C.C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato. • 2 a'icembre 1925. Posam»-J!*ii Stevttkt 25 stating Izhalu: vsako sredo popoldne in soboio zjutraj. Stane za celo lew 15 L. * pol leta 8 L. ¦ četrt leta 4 L Za inozemstvo celo leto 3o L iV« naročila brez do- poslane narobnine se ne more/no ozirait. Odgovorni urednik: Polde Kcmperle. __ ___ __^______ ^B^ ¦^w ^mmm ^^^m ^^^r ^^^K mm mm ^m^^mw ^m^mw Mm ^m^K št. 96 V Uorici, v%redo 2. decembra 1925. utovm. Nifrankuanu pisma st Hi1 spnlemajo. Oxidi- se računnlo no do?<< voru in se plarajo v rut prel. List izdela kon sordl • GORIŠKE STRA2E* Tisk Zadružne tiskan:< v Goricl, Riva Piazzpi ta &. 18. Uprava in aredništvo: ulk a Mameli štev. SL — (prel Scuoie). — Javen predlog. Strastna borba, ki se je vžgala ta mesec med krščanskimi socialists in edinjasi, ni napravila ha našo jav* nost ugodnega vtisa. Kdor ima odt prte oči za ljudsko iivljenje, mora to brez pridržka priznati. Naši Ijw dje razumejo boj za načelu, razut mejo, da je treba ostro in odločno udariti, ko gre za življenske koristi ijudstva, ne ljubijo pa osebnega pričkanja in opravljanja. Narod čuti skoro nagonsko, da ie tak način boja na vse gledi kva; ren: kvaren za obe stranki, kvuren za kulturo, za politiko in kulturno zivljenje Slovencev in Hrvatov v lfaliji. Že davno je od lega, kar je zra; slo in dozorclo v meni in mojih prU jateljih spoznanje. da je treba na* praviti temu stanju konec. Ne z let pimi besedami, ne z opomini, ne z rodoljubnim rotenjem, znkuj to ni: ma nobenega učinka. Kdor ima um na pravem koncu, se mora odločiti za drugo pot. Obe stranki naj si mo&ko priznata pra? vice, ki vsakteri p,rcdo, priznata naj si ena drugi svobodo do udejstvo? vanja. To je prvi korak. Nato naj se obe siranki v vesti vpmsata, kaj imata mimo vseh raz: lik skupnega. Vsak priprosti člo; vek nam lahko pove, v cem obstoji naša skupnost. Pove nam pa lahko tudi, da kar je skupnegu, je treba s skupnimi močmi stalno gojiti, čuvati in braniti. Stalno delo zah? ieva pa sialnega skupnega organa in zato stavim javni predlog, naj'se ustanovi nad obema strankamu Narodni svet. Pooblaščen sem k tcmu predlogu od Kmečko - delavskih zvez cele pokrajine, od »Političnega društva za Hrvute in Slovence« v Istri, in od Politicnegu drustvu »Edinosti« v Gorici. \ Obe stranki naj odpošljeta po J načelu enakopravnosti v Nurodni svet enako Mevilo članov, ki bodo vodili na$o skupno akcijo, kadar pojde za nastopne zadeve: I. borba za slovensko * hrvatsko šolstvo, 2. za enakopravnost na&ega jezika v uradih in v vsem javnem življenju 3. obramba politično preganjanih oseb, 4. skupne gospodarske zadeve 5. manjšinsko delo in 6. narodno zdravje. V teh sesterih rečeh so zapopade; ne skupne koristi vsega naše^a naro? da brez razlike na stan in svetovno naziranje. V njih je zaklenjeno skupno bogastvo, katerega moru braniti vsak človek nase krvi v tern trenutku naše zgodovine. Nočemo razpravljaii, zakaj nU mamo še »Narodnega sveta«. Proč z očiiki, proč z obtozbami! Na umu imejmo le eno: da se »Narodni svet« res ustanovi! Zavedam se, da tolmačim s tern predloüom mišljenje našega ljudt stva od Triglava do Zadra. Dovolj moči je bilo ze razsipunih v oseb; nth borbah, sposobnost strank naj se obrne na stvarno in tvorno delo. »Narodni svet« se MORA mta; noviti. »Narodni svet« se bo lisft;-, novil. Ako se nasprotna stranka s pred; logom sfrinja, jamčim, da bomo imeli »Narodni svet« za božič tega leta. V Gorici, 1. decembra 1925. Dr. E. Besednjak. Kaj se godi po svetu? Stefan kadic je brezdvomno ena najkrepkejših in najvidneiših oseb* nosti v današnji jugoslovanski po? Htiki. Ima svoje hibe, toda ima tudi svoje vrline. Večkrat smo že bili primorani, da smo nje^ovo nedo* sledno, skakajočo politiko obsodili in podčrtali njcno kvarnost. Danes pa hočemo pokazati tudi eno dobro stran tcga zanimiveßa političnega borca. Navesti hočemo v kratkem njef*ovo mnenje o stališču narod* nih manjšin in o njihovih pravicah silede šolstva. Ker ie Radič sedaj prosvetni minister in član iu^oslo^ vanske vlade, njeßovo naziranje gotovo ni brez tehtnosti in si bo moßoce polatfoma priborilo upošte* ˇanje in uvaževanje. Zavedati se namreč moramo, da Radičcvi nazo* ri niso osamljcni in — kar velja še več, — da je Radio clan vlade, ki xastopa večinski narod v državi z mnogimi narodnimi manišinami. Radičeva izvajanja se oziraio sicer v prvi vrsti na razmere v Jugosla- viji, vendar pa veljajo njegovi na* čelni poudarki za vse države in nji«= hove narodne manjšine, Radič pravi: V mejah države. »Vprašanje narodnih manjšin se mora rešiti v mejah države in sicer potom sporazuma z večinskim (dr* iavnim) narodom. Vlada pa naj dovoli manjšinam popolno enako* pravnost. Kulturna avtonomija. Sem za kulturno avtoonmijo na? sih lastnih narodnih manišin v ino* jemstvu. Iz tega pa sledi samo po «?ebi, da hi za^ovarjal kulturno av* tonomijo za narodne manišine v Ju^oslaviji, kajti ravno pri vpraša* nju narodnih manjšin povzroči dvojna morala največjo škodo. Dobrobit manjšin poveča ugled države. Resnična dobrobit narodne manj* sine je za u^led, za zunanie poli* tično priznanje in vpoštevanje dr* žave velike važnosti trdim celo, da večje važnosti kakor konzulati in zastopstva. Brezdvomno ie za po* dviq u^leda Ju^oslovanov v Nem* či ji velike važnosti, ee se naši Nem* ci poOutijo v u^odncm in zadovo« ljivem položaju. Narodi