Poštnina plat*nu y Posamezna številka Din 1-. ŠTEV. 37. V LJUBLJANI, sreda, dne 17. februarja 1926. LETO HI. '« *'V' Cb. Uhaja vsak dan opoldne, izvtemši nedelj in praznikov. Meiečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din 80—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IH UPRAVN1ŠTVO: RIMOM GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. TELEFON STBV. 552. Rokopisi (-.* n« vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži m#ntka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18.688. Pojasnilo in odgovor. Včerajšnji »Slovenec« je v starem to-odgovoril na naš sobotni uvodnik. Kakor se strinja z našim poudarkom o Potrebi sle\enske fronte in z izvajanji, ki so s tem v zvezii, tako pa ne more ra-eumeti naše trditve, da napredni Slovenci ne morejo iti skupno s SLS, če ta niti *a hip noče postaviti svojega klerikalizma v kot. Zakaj v tem slučaju tudi napredni Slovenci ne mcrejo zatajiti svoja kulturno naprednejša načela. »Slovenec« temu oporeka, ker niso li-l*eralna načela, ki jih imamo v mislih prav nič naprednejša od katoliških. Nasprotno so katoliška načela tako napredka, da se jih naprednejših sploh misliti mogoče. Zlasti pa so važna ta načela evropsko civilizacijo, kakor sta to na-'®asila Coolidge in Herve. ^ zvezi s tem tudi ugovarja »Slove-našemu pozivu inteligenci, da si *,stvari tia podlagi slovenske fronte last-.8traoko, če že ne more iti z eno ob-ječih strank. To je po »Slovencu« či-nePctrebno, ker inteligenci ni pore no, da je »klerikalnega« ali »libe-fa rlfga« mišljenja, temveč zadostuje, da je slovenskega. Potem bo videl, kje je njegovo mesto in to je tam, kjer je ve-mia slovenskega nar.da — pri SLS. Ti-•soci slovens-kih inteligentov so že našli to Pa i® zaslepljence pri-P®Jjala 1« onstran sloven&ke fronte. Tako »Slovenec«. Najprej moramo izjaviti, da smo rabi-Ji besedo »klerikalen« le z ozirom na jdr. Hohnječev članek. Mislili smo, da s tem ustrezamo točnosti in zato smo se ga poslužili. O stvari sami pa sledeče: Da ni treba , biti inteligenci niti »klerikalnega« niti »liberalnega« mišljenja, ■temveč samo slovenskega, to se sicer tepo sliši, a je praktično čisto nerabno. Taka misel bi se mogla propagirati samo *? slučaj, da bi imeli tu res slovensko ^ bi tudi vodila samo vseslo-.° P°Wtiko. Taka stranka pa SLS ni, Slovenj0 ,+?^e!° Je še vedno> dil J‘e vsak skladu s sin I!0lik in da je Sam° V ta krije« kX££ pr°gramom’ 5e “ Z drugimi be<^„. • da za Slovenca, kflJTJ* se pravi to’ sta v SLS, če pa je U nazorov “ fc se odpove taka zahteva nemoralna je ^ * *to je tu potreba po strank^ ?£ venskem programu v glavam sicer kri ie s SLS, ki pa s svojim kulturnim oro-' gramom združuje vse one, ki se s katoli. Skim programom SLS ne strinjajo. . Takih ljudi je v Sloveniji dosti in jih vedno in da ti ljudje ne stoje v se-^i borbi ob strani, smo napisali svoj ■i^teiv. Iz tega le praktičnega motiva v ^i vrsti. Iz istega motiva pa smo tudi opetovano pozivali SLS, da se lili žira, '“‘ker je SLS to misel odklonila kot di-**«tabel, smo morali storiti korak dalje ®apisati svoj poziv. jj~°prav pa je že s toni naše stališče utemeljeno, vendar še par pri-. ^b o naprednem kulturnem programu ltx kar je v zvezi s tem. ■Nikakor ne moremo primati, da bi bil ~*toli5ki program isto ko program SLS.^ ker11^ merodajen samo program SLS,* makr*80 v na3ein političnem živjcnju <5isto udeistvMje Program SLS pa programom/!! kulturuo naprednejši od »agovarjamo mL™6 dem"kl:acije’ ki ga to^ro^nSme^8«4, bi h°teli r inenieljevat , temveč zado- stuje naj samo par pnipomb- Smo za popolno svobodo misli in smo zato proti vsaki cenzuri tud, duhovni. Smo /a ločitev cerkve od državo i„ tudi seksualno vprašanje, ki postaja vedno važnejše ’ ' •vobodno reševali. Nasprotni smo V- Besedilo sporazuma. Beograd, 17. februarja. Včeraj ob 2. in tri četrt je sprejel predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič novinarje v predsedništvu radikalnega kluba, jih pogostil s črno kavo in jim izročil besedilo sporazuma med narodno radikalno in hrvatsko seljačko stranko. Besedilo sporazuma je tole: Akt o sporazumu med narodno radikalno stranko in hrvatsko seljaško stranko. Delegati narodne radikalne Stranice in hrvatske seljaške stranke so bili na svojih sestankih 2. julija t. 1. stalno zadovoljni, da konstatirajo, da zastopata obe stranki popolnoma edino stališče v pogledu temeljev naše države Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je izjava vodstva hrvatske seljaške stranice v narodni skupščini dne 27. marca t. 1. absolutna evolucija v politiki hrvatske seljaške stranke, ker je priznala edinstvo države, dinastijo Karadjordjevičev, — toliko zaslužno za osvoboditev in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, — in ustavo, na čije podlagi obstoja en edini parlament za vso državo. Za narodno radikalno stranko ima ta evolucija v hrvatski seljaški stranki prejudicijalen značaj, ker predstavlja hrvatska selja-ška stranka ogromno vičeno Hrvatov, čijih sedanje umevanje temeljev države si bodo kot edino zdravo v teku časa osvojili, tako se nadejamo, tudi ostali politični krogi v Hrvatski. Na ta način so odpravljene težkoče, ki so ovirale pravilni razvoj našp države. Po podanih deklaracijah v narodni skupščini od strani vodstva HSS, diktiranih po dobljenem izkustvu, se more reči, da sta dva dela v resnici enega naroda, ki sta bila mnogo stoletij, in pod tujo oblastjo ločena, sedaj ne samo po faktu, ampak tudi s prepričanjem in čustvovanjem pod enim krovom, ki ga bosta za radi splošne blaginje skupno i hotela in umela čuvati in braniti pred neprija-telji. Narodna radikalna stranica in hrvatska seljaška stranka sta se našli druga poleg druge, a to je v današnjih razmerah najsigurnejša pot, da se utrdi državno edinstvo in da se ves narod popolnoma tudi duševno ujedini in povede k napredku in blagostanju. Navezani druga na drago, na skupno delo in sicer na čim trajnejše skupno delo, ker uživata obe stranki zaupanje večine državljanov v državi in predstavljata veliko večino naroda, skleneta obe stranki s tem aktom, da želita sestaviti skupno vlado pod predsedništvom g. Nikole Pasica. Ta vlada naj bi prevzela nase obveznost za integralno izvrševanje ustave v državi, za izvajanje sedanjih in sprejetje novih zakonov na temelju, ki je določen v ustavi. Ustava im j se izvede na celokupnem ozemlju kraljevine Srbov, Hr-v at°v in Slovencev brez vsakih izjem ,. *flkor to določa ustava za ustavno, ( mo in nedeljivo kraljevino. o eg tega si obe stranki nalagata dolžnost, da izvedeta veliko in razumno stedenje v državi, da krepko delujeta za unifikacijo zakonodaje, da vedno upoštevata državljanske in politične pravice napram vsakemu korektnemu držav- hijam in za svobodno upravo po cerkvenih občinah. Mnenja