21.15 Zabava in ples 25.10 Plošče
1058 kc Konigsberg 17 kW
13.30 Plošče
16.50 Zabavna glasba
19.00 Zabavni koncert
20.00 iBajazzoi. opera
21.45 Godalni kvartet
22.30 Priljubljeni stari napevi
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Plošče
12.50 Radio-orkester v Brnu
13.50 Plošče
16.30 Radio-orkester
17.50 Ljudska glasba
19.20 Radio-orkester
20.00 Mornarsko življenje
21.00 Praga
22.20 Ciganska glasba
Najmodernejši štirielektronski aparat z visokolrekvenčno elektronko E 442 z ziščiteno anodo, zato velikansko ojačanje! Inozemske postaje brez antene iii zemlje na zvočnik!
Popolna selektivnost! - Jakost zadostna /a elektrodinamifne zvočnike. J a k os t in razločno-it plasu kot pri originalni godbi. — Dobi se v vseh boljših radio - trgovinah.
Štirielektronski EUMIG aparat št. 7475 za popolen priključek na izmen. tok.
f ^
IZREDNO NIZKA CENA
DIN 4400-
» EUMIG «
elekrotehn. in kovinska industrija WIEN IV., — Kirschengasse 5
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
12.30 Radio-orkester Brnu 16.30 Praga 18.00 Plošče
19.20 Plesna glasba (Brno)
21.00 Praga
21.20 Ljudska glasba
1157 kc
Leipzig
4 kW
12.00 Plošče 16.30 Koncert 19.20 Plošče 20.20 Razglednice 21.15 Sodobna glasba 23.30 Sodobna glasba
Sreda, 14. januarja
698 kc Beograd 2-5 kW
9.00 Prenos iz Sabome cerkve 10.30 Plošče 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Predavanje 17.30 Narodne na kitaro 18.00 Popoldanski koncert 20.00 Narodne pesmi 2°.30 Zagreb 22.30 Novice 22.50 Plošče
977 kc Zagreb 07 kW
12.20 Kuhinja "	—
12.30 Sneg in vremfe
12.35 Plošče
15.30 Novice
17.00 Otroška ura
18.00 Plošče
18.30 Novice
20.20 Uvod k prenosu
20.30 Prenos simfoničnega koncerta
iz Londona 22.3° Novice, vreme in sneg 22.45 Lahka glasha
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
12.00 Plošče 13.00 Lahka glasba 14.co Koncert
15.39	Simfonični koncert
18.40	Koncert
20.00 B. B. C. Simfonični koncert 22.30 Plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
12.10 Plošče
12.1» Mladinski četrt
(7.45 Koncert orkestra
20.30 Prenos iz Lwowa
22.15 Plošče
25.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Plošče 12.00 Radio kvartet 17.''0 Koncert voiaške godbe 19.50 Prenos iz opere
563 kc Miinchen
12.3" Plošče
16.25 Otroška ura
17.25 Popoldanski koncert
19.30 Zabavni koncert
21.00 švicarski večer
22.30 Plošče (plesna gtasba)
581 kc Dunaj
4 kW
15 kW
11.00 Dopoldanski koncert 13.10 Plošče
15.20 Popoldanski koncert 17.30 Obrtna higijena 20.00 Kitare
21.00 Simfonični koncert 23.20 Koncert
599 kc
Milan
7kW
1031 kc
Torino
7 kW
12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.39 Vesela glasba 20.45 Komorna glasba
616 kc Praga
5kW
11.15 Plošče 12.30 Bratislava 16.30 Otroška ura 19.20 Koncert (Brno) 20.30 Petje
21 i 0 švicarski koncert
635 kc Langenberg 13 kW
12.10 Plošče
13.C5 Opoldanski koncert 15.50 Olroška ura 16.20 Ženska ura 17.00 Popoldanski koncert 19.45 Večerna glasba 21.00 Simfonični koncert
680 kc	Rim 50 kW
12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 21.00 Prenos opere
734 kc Katovice
10 kW
12.10 Plošče 16.15 Mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Koncert 20.30 Prenos iz Lwowa 22.15 Plošče
23.00 Iz
833 kc
nabiralnika
Miihlacker
75 kW
12.00 Promenadni koncert 15.30 Otroška ura 16.30 Popoldanski koncert 19.15 Ljudski koncert 20.00 švicarski večer 22.30 »Vreme«, igra
842 kc London Reg. 12 kW
12.00 Orgle 13.30 Radio-orkester 19.00 švicarski večer 21.50 Moški zbor 22.30 Plesna glasba
851 kc	Graz	7 kW
Dima i 871 kc
Bucarest
12 kW
13.00 Plošče
17.00 Radio orkester
18.15 Radio orkester
21.00 Plošče