morajo posnemati nas Hrvate in Srbc: spo<= razumeti sc morajo. Yprasanje na* rodnih manjšin se nc da rešiti s tr* moßlavostjo, temveč samo s kultur* no politiko, ki temelji na moralnih in etičnih načelih, s politiko trezne ' pameti. Pamet in razum vodita I vodno do sporazuma. Nacionalizem pomenja zaostalost. Nacionalizem v današnii obliki pomenja ßospodarsko in kulturno zabitost. Je neekonomičen in pro* tikulturen. Ravnotako ie negospo* darska v slabem pomenu besede na« cionalistična in iredentistična manj* šinska politika. Sem za^ovornik narodne samobitnosti in samosvoj»1 stvenosti, toda oboje mi je samo pot do človeštva in človečanstva. Porebna je trezna politika. Ne z osornim zahtevanjem, ne s pretiravanjcm dejstev in ne s pre? računjenim kopičenjem težkoč ka* kor to delajo nekatere manjšine se ne smc voditi manjšinska poli« tika. Tudi politika podžigajočih strasti, ki jo izvajajo včasih sople* menjaki v državi, v kateri živi je* dro naroda, ne privede do cilja. Sa* mo s trezno in razsodno politiko, ki se opira na neizpodbitna in ne* ; oporecna dejstva, vtemeljiio in do* i kažejo lahko narodne manjšine j svoje pravice in zahteve. Če spriča namrcc nepristranska preiskava, da je bila kaka pritozba pretirana ali nc zadostno vtemeljena, potem se smatrajo tudi dru^e opravičene pri* tožbe za pretiranc in vsled tega za neumestne in brezpredmetne. Glavne točke manjšinske poHtike. Po mojem so štiri glavne točke, katerih se mora držati manišinska politika: 1. Manjšinska politika se mora voditi in uveljavljati v lastni državi; z ničemur ne sme težiti pre* ko mej dežele in države. 2. Manj* šinski politiki moraio načelovati odgovorni, svoje odgovornosti se zavedajoči manjšinski voditelji. 3. Manjšinska politika se mora izva* jati z iskrenostjo in iavno ter se ne sme zavesti na taina pota. 4. Biti mora trezna politika dejstev, nc pa preračunjcnih prctiravanj. Kmeta teži najboli krivična manjšinska politika. Bolj kot izobraženec trpi pod kri* vicami, ki tarejo narodno manjši* no, kmet. Od vseh stanov si on go*, spodarsko in socialno najtežje po* | maga in sc brezpravnosti ne more pri vseh narodnih manišinah ni vprašanje, ki je pereče za izobra* žcnstvo, temveč v prvi vrsti vpra* sanje, ki se tiče kmcta. Sporazum med manjšinskim izobra/enstvom in med manjšinskim kmečkim ljud* stvom je načelni predpogoi za re* šitev manjšinskega vprašania. Pri izobražencih se namreč večkrat vdejstvuje pregovor: »Recem ti, da mi ne porečeš«; imenujeio sc Izo* braženci, a prave, oživljaioČ« izob* razbe nimajo. šolstvo mora biti nepolrtično. Kot prosvetni minister sem si ppsta>'il načelo, da v šolstvu ne srae biti nikake politike. Iz tega sledi, da morajo v šolskih vpraSanjih biti merodajni samo kulturni in ne po^ litični vidiki. Kulturni podvig in okrepltev narodne manjšine je na? Sa skupna korist. Jezik, v katcrem izražamo svojo kulturo, ie sicer last naroda, kultura je pa medna* rodna. Naša dolžnost je, da dvi^ nemo med narodnimi manišinami pismenost, če prav za naše manjši* ne ta poudarek ne vclja posebno, ker je pismenost med njimi žc itak zelo razširjena. Važno je vprasanj« učncga jezika in naučcnje držav* nega jezika. Narodne manišine se morajo priučiti državnega jezika.To je za nje v socialnem in gospodar* skem oziru velike važnosti. Ne sme se pa, to je samo po sebi raz* umljivo, narodne manišlne k temu prisiliti; življenjske potrebe jo bo* do itak same dovedle do tega spo* znanja. Ljudskcšolski pouk se mora vršiti v maternem jeziku. Kar se tiče sole, se moraio v njej v prvi vrsti vpostevati vzgoinoslov* ni oziri. Redni pouk se mora vršiti v maternem ieziku, o tem ni nikake* «¦'* Hvom;» Mni(> splošno narelo je. da ima vsak dr/nvlian pnwico, da se temeljito nauči svoi materni je? zik. Najslabše je, če se narodnim manjšinam delajo ovire pri učenju lastnega jezika in se pri tem zanc* marja tudi državni jezik. Na ta način se jih potisne v kulturno manjvrednost, kar gotovo ni v ko* I rist države.« DNEVNE VESTI. Naši javnosti. I Poslancc Besednjak je od^otoval davi iz Gorice s starosto »Zbora svecenikov« č. g. Švaro v Treviso, kjer bosta posredovala radi cer* kvenih zvonov. Od tarn gre poslan* čeva not v važnih gospodarskih za* devah v Rim, kjer bo tudi natanko poizvedel, kako se imajo društva ravnati vsled novih določb društ: venega zakona. Goriška Mohorjeva družba. Gospodje poverjeniki, ki name* ravajo sami dvigniti knjige Gori* ške Mohorjeve družbe. lahko to store od četrtka dne 10. decem* bra t. 1. naprej v uradnih postorih CJorso Verdi št. 1, I. nadstropje (Marzinijeva hiša). Miklavž prihaja. | Goriški »Mladikarji« so brez pre* stanka na delu. Ce pogledaš v njih prostore, vedno se nekaj priprav* lja. V nedeljo ob 4. uri popoldne bo obiskal »Mladiko« sv. Miklavž. Kdor hoče Miklavžu povedati, kaj in komu naj prinese leskovke ali darov, naj se zglasi v soboto po* poldne in nedeljo zjutraj v »Mla* diki«. Na sporedu je tudi izvirna bajka, ki jo je dobro znani nezna* nee spisal in ji pridejal glnsbene točke sam gospod Vinko. Ker bo tako lepo, bo smel v dvorano vsak le z vabilom. Vsotpnine pa ne bo. Starši, privoščite sebi in svojim malčkom prijctno miklavževanje! Goriško okrajno učiteljsko društvo zborujc 3. decembra t. 1. v Gorici v Trgovskem domu ob 10. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Pred* sednikovo poročilo. — 2. Blagajni* kovo poročilo in odobritev računov za 1925. — 3. Leopold Palik: Go* spodinjska nadaljevalna sola, njena važnost in ustroj. — 4. Volitev no* vega odbora. — 5. Razni nasvcti in predlogi. — Polnoštevilna ude* ležba je stanovska dolžnost in jo priporoča odbor. Novi francoskl ministri. V soboto 28. novembra se je U posrečilo prejsnjemu zunanjemu ministru Briandu, da ie spravil skupaj novo vlado. Najbolj ne* srečno ministrstvo, finančno, j« prcvzel Loncheur, vodja radikaln« levice. Painleve, dosedanji ministr* ski predsednik je pa šel v vojno ministrstvo. Kdaj? »Tribuna« piše, da se bo vri>ila obravnava o Matteottiievem umo* ru šele meseca februarja. Prej n© morejo sodniki prebrati vseh za* pisnikov. Mussolini in sv. Frančišek. Ob 700*letnici smrti sv. France ška Asiškega je razposlal ministr? ski predsednik vsem italiianskim konzulatom po svetu okrožnico. V njej slavi Mussolini sv. Frančiška in pravi, da je dala Italiia svetu Danteja, Kolumba, Leonarda da Vincija, najbolj je pa ponosna na sv. Frančiška; koder bodo Italijani slavili asiškega ubožca, tarn bodo poveličevali slavo Italije, odkoder je vzšla tako čudovita zaria. Toda pred 700 leti... Stran 2. »GORISKA STRATA« Stari lisjak. Bivši ininistrski predsednik Ja* »ez Giolitti je še vedno neupogljivi jprolitik. Ob priliki glasovanja za pokojnine družinam padlih fašistov je pozval Farinacci vse iašistovskc poslance, naj v znamenie žalosti vstanejo in molče počastiio mrtve fašistovske borce. Vsi so vstali ra* zen poslanca Poggia in Giolittija. K.O je bil globoki molk končan, na* pade neki poslanec Giolittija, ker ni vstal. »Farinacci je pozval le fa* šiste,« odvrne Giolitti. Poslanec Cavazzoni zavpije: »Jaz sem vstal pa niscm fasist.« Giolitti pa mirno pove: »Storili sjte pac" kakor ste hoteli.« Proti političnim emigrantom. V soboto jje poslanska zbornica 9prejcla dolocbe proti tistim politi* kom, ki so ušli iz Italiie in v tujini rušijo ugled državc. Te določbe so Kelo stroge. Dotični izgubi držav* ljanstvo, premoženje se mu zapleni in šc več podobncga. Fašistovski »Popolo di Roma« zahteva. naj se ta postava porabi najprej proti vod* ji Ljudske stranke Don Sturzu, proti sindikalistu de Ambru in pro* ti nekdanjemu ministrskemu pred? sedniku Nittiju. Pašičeva proslava. Glavni odbor radikalne stranke je sklenil, da se bo proslavila 80* letnica sivega Pašiča kar najbolj slovesno dne 12. fcbruaria prihod* nje ieto. Qa počastiio sivolasega državnika in politika so že sestavili poseben odbor, ki bo pripravil knjigo o Pašičevem delovanju. Iz izkupička te knjige bodo sezidali Pašiču spomenik. Vesela novica. Mednarodni agrarni zavod v Ki* mu, ki so ga ustanovili Amerikan* ci, je dokazal, da so letošnii pridcl* ki obilnejši od lanskih. Skupna svc* tovna žetev je letos za 10 odstot* kov večja od lanske. V Ameriki je letos zraslo toliko bombaža. da bo* do letos cene obleki gotovo padle. In Če sc poceni živež in obleka, se bo svet otrcsel sivih skrbi. Tudi v političnem življenju se bo to zelo poznalo. Saj je že rajni Licnin de* jal nekoč: »Ruska politika bo tako 61a, kot bo hotel »tovariš« žetev.« Res je to. Da bi le bilo tudi res kar pravijo v onem zavodu doli v Rimu. Angleži odhajajo. V pondcljek so prve angleške če* te odšle iz Kolina. Tako bodo An* gleži do božičcv že popolnoma iz* praznili kolinsjd pas. Ena izmed redkih je belt'ijska država. Vlada ie nam* reč sklenila, da bo precei zmanjša* la število svojih vojakov. Denar bo raje porabila za socialne usta* nove. »Svalbard«. Po meddržavnih pogodbah je vse otocje Spitzbergov pripadlo Norveški. Otočje meri 65.000 kva= dratnih kilometrov in ie zelo boga* to na premogu. Otočie bo tvorilo posebno pokrajino. Nc bo $e pač več nazivalo Spitzbergi, marveč kot v starih časih »Svalbard«, kar se pravi po naše »mrzla obal«. Komunistični zbor. Ruska komunistična stranka skli* cuje svoje zborovanje za konec de* cembra. Na strankinem zborovanju bodo razpravljali predvsern o stro* kovnih organizacijah, o enotni fronti delovnega ljudstva in o mla* dinskem gibanju. Do konca leta bo štcvilo komunistov na Ruskem do* scglo 900.000. Društveniki, primerjajte! XXVIII. občni zbor »Prosvetnc zveze« v Ljubljani se je vršil dne 26. novembra. Iz porocil razvidi* mo, da se tudi bratska Prosvetna zveza na Kranjskem močno giblje. Drustev ima 200 starih; na novo je pristopilo 16. Članov je vseh skupaj 9870; vsa društva so priredila 747 predavanj; provsvetnih večerov 85, 29 veselic in 67 raznih prireditev. Zveza je vpeljala tudi skioptiena predavanja, ki so se zelo obnesla. To bi moralo biti tudi pri nas. V Zvezi so včlanjcna tudi »Pevska zveza«, ki izdaja glasilo »Pevec« in »Ljudski oder«, ki goji dramatiko, »Krščanska žcnska zveza« in »Zve* za rok. drustev«. Zveza sama pa iz* daja za odbornike »Vestnik«; letos so sprejcli za društveno glasilo »Naš dom«. Zveza ima včlanjene celo štiri radio*klube. Nekaj pa imajo na oni strani, ee* sar mi nimamo: dosti društvenih domov: 104 so. 9 društev ima godbe na pihala, 4 popolne orkestre, 16 pa tamburaškc zbore. — Podali smo tu nekaj nregleda, da lahko naši drustveniki primer iaio delo naše Prosvetne zveze z onim. Naj bi ta vzgled naše fante in dckleta še bolj podžgal za večio vnemo po naših društvih. Največja kn.jiga. V Baltimoru v Ameriki ie izšla največja knjiga na svetu. V njej so popisane republikanske borbe ju* žnih držav. Knjiga je 500 funtov težka, velika