smo, da ni danes važno, ka- tero stališče je pravilnejše. Zadostuje, če se ta razlika v nazorih konstatira, ker fte vid' iz tega, da ni mogočo združiti vs? v eni sirar.] ' Zato ' • ra ostati geslo Slovenije v. P’ : ' 1 ?ii slovenske pravice, da > '.onikati, toda skupno udar-• ta namen je imel naš »obot- ijanu v državi, da se brigata za človeško in pravično postopanje proti vsakemu odstrani vseh predstavnikov oblastev. Storili bosta vse, kar je treba, da se vrši resna kontrola nad delovanjem državnih nastavljencev. Posli, ki se morajo obaviti v narodni skupščini bi bili tile: izvesti je irefca že predloženi zakon o tisku, zakon o proračunskih dvanajstinah, o državnem pravdništvu, o ustrojstvu sodišč, o sodnikih, o invalidih in zakon za osnovni šolski pouk. Za prihodnje jesensko zasedanje skupščine se bodo pripravili, in če bo le mogoče, predložili narodni skupščini tile zakonski predlogi: predlog zakona c občinah, ki je poleg vsega drugega potreben zaradi izenačenja zakone v o občinah, različnih v po edinih pokrajinah. V Bosni ni občin in jih je treba ustvariti. Nadalje predlog o izpre-menibah zakona o uradnikih, s katerim se bo izvršila redukcija uradnikov in povečala plača onim uradnikom, ki ostanejo v službi. Povišati je treba število let, ki se sedaj zahtevajo za dosego pen-zije, ker je sedanji desetletni rok za penzijo mnogo prekratek. Načrt zakona o izenačenju davkov, načrt zakona o agrarni reformi, projekt zakona o reguliranju rek in izsuševanju močvirnate zemlje in kanalizaciji polj ter zakon o vodnih zadrugah. Načrt zakona o obrtnih kreditih, ki je že predložen narodni skupščini, naj se izglasuje v jesenskem zasedanju. Razen teh načrtov se mora bodoča vlada brigati tudi za podpiranje in napredovanje bredarstva in rudarstva. Ko bo ta program izvršen, bosta koali rani stranki napravili nadaljnji program za notranje delo. Kar se tiče zunanje politike, naj se ta nadaljuje v dosedanjem duhu napram zaveznikom, velikim in malim, ki so neposredno ali posredno pripomogli k temu, da se ustvari ta država, za čije obstoj in napredovanje si hočemo prizadevati vsi. Ne vstrašimo se nobenih žrtev za prave potrebe njene vojaške moči, dokler pomeni na svetu močna vojna sila v državi edino jamstvo za njeno sigurnost. V teku pogajanj so delegati ene in drage stranke, ki sta se dogovarjali o sporazumu, naglašali stalno eno vprašanje kot resno oviro, da se pride do končnega sporazuma. Med tem, ko so se namreč zastopniki radikalne stranke zelo trudili, da bi tudi stranka samostojnih demokratov sodelovala pri delu za sporazum, so delegati HSS izjavljali, da bi sporazum za skupno delo bil nemogoč, če vztrajajo radikali pri tej svoji težnji. Ker HSS ni odnehala od tega stališča, je bila radikalna stranka postavljena pred alternativo, da sklene sporazum brez samostojnih demokratov ali da ga vobče ne sklone. Ker pa so interesi države nad vsemi interesi, in tudi če bi obstojali še tako resni razlogi, ki bi utemeljevali kak drug interes, so se delegati narodne radikalne stranke uklonili sili razmer, ki so bile močnejše od stališča in želj radikalne stranke. Ta sporazum ni rezultat strankarskih pogajanj in barantanja, temveč, če se dobro premisli, rezultat globokega in pravilnega pojmovanja narodnega in državnega edinštva in onega medsebojnega zaupanja, ki je med obema strankama v teku skupnih razgovorov po malem naraščalo in se toliko ojačilo, da je bila ustvarjena možnost za njihovo bodoče skupno delo v vladi, v parlamentu, pred krono in v narodu. Dosti pogrešk je bilo storjenih in dosti zablod smo preživeli, predno je prišlo do tega zaupanja, ki je temeljni pogoj za unpeh tega našega sporazuma in | za vse naslednje delo koalicije dveh največjih strank v državi. Ta spis o sporazumu ima štiri strani. Dne 14. julija 1925. V Beogradu. M. N. Trifkovie, 1. r., M. S. Gjuričič, L r. Pavle Radič, 1. r., dr. Benjamin Šuperi, na, L r., Ljuba Živkovič, 1. r., dr. Nikola Nikič, L r. " PO OBJAVI BESEDILA SPORAZUMA. Beograd, 17. febr. V zvezi s položajem, ki je nastal po objavi besedila sporazuma med radikali in radičevci, je predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič posetil ministrskega predsednika Pašiča. Za Živkovičem je ob pol 7. zvečer posetil Pašiča predsednik narodne skupščine Marko Trifkovie: in ostal pri njem celo uro. RADIKALNI KLUB NE™MORE~BREZ PAŠIČA NITI DEBATIRATI. Beograd, 17. februarja. Včeraj popoldne se je nadaljevala seia radikalnega kluba. Prvi je povzel besedo Ljuba Jovanovič, ki je v kratkem govoru razložil potrebo, da se v klubu razpravlja o objavljenem sporazumu med radikali in' radičevci. Predsednik kluba Ljuba Živkovič je izjavil, da tega ni mogoče že danes storiti, ker ni Pašiča na seji, temveč naj se ta razprava preloži na kako kesnejšo sejo. Obvestil bo preje Pašiča o tej zahtevi Ljube Jovanoviča in se z njim domenil glede dneva, kdaj naj pri-. de na dnevni red razprava o sporazumu med radikali in radičevci. »SRBSKI SOKOL« v BEOGRADU USTANOVLJEN. Beograd. 17. februarja. Te dni je bal ustanovljen v Beogradu »Srbski Sokol«. Minister Štefan Radič je nocoustanovlje-nemu sokolskemu društvu nakazal posebne prostore v šoli pri saborni cerkvi. »Jugoslovenskemu Sokolu« je minister dal na razpolago novo dvorano poleg druge gimnazije. V vrstah »Jugosloven-skega Sokola« je zavladalo zaradi te ministrove odredbe veliko ogorčenje, ker se ta ukrep tolmači kot podpiranje plemenskega separatizma. ZADOŠČENJE PELLEGRINETTIJU. Beograd, 17. februarja. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovie je sinoči posetil dr. Niinčiča in se z njim domenil glede odgovorov, ki jih mora dati dr. Ninčič na razna vprašanja zunanje politike, specielno tudi na vprašanje dr. Hohnjeca v sporu Štefan Radič - Pelegrinetti. PRVI FALZIFIKATOR — OBSOJEN. Berlin, 16. febr. Hamburško sodišče je izreklo prvo sodbo nad madjarskimi falzifikatorji. Obsojen je bil poročnik 01schwary, ker je razširjal ponarejene franke in ker je imel napačen potni list Obsojen je bil na štiri mesece temnice in v povračilo stroškov. REPARACIJSKA PLAČILA NEMČIJE ITALIJI. Berlin, 17. febr. Po službeni statistiki je Nemčija plačala Italiji po Dawesovem načrtu od 1. septembra 1. 1. do 31. januarja t. I. v blagu 23,324.000 zlatih mark. KOLONIALNA VPRAŠANJA. Rim, 17. febr. Včeraj se je pod predsedstvom italijanskega delegata sestala permanentna komisija za mandate v Siriji in Libanonu. Seja je bila kratka. ARETACIJE BANČNIH RAVNATELJEV V ZAGREBU. Zagreb, 17. februarja. V Zagrebu so aretirali več bančnih ravnateljev, ki ao osumljeni več pregreškov pri poslovanju bank: Polemiki o stikih med Č^hi in Jjgoslovani. Znana češka pisateljica Milada Paulova je priobčila v Narodnicb Listech« 10. januarja članek o ohlajevanju bratskih stikov m«d Čehi in Jugoslovani in razmotriva, kako bi bilo mogoče zopet zanetiti ogenj, ki je desetletja ogreval in navduševal naše duše. — Omenja tudi g. Stjepana Radiča, da je baje imenoval Cehe — »slovanske Žide«. »Narodni Osvobojeni« se je nato obširneje pečalo s člankom g. Paulove in skuša si razlagati sedanjo hladno.