21.00 Švicarski večer
923 kc
Breslau
4kW
16.45 Plošče 20.00 Večerna glasba 21.00 »Ojdipus«. Sofokles 22.40 Plesna glasba
1058 kc Konigsberg 17 kW
13.30 Plošče 15.30 Pravljice 16.30 Zabavna glasba 19.30 vicarski večer 21.10 Vesela glasba 22.30 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Plošče
12.30 Orkestralni koncert 13.30 Plošče 16.00 Plošče 16.30 Radio-orkester 17.40 Pripovedke
18.00 Koncert 18.25 Pianoforte 19.20 Plesna glasba (Brnol 20.00 Praag
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
12.30 Bratislava 15.00 Ljudski spored 16.30 Praga 18.20 Radio-orkester 19.20 Koncert (Brno) 20.30 Praga
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče
14.30 Mladinska lira
16.30 Zimsko veselje (orkester)
19.30 Radio orkester
21.20 Simfonični koncer(
22.30 Plesna glasba
(eirlek, 15. januarja
698 kc Beograd
2-5 kW
13.50 Plošče 16.00 Celi o
11.25 Plošče
12.45 Radio orkester
13.30 Novice
15.30 Otroška komedija
16.00 Plošče
17.00 Plošče
18.00 Violinski koncert 19.30 Francoščina
20.09	Zdravstveno predavanje 20.30 Ljubljana
22.30 Novice
22.50 Večerni koncert
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.20 Kuh'nja 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Balalajke 18.30 Novice ?o.15 Poročila
20.30 Prenos koncerta iz Ljubljane
22.30 Novice
22.40 Plesna glasba
160 kc Hilversum 6-5 kW
l».in Radio-kvintet
12.10	Koncert 16.40 Plesna glasba (9.41 Radio-orkester 20.30 ženski zbor 22.15 Radio-orkester 22.40 Plošče
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
12.00 Orgle 13.00 Petje (5.00 Petje 15.45 Koncert 20.30 Igra
28.30 Plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
12.10 Plošče
12.35 Italijanska glasba 16.15 Plošče 17.45 Lahka glasbo 19.25 Plošče 20.15 Prenos iz Vilna 22.15 Koncert 23.ro Plesna glasba
545 kc Budaoest
20 kW
9.15 Koncert 12.05 Koncert orkestra 16.00 Radio solo
17.45 Koncert 19.25 Koncert
20.30 Prenos iz študija, nato koncert ciganske glasbe
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Opoldanski koncert (plošče) 16.25 Koncert 17.25 Popoldanski koncert 19.45 Mandolina
20.25 »življenje je kratko«, glasbena igra
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 17.ro Otroška ura
20.00 Koncert delavskega pevskega
zbora »Stahlklang XI.« 21.00 Magnetni pok, 6 prizorov 21.55 Večerni koncert
599 kc	Milan i kW
1031 kc
Torino
7 kW
12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba 20.30 Simfonični koncert 22.30 Komedija
616 kc Pratfa
5 kW
11.15 Plošče 12.30 Radio-orkester (6.50 Komorna glasba (7.30 Otroška ura 18.50 Uvod k prenosu 22.20 Koncert
635 kc Langenberg 13 kW
12.10 Plošče
13.05 Opoldanski koncert 19.45 Uvod k prenosu 20.00 »Vestalka*, opera v 3 dej. G. Spontini
680 kc	Rim	50 kW
12.45 Koncert: Lahka glasba 17.r0 Komorna glasba 20.40 Pester koncert 23.00 Plesna glasba
734 kc
Katovice
10 kW
12.111 Plošče
12.55 šolski koncerl

16.10 Plošče
17.45 Ljudski koncert
20.15 Prenos iz Wilna
22.15 Koncert
25.CO Plesna glasba
833 kc Miihlacker
75 kW
16.50 Koncert
20.00 »Vestalkac, opera
25.10 Plesna glasba
842 kc London Rež- 12 kW
12.00 Koncert 14,00 Radio-orkester 17.15 Plesna glasba 19.00 Oktet
20.15 Koncert Filharmonije 22.50 Plesna glasba
851 kc	Graz
17.15 Vesele pesmi 19.00 Plošče
20 50 Koncert šlez. Filharmonije
1058 kc Konigsberg l'7kW
15.50 Plošče 16.00 Mladniska ura 16.50 Zabavni koncert 17.45 Književna ura 19.50 Koncert voj. godbo
1076 kc Bratislava
12 kW
7kW
871 kc Bucarest 12 kW
15.00 Plošče
17.00 Lahka in rumunska 18.00 Otroški četrt 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Glasba 22.15 Radio orkester