je par kvadratnih metrov. Strani so pa tako debele, da jih je treba s posebnim elektri* enim strojem obračati. Si truden? Ce si, stori kar uči angleški zdrav* nik Symonds: Pij po požirkih vodo z raztopljenim sladkorjem; potem lezi na hrbet, zapri oči in na nice* sar ne misli. Cez 5 minut vstani. Nič več ne boš občutil trudnosti. Avtomobilske nesreče v Parizu. Pariz postaja mesto avtomobilov. Nesreče se vedno vrstijo. V 18 me* secih je bilo povoženih 2373 oseb. Zdaj misli jo po sredi cest potegniti belo črto; nü desni bi šel promet dol, na levi gor. Bolj duhoviti so v Ameriki. Če avto prenaglo dirja, vrže stražnik pod koJesa desko obi* to z žeblji. To bo menda najbolj uspešno. Moderen spomenik. Predsedniku turške republike Mustafi Kemal paši bodo postavili ob vhodu v Zlati rog v Carigradu velik spomenik. Dunajski kipar Krippel je že izdelal osnutek, ki ka* že kip turškega paše v moderni shimmy obleki. To bo prvi sporne* nik na svetu v taki obleki. — Ke* mal paša je tudi sicer mož novih nazörov. Ko so obhajali pred dnevi v Angori turški narodni praznik, si je gospod predsednik poveznil ci* linder na glavo. Tudi v vojsko je vpeljal nove uniforme, ki so od da* le slične bolgarskim. Največji časnik. Največji časnik na svetu ie izšel 1. 1859. v Ameriki. To ie bil »Illu* minated Quadrupel Constellation«, ki je izšel v spomin obletnice ame* riske samostalnosti. Bil ie tako ve* lik kot biljardna miza; imel je 4 strani; na vsaki strani 104 stolpce. 40 urcdnikov je delalo pri tej ste* vilki skozi oscm tednov. Ta časo* pisni velikan bo izhajal vsakih 100 let enkrat. Prihodnja številka bo izšla šele 1. 1959. Naročniki imajo še dovolj časa. Na obe strani prav. V Holandski Indiji na otoku Sa* rparoea, kamor pošiljajo kaznjence, >>b zapor na poseben način uredili. Kdor je obsojen na dva meseca zapora sme hoditi v svojo hišico jest in spat. Glavno je, da pride v zapor le od 6. do 11. ure predpol* dne ter od poldne do 4. ure. Jetni* kom bi pa bilo kljub temu še bolj prav, če bi vlada ree obrnila. j Drage zausnice. ! Slovita kino igralka Gloria : Swanson je te dni imela pravdo za i razporoko. Ko ji je sodni sluga pri* i nesel polo o stroških je lepa dama | ubogega slugo oklofutala. Sluga jo j je tožil in mu je morala plačati | 5000 angleških funtov odškodnine. Drugič si bo prej premislila . Prosvetna skupščina. Naša prosveta, ki ima za podia- go večno veljavna načela krščan* ska, je krepko zasidrana med na- šim ljudstvom. To je pokazala ne* del j ska skupščina, občni zbor Pro* svetne zveze v Gorici. Natrpana je bila široka dvorana samih odpo« slancev naših društev in krožkoT. Ta velika udeležba pravi, da se vžigajo v sreih naših najboljših fantov in deklet vedno novi plame» ni in da ne bo več dolgo do dneva, ko bo mogočen kres krščanske pro* svete visoko žarel vsemu primor* sjkemu ljudstvu. Občni zbor je otvoril predsed* nik, ki se je v iskrenih besedah spomin jal naših voditeljev Prešer? na, Slomška, Kreka. Nato je polo* žil svoje račune osrednji odbor. »Ogromno delo!«, si je moral ne? hote priznati vsak udeležencc. Pro* svetna zveza je svoje delovanje po* desetorila. Nato so nastopali na le* po okrašenem odru naši fantje in dekleta ter razgrinjali slike o delu po deželi. Kaj bi hvalili njih delo in njih samozavestne nastope! Ve* likanska navdušenost in izredn^ požrtvovalnost se je pokazala, kp so si člani saini nalagali prostovolj* ne žrtve samo, da bo prapor po* nosneje vihral... To že ni bil več navaden občni zbor, marveč pravi kulturni parlament, kjer so udele* ženci živahno posegali v razgovor. In to brez prestanka do 4. ure po* poldne. Od 9. ure in pol do 4. ure popoldne brez kosila in odmora. Ali ne govori to že dovolj jasno? V vseh je morala dozoreti trdna vera, da krepko reže valovje »nas čolnič«, dokler nam nebo ohrani take vnete prosvetne delavce. Zve* čer je Prosvetna zveza priredila nt cast udeležencem občnega zbora slavnosto akademijo. Na sporedu so bili samospevi na* šega tenorista Bratuža, slavnostni govori o »očetu naših organizacij«, ki ga je govoril poslanec Besed* njak; o »učitclju ljubezni do Boga in domovine« škofu Slomšku je go* voril g. Terčclj in o pesniku Pre* šernu Rado Bednarik. Igralci iz Mirna so pa, brez slehernega preti* ravanja poudarjamo, dovršeno po* dali Funtkovo »Tekmo«. Vsi go* stje so bili z akademijo zelo zado? voljni. Odposlanci prosvetnih dru* štev z dežcle so se pa z novimi na* črti in novim pogumom vračali med svoje tovariše, da znova vza* mejo v dlan dleto, ki kleše »pote^ ze na obrazu našega. naroda«. Sirite „Gopišho Stražo"! Škof Slomšek vzor slovenskega rodoljuba. Slomšek je imel zaradi neustra« šene brambe narodnih pravic mno* go strastnih nasprotnikov in so* vražnikov. Bil je pravi narodni mu* čenikl Doliili so ga celo veleizdaje. Vzrok temu sovraštvu najdemo v brezmejni ljubezni Slomšekovi do slovenskega naroda. Prezirali so ga, obrekovali, podtikali mu mijhujše in najpodlejše namene. Zaradi tega ni bil Slomšek nikdar odlikovan, aiti za tolike zasluge za avstrijsko Šolstvo. Ostal je do groba brez pri* znanja. Edino odlikovan je njegoz vega blagoslovljenega delovunja je bila zavest, da je svoje dolžnosfi povsod in z največjo natančnostjo izpolnjeval. A hujši kot sovražniki v višjih krogih so bili nasprotniki v bližnji okolici. In zakaj? Ker se je boje* val odkrito za svete pravice svo* jega