-.'! med Cehi in Jugoslovani. Taki članki prihajajo na dan v čeških listih v dobi — Male antante, ko vendar večkrat na leto češki in jugoslovanski zunanji minister kujeta načrte, kako bi mogli lepo solidarno nastopiti obe slovanski državi v korist svojih slovanskih narodov. — To pomeni, da so na Češkem že opazili nevarnost te hladnoče, ki je prišla nad nas Itak or mrzel curek vode na prvotno navdušenje po polomu stare monarhije. Ali opazili so le učinke, ne pa vzrokov. Kakor so bili Nemci leta 1914. slepi in gLutti napram vzrokom, zakaj jih je sovražil ves svet, tako je danes tudi s Cehi, ki ne morejo pojmiii vzrokov tisti čedalje večji hladnosti Jugoslovanov, s kakršno razočarani gledajo celo proti stari matuški zlati Pragi. — Da, razočaranje je najipogubnejša slana za mehke cvetke slovanske Ijubtani, ki srno je pol stoletja negovali in »e navduševali za tiste bodoče boje in čase, ki smo jih tudi res doživeli, pa je vso slovansko ljubezen pobasal vrag najostudnejšega egoizma. > Vsak sam zase, tsog za vse!«: so se bratje Ceni otresali takrat, ko bi imela slovanska ljubezen delati čuda! — Niso se upali črhniti besede proti Stalijaiski invaziji v najzavednejše naše krajine in vse laške ostudnosti med našim zarobljenim narodom niso našle ne ene rezke kritike. Fratemizovali so z Lahi, upili »Evvi-va Italiac in razobešali laške trikolore v naj-črnejših dneh nase jugoslovanske zgodovine! V dneh, ko se je porajala češka republika, m našli na stotine slik laškega kralja ter krasili ž njimi izložbe po trgovinah in tu pa tam — o ironija usode! — poleg jugoslovanske zastavice, M' je spadala traven kakor bunka na oko, ali — ricinovo olje iz rok fa&iatovskih pretepačev! Bodi naša žalost še tako velika, bratje Cehi ne nehajo kaditi in dobrikati 6e našim najhujšim sovražnikom! Ali "menijo, da mi vsega tega ne vidimo in da nas — ne boli? Kaj pravi slovanska, lipa, ki smo jo poleti 19 iti skupaj sadili na V delavskem namesti?! Kar je Mussolini govoril Stresemanu in Nemcem, to dsto je veljalo tudi — nam, našim zasužnjenim bratom. In kako se obnašajo bratje Cehi ?— Le čitajte uvodnik »Jasna slova* v Narodnich Listech« z dne 12. t. m. To so vražje »Jasna slovat na prvem mestu lista, kjer se je desetletja'pretakala slovanska vzajemnost a laska (ljubezen) v potokih. Danes se češko novinarstvo topi v musaolin-stvu, ki pomeni za preko 600.000 najboljših naših bratov le narodno smrt in tiranstvo najpodlejše vrste! — »Ndrodni Listy« soglašajo z Mussolinijem, da v Zveai narodov ne sme priti do razprave o položaju narodnih manpin v Italiji! Strašno! In tak škandal-smo doživeli od strani bratov Cahov, ki so nam nadeklamo-vali toliko lepih pesmic o slovanski vzajemnosti! Ali jim moremo še kaj zaupati in jim verjeti? Največjo zgodovinsko preskušajo bo slabo prestali! Zato postajamo čedalje bolj hladni — hladni — hladni !1 Gospa Milada, Paulova je dejala v označenem članku, da je imenoval g. Stjepan Radie Čehe »slovanske Žide«. — To je storil torej Radič, ki je dokončal vseučiliške nauke v Pragi, kjer si je vzel češko ženo, govori perfektno in vsak dan tudi češki in je vedno gojil ozke zvec&e s Čehi! — Ali Bogu bodi položeno, da Radič ni prvi ne edini, ki je če enaiko in še hujše umerjal. Tiste psovke so pogosto padale. — Toda priznati je treba, da je v preteklosti povodov dovolj za take nebratske pojave. — Mnogo je prihajalo Čehov med nas, največ ne ravno najboljši, navadno* bolj »podjetni«, ki niso bili najbolj izbirčni v sredstvih, kako priti do blagostanja. Imeli smo jih med uradniki vseh kategorij, ali ravno oni so bili navadno najz>ve-stejši sluge nam sovražnega sistema. Bilo je tudi dobrih, ki so nam bili povsod v pomoč, a onih drugih je bilo več. — V eadnjib desetletjih se je skušalo marsikaj ustvariti, ali vseilej tako, da smo mi tisti, ki držimo knbet za različne češke lestvice — — ! Da bi mi kaj dobili, je prišlo bolj redko v razgovor —-! Odtod vzroki, je postala Radičeva psovka nekaj vsakdanjega. Nikdar pa nismo pričakovali sedanjih žalostnih časov, ko doživi tako kolosalen ban-kerot vse tisto vseslovanjstvo, vse tisto pobratimstvo, ki so nam ga utepali v glavo in srce bratje Čehi ob vsaki možni prilila. — Vsi propagaitorji tako lepih idej o hratstvu in vzajemnosti, o geslu »zvestoba za zvestobo« itd. so bili in so vzvišeni nad vsak dvom, da bi ne mislili tako, kakor so govorili m učili; ali tista prokleta sebična politika žene danes Čehe v kombinacije in simpatije, ki so trenotoo močnejše nego vsa slovanska ljubezen in bratstvo, žene jih tako daleč od nas, da ploskajo celo Mussoliniju, ko moramo mi kleti, da ne rečeim plakati. — Toda tako strašno vendar le ni bilo treba pozabiti na nas, da ne bi mogli ob primernih prilikah.namigniti Italiji (ko se ta poganja za češko prijateljstvo!) nekako tako, kakor govore Nemci od Balta do zadnje vasice: »Dokler nimajo Nemci na Trentinskem vseh narodnih pravic, ne more biti resuičnega prijateljstva med nemškim in italijanskim narodom.« Cehi bi to še ložje storili kakor Jugoslavija in glas iz Prage bi tudi več zalegel; primeren poudarek bi potem že prišel tudi iz Beograda. In Mala antanta v celoti?! Ali bi ta ne mogla pomagati? Saj gre za splošni mir v Evropi^ kajti dokler Italija tako drzno izziva ves slovanski in germanski svet, ni misliti na trajnost miru. O prvi priliki prekipi sovraštvo naših skupnih zatiralcev! Ta mesec bo imela svojo letno skupščino tudi Jugoslovanska - češkoslovaška Liga v Ljubljani. Želti bi bilo, da bi se ne 6ule le običajne tirade o bratstvu in vzajemnosti, marveč da bi položili pod kritiški nož dosedanje prakti&ke uspehe vsega dosedanjega češkoslovaškega pobratimstva zadnjih 50 let. Ko je bilo treba to pobratimstvo v dejanju pokazati, se je potuhnilo za vse možne fraze in floske in Slovenci smo v najtežjih borbah sami samcati, pa imamo med seboj celo ljudi, ki imajo časa in volje, da se brigajo tudi za češke nepotrebne homatije z Nemci! V oporo proti Nemcem so ustvarili Malo antanto, ki pa seveda ne sme biti v oporo nam proti tiranstvu Italije! Taka je »vžraost za vžrnosU v današnji luči! Gorski N-«t. V dvanajsti url. Beograjski univerzitetni profesor Arandje* lovič je priobčil v ^Novostih« z osaronn na debato o Radičevih govorih po Dalmaciji m Hercegovini članek, ki zasluti pozornost vse jugoslovenske javnosti. Prof. Aradjelovič opozarja nameč, kako je ves radikalni in tudi nevratlni tisk opozarjal na velike nevarnosti, ki da jih vsebujejo Radičevi govori za državno