923 kc Breslau
iT?« Plošče
16.00 Zabavna glasba
jlasba
4 kW
11.50 Plošče
12.50 Praga
15.50 Plošče
16.00 Plošče
16.50 Praga
17.50 Radio-orkester
18.50 Praga	,ni\Y/
1140 kc Mor. Ostrava iokW
20 00 Zanimiva ura 20^50 Stari Berlin pleše 22.50 Plesna glasba
1058 kc Konigsberg
1-7 kW
15.50 Plošče
15.45 Otroška ura
16.15 Operetna glasba
17.45 Ženska ura
19.55 Lahka večerna glasba
20.25 Pravljice
22.45 Kabaret
1076 kc Bratislava
12 kW
11.00 Plošče 12.50 Praga 15/0 Plošče 16.50 Praga 18.50 Praga
1157 kc
Leipzig
4kW
12/0 Plošče
14.50 Pravljice
16.50 Popoldanski koncert
18.00 Zbor
IS.50 Mandoline
19.30 Kneginja fardaSa/. opereta
11.50 Plošče 16.00 PIgšče
16.50 Praga
20.C0 Komedija (Brno! 22.20 Praga
1140 kc Mor. Ostrava io kW
11.00 Plošče
15.00 Orkestralni koncert 18.00 Plošče 20.00Komedija (Brno) 22.20 Praga
1157 kc Leipzig
4kW
12.00 Plošče 16.50 Koncert
19 50 Zabavni koncert	_
il 10 -Verdi«, biografska slusna igra
Sobota, 17- januarja
Petek, 16. januarja
698 kc Beograd 2 5 599 kc
Milan
7 kW
11.25 Plošče
12.45 Radio orkester
15.50 Novice
16.00 Jazz glasba (Plosce) 17.00 Kuhinja 17.50 Harmonika
18.00 Ruske romance (poje gospa L.
Mansvetova) 19.50 Nemščina 20.00 Plošče
20.50 Koncert 21.10 Vokalni 21.40 Večerni 22.50 Novice 22.50 Glasba
977 kc
koncert koncert
Zagreb
1031 kc
Torino
7 kW
11.15 Plošče
12.15 Zabavna glasba
17.00 Plošče
19.50 Vesela glasba
20.50 Pestra glasba
21.00 Pester koneerl
21.40 Rumunksa glasba
616 kc Praga
698 kc Beograd 2-5kW
11.25 Plošče
12.55 Radio orkester
15.50 Novice
16.00 Plošče
17.00 Radio orkester
18.00 Plošče
19.50 Predavanje o otroku 20.00 »Tosca«, opera
977 kc Zagreb 07
12.20 Kuhinja 42.50 Sneg in vreme 12.55 Plošče 15.50 Novice
17.00 Popoldanski koncert
18.50 Novice
20.00 Prenos opere
20.00 Prenos opere iz Beograda
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
15.00 Lahka glasba 18.45 Koncert 19.50 Pester večer 21.45 Orkestralni koncert 22.45 Ptesna glasba
212-5 kc Varšava l2 kW
635 kc Langenberg
15.65 Opoldanski koncert 19.45 Vesel večer 22.15 Plesna glasba 24.00 Plošče
180 kc Rim
13 kW
50 k W
5kW
0-7 kW
12.20 Kuhinja 12.50 Sneg in vreme 12.55 Plošče 15.50 Novice
17.00 Prenos glasbe iz kavarne 18.50 Novice
20.50 Prenos koncerta iz Beograda 22.50 Sneg, vreme in novice 22.40 Lahka glasba
160 kc Hilversum 6 5 kW