naroda. Našega naroda na* sprotniki so ga na nečuven način črtili in preganjali. Sumničili in obrekovali, zasledovali in tožili so • ga, kjer so le mogli. V Maviboru I ao nahujskali poulično druhal proti njemu. Pred njegovo palačo so pri* rejali hrupne in burne demonstra* cije, celo kamenje je letelo proti njegovim oknom. In ko je Slomšek > nekaterekrati govoril v mariborski . »Čitalnici« in vnemal Slovence k narodnemu delu, je sovraštvo pro* ti njemu dospelo do vrhunca. Ni bil več gotov niti življenja. Prija* telji so mu celo svetovali, naj za* pusti mesto, da se ne dogodi kaj hujšega. Njegovi najožji prijatelji so se bali za njegovo življenje. Kdo se ne bi ustrasil takega surovega boja in ne odvrgel orožja? Toda Slomsek je ostal nepremakljiv ka* kor hrast na gori. Na Slomšeka je mislil Jurčič, ko je zapisal za Slo? vence tako znamenite besede: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde nas rodu in jeziku svojemu.« Vse so* vraštvo je hladnokrvno prenašal. Bal se ni nikogar; od svojih nazo* rov, ki so bili utemeljeni v sveti pravici, ni niti za pičico odnehal. Bil je značaj, ki živi in umrje za svoja načela. Na vsa podia obre* kovanja, na vse zasramovalne pe* smi je odgovoarjal: »Naj govore ljudje kar hoeejo, a mi delajmo, kar ie prav! V pravici je naša prU hodnjost in naša zmagal« Priprav* 1 ljen je bil raje vse, tudi življenje, I žrtvovati, kakor pa postati nezvest svojemu prepričanju in svojemu narodu. Taka značajnost in tolika odloč* nost Slomšckovega delovanja ni mogla dolgo ostati brez vidnih sa* dov. Slomsek je s svojim odločnim nastopom, z besedo in dejanjem, vzbudil in poživil v sreih tisočcrih rojakov ljubezen do svojega naro* da. Ravno po njegovem prizadeva* nju se je dvignil posebno na Šta* jerskem in Koroškem, deloma tudi po drugih slovenskih pokrajinah, narodni ponos, ki je bil dotlej po* polnoma neznan; samozavest je vzkipela v navdušenih sreih. Tako odločno kot Slomsek do njegove dobe ni nihče poudarjal pristno na<» rodnega stališča. Bil pa je tudi skrajni čas, kajti pogubonosni valovi potujčevanja so besneli in od vseh strani pluskali ob mali coin naše^a naroda. In tu jc bilo potreba rojake vzdramiti in privesti do prenričanja narodne samoobrambe. Slomsek je zanesel svojega duha v svoje licence in vstvaril srea v svojih prijateljih po svojem sreu. Nebo nam je bilo pač naklonjeho, da nam je 'ravno ob času največje nevarnosti za obstoj našega naroda, vzbudilo moža, ki je rešil Slovencem jezik in narod* • ni obstoj. Da je škof Slomšek tako globoko zapisan v srea slovenskega naroda, ni nobeno čudo, ko se vsi tako globoko zavedamo neminljivih za* slug njegovih za slovcnsko ljud* stvo. Svojo hvaležnost do velikana — rodoljuba Slomšeka kaže naš narod s tern, da sledi njegovim nau- kom in stopa po istih stopinjah v borbi za narodna prava in cast bož* jo kot jih je utrl dušni oče Sloven* cev — veliki Slomsek. Kaj je pac vse javno življenje Slovencev dan? danes kot svetel odsev Slomšeko* vih idej, sad njegovih spisov, uspeh njegovega požrtvovalnega dela. On '" hil tisti čarobni mož, ki je z ne* kako čudodelno spretnostjo znal ubrati skladne melodije, ki odgo* varjajo božjim postavam in nazo* rom našega naroda. Tu sta se sre* čali dvc skladni naravi: Slomsek na eni strani in ljudstvo na drugi. Drug je drugega razumel. zato sta se vzljubila, da živi Slomsek še vedno v narodu po svojih idejah, a narod živi v njih. Slomsek stoji pred nami kot ne? prekosljiv govornik, kot verski in narodni mučcnik in nevtrašen bra? nitelj narodnih pravic. Ti pa slovensko ljudstvo, ne zabi nikdar Slomšekovih naukov! Nje«= gov blaženi duh naj bdi in čuje nad tvojo domovino, da ostane v tebi vedno živa zavest narodne vredno* sti in narodnega ponosa. Njegöv vzgled vžigaj srea Slovencev, da se navdušijo za tiste svetinje, za ka* tere se je Slomsek tako nevstraše* no boril: za vero in domovino. (Konec). »OORlSKA STRATA« St ran 3. Kaj je novega na deželi? Podgora. lmamo občinskega tajnika — kot drugod. Piše večkrat imena občinar* jev — kot drugod. Tudi slovenska so vmes, in celo v večini — kot drugod. Toda gospodin tajnik ta slovenska imena občinarjev tako neznansko pači — kot nikier dru* god. Zato naj nekoliko pazi, sicer bo tudi v Podgori zmagala volja davke plačujočih občinariev — kot drugod. Slap pri Vipavi. Po dolgem času smo dobili dne 5. novembra v našo župnijo novega dušnega pastirja v osebi č. g. Ivana Vadnjala. Župljani so priredili lep sprejem. Novega č. g. žup. upravite* lja so pozdravili: šol. mladina, Mar. dekl. družba, občinski zastop ter »Slov. izobr. društvo«. Naj bi pri* srčnost in iskrenost, ki je vladala pri sprejcmu, ostala trajna in nespreme* njena. Novemu č. g. žup. upravitelju želimo obilo sreče in blagoslova v njegovi službi. Bog naj ga ohrani dolgo vrsto let med nami! — Poročil se je v Hrcnovicah pri Postojni g. Alfonz Volk, tukajšnji župan in predsednik »Slov. izobr. društva« z g.