edinstvo. Vse, kar je moglo šovinizem prestolice le količkaj podžgati, vse to je ta tisk vestno omenjal. Drugo, neprimerno bolj važno in bolj katastrofalno stvar pft je čisto prezrl. To so tožbe prebivalstva. In vendar je te tožbe dopšsnik »Politike« vestno zabeležil. Na svojem potovanju je na mre« Radič spoznal neizmerno bedo liercegovinskega in dalmatinskega kmeta. Prebivalstvo J» nosti pavperizirano m Čeprav ne skrbi drfe: va niti najmanje, da bi m ogel k svoje pridelke, mu nalaga -mena. Za slepo cono mora !kn * svoj tobak in svoje vino, drugih <*°h0(^0* P® nobenih, temveč samo vedno novi to n davki. S solzami v očeh sp popravljali kme St. Radiča kakor svojega odrešenika. >ceiu di ta ne bo pomagal, potem moTamo obupat. Tako so govorili. Ti dalmatinski 'in bosansKi kmetje se dane* bore za svoje življenje an že jim država ne priskoči na pomoč, potem morajo seči tudi po skrajnih sredstvih, ker živi ne morejo iti v grob . Za vse to se pa Beograd ne briga, ker zanj »o vse te skvari msme malenkosti. S tem večjo vnemo pa se deklamirajo fraze o narodnem edinstvu in z naštevanjem zaslug Srbije za osvobojenje se hoče nasititi — lačne. Zato se Beograd tudi najmanje ne vznemirja, ker velik dej prebivalstvn strada, temveč razburja ga samo Radičev govor. Ničesar se ne stori m izkoriščanje naravnih bogasftev dežele. Če bi bila dana pokrajinam, kakor je predlagal Stojan Protič, avtonomij«, potem bi pokrajine sama skrbele, «o liili postavljeni «>b progi. Oba aretirana sta Člana »Probujajofili se Madjarov«. Odločno tajita, da bi dobila povelje za atentat od svojega društva. iz Francoski list o Mali antanti. Z ozironi na temešvarski sestanek Male antante, je ob javil »Tempst uvodnik, v katerem pravi o Mali 'antanti med drugim to-le: Mata antanta se je v zadnjem času popolnoma xon-»olidirata in pomeni dane9 politično sito. Naravno je, če je Mala antanta na svojem zadnjem sestanku razpravljata o »ituaciji, 1u je nastala z vstopam Nem«je v Zvezo narodov ker je Mata antanta zainteresirana na tem, da so poleg- zaveznikov v Svetu Zveze narodov tudi Poljaki. Dobro bi biilo, da bi Mata .Aantanta poskrbela za slične ga-j-ancijake dogovore kakor je Locamska pakt, aa katerem je zainteresirana. Nihče se ne more Juditi, da so Ninčič ,Beneš in Duca razpravljali tudi o madjarskem škandalu. Vsak poskus restavracije habsburške vlade ,na' !Mad(jarskem mora nujno izzvati proti-akcijo od sosednih držav. Tak slučaj bi bil za Malo antanto vprašanje na življenje in smrt Zato je razumljivo, da Praga, Bukarešta in Beograd pazno slede dogodkom na Madjarskem. S tem tudi samo slutijo interesom miru. = »Francoski Mussolini« iivoljen. Pii nadomestnih volitvah v Belfortu je zmagal kandidat »Nacionalnega btoka«‘Tardieu * veliko večino. L«Vica je postavita proti njemu'»»o-je najodličnejše ljudi, kot n. pr. Leon Blunw, pa zaman. Tardieu »e sam naziva »francoski Mussolini« in njegova zmaga }e Pf>vx^* čila v desničarskih krogih silno vesolje. Na drugi strani pa levičarske stranke spozna vejo, da morajo prenehati z medsebojnimi boje, Še nočejo, da desnica zlnvaga. Zato i®.™ goSe, da bo zmaga Tardieu-a zopet oživela levičarski ‘blok. , , „ . _ Madiarska lahilikMorska alera. Graf Karolyi nadaljuje svojo kampanjo piotiBeth-leau. V nekem Članku piSe, da' bosta kaznovana WiodiBchgr8t* m (ibr«. ki se preje sploh poznala nista, nekaznova» pa bi oStal .tisti, ki je oba seznanil v svnho-falzitieiranja bankovcev. Kdo je ta lirananr tretji, Karolyi ni hotel povedati, ker je p»» njegovem mnenju ta s tem tako zadet, da bo sam oglasil. Karoiyi je 'tudi mnetaja, da bo vest vse udeležence prisilila h polni izpovedi. Tedaj bo javnost izvedeta take stvari, da bo moralo priti do političnih izpre-memb. Končno je dejal grof Karolyi, da je vsaka rekonstrukcija vlade nemogoča, ker mora Bethlen brezpogojno odstopiti. Enak« je vsaka kombinacija z grofom Telekyje» nemogoča. — Na podlagi izjave grofa Knm-lyija so uvedli Francozi obširne preiskav*, da izslede ono tretjo osebo, ki je seznanil* Gor0ja z Windischgr&tzom. KRATKE VESTI. Preti ukinitvi ministrstva ra socialno ■•-litiko so priredili beograjski delavoi velik protesten shod, ki se ga je udeležilo 3500 delavcev. Več slučajev linčaaja se je pripetilo v od zavezniških čet izpraznjenem zasedene« nemškem ozemlju. Gre za akte maščevanja nad onimi, ki so se izneverili nemški stvari. Mussolini je na lovu pri Bergamu padel s konja in se ranil na nosu in vratu. Poškodbe so lahke. Nemški parlament je difinitivno odobril trgovinsko pogodbo s Turčijo. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Sreda 17. febr.: »Naša kri«. — Red E. Četrtek ,18. febr.: >Ar.a Christie. — Red C-Petek 19. febr.: zaprto (generalka). .Sobota 20. febr.: zaprto (ob pol 20. uri: »Deseti brat« v operi). Opera: Začetek ob pol 20. uri. Sreda 17. febr.: »Večni mornar«;. Premier*-Izven. , „ Četrtek 18. febr.: »Zvedave ženske . Red r-Petek 19. febr.: »Tosca«. Red A. Sobota 20. febr.: ob pol 20. uri >Deseti bratc-Pro9lava 50 letnice umetniškega delovanja g. Anitona Danila. — Izven. Sprememba repertoarja. Repertoar Narodnega gledališča v -Ljubljani, objav.jen za tekoči teden, se zaradi tehničnih zaprek Spre-meui tako-le: V sredo, dne 17. i. m. igraj® v drami »Našo kri" za red E in v četrtek 18. t. m. pojejo v operi »Zvedave žeatske« za red F. »Večni mornar« v ljubljanski operi. Generalna skušnja aa W*gnerjevega »Večnega mornarja«: je pokazala, da je vsa zasewm pravilna, srečna in prav dobra. Zato je po-polnonia opravilno prifcakovan a z drugim pritiskom hipno preleva ▼ moteni čolru Ker bi velikanski ufi.nek mom-aita za kurjavo in razsvetljavo napravil nepotrebno ves premog m ves P^olej in « bile premogokonne in petrolejske iMduaMg rjonolnoma uničene, začenja velik, boj imenovanim ravnateljem premogokopnega i» petrolejskega trusta z miss I^onoro, katert,, noče plačati odkupnine 100 milijonov, pač i bi ji rad % intrigami, * zavratnimi nn^d nebmjem agentov, tekom njenega et tujcev v Sarajevu je -sklicalo na 22. t. m, konferenco, ki bo razpravljala o propadanju -saraj ov a. - Zgradba kopališča na Delti. Sušaška mastna občina zgradi še do prihodnje sezone z vsem modernim konfortom opremljeno ttopolišče. ' — Policijsko poverjeništvo v Varaždinu je bilo z dnem 15. L m. ukinjeno. Vodstvo poli-'«je je prešlo zopert na mestno poglavarstvo. — Not list. Te dni začne izhajati v Vršen »ov list »Banatske Novinec. List bo obravna-l*al -v prvi vrsti lokalna gospodarska vpra- ja. Antimalarična postaja v Suhem polju, ^toistrstvo za narodno zdravje je vzpostavilo Shhem polju postajo za pobijanje malarije. Higijenska razstava v Maribora. Hi$-« . djski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in oloiv«icev v Ljubljani, priredi v okvirju »L^ske univerae v Mariboru* v Času od 21. »ena' v veliki*1?1*0 raH3tav(>' ki bo name-otvori v nnH r afln®ki dvorani. Razstavo 51 *| "• * «< 8. dr KatBi,. — Lieencovanje bikov. V času od 10 feb- raaTwi,lv ™apri,i? 80 vrši 'taletno -Idcemcova- rl ^It .toi0lU?jih maribonske obla-**: Ii števila bikov se odberejp. Povsem odgovarjajo namenu zboljša* ?ja govedoreje. Pripa&čanje aeliceneovanih bikov je prepovedano t*. »e kaznuje z denar-idobo 10 d-6 250 Din. Zato le ootrobno. »o globo 10 do 5 -----^ 'J? prižene vsakdo svojega nad l f40fBtareg« Sh v pregled in morebitno liccncovanje; J® najlepše bike »o razpisan« hagrade po '00 in po 400 Din ter številne manjše. Za ne-*gW»iette bike dobijo posestniki nptnino te ^klh sredstev. Kol čaštuo priznanje ra >K rfh bikov »0 določene di-S« ™ « kmetijstvo in pohval- 'diatvs 86 v^vfTtoii kratko strokovno pr*. M to prfreclitev Siveči« ki sami W»g>tok*. J ec]© vainosli ie lic^ncovanjo bikov umu °£*in{&a predstojnica. Med v$o in *Pada tudi skrb M ! 