12.10 Radio-orkester 14.10 Plošče 14.40 Radio-kvintel
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
12.00 Koncert 12.50 Orgle 16.00 Lahka glasba 18.40 Koncert
19.45 Koncert vojaške godbe 21.55 »Pot slave«, pestri prizori 22.45 Plesna glasba
212-5 kc Varšava 12kW
12.10 Plošče 16.15 Plošče 17.45 Lahka glasba 19.25 Plošče
20.15 Simfonični koncert varšavske Filharmonije
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert vojaške godbe 12.05 Koncert ruskih balalajk 17.25 Ciganska glasba 20.15 Varšavt
11.15 Plošče
16.55 Orkestralni koncert
17.30 Otroška ura
19.20 Mandoline in kitare
2^.00 Komedije (Brno)
21.00 Violinski koncert
21.50 Koralni koncert
22 20 Večer sodobne glasbe
635 kc Langenberg I3kw
12.10 Plošče 15.05 Opoldanski koncert 16.50 Mladinska ura 17.15 Popoldanski koncert 19.45 Večerna glasba 21.00 »Male skrbi-, slušna igra z gl_
680 kc Rim 50 kW
12.45 Lahka glasba
f 00 Instrumentalni koucert
21 55 Koncert: Violina in orkester
734 kc Katovice 10 kW
12.10 Plošče 16.50 Plošče 17.45 Lahka glasba 20.15 Simfonični koncert 25.00 Iz nabiralnika
833 kc Miihlacker
75 kW
563 kc Miinchen
4 kW
12.15 Plošče 16.50 Zaba\ na glasba 17.00 Čajanka 19.45 Zabavni koncert -C.20 Veseloigra 21.55 Koncert
25.00 Zabavni koneerl	_ , .„,
842kc London Reg. i2kNV
12.00 Radio-orkester 14.15 Plesna glasba 17.15 Plesna glasba 21.00 Moški zbor 22.50 Plesna glasba
851 kc	Graz
20.00 »Stvarjenje«, oratorij. J. Haydn 21.00 Prenos opere
734 kc Katovice 10 kW
18.45 Književni četrt 20.50 Lahka glasba 22.15 Koncert 23.00 Plesna glasba
833 kc Miihlacker
75 kW
16.50 Violina
17 00 Popolranski koncert 19.45 »Zvesti kmet«, opereta 22.15 Plesni orkester 22.45 Plesna glasba
842 kc London Reg. 12 kW
12.10 Plošče 16.45 Koncert 17.45 Otroška ura 18.15 Otroški koncert 20.50 Lahka glasba 2.15 Chopinov večer _5.00 Plesna glasba
545 kc Budapest
20 kW
9.15 Koncert orkestra 22.05 Ciganski orkester 18.00 Kitara 19.25 Pevski zbor 20.50 Koncert
563 kc Miinchen
15.50 Petje 16.45 Orgle 17.15 Plesna glasba 21.00 Komorna glasba 22.00 Plesna glasba
851 kc Graz
7 kW
Dunaj
871 kc
Bucarest 12 kW
17.00 Radio orkester 18.15 Radio orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Pevski zbor 22.15 Harfa
923 kc Breslau
4kW
4kW
12.50 Plošče 16.00 Zabavni koncert 17.55 Mladinska ura 18.45 Radio orkester
