Štev. 109. V Ljubljani* v soboto doe Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto. enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. Posamezna številka 10 v. Kranjski deželni zbor. Kakšno je razmerje med vlado in klerikalno stranko? Tako je bilo vprašanje kratko pred otvoritvijo kranjskega deželnega zbora. Schwarz nedvomno reprezentira v Ljubljani tisto vlado, kateri je na Dunaju na čelu baron Bienerth. Kranjski deželni predsednik ne more biti nič druzega kakor izvršujoči organ centralne vlade, kateri je S. L. S. napovedala — tako vsaj zatrjujejo njeni voditelji in glasniki — boj na življenje in smrt. Ker je naravno, da se ne more eni vladi oponirati na Dunaju, doma pa podpirati, je bilo upravičeno vprašanje, kako se izrazi opozicionalno stališče največje slovenske stranke v deželnem zboru. To umevno radovednost pa so zadnji čas podkrepili še nekateri posebni momenti. Ko je javnost zvedela, da Hribar ni potrjen, je »Slovenec« napovedal, da bo S. L. S. v deželnem zboru vprašala vlado, zakaj je to storila in »od odgovora bo odvisno postopanje naših poslancev« — je dejalo klerikalno glasilo. Kdor ne pozna naših klerikalcev, ne bi bil mogel tega prerokovanja razlagati drugače, kakor da nastopijo najostrejšo opozicijo, ako ne bo mogla vlada s tehtnimi argumenti opravičiti nepotrditve. Le nekoliko dni pred otvoritvijo deželnega zbora je prišlo v deželnem zdravstvenem svetu do konflikta, o katerem smo poročali pa namenoma citirali »Slovenca*, ki je grozil z ognjem in žveplom. Odgovornost za to, da so se odbile slovenske zahteve, ima gotovo vlada, kajti gospod Zupanc ne zastopa v svetu svoje osebe. Pisava klerikalnega glasila je bila skrajno razdražena in kdor je eital tisto poročilo, je moral soditi, da porabijo klerikalci prvo priliko za temeljit obračun s tistim baronom Schvvarzom, kateremu je »Slovenec« že enkrat sporočal: Pojdite v penzion! Gospod baron še ni šel v penzion, ampak klerikalci so pozabili na svoje nekdanje grožnje in na svojo mlado jezo, pa se bratijo z nemško vlado, kakor da ni bilo nikdar obstrukcije na Dunaju in nikdar »Slovenčevega« žuganja. S. L. S. je vladna stranka in deželni predsednik se nima pritoževati. Slovenska javnost pa ni kar nič presenečena, ker itak ni pričakovala nič druzega. Ni se torej treba razburjati, ampak le konstatirati, da je klerikalcem vsa politika teater in beseda le sredstvo za zaslepljevanje ljudstva. Napovedovali so gospodje v »Slovencu«, da bodo zahtevali od vlade pojasnila radi kršenja ljubljanske občinske avtonomije. Mogoče da so uredniki klerikalnega glasila to zapisali kar na svojo pest, ne da bi bili poslanci sploh kaj vedeli o svoji nakani. Vsekakor pa je to bilo v »Slovencu« in dežel-nozborski klub ni dementiral svojega lista. A kaj je zdaj vlada pojasnila ? Baron Schwarz je dejal, da vlada lahko predlaga potrjenje ali nepotrjenje in da razlogi nikomur niso nič mar. Junaški klerikalci pa so na to dejali »amen« in sklenili brezpomembno resolucijo, ki ne veže nikogar s svojo neiskreno željo, da bi se kmalu razpisale nove volitve. Baron Schwarz pravi, da sploh ne razodene razlogov, a Šušteršič izjavlja, da mu to po- polnoma zadostuje pa pita zbornico s čudno filozofijo o cesarjevi pravici, da ne potrdi, kar mu vlada predlaga za potrjenje. Gosp. Šušteršič bi zelo zameril, če bi mu kdo dejal, da ne pozna temeljnih pojmov ustavnosti, pa se vendar ne ženira nastopati kot naivka, ki ne ve, kaj je lajtnant in se dela, kakor bi ne razumel, da je potrjenje ali nepotrjenje župana vladin akt, za katero odgovarja izključno vlada. Klerikalni voditelj bi le rad konstruiral tak navidezni položaj, da bi se lahko skliceval na svojo monarhistično lojalnost, češ cesarjeva beseda se ne kritizira. Toda Šušteršič bi se lahko vjel v svojo lastno past, kajti tedaj bi se tudi njegova državnozborska obstrukcija lahko označila za nelojalnost, ker se je načrt, ki so ga klerikalci obstruirali, predložil s cesarjevim dovoljenjem. To balansiranje lojalnosti je torej zeLo nevarno in le dokazuje, da je bil glavar klerikalne stranke v zadregi, ko je moral iskati formulo, da sramežljivo zakrije zadovoljnost klerikalne stranke s položajem v Ljubljani. Klerikalci pa tudi niso imeli časa za debato o vladnih razlogih, ker se jim je mudilo spraviti volilno reformo za Ljubljano in za občine po deželi pod streho. Veliki ob-strukcionisti znajo biti tudi pohlevni, če nese pohlevnost profit. Kakor je minister Haerdtl namignil, tako so pohiteli in izpremenili ljubljanski mestni štatut in deželni občinski red. Storili pa so to tem laže, ker jim zahtevane izpremembe ne škodujejo. Volilni red ostane za Ljubljano in za ostale občine karikatura, v kateri se ne izraža prav nobeno načelo, ampak edino tendenca, pridobiti klerikalcem povsod večine. Vlada pa bo te karikature predložila na sankcijo brez pomisleka, ne glede na to, da je stranka, ki jih je skovala, »opozicionalna« in »obstrukcionistična«. Zakaj vlada ve, da se ji ni bati te opozicije in da je bila obstrukcija le voda na njen mlin. Od kranjskega deželnega zbora nima ljudstvo v sedanjih razmerah pričakovati nič dobrega. Šušteršič je tam zdaj neomejeni vladar, ki ve, da se sadje bere, dokler ga je kaj na drevju. Edina korist tega deželnega parlamenta je didaktična : Kdor ima moč, jo lahko rabi za svoje namene. Klerikalni ge-neralissimus je s hvalevredno odkritosrčnostjo napovedal: Izvajali bomo reforme, če Vam bo všeč ali ne. Seveda si je mislil: Take reforme, ki bodo všeč nam, klerikalcem, komandantom. Reforme, ki jih potrebuje ljudstvo, pa se bodo izvajale takrat, kadar bo ljudstvo imelo moč. Danes je nima, ker jo je izročilo svojim izkoriščevalcem. A doseglo bi jo lahko, če bi odprlo oči pa se organiziralo, da bi znalo govoriti s svojim jezikom in se otresti varuhov, ki pravijo, da je bog naj-prvo sebi brado ustvaril. Kdor ima pošteno voljo, mora pomagati ljudstvu odpirati oči. Utrditev tega spoznanja je edino, zakar se je treba zahvaliti tudi kranjskemu deželnemu zboru. Republika portugalska. Nekoliko čudno se sliši beseda, katere nismo vajeni, kajti učili smo se, da je Portugalsko kraljestvo pod vlado koburške di- nastije in marsikomu bo nerodno privaditi