'to licftni-l,.,, ™!u t.7,,'krm določa » r.uw« »pada tudi ssru teBf^u^ootrsnih bikov. Zakon določa v «ol vAko ne zadostuje, v ob- i ^uščalnih bikov, katere imajo za-^- »PlošiK) vporabo, dolžna je ista, da -ftfikov < c f^svo a .vzdrževanje še potrebnih Zalo nai . ^ imajo občine velike izdatk«. *ebnikov ,, k,°b> vaa-ko občina čimveč za-Jua vsakih "Jonllnio bikov, katerih .je treba sif to* 8°--100 krav najmanj enega. 'iftaopHn šolsko nemoralno modo v o-vi pan- oicih kffTp'1«^ *» merijo dolgost žen-riava‘hi wJ:™ye * tem proslavil. Njego-mlru DnšrA«vt»,i »avfi a tel ju 'wm »uivu m fantke gi-mnnzljo vV ^ViJu' ra' ■nojih učenk vneti Za moralnost M letali i njim po"^ to kuplmerilo ter fbslnoročno krila učenk rvui ! meritl prikazati nobena več s kratki m Sn ne In. Bogzna, če je inscenirai Dokč« i!??1 V. ik—««. -Nis^ajg,^ Primorski,, ki spada sedaj pod Julijsko Benečijo, 'vlada radi znanega kraljevega dekreta o italijanpziranju priimkov na Tirolskem razburjenje. Ljudstvo se boji, da »e raztegne dekret tudi na druge province. — Naraščajoča brezposelnost. Za Trboveljsko preimogokopno družbo go pričela tudi druga velika podjetja odpuščati delavce. Tako je odpustil rudnik v Štorah te dni nad 100 delavcev ter jih bo odpustil, kort se go- -vori, v kratkem še več. — Kongres esperantistov v Mariboru. Letošnji kongres jugoslovemskih esperantistov se vrši v Binkoštih v Mariboru. Priprave so v polnem teku. Protektorat nad kongresom prevzame mariborski župan. Zanimivo je, da se bo vršila ob priliki kongresa za udeležence v mariborski frančiškanski cerkvi slovesna maša, pri kateri bo pridigoval duhovnik v esperantskeim -jeziku. — Ameriški aatialkokoliki *opcr kardinala 0'ConneIa. Kot poročajo iz Newyoiika, so ameriški antialkoholiki radi znane 0’Conne-love pridige, v kateri je kardinal izjavil, da se antialkoholiki pri svoji propagandi neopravičeno sklicuje na sv. Pismo, ja-ko ogorčeni. Prohibicionisti poplavljajo javnost slej ko prej s spisi, v katerih je v podkrepitev njihove teze vse polno citatov iz sv. Pisma. — Draginjske doklade italijanskih ofieir-jev in podoficirjev bodo znižane za 50 odstotkov. Zadevni vladini dekret je že objavljen v italijanskem uradnem listu. — Komunističen kongres »frkovcev«. Te dni se je vršil v Manchestru kongres socialističnega podmladka. Izvzemši predsednika Sringhalla, so bili udeleženi sami učenci večinoma pod 15. letom starosti, šlo je namreč za ustanovitev lige, ki naj pobija skavtizem, glede katerga trdijo komunisti, da je nacionalističen pokret. — Racija na okultistične knjige v sovjetski Bnsiji. Nedavno je prepovedala sovjetska vlada • okultistične seje ter razpustila vse okultistične krožke. Sedaj je šla korak dalje ter odredila, da se imajo uničiti vsi okultistični, spiritistični in teozofični spisi. Dovoljena so samo dela, ki okultizem pobijajo. — Velika redakcija gledaliških igralcev na Dunaja. Dunajska gledališča preživljajo težko, krizo. Temu so -krivi v prvi vrsti previsoki davki, ki jih morajo plačevati. Da se izognejo preteči nevarnosti, da bi morala storiti to, k čemur je bilo primorano veliko število industrijalcev in obrtnikov, namreč znatni restrikciji ali pa celo popolnemu uki-njenju obratovanja, so sklenila podjetja reducirati /igralsko osobje na minimum. — Iz službe pri prosvetnem ministrstva. Dosedanji pomočnik prosvetnega ministra dr. Nikola Andrie odide kot redni profesor na zagrebško modroslovno fakulteto, na njegovo mesto bo najbrže imenovan dosedanji načelnik splošnega oddelka dr. Stepan Zujič. Načelnik oddelka za onovne Šole dr. Zigmund Čajkovee se vrne v svojo redno službo, na njegovo mesto-pa pride baje dosedanji načelnik personalnega oddelka za Bosno in Hercegovino, Vučak. — Promocija. Na beograjski univerzi je prominiral tehnik Lojze Poljanšek ia Eirov za inženirja gradbene stroke. — Visoko odlikovanje dona Biankinija. Te dai je obiskal češkoslovaški konzul v Splitu don Juraja Biankinija ter ga obvestil, da mu je podelil predsednik češkoslovaške republike Masaryk najvišjo češkoslovaško odliko, red komande/rja »Belega leva«. Povedal mu je razven tega, da jo naročil predsednik Ma-saryk, da se mu dnevno poroča o stanju zdravja njegovega prijatelja don Biankinija. Dasi še težko bolan, se je don Biankini ginjen naprisrčneje zahvalil za pozornost predsednika čeliaslovaške republike. ' — Poslopje poljedelske razstave v Kairu pogorelo. Iz Kaira poročajo, da je uničil tam požar poslopje poljedelske razstave, ki je imela biti otvorjena dne 20. t. m. Požar se je razširil s tako naglico, da je pogorelo poslopje v 20. minutah do tal. Človeških žrtev ni bilo. Materielna škoda je znatna, bila bi pa še večja, če bi se bili nahajali v poslopju iže, razstavni predmeti. —^Obglavil ja j«. Pred okrožnim Boddščetn v Tradnikii še vrši te dni proces zoper Avdo Bauloviča. r.opov, ki -je bil predkratkien odpuščen iz -/.eniške kaznilnice,,je obtožen dvojnega umora. Odsekal je svojemu očimu in njegovi ženi glave. — Poparcievalci novčanic vsepovsod Pariška policija je aretirala te dni šest rumunskih ia ruskih begtincev,-ki so hoteli razpeč-ati v Parizu \eč tisoč falzifikatov angleških vrednostnih papirjev »Lena Goldfi-eld-t. Pri Ali-cante-u pa je razkrila španska policija pri nekem dozdevnem inozemcu stroj za Izdelo-ski trgovec se vozi pogosto po »trgovskih vanje potvorjenih novčanic. — Velikanski gledališki škandal v Bratislavi. Te dni je prišlo-v bratislavskem gledališču »Thnlia« pri predstavi veseloigre »Sluga dveh gospodov« - do velikanskega škandala. Na koncu prvega akta je nastalo silno žvižganje in vpitje. Ob'pričetku drugega akta pa je -jelo občinstvo metati na oder čelo stole. V akcijo je morala »topiti policija, ki je del demonstrantov odstranila iz gledališča, nakar se je’ igrala igra kljub temu do konca. Povod škandalu je dalo