581 kc Dunai
15 kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.15 : Libuša«, žaloigra 17.15 Komorna glasba 19.35 Pevski zbori 20.50 Opereta 23.10 Večerni koncert
599 kc Milan
7kW
12.30 Plošče
15.10 ?enska ura
16.25 Koncert
17.25 Popoldanski koncert
19.50 Radio orkester
581 kc
Dunaj
15 kW
11.00 Plošče
15.25 Popoldanski koncert 19.50 Plošče
20.00 V zvoniku sv. Štefana 21.00 Komorna glasba 22.40 Večerna glasba
7kW
Dunaj
871 kc Bucarest
12 k^
15.00 Plošče 17.00 Lahka glasba 18.15 Orkester
20.50 Plošče	.
21.00 jSevilski brivec«, opera v treh dej.. Rossini
923 kc Breslau
1031 kc Torino 7 kW
12.15 Pestra glasba 16.45 Plošče 19.50 Vesela glasba 20.30 Pestra glasba 21.00 Preos operete
616 kc Praga___
11.15 Plošče 12.30 Bratislava
16.30 Orkestralni koncert IHrnoi 21.00 Ljudski oder 21.00 Ljudski orkester 22.25 Moravska Ostrava
11.00 Evangeljska svečanost 12.00 Opoldanski koucert 16.50 Zabavni koncert .„,,■• 19.40 Handel-Mazetti (ob 60 letnici
rojstva) 20.50 Operetna glasba ?2 3" Plesna r'asba
1058 kc Konigsberg l'7 kW
5kW
16.50 Koncert 18.30 Pevski zbor 20.00 Stari Berlin Plese
1076 kc Bratislava 12 kw
12.50 Radio-orkester
16.00 Plošče	"
16.50 Orkestr. koncert (Brno)
18.45 Plošče
20.20 Prenos iz Brna
22.25 Moravska Ostrava
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
15.00 Plošče 16.50 Orkestralni 19.50 Plošče 20.20 Prenos iz Brna 22.25 Radio-film
1157 kc Leipzig
konceri (Brno)
4kW
20.50 »Bacchu
igra 21.20 Koncert 22.15 Plesna glasba
Gambrinus«. slušna
4 kW
15.50 Plošče
16.00 Zabavna glasba
18.20 Operetna glasba
Akumulatorje /a radio. avt<>, ti let'. Itd. proiz\aja in.popravlja
Domači proizvodi! VESNA-AKUMULATOR
■__•ar nnmirpli
Katalog na zahtevo
ing. I. & F. Domicelj
CLNTnALA: MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmišle 55.
Po preselitvi v lastne tovarniške prostore smo izboljšali naše izdelke do najvišje možnosti. Baterije znamke »^Af/1J« so zato danes vodilne.	____
Cene naših baterij so sledeče:
120 voltna anoda, dvojna, Din	235'— 120 « « navadna, Din 180"— 90 « « dvojna, Din 185-— 90 « « navadna, Din 135'— 24 « mrežična baterija, Din 42"— 15 « « * « Din 30-— 12 « « « Din 18-—
ZaOtevajte pri svojem trgovcu edino le baterije znamke ,Z.maf
]k/š /W T+s tovarna sza galvanične elemente in elektrotehniko v CJV&CJANI.