se novemu imenu. Pa kakor kaže, ne bo nič pomagalo, kajti revolucija je zmagala, republika je proklamirana in Anglija, od katere so »najzvestejši« pričakovali pomoči za kralja, menda nima volje žrtvovati svoj denar in svoje vojake za fantom, ki ji nič ne koristi. Potrjuje se zopet dejstvo, da je v življenju malo vredno, kar s m o se učili, mnogo več pa tisto, kar se učimo; z drugimi besedami : Da življenje ni konservativno, ampak večno napredno. In kar se ne zna ali ne more prilagoditi zahtevam napredka, pogine. Zadnja leta potrjujejo prav poseono jasno, da so se zmotili oni, ki so narodom dopovedovali in sebe tolažili, da je revolucij konec. V razmeroma kratkem času smo doživeli celo vrsto državnih prekucij. A dočim so revolucijski akti na Srbskem, na Norveškem, Turškem presenetili sodobni svet, se je prevrat na Portugalskem očitno pripravljal in razven najbolj zatelebanih monarhistov in vernikov principa »božje milosti« je vedel ves svet, da je spopad naprednejšega repu-blikanstva z nazadnjaškim monarhizmom na Portugalskem tako neizogiben kakor na Španskem. Bilo je le vprašanje časa, kdaj do-piska tam doli zopet »instrument gospodov«, a da ne bo treba čakati dolge večnosti do obračuna, se je lahko sodilo po razmerah, ki so se od dne do dne napenjale. Odstranitev kralja Manuela je pravzaprav le zadnje dejanje revolucijske drame, ki se je pričela že leta 1908. Absolutistični sistem ministrskega predsednika Francota, razpust zbornice leta 1907., ne da bi se bile razpisale nove volitve, brutalno preganjanje političnih nasprotnikov — vse to je povzročilo celo vrsto nemirov in atentatov, ki se je zaključila dne 1. februarja 1908. z znanim napadom na kralja Karlosa I. in njegovega starejšega sina Luiz Filipa. Oba sta bila mrliča in osemnajstletni Manuel je prišel dne 2. februarja na prestol. Nedoletni kraljiček je bil duševno nenavadno slaboten in tako je moral postati od prvega dne orodje v močnejših gospodovanja željnih rokah. Ves vpliv «a lisabon-skem dvoru so imeli klerikalni reakcionarci, katerih sistem označuje najbolje dejstvo, da ima Portugalska poleg Rusije in južne Italije največje število analfabetov. Mogočni protiklerikalni agitaciji se je pač posrečilo prisiliti kraljevsko marioneto do sestavljenja nove vlade, ki pa je bila liberalna le po imenu. Ta komedija je morala še bolj razkačiti republikance, tako da se je tekom zadnjih mesecev nekolikokrat že kar javno napovedoval izbruh revolucije. Že zadnje letošnje volitve so pokazale, da je republikansko gibanje silno naraslo. Vsled starih grehov dvora in nesposobne, zločinske uprave je dosegla beda med ljudstvom vrhunec. Pred kratkim je Silva Graca, šef republikanskega »Secola« v Londonu povedal, da znaša državni proračun natančno toliko, kolikor denarna cirkulacija vse države, tako da mora ves denar prehajati skozi državne blagajne. Skoraj vse pomembnejše časopisje je bilo že republikansko, v vojski in mornarici so se množili pristaši republike in bilo je treba le zunanjega povoda za neizogibni izbruh. Kakšen je bil neposredni povod vstaji, se bo moglo pač šele tedaj povedati, ko pridejo zanesljivejše in mirnejše vesti. Doslej se razširjajo različne verzije, zlasti ta, da je klerikalni lajtnant Revello s tem, da je umoril obče priljubljenega republikanskega zdravnika dr. Bombarda, pospešil izbruh, in pa ta, da so slavnosti ob sprejemu brazilskega predsednika Fonseca navdušile ljudstvo za republiko. Kolikor je doslej mogoče spraviti jasnosti v poročila, je gotovo, da je bila pre-kucija dobro premišljena in pripravljena, pa se je izvršila hitro in z razmeroma malimi žrtvami. Znamenje za vstajo je dala vojna mornarica, ki je začela bombardirati kraljevsko palačo; na strani vstašev je bil že od začetka velik del vojaščine. Da je bilo vse smotreno organizirano, kaže tudi to, da so bili takoj postni, brzojavni, železniški uradi v rokah upornikov, pa ni prišla nobena vest v inozemstvo, dokler ni bilo vse gotovo, revolucionarjem uspeh zajamčen in republika proklamirana. V bojih je bilo baje 200 mrtvih in 450 ranjenih. Kaj je s kraljem, se tudi še ne ve natančno, ker pripoveduje vsako poročilo kaj druzega. Gotovo pa je po vseh vesteh, da ni niti pomislil na odpor, da je živ in da ni več kralj. Tako je Portugalsko republika in na Španskem trepečejo kraljevci, ker se jim menda po pravici zdi, da pride zdaj prva Španija na vrsto. Kmečko vprašanje. (Poročilo sodr. dr. Tume goriški deželni konferenci). (Dalje) Kmečka organizacija po naših načelih je tudi mogoča. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah smo dobili skoro v 40 občinah glasove brez vsake agitacije od naše strani. To je dokaz, da je delo v teh kmečkih občinah mogoče. Pri tem delu bomo imeli oporo v delavcih, ki hodijo v svet in se čez zimo vračajo domov. Politična zgodovina naše dežele nam kaže, da se je začelo samostojno kmečko gibanje pred dobrimi tremi leti. Ustanovila se je stranka, ki se je sicer imenovala agrarna, a je bila v resnici proletarska. Pravi tipus takega agrarca je bil Mermolja, ki je izrekel geslo: »Kmet, pomagaj si sam.« To stranko je uničila posvetna gostoda, ki se je zbala zdravega gibanja kmetov. To politično stranko so sicer uničili, toda gibanja niso zadušili, ker obstoja še povsod v deželi želja kmetov, postaviti se na lastne noge in odcepiti se od klerikalne stranke. To je za nas moment, da se začnemo za to gibanje brigati. Naša naloga bo, vspodbujati kmete k samostojni organizaciji. Zato bomo imeli priložnost, ko se bo razpravljalo o novem občinskem volilnem redu, s katerim se uvede četrta kurija za one občane, ki ne plačujejo nobenega davka. To samo nas že zapelje, da začnemo agitirati in da zrevolucioniramo duhove. Za to naj se socialno demokratična stranka dejansko loti agitacije v demokratičnem smislu: Kmet nastopaj samostojno, proč od posvetne in duhovne gospode! Na Češkem že obstoja organizacija malih kmetov in kajžarjev. V okolici Plznja so imeli ti kmetje in kajžarji skupaj z delavci organizirani na socialno demokratični podlagi pri državnozborskih volitvah 42.000 glasov, dočim so jih imele vse druge stranke skupaj le 39.000; vsled dobre organizacije je bila torej zmaga socialno demokratičnih kandidatov mogoča, ker se je združil pravi proletariat kmečki in delavski ter dosegel večino glasov. Kadar dobimo pri nas 50°/0 malih kmetov ter prištejemo še 10°/0 delavcev, bomo imeli 60°/0 prebivalstva, torej absolutno večino. Važno je pečati se z različnimi ugovori kmetov, da njih interesi nasprotujejo delavskim, češ kmet hoče svoje pridelke drago prodati, delavci pa jih ceno kupiti. V resnici pa je nasprotje le navidezno. V industrialnih državah n. pr. vidimo, da mora skrbeti 30°/, kmetovalcev za živež 70°/0 drugega prebivalstva, delavstva. Gotovo pa je, da več kot je delavcev, več kmet iztrži; delavec želi res kupovati blago poceni, a ga sam draži po svojem številu. Nekdaj je delal kmet sam zase, prodal je le nekaj malega, danes pa dela večinoma za prodajo. Bolj ko bo število delavstva rastlo, večja draginja bo nastajala, tako da ceno kmečkemu pridelku 8. oktobra 1910. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Leto XIII. viša industrialni delavec. Pridemo torej do zaključka, da kakor hitro je delavec odjemalec za kmeta, se cena regulira po številu. Kakor se dviga industrija, tako raste cena žitu. Ako pa bi danes industrija propadla in bi se pustilo delavstvo na kmečke domove, bi bil to pogin za našega kmeta, ker bi vse cene strmo padle. Reklo bi se tudi lahko, da industrialci višajo cene blagu, ker morajo delavcem plačevati vedno večje mezde. To pa ni res, kar pokaže sledeči zgled: Cena premogu je bila pred 25 leti 63 kron na 1 tono, leta 1906 je bila cena 85 kron. Plače delavstva pa so v tem času padle; mezda delavca v rudnikih je bila 1901. 24 K na teden, koncem leta 1906. pa 19 K. In vendar s pomočjo strojev izdela delavec sedaj več kot prej. Številke nam kažejo, da gre ves dobiček kapitalizmu samemu. Kmet ima dobiček, če je mezda delavca velika, delavec, ki ima 5 K na dan, si privošči boljša in več jedil kot pa oni, ki ima malo plačo. To kaže, da ni nobenega ekonomičnega nasprotja med kmetom in delavcem. Poučna je zloraba malega posestva in delavca na Ogrskem in Hrvatskem. Vrednost malega posestva znaša 75%, trgovine in industrije 23%, dočim imajo delavci skupaj 2°/o. Davek pa je razdeljen takole: Posestniki, ki imajo 75°,'o vrednosti plačujejo le 16°/0, industrija in trgovina plačuje 13°/0, proletarci pa plačujejo 56% neposrednega davka. Davek od zemlje pa je razdeljen takole : Posestnik s 1V3 oralom plačuje od orala 32 K davka, oni z 10 orali 14 K, oni z 42 orali 10 K, oni s 447 orali 7 K, in oni s 14.835 orali 5 K 87 vin. Tako se mali posestniki odirajo na korist velikih. Sovražnik malega posestnika je veliki posestnik, ki je tudi sovražnik delavstva. Delavec, ki ima na dan 2 K 80 vin. plače, plača okoli 240 kron davka na leto; ravno tako težijo tudi malega kmeta in njega družino davki. Sovražnik malega kmeta je velika trgovina, velika industrija in veliko posestvo, izkoriščan je po kapitalizmu tako kmet kakor delavec. Pri nas se mora kmet odpovedati kruhu in mesu, ali pa ga drago plačati kakor delavec. Morali bomo kmete poučiti o ekonomičnem vprašanju ter jim dokazati z gospodarskega stališča, da imajo iste interese kot delavci. Politični odsevi. * Omajano je baje stališče vojnega ministra Schonaicha radi njegovega stališča napram madžarskim vojaškim zahtevam. * 25.000 kilogramov argentinskega mesa bo vlada dovolila vpeljati — na Dunaj. Pogoj je ta, da se meso v Trstu živino-zdravniško preišče, odpelje naravnost na Dunaj in tam takoj odda na trg. Dunajčani bodo imeli s tem že nekoliko veselja in privoščimo jim ga. Ampak Weisskirchner se moti, če misli, da imajo samo Dunajčani želodec. Pokazali pa so pot, ki jo mora ljudstvo nastopiti, če hoče kaj doseči. Treba jih bo torej posnemati. Vlada n: ve, da strada ljudstvo tudi po manjših mestih, torej bo moralo ljudstvo tudi po manjših mestih pokazati, kako se mu godi. * Nadvojvoda Fran Ferdinand je ukazal avstrijski in ogrski vladi, nemudoma poskrbeti, da sprejmeta oba parlamenta nov brambovski zakon. Zaradi tega se je grof Khuen Hedervary odpeljal na Dunaj, kjer se vrste seje, kakor da je vojna pred nosom. Po novem brambovskem zakonu se ima letno število rekrutov zvišati za 30.000 mož, če ostane triletna vojaška služba, če bi se vpeljala dveletna, pa še za mnogo več. Delegacijam se imajo že v sedanjem zasedanju naznaniti nove zahteve militarizma in mari-nizma. * Čehi in Nemci v Pragi obravnavajo. Narodno politični odsek se je že sestavil in imel nekoliko sej, na katerih so Nemci formulirali svoje zahteve. Čehi so odgovarjali jako mirno in postrežno. Niti pri radikalcih se ni opažal tisti razdraženi ton, ki je bil doslej v navadi. O razpravah bomo poročali, kadar bo kaj stvarnega sklenjeno. * Moravski deželni zbor je b.l za iz-premembo zopet enkrat nesklepčen. Na torkovi seji se je imelo glasovati o predlogu poslanca Jileka radi hrupnih dogodkov ob priliki sokolske slavnosti v Jiglavi, a nemški poslanci so zapustili dvorano in deželni zbor ni mogel sklepati. * Ogrska vlada predlaga državnemu zboru dva zakona, ki imata pospeševati industrializacijo Ogrske. Prvi načrt hoče, da se monopolizira pridobivanje petroleja in zemeljskega plina. Dosedaj so petrolejski viri na Ogrskem neizrabljeni. Vlada hoče, da ne bo treba več kupovati petroleja iz Galicije in da ne nakupi ameriški trust ogrskih izvirov. Zemeljskega plina je mnogo na Sed-mograškem. Pred leti so tam odkrili vir, ki daje 130.000 konjskih sil. Geologi izjavljajo, da je vse srednje Sedmograško polno takega plina. Po nazorih vlade bi se kovinska in- dustrija lahko silno povzdignila, če bi se ta plin porabil. Da bi bilo to mogoče, kaže Severna Amerika; neka tovarna za jeklo producira tam dvanajst milionov metriških centov jekla na leto samo s pomočjo zemeljskega plina. Ta množina znaša dvakrat toliko, kolikor producirajo vse ogrske tovarne za jeklo. * Finski državni zbor je na kratki seji, ki je trajala komaj deset minut, odklonil razpravo carjevih načrtov, ki odpravljajo samostalnost Finske. Vladni krogi nameravajo baje zatvoriti finski deželni zbor za vse čase in raztrgati deželo ter posamezne njene kose priklopiti raznim ruskim gubernijam. Stoljipin se je odpeljal v Friedberg na Nemško. kjer je zdaj car, da mu predloži nove vladne načrte v sankcijo. * Ob turško bolgarski meji so se baje dne 30. septembra zopet spopadli turški vojaki z bolgarsko patrolo in je bil neki bolgarski vojak ubit. Zadeva se preiskuje. * Perzijska vlada je naznanila angleškemu in ruskemu poslaništvu, da ščuva bivši šah turkomanska plemena na upor. * Kitajske oblasti so v Tosfu zaprle več Japoncev baje radi njihovega izzivajočega in nasilnega postopanja v uradu. Japonsko časopisje v Mandžuriji je zelo razdraženo in zahteva, da se nastopa zoper Kitajce. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. Črna komedija v „Slovencu“. Socialna demokracija je priredila na Dunaju v nedeljo velikansko manifestacijo in obhod proti neznosni draginji, ki je res taka, da se mora pričeti vpraševati posebno delavec, pa tudi vsak, kdor mora živeti od dela, obrtnik in mali kmet, kaj bo, če bo šlo tako naprej. »Slovenec«, ki ima jezik kakor tisti zmaj, ki je imel 99 glav in v vsaki glavi 99 jezikov in vsak jezik 99 krat precepljen, ima ob vsaki taki priliki, kadar delavstvo zahteva svoje pravice ali olajšanje svoje socialne bede, prelepo navado, da omalovažuje zahteve delavstva in skuša preslepiti posebno male posestnike in obrtnike, o katerih misli, da so mu zapriseženi » nerazsodni* volilci za vse večne čase. Vemo sicer, da je »Slovenec« glasilo klerikalizma, vemo, da škof Anton Bonaventura blagoslavlja »Slovenca« in da se trt prav često pošteno skrega s sveto resnico in da zastopa le tiste interese, ki jih ima klerikalizem kot organizacija in ki jih ščiti tudi vera z vso svojo avtoriteto. Vendar se nam zdi početje Slovenčevo predrzno. Za-raditega pa tudi opozarjamo tukaj na dejstvo, da je navadna hinavščina, če se »Slovenec« razkorača s svojim dr. E. Krekom, češ da je ta stavil v parlamentu predlog, ki je naperjen proti kartelom in trustom, ki so edini krivi te neznosne draginje. Dr. Krek se kaže demokrata in pokaže le takrat svojo pravo barvo, če ne more najti nobenega izhoda. Tud: tukaj je tako in ni resnobe. Trusti in karteli so gotovo vijak, s katerim se izžema kri proletariatu in sistem je kriv, da se kapitalizem tako razvija in če so klerikalci proti trustom in kartelem, potem so to le zaradi oblike, ne pa zaradi bistva in škode, ki jo povzroča kapitalizem v sedanji obliki siromašnim slojem. -»Socialni demokrati zabavljajo samo zoper kmeta«, pravi »Slovenec«. Vraga, kdo pa je to Slovencu povedal ? Res je, da je socialna demokracija proti oderuštvu z živili, pa naj ga uganja kdorkoli. To je tako naravno kakor le kaj, ker se socialni demokraciji gre za stvar. Oderuštvo z živili ima svoje vzroke pri nas v izvirnem avstrijskem državnem gospodarstvu, katero stoji pod tako močnim vplivom visoke duhovščine in klerikalne aristokracije, da drug vpliv danes skoro ne pride do veljave. Vsi ti odločujoči sloji imajo krvave pege, ki jih povzroča draginja, na svoji zakrknjeni, ne katoliški, marveč črni kapitalis-tiški vesti. Naravno je torej, da Slovenčev član-kar božjastno zavije svoje oči, pogleda proti nebesom pa zapiše besede, ki imajo znak jezuvitske morale na sebi, znak neodkrito-srčnosti, namen prikriti vse tisto, kar se godi za kulisami klerikalne kapitalistiške igre. Ogromne kapitalije, ogromna posestva, ogromna industrijska podjetja in vsi klerikalni in katoliško klerikalni ali pa drugače pobarvani kapitalisti, opatije, škofije, samostani in cerkv? nalagajo svoje imetje tudi v takih podjetjih in potem se združujejo njih denarni zavodi in njih gospodarska velepodjetja se spajajo v kartele, potom katerih kon-zumente izkoriščajo prav tako kakor v A-meriki. Kaj pa so industrijske zveze in koncentriranje raznih podjetij drugega nego tudi aparati, ki imajo namen izkoriščati ljudstvo ? Saj vendar »Slovenec« lahko o tem pove sam, kako je z njim. Zdaj pa pride »Slovenec« pa pravi: Socialni demokratje napadajo samo kmeta. Taka trditev je laž. Mi napadamo samo odiranje, tisto odiranje, ki mu je klerikalizem s »Slovencem« vred zaščita, kjer le more. Pokazali smo, da ima klerikalizem pri kartelih in trustih sam svojo roko, in sicer železno roko vmes in da podpira sam to gospodarstvo, vendar se pa hlini, da karteli, ki jih socialni demokrati menda hvalijo, škodujejo tudi kmetu. S tem hoče »Slovenec« napraviti zmedo v pojmovanju položaja. Misli si, kmet ne ve, kakšni izkoriščevalci ljudstva smo mi, cer-kov, ne ve, da tisti denar, ki smo ga iz-prešali iz kmeta in delavca v imenu boga in cerkve, zdaj preša iz njega zopet še tisto mrvico soku, ki ga ima, zato mu pa recimo tako in verjel bo. Vsako tako lamentiranje v klerikalnem časopisju ni nič drugega nego slepenje izkoriščanih mas po onih ljudeh, ki so sami stvaritelji in čuvatelji teh razmer. Niloga socialne demokracije pa je, da gre med ljudstvo, da polemizira povsod o aktualnih vprašanjih, da se otrese tistih pustolovskih politikov, ki preplavljajo vso javnost s farbanjem in frazarstvom. To bi bilo delo, delo za prosveto, ki jo tako zatirajo liberalni in klerikalni politiki pri nas. L. J. — Ivan Hribar je opustil predsedništvo v izvrševalnem odboru narodno napredne stranke. To je poročalo disidentovsko »Jutro«, dočim »Slovenski Narod«, ki se vendar smatra za glavno glasilo liberalne stranke, nima nobene vesti o tem. Ta molk je tem bolj čuden, ker »Jutro« trdi, da je Hribarjeva de-misija povod njegovega nesoglašanja s Tav-čar-Trillerjevo politiko in namigava med vrsticami, da je Hribar postal Jutraš. Take sramežljivosti sicer pri »Narodu« nismo bili vajeni. Morda se mu zdi, da za liberalce itak ni več važno, če imajo sploh še glavo ali ne. Tudi za širšo javnost to ne bi bilo važno, če ne bi bil gospod Hribar slučajno tudi državnozborski poslanec, vsled česar imajo njegovi volilci tak rekoč nekoliko pravice zvedeti, kakšno je njegovo politično stališče. Ta radovednost se jim ne more zameriti. — Oražnova demisija je povzročila med »Slovenskim Narodom« in »Jutrom« razdraženo polemiko, ki daje čitateljem obeh listov obilo zabave. Po »Narodovih« predalih so se začele zadnji čas sploh tako rušiti razne »svetinje«, da človek kar strmi. Celo 20. september ni več »tabu«, ampak čisto trezno se sme vpraševati, kdo je imel