dejstvo, da ie pjia igra iztrgana iz svoje Časovne atmosfere ter vprizorjena v stilu, ki bi se dal oz-Tinčtti kot nekaka srednja pot med konstruk- fef živečemu f,as svoje odsotnosti ju. Baron Erlanger je strasten kolonist Iz-koristil je zaupanje svoje tete ter pnreijiU v njenam stanovanju sestanke pr^P , ^ stokrntov - kokalnistov in njihovih . Ijev kokšlnft, raznih tihotapcev iz na niijih slojev. Vsi člani družbe so perverzni lljua e. Zato so prirejali pri »vojib sestankih divje orgije. Ker pa rabi baron Erlanger že od nekdaj mnogo denarja, ki ga na pošten način ne zna zaslužiti, je jel prodajati in zastavljati dragocenosti in mobilije svoje tete. Pri tem so mu pomogali taihotapsi kokaina. Te dni je prišla policija stvari na sled ter vtaknila čedno družbo pod ključ. — Pokvarjena mladina V 15. okraju na Dunaju je razkrila policija nravstveno sliko, ki ilustrira pokvarjenost današnje velikomestne mladine iz nižjih slojev. Neki 15 iu polletni mesarski vajenec je zlorabil že več mesecev svojo komaj osemletno sestro. Pred par dnevi se je zgodilo to v navzočnosti njegovega 12-letnega brata, ki obiskuje meščansko šolo in ki je napravil potem na deklici isti poizkus. Oče otrok je umrl, mati pa je radi svojega poklica večinoma od doma, tako da so 'ofroci prepuščeni po cele dneve sami sebi. — Zagrebška cbčina v borbi proti alkoholizmu. — Zagrebška občina je darovala zagrebškemu mestnemu središču Saveza Trez-vene Mladeži 6800 dinarjev kot enkratno podporo za borbo proti alkoholizmu. — Jugoslovcnski kinološki savez sklicuje I. redni občni zbor Jugoslovanskega kinološkega saveza na dan 11. marca t. 1. ob 20. uri zvečer. Občni zbor se vrši . z običajnim dnevnim redom v restavraciji »Ljubljanski dvor« v Ljubljani. Samostojne predloge je vložiti do 25. februarja t. 1. na načelstvo, v roke g. dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani. — Načelstvo. Anton Melik: Do Ohrida in Bitolja. /Y naši potopisni literaturi imamo malo knjig, ki bi bile tako zanimive kot je popis Meliko- -vega potovanja po Južni Srbiji. Plastično in živo nam ne riše samo pokrajin, vasi in mest, marveč tudi ljudi, njih borno in priprosto življenje, njihove šege in običaje. Skoplje, Ohrid, Sv. Naum, Bitolj, Prilep, pa romantična vožnja po zasilni ozkotirni železnici ali v vojaškem kamijonu med temi kraji so opisani tako prikupno, da knjižice, ki je okrašena z 12 slikami, ne odložimo preje, dokler je nismo do konca prečitali. Knjiga je izšla v založništvu »Jutra« ter stane 16 dinarjev. Ljubljana. 1 — Brna. Po stari pustni navadi bi bili morali po Ljubljani voziti na pustni torek »lovilo brad. Podjetni veseljaki so že vse potrebno pripravili, ovenčali so že voz in dva para Ion j In so brno tudi že srečno pripeljali mimo magistrata do davčnega urada. Tam pa je že čakal eksekutor, ki je nesrečno brno zarubil, ker še ni plačala za letos veseličnega davka in davčnih zaostankov za leto 1925. Tako' je ostal letos Velik del Ljubljane brez broe in se je moral zadovoljiti z raz-., nimi redutnimi mački in muckami. 1— »Bajtar« stavbena in kreditna zadruga uslužbencev drž. želeanie, r. t. z o. z. vabi na drugi redni občni zbor, ki se vrši »v nedeljo dne 7, marca 1926 ob 8. uri 30 min. dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije1 v Ljubljani gl. kol. Dnevni red: 1. Poročilo nečalništvas 2. poročilo nadzoraištva; 3. odobritev letnega računa; 4. volitev načelnižtva in nadzomištva; 5. sprememba pravil; 6. slučajnosti, -r- Zadružna knjižica služi za legitimacijo. — Načelstvo. 1— Društvo Treznost v Ljubljani ima redno sejo v sredo, dne 17. t. m. ob 8. mri v brezalkoholni točilnici v Lattermanovem drevoredu. t— Dar. —' »Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani« je darovalo društvu »Treznosti: v Ljubljani 200 dinarjev, za kaj’ se mu naj-iskreheje zahvaljuje odbor. imovitim se vrši vsak delavnik ob 10. r or-dimacijski »obi Mestnega doma. Seveda so se vršili tudi zdravniški obiakl obolelih doma. Šolski sdravnik je vršil redno nadzoratvo glede zdravja šolskih otrok in šolske higi-jene. iPod rednim zdravniškim nadzorstvom j* bilo 5345 šolske mladine. (Konec prihodnjič.) LJUBLJANA V LETU 1925. Is poročila mestnega fizik at«. Leta 1925 je štela Ljubljana približno 55 000 prebivalcev. PocoV je bilo 688 (70 manj kot leta 1924). Otrok se je rodilo — vštevši 77 mrtvorojenih — 1588 (101 več kot leta 1924). Od rojencev je bilo 1070 rojenih v porodnišnici, od teh 390 takih, kojih matere stalno bivajo v Ljubljani. Zakonskih novorojenčkov je bil o 1-74, nezakonskih 314. . ... • Izmed stalno v Ljubljani ^tan/ujOvib Je umrlo leta 1925. 687 oseb (leta 1924. 720). Umrljivost Ljubljančanov je znašala, torej 12.5 na tisoč prebivalcev (leta 1924. 13.0)- Umrljivost zadnja leta »talno pada in je tako ugodna, da ja dosegajo le najbolj zdrava mesta. V starosti do 1. leta je umrlo 101 otrok; od 2. do 14. leta 113 otrok; v dobi 15 do 19 let. 35 oseb, od 20 do 30 let 266 oseb, v dobi 40 do 59 let 285'oseb, v dobi 60 do 09 let 1,77 fp&eb, čez 70 let starih 202 osebi. Ugodna umrtjivest Ljubljančanov je utemeljena s tem, da so izostale večje epidemije, ki so bile v lotih po vojni razširjene. Jetika je zahtevala 104 žrtve izmed prebivalstva (1. 1923. 145, 1924. 101), od vseh umrlih je umrlo 15.1% za jetiko; vsak sedmi mrlič iz prebivalstva je zapadel tuberkulozi, ki je pobrala petkrat več ljudi ikot vse droge nalezljive bolezni skupaj: Prenapolnjena, slaba, pehigijenska stanovanja, nepravilna prehrana zbog splošne draginje .in brezposelnosti so glavna ovira, da število t mI, Xn Ml v, n mhAa rtKn IA .TVAI1/I U 1. /I tl Mš jetičnih ne pada. Treba je poudariti, da je ustanovitev drž. dispanzerja za bol: pljučih nujna potreba. Za jetiko je umrlo: v starosti do 1. leta ena deklica, V dobi do 4, leta 4 otroci, od 5. do 15. leta 2 otroka, od 15. do 19. leta 6 oseb, v dobi od 20 do 39 let 58 oseb, od 40 do 59 let 17 oseb,, starejših (nad 60 let), 16 oseb. Tujcev drugih občin je umrlo 105 za jetiko. Zdravnikov, izvršujočih zdravniško privatno prakso, je bilo v Ljubljani 89, zdravnikov v bolniški praksi približno 50. Babic je v mestu 29. Razkuževanje se je vršilo v 209 primerih ter 'tp redno pri vsaki infekcijski bolezni, oziroma po njej, večkrat po jetiki (87krat). Brezplačna ordinacija bolnim mestnim ne- Sport Oross-Country, pri Pragi. Na približno t km dolgi progi se je vršil 14. februarja p«. Pragi cros3-country, ki se ga je udeledito 45 seniorjev lin 29 juniorjev. Zmagal je Dtck-zda (Kolin) s 26:00,Ohio pred Nedobityje» (Sparta) r. 26:00,08/io Ln Fialo (Slav.ia). Novi rekordi v težki atletiki. V Utrecht* je sunil Basten (lahka sr. teža = 75 kg) 119.5 kg obojeročno s pestnim dvigom na prsi, v peresni teži (do 60 kg) je van der Well obojeročno teano dvignil 72.5 kg, r