I
UNDERWOOD
PISALNI STROJI
preko 4,000.000 v rabi zaio
najboljši in najcenejši

eb
Na zalogi pri tvrdki LUDV.
5A1
v
Selenburgova ul. 6 LJUBLJANA
TELEFON 29-80
0101010000000101015300000000000002010006020102000000020002000000010102020202022301010102020002010101010808010108110201010000010000010201010201020202010101010101010002010101010202050505050202020102020201020000
2323004853532323484853532323484848535323234853535323234848532389234853234848530148010202020000000023484848535353535302232323232323232323
TEHNIKA JEZIKOVNI TEČAJI
KAKO JE TREBA RAVNATI Z ELEKTRIČNO GRAMOFON. DOZO
Radioamaterje, iki že imajo ali še bodo imeli lkomlbinacij.sk© napravo, s katero lahko podal,a,o s posredovan,em svoi,ega radioaparata glaimoionsiko glasbo električno, hocem-o- opozoriti na ne,k važen moment, namreč, kako je treba ravnati z električno gramofonsko dozo. _
Kot je že radicnaprava v celoti dolkaj oibčutl/iva, so njeni posamezni deli naravnost zelo občuti,ivi. Tak zelo občutl.av .sestavni del ije tudi električna gramofonska doza. um fcoLše kvalitete ye elelkt.i-.ni snemalec zvoka, tem previdneje je treba ravnati z njim, da ohranimo nyegove odklene lastnosti. Gotovo i,-e mnogo fabrikatov tako skrbno izdelanih, da nudi zuman.a oblika le malo občutljivih mest vendar je pri vseh znanih dobrih zvočnih dozah tulec z iglo, ki moli več ali mamj iiz oklepa, posebno pa še vi.alk, s katerim poivi.emo iglo, zelo .občruitl iv in je megoč-e dbo,e zelo lahko poškodovati. Enako kot pil vi-.soiko vrednem merimem instrumentu ,;e tudi leže,no mesto gibljivega dela naprave zelo občutl,ivo napram sunkom in jakrnm pretreslja/em, Treba ga je pred takimi vplivi primerno varovati. Ker se mo' a snemalec zvoka v svojem l-ežajmem mestu zelo na lahko gibati, zadostili,e včasih ze majhen sunek, ki povzroči, da se cela armatura začne gibati. Pri lern pa se lahko zgodi, da udari igla na krcžniin za plosce ali pa pritrjevalni vil,^k na trd p.ed-met. Na ta način se lahko pokvari občutljivo
ležalrno mesto gibljivega, dela.
To neprevidnost, ki se lahko zgodi, kadar potegnemo novo ploščo ali ,/ih obračamo, moramo na vsak način prepreuti. Gibanje sistema, Iki ga uiitvaii tak udarec, namreč lahko povzroči lepi j en'j e k-ot-ve Tako zvočno dozo moramo seveda popraviti, da je spet uporabna, ker s.cer ahk-o opazimo pri reprodukcij neko
žveinfclljian.e.	.
Slione poškodbe lahko nastanejo ~ze tudi če drgn&mio po igla, pr-ed-no nastavimo gramofonsko doizo na ploščo. To drgnjenje je prišlo zelo v navado, na ta način namreč mnogi preizlkuša.o, ali ima, o v napravi tok ali ne. S tem d-rgnjenem enako proizročimio neko gibanje d-ozine kotve, ki se pri igranju t. j. pri drsanju igle po ■plošči pač nikdar ne po|,avi močno. ^
Da se izognemo tako lahko mogočim poškodbam doze, kadar men,avamo plošče ali kadar začnemo ali nehamo igrati, lahko nastavimo v primerni razdalji od krožnika majhno podporno pripravo, M drži dozo v primerni višini. 1 aiko napravo si more vsakdo sam napraviti z zdlo enostavnimi sredstvi, najbolje iz koščka lesa, ki ima primerno vdolbino za ročico. V to vdolbino [je treba vložiti -siuknovino, da ne udari ročica vstik-dar ob trdi les.