koristi od onih nemirov in tedanjih žrtev. Tako je tudi izginila avreola iznad Aurove pivarne, iznad bojkotnega gibanja in še nekaterih drugih nekdanjih nedotakljivosti. Čudna so res pota božje previdnosti in slovensko nacionalne politike. Ko se je pred dobrimi dvemi leti podražilo pivo in so socialni demokratje napovedali podraženju boj ter ga izpeljevali, je postala Aurova pivovarna čez noč narodno svetišče, dr. Oražen prerok slovenskega nacionalnega gospodarstva, »Slovenski Narod« pa njegov vdani herold. Potem je prišel 20. september. Oražen ie razglašal geslo »Svoji k svojim« in je zahteval nacionalno loč>tev do skrajnosti. Tudi med slovenskim in nemškim delavcem bi se bila imela dvigniti stena sovraštva. Naenkrat je dr. Oražen prodal svojo pivovarno Nemcem. Ko je »Rdeči Prapor« javil, da se Oražen pogaja, smo bili »obrekovalci«. To nam je zabrusil — »Slov. Narod«. A naše »obrekovanje« se je uresničilo; toda »Narod« ni očital Oražnu izdajstva, ampak nam hudobnost in nevoščljivost. Mi smo že takrat izjavljali, da ima Oražen kakor vsak privatnik pravico razpolagati s svojim imetjem po svoji volji in da bi bil lahko prodal svojo pivovarno tudi Culukafrom, če — ne bi bil ravno on razglašal vsakega občevanja z Nemci za greh, če ne bi bil ravno on zahteval brezpogojne nacionalne ločitve od vseh. Takrat je bil »Slovenski Narod« na obe ušesi gluh za naše argumente. Ko je prišel sokolski občni zbor, je liberalni list pomagal zagovarjati prodajo pivovarne z občo koristjo slovenskega naroda, z nacionalno gospodarskimi sofismi, z jezuitsko logiko prav tako — kakor dela zdaj »Jutro«. Malo nas briga, če je Oražen deželni poslanec ali če ni. Z njegovo izvolitvijo ni narod ničesar pridobil, z njegovo demisijo ni ničesar izgubil. Če sedi v deželnem zboru enajst liberalnih jogrov ali pa dvanajst, je vseeno. Ampak če se človeku studi nedoslednost »Narodova«, se mu studi še bolj »Jutrova« hinavščina, s katero hoče Slovencem natvezti navihanega kupčevalca za narodno žrtev in za njegovega od boga poklicanega preporo-ditelja. Mož je demisioniral, pa bi se s tem lahko zaključilo poglavje. — Plemeniti ljubljanski mesarji, ki so na svojem zadnjem shodu stokali, da ni več debeluharjev med njimi, so na radost ljubljanskega prebivalstva zopet zvišali ceno mesu. Dognali so, da Ljubljana še nima najvišjih cen in dokler ne bodo enake Dunaju, jim menda žilica ne bo dala miru, Računi, s katerimi se bega ljubljansko prebivalstvo, so včasi že predrzni. Če je res, pa velja kilogram mesa v nekaterih mestih še več kakor v Ljubljani, je pa tudi res, da kilogram ljubljanskega mesa vsled razlike v kvaliteti ne zaleže niti toliko kolikor tri četrtine dunajskega. Saj menda tudi Ljubljančani niso slepi, da bi ne vedeli, kakšna živina se tukaj pobija. Ravno zadnji čas se je naznanjalo, da priganjajo cele čopore hrvaških buš k nam in obenem se je začelo po časopisju hvaliti njih meso kakor posebna delikatesa. Tako se je že davno priporočalo konjsko in oslovsko meso in spominjamo se celo, da se je nekoč hvalilo pasje meso, kakor da mu ni enakega v okusu in hranilni vrednosti. Tendenca je v vseh teh slučajih preveč očitna. Ljudstvo naj bi poslušalo vse te štorije in nazadnje verjelo, da sploh ni tiste draginje, ki mu jemlje kruh izpred ust. Ali kaj ko je žep in prazen lonec vse bolj prepričevalno sredstvo kakor vsi tisti lepi nauki? No, Ljubljana ima še to posebno smolo, da se nobeden izmed poklicanih faktorjev ne zmeni ne za draginjo, ne za sredstva proti njej. Ko smo imeli občinski svet, je molčal. Zdaj imamo komisarja, ta pa tudi molči. Imamo deželno vlado, ta se ne zgane. Imamo trgovsko obrtno zbornico, ta ne pisne. Na Dunaju je celo krščansko socialna večina občinskega sveta pritisnila na vlado, po mnogih mestih so se oglasile razne korporacije. Pri nas je povsod idiličen mir. Tu res ne bo drugače, dokler ne stopi ljudstvo na noge. Če spe vsi poklicani faktorji, bo socialno demokratična stranka storila, kar je treba in že danes bodi naznanjeno, da se v najkrajšem času, vsekakor pa preden se snide državni zbor, skliče tudi v Ljubljani javen protestni shod zoper draginjo. Že danes opozarjamo vse, zlasti pa naše organizacije, naj se pripravijo, da bo ta shod manifestacija ljudske volje, ki bo zaprla sapo ljudskim sleparjem, trdečim da draginje ni. — V Samassovi tovarni imajo jako lepe navade, ki že davno zaslužijo, da se pokažejo javnosti in da se zbudi usmiljenje za ubogega gospoda Samasso, ki ima komaj par milionov. Kakor v vsaki tovarni, se zgodi tudi tukaj včasi, da je nekoliko manje dela. Kriza, ki je dosegla vso kovinsko industrijo v Avstriji, se tudi te tovarne ni mogla ogniti popolnoma. Gospod Samassa pa je v takem slučaju tako človekoljuben, da skrajša delavcem delovni čas tako, da se zdaj n. pr. dela po sedem ur na dan in sicer od 8. do 12. opoldne, pa od do Vi5. popoldne. To bi bilo zelo lepo, če bi gospod milionar*olajšal delavcem delo na svoj račun. Ampak stroške teh provizornih »reform« morajo nositi delavci, ki zaslužijo — ob sedanji draginji 1 — po 8 do 10 kron na ;eden, torej boli napitnino nego plačo, s katero naj bi preživljali sebe in svoje družine. Vedno se govori, kakšen riziko ima kapital, a v praksi vidimo, da tudi največji kapitalist odvali slabe posledice krize od sebe na delavce. Kadar je mnogo dela, ima profit on, kadar ga je malo, ima škodo delavec. Gospod Samassa bi se res lahko nekoliko sramoval in odpravil take nečloveške navade iz svoje delavnice. Obenem bi pa priporočali delavcem, naj se že vendar enkrat bolje organizirajo. Če bi imeli organizacijo, kakršna mora biti, bi kmalu lahko odpravili dnevno plačo, pa jo nadomestili s tedensko. Stradanje bi jim pač lahko odprlo oči, da ne gre tako naprej. — Nekateri železniški uradniki še vedno ne morejo srečati pameti, dasi bi bilo res že zelo nujno. V nedeljo so sklicali v »Narodni dom« shod, za katerega sc strastno agitirali v nadi, da se bo vse trlo ljudstva. Razočaranje pa je bilo veliko, kajti po dolgem čakanju so ob 3. popoldne našteli 17 celih oseb, v"števši ne le sklicatelje, ampak tudi komisarja in časnikarje. Ni se sicer čuditi, da je bil gospod Planinšek radi tega zelo jezen, ampak bilo