čno Mici Smerdel. Bilo srečno! — Naše društveno življenje ne more priti do pravega razmaha, ker nima* mo svojih stalnih prostorov. .Sedaj smo se preselili iz župnišča v obč. hišo, pa le začasno, ker bodo začeli v kratkem gospodovati drugi ljudje. Upamo pa, da pridemo v doglednem času, če Bog da in bodo pomagali ljudje, do svojih la.stnih prostorov. Gor. Branica. Že več let sem nam poskrbi naš skrbni dušni pastir za lepo pobo* žnost ob priliki shoda sv. Katarine, j naše patrone. Ker imamo ta dan tudi češčenje presv. Srca Jezusove* ga, združimo to pobožnost s tri* dnevnico. Letos smo pa ta praznik se bolj slovesno obhajali. Pobo* žnost se je pričcla že v pondeljck. Prisrčni govori g. drja Tula priva* bili so veeinoma vse vernike k sv. zakramentom. Prav malo iih ni o* pravilo sv. spovedi. Spodbudno je bilo gledati v torek in sredo zju* traj skupno sv. obhaiilo. V sredo po slovesni sv. maši, katero je da? roval ob azistenci gabrskega in štanjelskega gospoda e. g. šmaren* ski, je blagoslovil g. dr. Tul nov, krasen kip presv. Srca Jezusovega. Ta dar je poklonila domači cerkvi tukajšnja rojakinja gospa Viktori* ja C. iz znane Lovretove družine od Dolencev, bivajoea sedai v Tr* stu. Blagi dobrotnici in celi njeni družini tisočera zahvala. Po blaga* slovljenju so dvignili mladeniči kip in procesija ž njim se je pomikala po Kodreški vasi. Pred kipom so trosile cvetice male deklice, ob ki* pu so pa korakali s svečami v ro* kah mladeniči. Marsikatero oko je Earoselo pri teh ganljivih trenutkih Omeniti še moramo, da so ccrkev mladenke zelo okusno okrasile. Vsem, ki so darovali za sveče, za prte in olje stotera zahvala. Mlade* niči, ki ste se trudili z delom za no* sila in slavolok, tudi Vam najto* plejša zahvala. Presveto Srce Jezu* sovo, blagoslovi celo naSo duhov« nijo! Rihemberg. Na naši postaji se vcasih uve* Ijavljajo kaj čudne metode. Kakor običajno je tudi letos šlo dosti ljudstva na sejem sv. Andria v Go« rico. Toda g. postajenačelnik ni ¦smatral za potrebno, da odprc bla* ßajno nekoliko poprej kot običaj* no. Vlak prisopiha in ljudje so rnorali po sili v vlak brez voznih listkov. Tu jih je pa nadzornik, si* cer prijazno, poterjal za globo. Mo? rali so jo plačati hočeš, nočeš. To* da po krivici. Kriv je bil le rihen* berški postajenačelnik, oziroma ijegova komodnost. Prosimo že* leznisko upravo, da poduei svoje Uslužbence, naj s takimi rečmi ne vzbujajo ljudskega ogorčenja. Kozana. (Poroka.) Dne 24. m. m. se je poročil g. Jo* sip Erzetič z gdč. Olgico Debenjak. Lelimo obilo sreče! Kanal. »M. D.« vabi domačine in oko* ličane na krasno dramatično pri* reditev: »Mala pevka«, ki se bo vršila v nedeljo 6. in v torek 8. t. m. Vsakdo bo z največjim zanima* njem sledil tern ganljivim prizo* rom. Pripravljen je krasen oder. Lokavec pri Ajdovščini. Šolsko prireditev bodo imeli v Lokavcu v soboto in nedeljo. Na sporedu so pevske točke, deklama* cije, prizori, igra itd. Sv. Miklavž nastopi s spremstvom in obdari male in velike po — zasluženju. — Začetek ob 5. uri popoldne.- Ločnik. Skozi našo lepo vas teče južna železnica proti Gorici, oziroma proti Korminu. V Ločniku je dosti Italijanov, je pa tudi precejšnje število Slovencev; posebno v selu Gradiščuti, kjer govorijo med se* boj slovensko! Od nekdaj pa so skozi vas hodili v podgorsko tovar* no delavci in delavke iz bližnjih briskih vasi si služit svoj kruh. In zato je uprava južne železnice prav ravnala, da je ob progi postavila svarilnc napise v italijanskem in slovenskem jeziku, ee je bil kak prehod prepovedan in ljudje so ve* deli pri čem so. Po vojni je, žal, vse drugaee. Ne vidimo nikjer nikake* ga napisa, ki bi naznanjal, da je tu ali tarn prepovedano hoditi. Vsled tega pride marsikdo v zadrego, ker ne ve za prepoved. Vcčkrat se opa* zi, da ustavijo stražarji tega ali one* ga Brica na še precej uglajeni ste* zi, rohneč nad njim in žugajoč mu s kaznijo do 100 L. In ljudje se o* pravičeno jezijo češ: Zakaj pa ne postavijo napisov, da je prepove* dano ondod hoditi itd. Mnogo jezc bi prihranili žel. stražam, še več pa ljudstvu, ako bi uprava železnice postavila dvojezične napise, da je ta ali oni prehod prepovedan. Upa* mo, da bo žclezniška uprava kaj ukrenila, da bo prav za njo in za nas. Domačin. Cerkno. (Prefektov obisk.) V nedeljo 22. t. m. je posetil na* so občino prefekt furlanske pro* vince, gosp. Umberto Rid. Pri* peljal se je ob 3.30 uri popoldan iz ldrije, kjer je prisostvoval otvori* tvi nove bolnišnice in položitvi to meljnega kamena za gasilni dom. Gospod prefekt je prispel v Cer* kno v spremstvu svojega kabinet* nega naeelnika cav. Belazzi. idrij* skega podprefekta cav. Dr. Mo* retto in drugih funkcijonarjev. Pred finančno vo.iašnico v Cer* knem je prefekta sprejel župan g. Ernest Kojic z občinskim tainikom g. C. Čukom in celokupnim stare* šinstvom. Prisostvovalo ie spreje* mu nadalje vse tukajsnje uradni* štvo, duhovšeina, poveljnik voja* ške posadke v Novakih, poveljnik finančne tenence v Cerknem, di* daktični ravnatelj z učiteljskim zborom in učenci tukajsnje sole, požarna bramba ter mnogobrojno občinstvo. Po prvem podravu s strani župana je gospa Vika Štravs podarila prefektu lep šopek cvetlic in izrckla dobrodošlico. Sledilo je predstavljanje in nckaj pesmi šol* skih otrok. Gospod prefekt se je nato podal s spremstvom in pred* stavniki na obeinski urad. Tu je v daljšem govoru nagovoril prefckta župan E. Rojic ter mu predložil več spomenic, med drugim tudi prošnjo za vspostavitev cerkljan* ske sodnije. Gospod prefekt se je nato razgovarjal z občinskimi sve* tovalci o žganjckuhi, cestah in dru* gih zadcvah, za kar je kazal veliko zanimanjc in obljubil odpomoč. Precast gospod dekan Ivan Kunšič je prefektu predložil prošnjo za obnovitev zvonov različnim cer* kvam v občini, katerim so bili zvo* novi med vojno odvzeti. Načelnik prostovoljnega gasilnega društva g. Franc Peternelj je prefektu po* ročal o društvu in mu predočil gmotni položaj istega, na kar je gospod prefekt poklonil društvu znesek lir 500.