Po pošti projoman: la
celo leto naprej 26 K — h
pol leta
četrt , mesec
18, . 6,50, 2 , 20,
V upravniitviT projeman;
za
celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10,-, Setrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnini in 1 inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo jo v Semenskih ulicah St. 2, t., 17
lzha|avsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 123.
V Ljubljani, v petek 31. maja 1901.
Letnik XXIX.
Tu in tam.
Tu in tam so postali Slovenci zadnji čas slavni, ali če ne slavni, Vsaj nekoliko sloviti. Odkar je dr. Tavčar preskrbel državnemu zboru slikoviti prizor na liberalno rodoljubje, se je pečala javnost nekaj dni s Slovenci nekako tako, kakor se v Barnu-movem cirkusu opazuje bradata žena ali tetovirani Indijanec.
Tu in tam so nekateri listi začeli tudi soditi Slovence in nekateri so celo poročali o notranjih slovenskih zadevah nekako tako natančno, kakor Holub o državnopravnem razvoju osrednjeafriških zamorcev. Mi ne moremo pomagati, ako nas bolje ne poznajo, ker smo žalibog predmet javne diskusije samo — tu in tam in žalibog le tedaj, kadar nam naša »inteligenca« preskrbi kako — afero.
Žalibog nas naši najbližji sosedje često krivo sodijo. Hrvatje so o naših razmerah mnogo slabje poučeni, nego mi o njihovih, in prav dobro misleči možje nas često krivo sodijo. Res je, da je naša stranka sedaj glede javnega upoštevanja mnogo na bo-Ijem, nego pred kratkim. Saj je včasih tako gospodarilo liberalno naziranje, da skoro ni bilo izvenkranjskega lista, ki bi ne bil ogorčeno iz dna duše trdil, da bo vsega zlega na Kranjskem krivi le »klerikalci«.
Naprf dovali smo, in sicer v toliko, da sedaj vsaj pravijo: »Klerikalci« niso vsega krivi, ampak tudi liberalci nekaj, sploh je pa vse le osebnost in so vsi enako vredni, oziroma vsi enako pogubni. Posebno hrvaški listi radi pišejo v tem smislu. Mi jim odkrito izjavljamo, da nas ta naš »avance ment« prav nič ne veseli. Tudi hvaležno odklanjamo vsak izraz simpatije, dokler se naši sosedje boljše ne pouče o naših razmerah.
Med Hrvati še ni tega razdora, kateri divja med nami. Tam duhovnik in lajik hodita lahko roko v roki, tam se v društvih složno sodeluje, tam se tudi taki elementi,
ki niso ravno katoliški, boje napadati vero in ji izkazujejo legalno svoje spoštovanje.
Pri nas je stvar vsa drugačna. Tukaj imamo stranko, katere voditelj more reči, da čisto nič drugega noče, da čisto nič drugega nima sploh v programu, kakor boj proti — »klerikalizmu«. Pod imenom »kle-rikalizem« pa razumevajo liberalci dvojno: Katoliško cerkev z njenim naukom in njeno hierarhijo in gospodarsko organizacijo ljudstva
Zato je pa boj pri nas potreben, ker takih elementov ne smemo pustiti prevladati. Če torej sedaj razni listi tu in tam, zlasti na Hrvaškem, mečejo nas z liberalci skup v en koš, moramo jim uljudno povedati, da oni tega ne umejo. Mi smo že sami toliko razsodni, da vemo, kaj nam je storiti v tej težki borbi.
»Novi list« reški jo osupnjen, ker ga je »Narod« napadel z Hajgršimi psovkami. Taka kanibalska polemika se mu zdi ostudna. Sedaj naj pa se potrudi, naj pogleda noter v načela, ki vodijo liberalizem, in s še večjim studom mora obsoditi stranko, ki se ravna po teh načelih. Dokler pa se ne potrudijo naši sodniki, da prouče notranjo vrednost obeh strank na Kranjskem, dokler vidijo samo dr. Tavčarja na eni in dr. Šu-steršiča na drugi strani, a se ne zavedo, da je ves boj na Kranjskem boj med krščansko in protikrščansko idejo, toliko časa se na njih nasvete in opomine ne moremo ozirati.