je nespametno, da je stresel svojo jezo nad socialnimi demokrati, češ oni so terorizirali železničarje, da niso šli na shod. Ali se ne zna gospod Planinšek vsaj toliko pomiriti, da bi mogel pet minut mirno misliti? Če se železničarji ne dajo ste-rorizirati od uradnikov, da bi njim na ljubo prišli na shod, čemu bi se bili dali potem terorizirati socialnim demokratom? In kaj naj bi imeli socialni demokratje od tega, da bi železničarji ne šli na ta ali na oni shod ? Gospodje naj bodo veseli, da ni bilo železničarjev! Sicer bi se bilo še enkrat tako godilo, kakor na našem zadnjem shodu. Narodnjaški agitatorji bi vendar lahko spoznali, da so že med svojimi ožjimi tovariši osamljeni, da je strah. Saj vendar niso vsi uradniki tako neinteligentni, da bi ne razumeli, za kakšno komedijo so jih izrabili voditelji pri tistem karikaturnem gibanju, ki so ga imenovali pasivno resistenco. Prazne fraze vlečejo nekaj časa, nazadnje pa se jih naveliča vsakdo. — Duhovniška nestrpnost. Pred nekaj dnevi je nekemu našemu sodrugu v Cernu-čah umrla hčerka. To priliko je porabil on- dotni župnik, da pokaže svoje strastno sovraštvo do človeka, ki noče trobiti v klerikalni rog. Pogreb otroka bi se bil imel vršiti ob treh popoldan, toda župniku se je zdelo primerno, svojemu političnemu nasprotniku ponagajati. Namesto k pogrebu se je župnik Stazinski nalašč odpeljal ter odredil, da se bo pogreb vršil še le ob šestih zvečer. Ko Se je ob tem poznem času vrnil, je zaukazal cerkovniku, naj zasuče kazalec na uri za dvanajst minut nazaj. Takega »froclanja« pa oče umrlega otroka ni maral in je enostavno izjavil, da če ne bo župnika ob šestih, pokoplje otroka brez njega. Ko je župnik sprevidel, da ne opravi ničesar, se je pogreb v njegovi navzočnosti izvršil vendarle ob šestih. Mislimo, da se tako početje samo po sebi tako obsoja, da je vsak komentar nepotreben. — »Opazka stavca« v časnikih. Netaktnost, ki se pojavlja v časnikih zopet večkrat v novejšem času, je dostavljanje opazk v člankih in noticah s podpisom »Opazka stavčeva«. Nikakor namreč ni umestno, da se tako izrablja tiskarski pomočnik, ki morda ni tistega mnenja, ki je označeno v opazki in često so opazke tako neduhovite, da se pomočnik naravnost sramuje, da se mu podtika taka opazka. Stanovska čast že zahteva, da se take opazke odklanjajo, če ne gre drugače, naj posreduje organizacija, zakaj nikakor ne gre, da bi se pomočniki tiskarske stroke, čeprav le formalno, vdajali takim muham nekaterih malo taktnih urednikov ali pa pisateljev. Torej proč s to nepotrebno opazko! Kdor ima kaj povedati, naj le sam pove, če se ne upa, pa naj molči! — čevljarski mojster Zamljen se na-pram svojim pomočnikom in tudi drugim ljudem baha, koliko da ima dela. Je li to res ali ne, nam navsezadnje ne povzroča nobene skrbi. Zanima nas pa nekaj druzega: Pri g. Zamljenu se namreč izvršuje delovni proces na tako čudovit način, da čevljarski pomočniki ob obilnem delu gospoda Zam-ljena včasi po tedne ne zaslužijo toliko, da bi se do sitega najedli, tem manj pa jim je ob »sijajnem« zaslužku mogoče plačevati stanovanje ; o kupovanju potrebne obleke pa ne more biti niti govora. V zadnjem ča'su se je pripetilo, da so zaslužili delavci pri tem gospodu 9 in celo po 7 kron na teden, reci in piši sedem kron. Ali ni to ob sedanji draginji res »sijajen zaslužek« ? Človeku obstoji naravnost razum, če pomisli na življenje ob tej plači. Zdi se, da ima Zamljen samo zaradi lepšega po več pomočnikov, da impo-nira na zunaj in da je njegovo govorjenje prazna baharija, kajti če bi res imel toliko dela, menda ne bi puščal delavce po ves dan, včasih pa tudi po 2 in 3 dni čakati, ne da bi dobili za zamujeni zaslužek kako odškodnino. Vidi se, da ni za delavce nikakršna posebna sreča, ako imajo čast delati v Zam-ljenovi delavnici. Čudnega torej ni nič, da so delavci temu gospodu pretečeni teden večinoma vsi pokazali hrbet, ker stradajo tudi lahko drugod in ni treba, da bi stradali ravno pri Zamljenu, posebno ne takrat, kadar ima »veliko dela«. — Le tisti, ki naroča in čita »Rdeči Prapor«, more in sme s ponosom zreti na vzvišeno in odločno delo jugoslovanske socialne demokracije. Ne le besed, mnogo bolj potrebuje stranka dejanj. Goriško. Deželna konferenca. (Nadaljevanje.) O tretji točki dnevnega reda »organizacija, agitacija in taktika« poroča sodr. Petejan sledeče: Glede organizacije piiporoča zaupnikom skrbeti zato, da so sodrugi informirani o vseh dnevnih vprašanjih. Sedaj imamo jako važno vprašanje premembe volilnega reda za občine, vsled česar bi bilo dobro, če bi se sklical v vsaki občini po en shod m poučilo ljudstvo. Po organizacijah se lahko tudi upremo različnim neresničnim vestem, ki jih trosijo meščanski časopisi o socialni demokraciji; v organizacijah naj bi se čitalo in debatiralo o najraznejših vprašanjih. Kjer so politične organizacije nemogoče, bi imela delo opravljati izobraževalna društva. Jako zanimivo vprašanje, ki interesira vsakega, je sedaj ljudsko štetje, ki je važno za kraje z mešanim prebivalstvom. Poučiti je ljudstvo, kaj je materinski in kaj občevalni jezik. — Glede taktike je malo omeniti, ker sedaj ni volitev razen občinskih. Pri teh morajo organizacije nastopati samostojno, ali pa se vzdržati volitev. Končno podaja poročevalec sledeči predlog: »Deželna konferenca sklene nadaljevati svoje organizacijsko delo po statutu, ki je bil sprejet na deželni konferenci leta 1909.; glede na taktiko se prepuščajo popolnoma proste roke političnemu odboru, ki se izvoli na današnji konferenci.« Sodr. dr. Tuma pravi, da bi po tej resoluciji imel politični odbor preveč moči v rokah; direktive za razne nastope ima dajati deželna konferenca. Podaja ostrejšo resolu-c>jo o taktiki: »Pri volitvah, posebno pri občinskih, velja v taktiki načelo, da nastopa naša stranka vsekdar samostojno in odklanja vsak kompromis, in to iz sledečih razlogov: 1. Občine se vse po vrsti bližajo finančnemu polomu; 2. Občinska uprava je jako zamotana; 3. V občinah imajo besedo samo davkoplačevalci in gre pri volitvah samo za osebe, ne pa za načela. Vsled zamotane uprave je jako težka dobra opozicija, in zato je najbolje, da se za enkrat vzdržujemo občinskih zastopov. Če pa nastopamo samostojno pri občinskih volitvah, je delo pri tem agitatornega pomena.