— in obljubil še na> daljno pomoč. Ob 7. uri z,večer je občina priredila v okusno oprems ljeni dvorani restavraciie Makuc banket, katerega se je udeležil viso* ki gost s spremstvom in povabljen* ci. Med banketom je orkester g. Metoda Peternelja izvajal zbrane skladbe najboljših mojstrov ter žel pohvalo g. prefekta in vseh prisot« nih gostov. Gospod prefekt je ob* iskal tukajšnji čipkarski tečaj in se je zelo pohvalno izrazil o izdel* kih. Obiskal je nadalje izložbo in* tarzijskih slik g. Metoda Peterne* lja, ki so vzbudile izredno občudo* vanje ter veliko zanimanje za to umctnost. V soli je gospod prefekt poklonil šolskemu patronatu na ro* ke didaktičnega ravnatelja znesek L 1000.— za nakup šolskih knjig revnim učcncem. Obdaril je s zne* skom L 100.— tudi učenko Marijo Obid. Gospod prefekt je prenočil v Cerknem kot gost g. dekana Kun* šiča in se v pondeljek zjutraj od* peljal, pozdravljen od župana, de* kana in občinskega odbora. Pri tej priliki se je gospod prefekt mogel uveriti, da je slovensko ljudstvo trezno in marljivo in da rado pre* vzema nase vsa državljanska bre* mena, a zahteva tudi vse pravice do pičice. Idrijske novice. Koncert. Pevski odsek »Katoliške delavske družbe« je priredil v nedeljo 22. no* vembra' t. 1. svojo običajno Ceci? ljanko. Na vspored je postavil 6 me* šanih in 2 moška zbora. Med pevski? mi točkami je sviral orkester istega društva. Vsa prireditev tega marlji* vega društva pomcnja znaten korak navzgor proti ciljem, ki jih hoče do* seči s hvalcvredno nezlomljivo vstrajnostjo. Skoraj vse pevske toe* ke bogatega vsporeda so se izvajale z brezhibno preciznostjo in z narav* nost vzgledno disciplino. Napredek, ki ga je zbor izvršil od svojega zad* njega koncerta, je bil jasen za vsa* kogar že ob nastopu samem in tolls ko bolj že ob prvih akordih, ki no ubrano udarili na ušesa hvaležnega občinstva, ki je napolnilo prostrano dvorano Didičevcga hotcla do zad* njega kotička. V tern pogledu ni zbor zagrešil ob vsem prednawSanju najmanjšega prestopka. Zasedba posameznih glasov, če izvzamemo nekoliko prešibke base v širjem zboru, je bila vzorna. Vsa orna* mentika, izvajana po posameznih glasovih je bila izrazita, a nikdar vsiljiya. V polihromiji so doneli vsi štirje glasovi organsko ubrano, kar ni majhna vrlina, ce se pomisli na številno in kakovostno heterege* nost sodelujočih. Zborov pevovo* dja je premagal tu naravnost o* gromno oviro, ki bi mogla ob nje* govi manjši pazljivosti spraviti iz ravnovesja glasovno razmerje in docela pokvariti uspeh večera. Kar me je pa naravnost presenetilo, je bila do skrupoloznosti izvedena jasna izgovorjava in čista artikula* cija. Dvigniti to, med nami še tako zanemarjeno stran pevske umetno* sti, do take višine, je gotovo naj* veeja zasluga, ki si jo je do sedaj iztekel g. pevovodja. Če izvzamem »Zvezin učiteljski zbor«, nisem še nikdar slišal zbora, ki bi se povspel do take višine, a niti Zvezin zbor ne artikulira boljše. Poslušalec je mogel slediti v nedeljo brez naj* manjšega truda besedilu prednaša* nih pesmi, in sicer v prav vseh fa* zah zelo izrazite dinamike. Pohval* no mi je omeniti v tej zvezi krasno izvedene pianissime. Do veličast* nih fff ima pa zbor še precej dolgo pot. To pa ni nič čudnega, če pomi* slimo, da je širji zbor sestavljen ir mnogih novincev. Ves tempera^ ment pevovodje ni mogel nadorne* stiti tega nedostaka; — nasprotno — je nerazmerje med njegovo vo- ljo in resničnim učinkom se pove- čal. Izmed prednašanih pesmi je naj^ bolj ugajala Adamičeva »Serenada« za moški zbor in istega skladatel^a v narodnem duhu zložena »Isjekjie v Franciji«' za mešan zbor, kater» sta se na splošno viharno željo po< novili. Naj omenim tukaj, ne kot grajo, da je ponovitev bila v obeh. slučajih slabša kot prvo prednaša^ nje. Serenadi je brczdvomno po- magal do tega uspeha prijeten glas» solista g. Rundiča, ki je svoj recu tativni solo izvajal s tolikim doži- vetjem, da si je menda večina žen* skega občihstva za hip zaželela po* stati predmet večerni pozornosti tako ljubkega vasovalca. Najmanj. so se vsekakor posrečili Lajovčevi »Pastirčki«. Klj Lib pogojeni inter* pretaciji je UHpeh te krasne pesmi izostal in sicer prcdvsem radi pre* šibkega basovnega temelja. Pesem je obvisela nekje v zraku in konca? la z neprecizno zaključcnim akor^ dom. To pescm bi bil moral pred; našati ožji meSani zbor, ki bi bil \z nje gotovo napravil biser koncert* nega večera. Tudi orkester je izvr* šil častno prevzeto nalogo. Ne mo* rem si kaj, da bi iskreno ne častita|i marljivemu zboru in zlasti njego* vemu po/rtvovalnemu pevovodju, ki je odprl s svojim globokim ra* zumevanjem novo dobo tega zbo* ra. Naj ne odnehata niti prvi niti drugi na sredi poti, da bo ldrija šc večkrat deležna tako opojne pijače iz kristalne ease umetnosti. — Pri< poročal bi pa prireditcljem toplo^ da se v bodoče izognejo »pogrnje- nim mizam« ki so kot nalasc za to, da se poslušalcu pokvari sleherni vžitek. »Duke et utile« je v tern slučaju doživel svoj klasičen fiia^ sko. /-/. Darovi. Na svatbi g. Pahorja iz Kojske* ga in g.