Hrvatje obsojajo naše liberalce, ker so se združili s Srbi. A pomislijo naj, da liberalci niso bili prav nič boljši, ko so bili zvezani s Hrvati. Ko so vsi slovenski zastopniki bili s Hrvati združeni na Dunaju v enem klubu, je doma bila stranka ista, in dr. Tavčar ne zasluži grajo, ampak pohvalo, da je naredil konec hinavščini in pokazal li-beralstvo v njegovi pravi podobi.
O dr. Susteršiču se piše, kot bi on bil vnel boj proti liberalstvu. To ni res. Za njegovo osebo se stranka ne bori, ampak ker zastopa prava načela, zato ga drži stranka
in vsi napadi na njegovo osebo mu stališče le utrjujejo.
Toliko na naslov raznih poklicanih in nepoklicanih sodnikov tu in tam.
Državni zbor.
Dunaj, 30. maja. Vodne stavbe.
Sinoči je zbornica do 7» 12- ure nadaljevala glavno razpravo o vodnih stavbah. Prvi je govoril nemški agrarec Pesch k a proti vodotokom, češ, da bodo le na škodo poljedelstvu. Ali je vse tako, kakor Peechka trdi, morejo soditi le oni poslanci, ki dobro poznajo razmere na Češkem in Moravskem. Za njim je ministerski predse Jnik dr. plem. Körber skušal pobijati ugovore agrarcev. Dokazoval je, da bodo vodne ceste v mnogem oziru koristile tudi poljedelstvu. Na Češkem se pridela na leto povprek za 555 milijonov kron pšenice, rži, ječmena, ovsa, krompirja, peso, detelje in sena. Vsi ti pridelki pa vsled vodnih cest ne bodo trpeli na svoji ceni, ampak revnejše prebivalstvo bode imelo koristi vsled nižjih prevoznih cen. Opozicija poljedelskih zastopnikov torej ni opravičena. (Pritrjevanje in ugovori.) Ljudstvo hoče dela in zaslužka. Ob enem pa bodo tudi poljedelstvo imelo svoje koristi.
Češki poslanec K u 1 p v dolgem govoru zagovarja vodne ceste. Mej govorom mu odločno ugovarjajo češki agrarci.
Na to je bila glavna razprava končana in govorila sta kot glavna govornika princ Svarcenberg in dr. Lueger. Mladi, simpatični princ Švarcenberg je znani agrarec, ki vodi češke agrarce, a ima vplivno besedo tudi v klubu čeških konservativnih veleposestnikov. V gladkem govoru je odgovarjal na razna očitanja, da hočejo češki veleposestniki onemogočiti zgradbo vodnih cest. Govornik naglaša, da temu ni tako, marveč da hočejo v prvi vrati uravnavo voda, razne melijoracije, a potem naj bodo vodotoki ali kanali kot zvršetek velikanskega dela. V prvi vrsti je treba pomagati poljedelstvu, ki že povsod propada. Vodotoki pa bodo še pot
in vrata odprli tujim izdelkom in pridelkom, kar ne bode na korist ne industriji ne poljedelstvu na češkem. (Živahno odobravanje.)
Na to hoče govoriti dr. Lueger. Kakor na znamenje se zbero na svojih sedežih Schonererjevi in Wolfovi pristaši, ki skoraj celo uro nalašč z glasnim krikom skušajo preprečiti Luegerjev govor. Bila je zopet posebna zabava za obilno množico na galeriji. Antisemitje so seveda odločno ugovarjali in poživljali predsednika, da naredi mir. Predsednik grof Vetter svari in zvoni, a nagajiva vsenemška družba le še glasneje ropota in kriči. Predsednik pretrga sejo, vsenemška tovaršija obmolkne. Ko čez nekaj časa predsednik zopet sejo otvori, prične se prejšnji ropot. Dr. Lueger seveda prestopi v govoru od vodnih cest na vsenemško stran in mej živahnim odobravanjem svojih pristašev brez vsakega ozira očeše svoje nasprotnike. Ko Lueger konča, Wolf namigne, in ropot utihne.