« Sodr. Petejan se pridruži predlogu dr. Tume, ki se sprejme soglasno. O četrti točki »socialno demokratična stranka na Goriškem in kmečko vprašanje« poroča sodr. dr. Tuma. Ta referat objavimo posebej. Sprejela se je k tej točki sledeča resolucija: »Nalaga se odboru deželne organizacije, da izposluje za bodoči strankarski zbor, da se stavi na dnevni red agrarno vprašanje in da se dajo direktive deželnim organizacijam, v katerem zmisiu je nastopiti pri organizaciji kmečkega ljudstva. Pred vsem je omejiti agitacijo na gospodarska vprašanja, izključivši versko, drugače pa da se dajo posameznim organizacijam kolikor mogoče proste roke. Nalaga se krajnim političnim organizacijam po deželi, da se resneje Davijo z vprašanjem samostojne in vsporedne organizacije kmetov ter iščejo pri vsaki priliki stike z naprednejšimi elementi kmečke stranke.« DELAVCI! Posledica sedanjega gospodarskega sistema, korupcije političnih strank, brezsmotre-nosti in sebičnosti javnih zastopnikov, cin-cavosti vladanja, nevednosti in politične nezrelosti v verskih in narodnostnih načelih fanatiziranih mas, indolence in brezbrižnosti inteligence je splošna draginja. Povsod po Avstriji je zavedni proletariat dvigi:il svoj glas, da protestira proti neznosnim gospodarskim nameram, kaže na vzroke nastale draginje in kliče krivce na odgovornost. Delavci Gorice in goriške okolice! Pridite vsi na protestni javni shod, ki se bo vršil v nedeljo 9. oktobra 1910 ob 10. predpoldne v prostorih J. Goriupa, Via Trieste. —- Poročal bo italijansko sodr. To-deschini, slovensko sodr. Etbin Kristan. Odbor deželne organizacije jugosl. soc. demokratične stranke v Gorici. — Podgora. Naši liberalci, ali bolje rečeno tisti ljudje, ki sploh ne vedo, kaj pomeni beseda »liberalec«, se trudijo na vsak način dokazati, da je pri občinskih volitvah zmagala »napredna stranka« t. j. tista stranka, ki je pri zadnjih deželnozborskih volitvah dobila šestnajst glasov. Pred obč. volitvami je bilo težko dobiti dopis oz. kakšno poročilo iz Podgore v goriški »Soči«; zdaj pa, ko so volitve pri kraju, je skoro v vsaki številki goriške »stare matere« da ne rečemo »tetke«, kakšna »pravca« iz Podgore. Najprej pripoveduje, da se socialisti maščujejo po porazu s tem, da mečejo (?!) naprednjake z biciklja. Da se v tej zadevi »Soča« in nje reporter iz Podgore lažeta, je dokaz to, da bo moral dotični naprednjak, ki je bil z biciklja vržen, odgovarjati na drugem mestu, ker če mislijo naši naprednjaki, da se lahko vozijo po noči z bicikljem brez svetiljke, se zelo motijo. In se motijo tudi če mislijo, da je »divji socialist« naprednjaka vrgel, med tem ko je ravno narobe. — Dalje pravi »Drejčetovo« glasilo, da pretakaii.o solze radi obč. volitev po »Rdečem Praporu«, da udrihamo pri tem po naprednih (?!) možeh in — pravi — da o sirovosti in divjosti, £ katsro se zaganjamo v Podgori v naprednjake, nočemo nič pisati. Tu se zopet laže, ker o sirovosti in divjosti ni govorjenja in či so naprednjaki in »Soča« ž njimi tako modri, naj pridejo na dan z dokazi. Pa kaj dokazi, saj »Sočo« poznajo že na Japonskem. — Kakor smo že omenili, piše »Soča-:, Ja udrihamo po naprednih možeh tri vrste niže pa da se zaletavamo v »rar.ne« može in tu se je zvita lisica vjela v zanko. Kdo so ti »razni« možje? Saj ni treba o njih več govoriti, ker jih Podgorci dobro poznajo in »Soča« tudi. Povemo samo, da ti »razni« možje niso naprednjaki in tudi ne bodo, nia-gari če »Soča« obrne svoj tok proti Tolminu. Priporoča tudi, naj si »Prapor« ogleda tiste kandidate soc. demokracije, potem bi vedel, koliko so vredni podgorski soc. de-mokratjt. Dani imel »R. P « pri podgorskih volitvah nič opraviti, ve vsak in naše kandidate smo že ogledali mi, prej še kakor »Soča« misli. Iz notice v »Soči« z dne 1. oktobra je razvidno, da se jezi nad zadnjim dopisom iz Podgore v »R. P.«. Da bi pa vedela, kdo je tisti dopis pisal, bi bila popolnoma razočarana in ž njo še kdo drugi. Dotični dopis je bil popolnoma prav pisan zato in so tudi postali nekateri, kakor je »Soča« povedala, iz »naprednih«, — »razni« možje in kakor povedano, se je tu lisica vjela. Kakor smo že omenili, ne bomo za sedaj več govorili o tistih možeh. Počakamo še malo, da začno delati za »procvit« naše občine kakor je »Soča« obljubila. In čakali bomo najbrž še dolgo, ker so klerikalci vložili rekurz proti volitvam in vsled tega še ni novo starejšinstvo sestavljeno. No, zdi se, da ne bo še kmalu, pa če bo »bog hotel«, kakor pravijo podgorski liberalci, ne bodo volitve razveljavljene. Bomo videli in potem še kaj povedali! Trst. — Ivan Cankar v Trstu. V petek dne 14. t. m. bomo imeli zopet priliko poslušati predavanje našega I.ana Cankarja. Predaval bo o »kulturi in 1 j u d s t.v u«. Dve leti ga že ni bilo v Trstu. Zato nam je njegov prihod tem ljubši. S tem otvori »Ljudski oder« letošnjo sezono predavanj, ki bo, kakor se nam je povedalo, ena izmed najbogatejših ker poleg dosedanjih, si je poskrbel »Ljudski oder« še mnogo drugih novih predavateljev. Dolžnost zavednih delavcev in prijateljev izobrazbe je, da z vsemi močmi podpirajo to plemenito kulturno delo našega »Ljudskega odra«. — Proti draginji se je vršilo v Trstu pretečeno soboto in nedeljo sedem shodov in vsi so bili dobro obiskani. To pa kljub temu, da so se nekateri naznanili skoraj v zadnjem trenotku. Posebno sta bila dobro obiskana shoda, ki ju je sklical naš pol. odbor v gostilni »International« v ul. Boccaccio in na Greti. Zlasti je bil shod v ul. Boccaccio impozantna demonstracija delavstva zoper vedno naraščajočo draginjo. Veliki prostor gostilne je bil natlačen do zadnjega kotička. In delavci so s svojim obilnim številom pokazali, da so siti izkoriščanja in da nočejo več trpeti. Na Greti pa so bili prostori premajhni za ogromno množico. In tako je prav. Delavstvo mora pokazati, da hoče, da se razmere izpremene in mora prisiliti vlado, da ugodi njegovim zahtevam. To lahko stori če hoče in ako bo v boju združeno. Zato pa naprej, dokler ne zmagajo naše zahteve. — Pri tej priliki pa opozorimo naše sodruge in vse delavce, da pripeljejo s seboj na bodoče shode