Nekateri snemalci zvoka pa že imajo na aparaturi sami talko pripravo, ki omogoča dozi primerno varno lego izven obrata Druge fconstrukcie spet ima;o koleno v ročici in je treba doizo le dvigniti v koleno.	„.	. „,.
Kdor previdno in pazljivo ravna pri cedil naipravi, si prihrani mnogo -stroškov in mnogo jeze. Kdor pa dela le z nepremišljeno naglico, kvari dozo kvari tudi pDo-šče in nudi drugim in sebi le 'jezo mesto tako lahko možnega in. na dlani podanega velikega veseli a, iki ga daje lep sprei.em, kadar je napravia v redu.
Srbohrvaščina
Poučuje dr. Mirko Rupelj. Četrtek, 15. januarja ob 19. Predrag i Nenad,
(Dalje.)
Besedi j'oj mladani Nenade: »Oj starice, moja milo majlko! Poikrolj na me sve novo cdelo, Sve zeleno od čoihe zelene, A -olkratko s go.icom jednako, Da jia idem fbrača da p-otraižim, Da me živa moja želja mine.« Besedi mu stara mila maijka: »Ne budali, mladani Nenade! Jer češ ludo izgubiti glavu.« Ali Nenad -imailke ne šlušaše, Več on čini, što je njemu drago: On polkrojli na sebe odelo, Sve zeleno od čo-he zelene, A okratko s goricom jednako, Pak usede na diobra konjiča, I diže se brača da potraži, Da ga živa želja mimoide. Nid-ge svoga on ne pusta glasa, Niti pl/unu, ni na kemija v.lknu; A kad dode gori Gairevici, Kliče Nenad, kako s-oko sivi: »Garevice, zelema gorice! Ne hraniš li u sebi junaka, Predragega mog brata roden-a? Ne hraniš li u sebi junaka, Koji bi me s fcracem sastavio?« Predrag siedi ped jelram zelenom. Predrag sedi, piije rujno vino; Kad saslušo Nenadova glasa, Družbini je briači besed:o: »Oij -družbino, moja brača draga! Ispadnite ma drum za busi,u, Dočekajte neznana deliu, Nit' ga 'bojte, niti ga glcibit-e, Več ga živa meni dovedite: Otkudgod je, on je roda moga.« Ustalo I je trideset momaka, Na tri mesta sve po deset stalo, Kad na prvih deseit naišao, Nitiko ne srne pred nj-eg' da izide, Da izide, da konja prihvati, Več ga sitaše strelom strijeljati. Besedi im mladahni Nenaide: »Ne streljajte, bračo iz gorice, Ne bila vais vašeg 'brata želja, Kalko mene i brata mojega! Što me tuž-na ovud poteralo!« Oni nijega prepustiš e s mirom. Kad na drugih deset maišao, I oni ga strelom sitrijeljaše, I njima je Nenad besedio: »Ne streljajte, bračo iz gorice, Ne bila vas vašeg brata želja, Kano mene i brata -mojega! Što me tužna ovud poteralo!« I oni ga propu-stiše s mirom. Kad na trečih deset naišao,
I oni ga strelom strieljaše, Rasrdi se miladahni Nem-a-de, Pak uidari ma triest junaka: Prvih deset sabljomi -posekao, Drugih deset konjem pogazi-o, Trečih s' deset po gori raz-beže, Koije k gori, 'koj-e k vod-i hladnoj.
Angleščina
Poučujie ga. E. Orthaber.
(15.) Fiiteenth Lesson.