čne Marije Dornik so daro» vali svatje 60 lir za dijaka Ivana Lenardiea. Srčna hvala darovalcera, obilo sreče novoporočencema! Za »Slovensko sirotišče«: O pri= liki svatbe g. Ant. Matelič, Livek* Ravne 91 in g. Zorke Hrast so na* brali 65 L. Na mnoga leta in obilo sreče! — Čč. bogoslovci goriski 20 L; p. n. Rejec in Feigel 25 L (E* nako svoto tudi za Dijaško kuhi? njo); p. n. Dr. Vladimir Orel, od* vetnik v Gorici, 50 L; p. n. Bene* dikt Poniž o priliki godu sv. An* dreja 50 L; Ajdovski dobrotnik 10 L; Preč. g. Matija Ivančič. kurat v Gabrijah, 50 L. Za »Alojzijevišče«: N. N. za Mi* klavža daroval 50 L. Prisrena hvalal Gospodarska zadruga za goriško okolico v Vrtojbi vabi na izredni obČni zbor, ki se vrsi dne 13. decembra 1925 ob 2. uri popoldne v obč. domu v Vrtojbi s sledečim dnevnim redora: 1. Poročilo o delovanju zadruge tekom kromp. sezone 1925. — 2. Prcčitanje bilance letošnje kromp. sezone. — 3. Morebitni predlogi. Odbor. ROB. BERKA PRESEE.IL s svojim ZOBOTEHNIŠK1M ateljejero na Corso Verdi 36, Gorica Strari 4. »OORFSKA STRATA« Došle so fotografije za slovenske rimske romarje. Staneio 5 lir 50 st. — Tisti, ki so jih naročili naj se zglasijo v Katoliški prodajalni via Carducci št. 2. V Soči pri A. Flajsu sta na pro* daj dva voza, cden lažji (Fleisch* waged) in eden težak (za ca 20 kvintalov), oba nova. Cena po do= govoru. Trte cepljene in sadno drevje prodaja Rudolf Tavčar, Ivanjigrad p. Comcno. Cenik na zahtevo. — Več izveste pri Rajkotu Stepanči* ču, Via Ponte Isonzo 48. v Gorici. Rabim žagarja, ki sc razume tudi na elektriko, tudi z družino. Plača po dogovoru. — Valentin Valen* tinčič, Podbrdo 27. Bik švicarske pasme, 14 mesecev star, težak 380 k^ je na prodaj v Vel. Žabljah. Pojasnila daje župan. Ugodna prilikat — Kateri Slove* nee si želi utsvariti miren dorn v Sloveniji z nakupom lepega posest- va? — Posestvo, katerega je 18 oralov, obstoji iz 9 oralov starega gozda ter 9 oralov njiv in sadonos* nika; skupno iz treh parcel in leži na najlepŠi legi v vinorodnem kra* ju Krškega okraja na Kranjskem. Prepkega pekovskega va.jenca v starosti od 15—16 let, poštenih staršev, sprejmem takoi. — Ciril Tomsič, pek v Mirnu. Zgodnji grah »Express« iz Er* furta po L 8.— kg prodaja J. Ušaj, Gorica, Via Favetti 6. Gostilno sprejmem v najem. Najraje v mestu ali v bližini me* sta. Ponudbe na upravo lista. Lepa prilikat Na prodaj je sko* ro nov koleselj. Za ceno obrnite se v gostilno Piazza Catterini — Gorica. Hlede Hilarij, priporoca svojo krojaško delavnico, Via S. Giovan* ni 2, Gorica. — Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmer- ne, delo solidno. Pozor! — Edina slovenska trgovi* na v Gorici v Raštelu pod oboki št. 37. z mrtvaškimi predmeti. Velika zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, voščenih sveč, cvetlic za cerkve, no? vomašnike, sv. obhajilo, birmance, neveste itd. SkladišČe v prvem nad* stropju. — Gene brez konkurence, postrežba točna. — Poskusite in prepričajte se! — Priporoca se slav* nemu občinstvu Terezija Pavsič. ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. iUBÜGirmSO IZBERQ nLuDunDu gospodične dobite v dobroznani modni trgovini 0TTIL13Ö C9LL1EAR1S Ulica Mameli 4. (prej Scuole) ZOBOZDRAVNIK Dr. L MERMOLjA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/1 od 9. do 12. in od 3. dO 5. V IDRIJI vsako prvo in tretjo so» boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). Has zdraunih je dp. R9D0 SFILIGO] Gorica, Travnik 5-1. „Mundlos" šivalni stroji „GSricke" dvoholesa, DiotoFini-„Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour Št, 9 Metisnična delovnics, Piazza C^our Stei S. Teod« Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Ve! liü zalop Ui\ii'^ piafns iz zimne tovarnc Ressncfieri 2 Hsymann, ?sahC" vrsfno blsp za paračence hahop tudi usliha izbira moškega in zsns3üByg suHnn Blago soSidno! Cene zmernel Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev i, t, d. i. t d. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DelQvnica za strojenje in barvanje — Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni naslov! Prenovljena prodaja tkanin na račun narodnega udruženja tovarnarjev. „AX RIBASSOM VIDEM — Via Savorgnana 5 (vogal Via Cavour) — VIDERfl Kdor je podpisal „dolar", naj se predstavi s pobotnico v našem skladišču, kjer dobi vsako blago za 10 od sto cenejše. - Ako nakupite za 250 lir blago se Vatn je plačilo dolarja že povrnilo. - Nadalje naznanjamo, da se je s 1. decembrom pričela prodaja druge serije vseh predmetov v teku Hkvidacije. - Med blagom, ki se bo ob tej pri- liki prodajalo imamo na razpolago tudi blago za moške in ženske površnike po znižanih cenah od 30 do 50 od sto. Navajamo cene nekaterih predmetov: 6 žepnih ropcev . ........ za 7 lir 6 moških nogavic.......... » 10 „ 3 pari naramnic.......... „ 10 „ 6 metrov otroških povojev....... „ 10 „ 4 pari ženskih nogavic........ „ 10 „ 6 brisač............. „ 11 „ 6 prtičev............. „ 12 „ 3 ženske jopice......., . . „ 19 „ 1 tnaja in 1 spod. hlače iz baržunaste bomba- ževine .......... za 25 lir Dvoobrazni boden za suknje 140 cm . . . „. 22 „ Dvoobrazno blago za moške površnike 140 cm „ 25 „ Žamet za ženske površnike 140 cm . . . „ 29 „ Žamet finejši........... „ 35 „ Težko blago „Fantasia*4 za ženske površnike „ 49 „ Vsako blago, ki ne ugaja bodisi po kvaliteti bodisi po ceni, se viame nazaj. Posebni popusti zcn razprodajalce. ^^^^ STALNE CENE ^=^ Ogled brez obveznega nakupa. V I Ö E M - Via Savorgnana S - VIDEM