tudi svoje žene, sestre in prijateljice. Tudi ženske so prizadete pri sedanji draginji. Tudi one naj zvedo, odkod izvira draginja. Tudi one naj pomagajo pri delu in boju zoper draginjo. Upamo, da bo to zadostovalo in da bomo imeli na shodih v tem tednu tudi lepo število žen. Slovensko gledališče. Gospod Lengvel dela imenitne kupčije in mora biti zadovoljen, če mu je ostalo količkaj skromnosti. Bolj zanimivo je, da je gospodična Šetrilova res umetnica in gospod Nučič umetnik, da vestna režija tudi na ljubljanskem odru lahko dos;že dovršeno predstavo ter da je naš ensemble sposoben ustvariti milieu in razpoloženje v skladu z notranjimi zahtevami uprizorjene drame. Vse to pa vendar ni dovolj razloga, da bi šli gosp. Lengyelu na limanice in njegov spretni izdelek priznali za tisto mojstrsko delo, po katerem hrepeni naša literarno žalostna doba, nezadovoljena od Ibesena in Bjornsona, Strindberga in Hauptmanna, Andrejeva in Tolstega, Przybyszewskega in Schonherrja itd. Da hodijo tudi v Berolinu in na Dunaju v gledališče ljudje, katerih okus je senzacija in ki se dajo dipirati, ni bilo treba dokazovati šele s »Tajfunom«, ki hvalabogu ne razsaja vsak dan, pa bo tudt pri nas izginil, kakor je prišel, ne da bi upajmo — občutili njegovo škodo huje kakor tisti Japonci, ki jih slika gospod Lengvel kot vzore nam de-krepitnim Evropejcem, obsojenim, da postanemo sužnji Mikadovih hlapcev, če se ne povzpnemo do čudovite višave njihove filozofije. Finančno je gospod Lengyel dosegel jako lep uspeh ; naj bo s tem zadovoljen, pa naj ne zahteva še moralnega. Tista »rumena nevarnost«, ki je od gospoda Viljema II. prišla do madžarskega pisatelja, je bolj komična nego tragična in kdor pozivlje Evropo, naj se vrne tja, kjer so zdaj vzori gospoda Lengyela, bo ostal prorok v puščavi kakor tisti čudni reformatorji, ki hodijo v samih srajcah okrog, si ne strižejo las in ne jedo nič gorkega, pa kriče svoj votli »Nazaj k prirodi!« Naša kultura ima dosti pomanjkljivosti, dosti nezdravih izrastkov, ampak da se jih reši, mora stremeti preko sebe, ne pa pod sebe. In tisti bajeslovni duh vzajemnosti, ki nam ga madžarski avtor ljubeznivo priporoča, ni v resnici nikakršna vzajemnost, temveč pasja vdanost in tisti veliki cilji, katerim baje služi, niso drugo kakor interesi posameznikov. Tendenca Lengyelove drame je zelo podobna sleparstvu, njena umetnost pa je zelo dvomljive vrednosti; če bi evropska dramska literatura ne producirala nič boljšega, tedaj bi se ji smeli Kobajaši in Joži-kave po pravici rogati kakor se rogajo v Tokeramovem stanovanju. Priznati je, da zna Lengyel včasi spretno manipulirati z efekti. Umor Helene in scena pred sodiščem pričata o tem. Ampak v Evropi se zahteva nazadnje vendar nekaj več od drame in če bi katerikoli slovenski avtor tako nasilno krpal kakor Lengyel v nekaterih prizorih, bi raztrgali njegovo tehniko, da bi ne ostala dobra dlaka na njej. Eksotična okolica in posamezni efekti že lahko premotijo gledalca; ampak dejanje vendar ne postane bogato, ker se brez potrebe raz-vlači tako, da traje predstava skoraj štiri ure. Nepotrebnih čenč slišimo več kot preveč in kar se tiče motivacije, bi lahko napravili celo vrsto vprašanj. Vdanost Olge v četrtem dejanju je navadna izkušnjava naše lahkovernosti, veliko bolje pa tudi ni z vedenjem Beinskega. Avtor pa nam je pravzaprav ostal celo dolžan odgovor na važno vprašanje, kako je s Tokeramovo katastrofo. Kobajašijeva beseda, da je postal Evropejec je vendar nezadostna. Videli smo sicer njegovo gotovo izpremembo, da bi nam bil njegov notranji proces postal jasen, se pa ne upam trditi. In takih vrzeli je še več. Tolažilno je, da je bila uprizoritev res sijajna in če se bo drugim, vrednejšim delom posvetilo toliko pridnosti, paznosti in lju bežni, bomo lahko zadovoljni. Da razpolaga gledališče zdaj z močmi, s katerimi se da mnogo lepega napraviti, je nedvomno. Omenili smo že gospodično Setrilovo; če se nam je v Kacijanarju zazdelo, da tiči v njej svež talent, nam je to v Tajfunu potrdila z igro in z besedo. In njen partner gospod Nučič je bil brez prigovora. Gospodu Bohu s 1 a v u je bila vloga kakor nalašč prikrojena; popolnoma zadovoljili so gospodje Danilo, Verovšek, Skrbinšek, gdč. W i n t r o v a , gosp. B uk še k. Gospodu Sima č k u bi priporočali le nekoliko več umerjenosti in gosp. Povhe tu malce manj robatosti, dočim bi gosp. Pečku koristilo, če bi si prilastil nekoliko več elegance in vadil svoj glas. Igralo se je ubrano. Skratka, uprizoritev zasluži vso tisto hvalo, katere ne moremo priznati delu. e. k. Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška varstvena znamka Ceno posteljno perje in puh! 1 kilogram sivega, oskubljenega K 2-—, polbelega K 2 80, belega K 4*—, prima puhastega K 6’—, izredno finega skubljenega K 8-—, sivega puha K 6*—, belega K 10‘—, izredno fini prsnr puh K 12-—, — — od 5 kilograma naprej franko. — — — Ooto-ve postelje - iz gosto tkanega, rdečega, modreca, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široka ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 široki, dovolj napolnjene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem K 16’—, s pol-puhom K 20’—, s puhom K 24'—. Pernica sama K 12--, 14 —, 16 —, blazinice K 3—, 3*50, 4 —. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15’—, 18'— in 20* — . Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in široke, K 4'50, 5*— in 5’50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 11« široke, K 13— in 15 —, pošlje po povzetju, — zavoj zastonj od K 10*— naprej franko Maks Berger, Deschenitz štev. 1084 - Bohmerwa!d. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu bla>>u za postelje zasionj in franko. Ce ne dopade, se zameni ali denar nazaj Priporočamo našim gospodinjam pravi Q}(DY: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. *L Baffk II, Y 1161,5:91. V. I Delavska hranilnica in ^ (vpisana zadruga z omejenim jamstvom. u v Ljubljani; Stari trg št. 30 I. nadstropje. (j| posojilnica K vom.) j Obrestuje hranilne vloge po 4V2%. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd. Uraduje se vsak četrtek od 2: do 3. ure iu vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.