Nominative z nedoločnikom nastane iz Ac-cusa.tive-a z medoloč-mikom, če se glagol, Iki je zahteval ta acc. z nedoločnikom, pretvori v trpno obliko. Nedoločnik ima tedaj vedno TO pri sebi, tudi po glagol Ji, iki zahtevajo Acc-usative z nedoločni,kom
brez TO.	,
We heard him slog: He was hear-d to
S11TMs wais soom foumd not to be feue. About ,lwenty years is supposed to be the duration of a tiger s Me. Necess,ty is sa-id to b-e the m-other of mvemkom. The imventor was admitte-d to be a elever -person. He was not allowed to lemam tn peace. In -some parts the depth o-f the Pacific has be-en found to be m many parts greater than that o-f the A-t antoc. Though the hc-rse can be made to fac-e a liom, he will seld-om face a tiger. Never afterwards wais he se en to smnle.
Gerundij (glagalnk) se u-poralblja kot glagol ali kot samostalnik. Kot g agol se rabi brez člena, kot samostalnik s členom (dolo-čnim) im ima tedaj po navadi en P o s s e s s i v e Čase (drug-
-sklon) pri sebi.	.
In o!d Ergland, c-oetking vas often done out of d-oo-rs in the epem aar. lhe next great wotk of Stephen-on was the making o-f the Liverpool .and Manchester line. Ly-img is umworthy of a man. It is no us-e telling him to shut the -door: he alwaes leaves it opem. The occupaibons of the Esiki-mos are fishimg am-d the hun--ting of seals, b-ears, wolves and foxes^ In order to learn more about the mak.ng of i the steam-engine, George Stephen--son j-oine-d a. ni-ght - schoo-1. To make travelling easy, good pave-d roads were built by the Roman,s im EmgW. Gordom was slain a,t the talking o-f Khartoum im 1885
Huntimg the tiger (the hunting of the tiger) is a favourite šport of Europeams m India. Wearing a orown bn.ngs kttle rest and peace (the weamg of a crown).
Gerundij brez predloga
stoji (navadno kot direktno dopolnilo)
po teih-le glagoil-iih:
t,o atitempt	to denY ,
to begim	to 1-,.Lt'n,d
,to ocntinue	to Inke
to go on, to keeip to -preter to cease	to regret
to stop	to remember
,poskusiti	te,iti
začeti	nameravati
nadaljevati	nekaj rad imeti
.nadaljevati	komu prednost dati
prenehati	obžalovati
prenehati	»pomniti se
I remember him: I rem-emlber having se en him (to have seen h-im). _
Namesto gerundi a lahko tudi. cesto-krat nastopi nedoločnik. Nadal.ne primere prihodnjič.



Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidnejše
RADIONE
m

RADIONE - APARATI se dobe za vse želje in potrebe
Pvoelektronski Rad i one za izmenični tok za sprejem vseli večjih inozemskih postaj na zvočnik	Din 2160"
I roelektronski Radione« za izmenični lok z visokolr. stopnjo in močno zadnjo ojačevalko ( 44"5. Podaja brez antene in zemlje vse evropske postaje dovolj jakoza elektrodinamični zvočnik Din ■1460'—
Štirielektronski »Radione« za izmenični tok za sprejem kratkih, normalnih in dolgili valov. Aparat, ki ga ne prekaša noben drug izdelek. Ideal vsakega amaterja. '	Din 7660-
Šestelektronski »Radione« za izmenični tok kralj vseh sprejemnih aparatov. Izboren kral-kovalovni sprejemnik, ki podaja Avstralijo in Ameriko tako močno in čisio kot Ljubljano v Ljubljani	Din 9760'
Generalno zastopstvo za Slovenijo
Radio Ljubljana
Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44

Philipsov prej enim aparat za boljšo reprodukcijo glasbe
Model 2514
Za čudo sijajno delovanje, reprodukcija dosedaj nepoznane prirodnosti in skrajno enostavno rokovanje so nekatere lastnosti, po katerih se odi,kujejo novi Phili p sovi prejemni aparati
2 >14 naj priljubi jene jši tip Philipsovih aparatov. Model enostaven, cenen
M tt LH PS
RADIO
poslušajte aparate s philipsovim zvočnikom