Predsednik na to graja prizore, ki sramote parlament. Vsenemški poslanec Ber-ger izjavi, da so hoteli le Luegerju izraziti svoje zaničevanje.
Ko začne Lueger odgovarjati Bergerju, vsa vsenemška družba s smehom zapusti dvorano.
Danes je prvi govoril poročevalec dr. Menger, za njim dr. Schreiner, trgovinski minister baron Call, dr. Žitnik in V u kovic. Ob 3. uri je predsednik zopet pretrgal sejo do 8. ure zvečer.
Zbornica skoraj gotovo že jutri »pre-biča« zakon o vodnih stavbah. Mi moramo naravnost grajati, da se tako važno vprašanje kar čez koleno prelomi. Tu vidimo, kaj premorejo Cehi, ako se zjedinijo z Nemci in jih vlada podpira. Sicer pa morda nobeden sedanjih poslancev ne dočaka izvršitve velikanskega podjetja. Mi moremo od vsega vsaj to pričakovati, da se prično hitrejše uravnave raznih rek in hudournikov. In to je ravno poslanec Žitnik naglašal v svojem govoru ter navajal razne želje in po-
LISTEK.
„Štiajk".
Slika iz naSih dni}. Spisal Anton Kopač, (Dalje.)
III.
Gospa Gruberjeva je sedela pri pisalni mizi v veliki, elegantno opremljeni sobi. Temnordeča, do tal segajoča zagrinjala ob oknih so bila odgrnena in videlo se je nebo, prepreženo s sivimi in belimi oblaki, ki so hiteli neprestano od obzorja do obzorja, zgrinjali se in razdruževali, da se je pokazal vsak trenotek košček svetlega, jasnega neba. Ob mizi je slonel oskrbnik in držal v roki kopo listov, katere pa je samo kakor igraje prekladal in razrejal, ne da bi se ozrl vanje. Videlo se je, da je govoril ravnokar s svojo sestro o važni stvari, o kateri pa so nista mogla zjediniti.
Gruberica je bila že pet let vdova. Po smrti svojega moža je vzela gospodarstvo obširnega posestva popolnoma v svoje roke. Pomagal ji je pri tem njen brat, varuh njenega sina, ki je študiral v stolnem mestu in se ni veliko brigal za dom, a za gospodarstvo še manj. Gruber je bil vesten oskrunik, četudi ni spolnjeval vselej natančno sestrine volje. Po različnih nesrečah in vsled
preveč predrznih podjetij je izgubil že pred davnim časom večji del svojega premoženja; to ga je spametovalo, četudi precej pozno ; tolažil se je s tem, da je zapravil samo svoje imetje, kajti oženjen ni bil in tudi ni kazal nobenega veselja, da bi dal slovo samskemu stanu.
»Torej ta stvar naj bi bila končana«, opomnila je Gruberica po daljšem molku. »A kaj je z našimi delavci ? Pravil si mi jako čudne stvari. Razlagaj . . .«
»Kaj je treba tu razlagati?« odgovarjal je oskrbnik, zlovoljen že od prejšnjega prepira. »Pravijo, da se jim godi preslabo, da imajo premalo plače, — in zahtevajo, da jim jo povišamo. Pa to je samo postranska stvar. Glavno je, da so se jim rodile v glavah neke čudne muhe, — zanesli so jih mednje tuji agitatorji ... Pa to jih bo že minilo ; ni nič posebnega . . . Sploh pa jih boš slišala danes lahko sama«.