banfam-teži (do 53 kg) pa je de VVolf obojeročno sunil 92.5 kg. Slednjega pa še prekosi Dunajčan Fr. S trobi, tudi bamtan-teža, ki j* obojeročno sunil 100 kg, torej skoraj dvojne svojo težo. Za tako lahke atlete pač fenomenalni uspehi. Veliko število najboljših tekmovalcev m je udeležilo svetovnega mojsterstva v «n»«-telnesn drganju za gospode v Berlinu. Uspefei so sledeči: 1. je Dunajčan inž. Rftekl, 2. Du-najčai Preisegger, 3. Anglež Paga, 4. Berlinčan Rittberger, 5, Čehoslovak Sliva, 6. Belgijec Zeebrock, 7. Dunajčan Wrede, 8. Norvežan, JLie Arne in 9. Nemec Frank. Tekmovanje za svetovno moj3terstvo v umetelnem drsanju dvojic, ki ga je ve* športni svet pričakoval, z največjo napetostjo,-je končalo s sledečim uspehom: (prvo ime dvojice je ime dame, drugo gospoda): 1. Joly—Brunet (Francija); 2. Schoilz—Kaiser (Dupaj); 3. Jarosz-Szabo—Wrede (Dunaj); 4. Hoebhaltinger—Wampevl (Dunaj); 6-Hennie—Lie Arne (Norveška); 0. Muchelt— Page (Anglija); 7. zakonca Hoppe (Opavg)_ Da počaste spomin lansko leto umrlega, za razvoj avtomobilskega športa velezashA , nega športnika in pionirja barona Pierre de Cravvhez,, prirede Francozi veliko avtomobilsko vožnjo v Saharo. Vzrok temu, da so t* odločili za puščavo, je ta, da je Cravvhez ie 1. 1898 poskusil prevoziti Saharo, za takratni čas oiazno-drzno podjetje. Iz Marseille-a mt odpeljejo udeleženci v Algier, odkoder se na- • potijo čez BLida oazo Laghonat v Ghardaiig od tod nazaj v Djelfo in Beuiro. ,Kaj je krivo Thunbergovemu neuspehu v Ameriki? Kakor drugi evropski lahkoatleti, n. pr. Houben, Hoff, Ritola in drugi, tudi svetovni mojster v hitrem drsanju Claes Th«*-berg v Ameriki ni imel sreče Pravi, da »o * prvi vrsti krivi njegovega neuspeha njenm . nepoznani predpisi in določbe in drugače napravljena letališča, ki imajo izvanredne kuar-ve, katerim se ni mogel privaditi. Thunberf se bo vrnil 28, februarja, da bo branil »voj naslov pri tekmah za svetovno mojsterstv* v Trondjhelmu. __________________ - Sokolstvo. »L^ibljanski Sokol« priredi, kakor že objavljeno, v soboto dne 27. t. m. v veliki dvorani Narodnega, doma: komers na čast svojih bivših in sedanjih članov štirideset- petdesetv in šestdesetletnikov. Društveni odbor iskreno želi, da ae izberejo na ta večer vsi,' ki so bili svoj čas člani našega društva, a delujejo in so včlanjemi danes v drugih bratskih društvih sirom naše domovine in vsi, ki so še danes v našem društvu. — V prijetni sokoL-ski družbi si hočemo poklicati v spomin ono. bunie čase, ko se je gradil temelj jugoslovpn«-skeniu Sokolstvu in seamaniti Vas, ki ste gradili ta temelj, z mlajšim članstvom. Prav iskrena vabimo na ta sokolski večer voes ostalo brate 30 do 40-letnike ter občinstvu sploh; ravno tako iskreno vabimo tudi bratska ljubljanska ia okoliška sokolska. Zdravo! — Odbor. /.-.-vA.-. To In ono.——- : Don Juan in njegova soproga. Neki milanski trgovec se vasi ppgoato po svojih »b^ govskih Opravkih« v Rl®j- Mož je velik don Juan. Zato se je zdela njegovi boljši polovi« stvar sumljiva. Te dni tab je neopažena preoblečena sledila. V sainptni ulici je šla * gostim pajčolanom na obrazu v mraku mirno njega. Prišedši na vogal se je ozrla. V tem trenutku pa ji. je bil ljubezni željni »Ehe-kriippel« že za hrbtom. Prijazno jo je po- > vabil seboj v hotel. V umljivem ogorčenju je dvignila dama pajčolan in predno se je grešnik še prav »uvedel,, ie dobil dve krepki sa-ošnici. Nato je odhitela njegova soproga dalje. Mož misleč, da »e hoče vreči z v bližini nahajajoče ae škarpe, s katere je skočila * samomorilnem 'namen,u že marsikaka nesrečna ženska, je pozabil na skeleče zaušnice ter dirjal obupan za njo. Klical jo Je z nefr-nimi imeni, jo prosil skesano^odpuščanja ter ji obljubil odslej večno zvestobo. Ko jo j« došel, jo je prijel za roke ter jo končno v toliko pomiril, da je pristala na to, da je šla i njim pod legitimno zastavo v hptel. . : Ločene gospe ne smejo v Ameriko. New-jorške priselniške oblasti soj zabtapile loČeHi soprogi Carla of Cathcart dostop na ameriška 'tla ter so jo internirale kot nezuieljep® tujko na Ellia Islandu. Lady Cathcart je ” poročena » kapitemoro Greyem Wartt Ko ie kapiteu leta 1917 padel, sp je. po a 57-1 etni m Carlom, ki pa se je dal o kmalu ločiti, deloma, ker ni hotel ” njenih ogromnih dolgov, deloma i' pričela razmerje z Leta 1923 je od ved fico Cathcart v r l leto dni. P Carthcart ae ji Eden od uspeh, Pred Rralkfm . dr mati/kom Neale-om. Prišla je v Amerik«*, Stran 4. -NAJRODNI DNEVNIK, 17. februarja 1926. Bil—1—HMH—— Štev. 37. Wa bi bila režirala osebno neko svojo gledališko igro, ki se vprizori na enem newyor-mkih gledališč. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, torek, dne 16. februarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 76, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 276, bi. 280; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, M. 22; Kom. iadolžniee Kranjske dež. ban-den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb den. 966, bi. 972; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 48; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana ■den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d, Ljubljana' bi. 125; Združene papirnice j Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubija- • ( na den. 110;. »Stavbna drusJba« d. d., Ljub-^ Ijana de®. 90, bi. 100; »ŠeŽff'«, tovarna klo-i bukov d. d., Škofja Loka denV 1U>, bi. 120, j zaklj. 115. I Blage: Bukovi pragovi 260, 16X26X16, fco i » Jesenice den. 38; smrekovi hlodi od 20 cm [ naprej, od 4 m dolž. in 1.20 m doli, fco na- * i kladalna post. den. 190; premog kosove (ca i « 3500 kalorij), fco vagon Novo mesto, «a 1 ! tono bi. 170; premog v kockah 100 mm, fco 1 vagon Novo mesto bi. 150; premog orehovec j 50 mm, fco vagon Novo mesto bi. 140; premog zdrob, fco vagon Novo mesto bi. 130; premog rovni, fco vagon Novo mesto bi. 120; premog kosovec (7000 kalorij), fco vago bi. 500; premog kockovec, fco vag. bi. 4r j premog orehovec, fco vag. bi. 400; prr jO; zdrob, fco vag. bi. 350; Kal. 3856—51' vHJOg vag. Ormož: Kosovec nad 60 nun, z* fco xt tono bi. 260; kockovec, 35—60 mm, za 1 tono'bi. I 240; orehovec, 20—35 mm, za 1 tono bi. 210; zdrob, 10—20 mm, za 1 tono bi. 190; pšeni- 1 ca bačka, fco nakl. post. bi. 295; pže:r sremska, fco vag. nakl. post. bi. 290; k jsl easu prim. suha, fco vag. Postojna ,^ruza vag. den. 155, bi. 155; koruza fr" irariz. 5 ha, fco slav. post. bi. 123; ko- prim. su- Sttia. fco ban. post. bi. r „*u7.a času prim. ka, casii prim; suha, '' koruza inzulan- bl. 165- kt>»r'uz3’ ’’ ^, ‘co vag. medjim. post. bi. 143- feo vag. bačka p. tran'r v? -»'umetno sušena, fco Postojna pr *, ječmen, 62 kg, fco vag. bačka ,iP-£ fct. *55; ječmen spomlad, pivovarn., .iP-iti' k?, par. Ljubljana bi. 260; oves reše-< tani, fco slav. postaja bi. 190; ajda domača, " ‘co vag. prekm. post. bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. post. bi. 210; rž, 71/72 kg, par. Ljubljana bi. 220; proso rumeno, fco "vag. prekm. post. bi.- 210; proso rumeno, medjim., fco Ljubljana bi. 220; otrobi drob., pšer' I ..lični, fco vag, nakladalna postaja Vin— -jvci bi. 115; otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana bi. 140; ježice, zlatorumene, fco vag dol. p. den. 250; konoplja v steblih, fco vag elav. post. bi. 90; la Portlandcement »Salo-na-Tour«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kilogramov bi. 40; v papirnatih vrečah pu-> 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 lig bi. 52.50. BORZA Zagreb, 16. febr. Devize: Newyork ček,. 56.657—56.973, Pariz 205.44—207.44, Praga, 168.1—169.1, Curih 1094.08—1098—08, Milan izplačilo 228.83—230.03, Berlin 1351-5— 1355.5, Dunaj 798.2—802.2, Budimpešta 0.0798—0.0802. . Curih, 16. febr. Beograd 9.12, Newyork 519.25, London 25.2525, Praga 15.37, Pariz 18.865, Milan 20.945, Bukarešta 2.23, Dunaj_ 73.075, Sofija 3.725, Berlin 123.625, Budimpešta 0.007270. ia*k London: 14 Morski vrag. Kakor bi trenil, je zavladalo na palubah živahno vrvenje; Johansen je tuleč dajal povelja, mornarji so vlekli in pc-puščali vrvi različnih vrst — človeku s kop-aega kc-t meni seveda vse nerazumljivo. Ampak največji utisek je name naredila brezsrčnost vsega. Mrh je bil sedaj prizor, ki je bil že minul, neznaten do'- 1 Ijaj, ki je bil že pozabljen. Ladija je hitela nao ' ,I morje, kako strašna je postal o ceno in brez ,4*minosti, nek»>^ falskega. Držal sf se privetrne ^ograje b'\zu lestxe, in zrl po r pustih penečih va- zi^ proti nizko ležečim meglam, ki so zakrivale San Francisco in kaltfomskc obalo. Vmes so se vsipali cur-Iri dežja, da sem komaj videl mer,-to. In ta čudna ladija x njenimi groznimi ljudmi, ki sJia jo stiskala veter m »orje in je venomer poskakovala sempatja, je vozila proti juge/zapadu, v širni, samotni Tihi ocean. Četrto poglavje. Prihodnji meji doživljaji na ladiji Duh, kjer sem se skušal priiar mere so s' ..oditi novi okolici in se vživeti v nove razr-niomarr -tmo ponižanje in trpljenje. Kuhar, ki so mu >Kuhf .* rekli doktor«, lovci >Tomy«, Woli Larsen pa ložr *re«, je bil ves drug človek. Razlika v mojem po-r • 411 na ladiji je povzročila tudi primerno razliko v njegovem vedenju do mene. Kakor je bil prej priliznjen in hlapčevski, tako je bil sedaj oblasten in prepirljiv. Seveda sedaj nisem bil več imeniten gospod, ki jo imel kožo mehko kot ženske, ampak samo navaden kabinski streže brez vsake vrednosti. V svoji abotnosti je zahteval, na mu naj rečem gospod Mugridge, in ko mi je kazal, kaj so moje dolžnosti in moje delo, je bilo njegovo vedenje neznosno. Poleg dela, ki sem ga imel v kabini, kjer so bile štiri majhne sobe, sem bil tudi njegov pomočnik v kuhinji in silna meja nevednost v takih rečeh, kot je lupljenje krompirja ali pomivanje mastne posode, mu je bilo vir neskončnega zbadljivega začudenja. Nimalo se ni hotel ozire ti na to, kaj sem bil, predno sem prišel na to ladijc,ali bolje, kakšno je bilo moje življenje, kakšne moje razmere, ki sem jih bil vajen. Brezobzirno se je vedel do mene in odkrito priznam, preden je tisti dan minul, sem ga zasovražil s toliko silo kakor še nikdar nisem vsem svojem življenju sovražil človeka. Ta 'prvi dan je bil zame hujši posebno še radi tega, ker je ladija imela mala jadra razpeta in se je dvigala in pogrezala v vetru, ki mu je gospod Mugridge rekel tuleč jugovzhodnik. Ob pol šestih sem po njegovih napotilih priredil mizo v kabini, pripravil namizne pod- > niče za vihan) o vreme, nato pa sem nesel čaj in kuhano hrano iz kuhinje v kabino. Ne morem si kaj, da ne bi pri tem omenil prvega svojega doživljaja ob razburkanem morju. >Dobro pazi, sicer boš moker,* mi je dejal gospod Mugridge kot poslednje navodilo, ko sem odšel iz kuhinje z velikim loncem čaja v eni roki in več hlebci sveže pečenega kruha v drugi. Eden lovcev, visok, vitek dečko, Henderson po imenu, je takrat stopal od medkrovja — tako so namreč lovci šaljivo nazvali svoje spalne prostore sredi ladije— proti kabini na zadnjem delu ladije. WolI Larsen je stal ob zadnji hišici in kadil sVcjo večno smotko. j Evo ga! Za vraga pazi se!« je zavpil kuhar. Ustavil sem se, ker nisem vedel, kaj je; pri teni sem videl vrata kuhinje, ki jih je baš zaloputnil. Zatem sem videl Hendersona, ki je skočil kot nor proti glavnim vrvem, po katerih je ročno splezal po notranji strani, tako da mi je bil mahoma več čevljev visoko nad glavo. Tedajci sem zagledal velik val, ki se je krivil in penil in gromadil visoko nad ograjo. Jaz sen> bil baš pod njim. Možgani mi niso hitro delovali; vsemi je bilo tako novo in neznano. Spoznal sem, da sem bil v nevarnosti, to je bilo vse. Trepetajoč po vsem životu sem obstal na svojem mestu. Tedaj je Woli Larsen zavpil z mesta, kjer je stal: »Pl imi se vendar za kako reč, ti — ti klada!« (Dalje prih.) MALI OGLASI ogUam 4a'M iMttd Din 5*-M par. vsaka aadaljn« beseda L ■ _____ šum mm PREMOG - ČEBIN 1 ulici 1/H. - Telefon 56. Daljnogled proda za ceno 200 Din. — Naslov pove uprava lista. Stekleno •ireAno opeko Imajo »talno v *a-fep Združene opekarne d. d. » Ljubljani. Kot praktikant telim vstopiti h kakemu ljubljan tbemu podjetju. Imam pisarniško prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatakega )c-zika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«. Gorenjskega krompirja vežje ald manjše množine postavi na dom. Pišite dopisnico na upravo li-sita pod: >4 1-35 Din«. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna „EM0Nir D. D v Ljubljani — Tovarna na Vicu (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. Srajce, promenadne bde in barvaste, ovratnike vseh vrat in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — Velika izbera semo pri Gospod kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«. »KIP PFTEUHC-U - LlUBLIflHfl blizu Prešernovega spomenika ob vod* tai® in šilile .111 liMS1 LATNIKI v milu „GAZELB“ TvriTn„T1Wra mila '»GAZELA« oddolžimo, amo 9e odločili, da jih za njihovo dolgo-- cenjenim odjemalcem nas^a primaneg gmo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakifc letno naklonjenost tudi primerno nagradimo. ^ o« 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujem ) vtisnili v en kos mila po 1 zlatnik Izdelano je mp dH našim milom zelo mnogo prištedite pri perilu in zdravju, naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povriiu. Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu ino in jako prijeten vonj po svezosu. - poleg tega Vam je pa mogoče sreča tudi tollK ^ - t samo prvovrstno in pravo milo „GflZEL» !ti'i j:i teJj in „lpTtnri vMtaik ALHKBAHD*« - %»