»Tako ... Pa ti nisi skušal, da preprečiš take neumnosti ?«
»Čemu ? S časoma se spametujejo sami. Da bi le druge nesreče no bilo . . .«
»Torej ti ne misliš, da bi bilo na tem kaj resnega?«
»Niti najmanj. Toliko morajo že sami imeti razuma, da jim pri sedanjih razmerah ne moremo ničesar dokladati. Kam pa pridemo . . .«
Hišina je naznanila odposlance tovarniških delavcev in Gruberica jih je pezvala v sobo. Oblečeni so bili v pražnje in vsem se je poznala na obrazih zadrega in neodločnost. Ostali so pri vratih.
»Torej kaj želite ?« ogovorila jih je po&estnica in vstala izza mize, oskrbnik pa se je nasmehnil.
Perotnik je stopil korak naprej.
»Oprostite gospa, delavci ne morejo več prenašati . . .« Beseda mu je zastala in ves govor, ki si ga je bil pripravil dan poprej za to priložnost, zazdel se mu je naenkrat zelo smešen in neprimeren.
»Čtsa ne morejo več prenašati?« oglasil se je oskrbnik.
Perotnik je prišel še huje v zadrego. Izprevidel je, da tu ne sme jecljati in neodločno ugibati, da je treba govoriti krepko in trdno. Ali pripravljenih besed se ni hotel poslužiti, na misel pa mu ni hotelo priti ničesar pripravnega in pametnega. Naposled se je osvestil in zadrsal z nogo po gladkem parketu.
»Prosijo Vas, gospa, da jim povišate plačo. S tem, kar dobivajo, ne morejo pošteno živeti,. . . In pride zima . . .« Zaiti je hotel zopet v naučeni govor, ali kakor prej mu je zastala beseda.
»Ali človek«, ustavila ga je Gruberica, »kaj pa mislite? Odkod pa naj jemljemo ?
Vam se morda zdi, da živimo v bogve kakšnem razkošju in izobilju. Tu pa so jako motite . . . Samo prevdarite nekoliko, de znate računati, in videli bodete lahko, koliko nese opekarna meni sami. če dam vsakemu samo desetico na dan več, kakor doslej, pustim rajše brez posebne žalosti vso stvar pri miru . . . Bodite pametni in veselite se, da imate dela in vam ni treba imeti še drugih skrbij ... Z Bogom !«
Odposlanci so se spogledali in oskrbnik se je zopet nasmehnil, btali so nekaj časa pri vratih, naposled pa so se obrnili in odšli. Perotnik je zinil še na pragu s tresočim, od sramu in jeze skoro hripavim glasom:
»Da se ne bodete kesali, gospa . . .«
Kaj je hotel s tem povedati, tega v tistem trenotku sam ni vedel.
Gruberica se je ozrla v svojega brata.
»Kako je dejal ?«
Oskrbnik je skomizgnil z rameni.
»Če se mu kaj zgodi, naj pripiše samemu sebi. Delavcev imamo dovolj na VBak korak «
»To je menda največji nemimež; treba bi ga bilo strezniti . . .«
»Dolgo čaHa ga ne pustim rovati . . . Sploh pa bomo videli . . .
(Dalje prib.)
Y
trebe kranjske dežele. Mej drugim jo predlagal, da se letni državni prispevek za melioracijo zviša na 4 milijone in da se čim preje prične osuševanje ijubljanskega barja, ki bode začetek uravnave raznih notranjskih poplavnih rek, ki napajajo ljubljansko planjavo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. maja.
Jugoslovanska parlamentarna komisija,
kakoršna se je osnovala v zadnjem času iz srede »Sbvanskega središča« in »hrv. slovenskega kluba«, se je po poročilu listov včeraj posvetovala o razpravi o budgetnem provizoriju. Prvi klub so zastopali posl. Bar-winski, Berks, Gregorčič, llruban in Šu-steršič, drugi pa posl. Biankini Ivčevic, Ploj in Vukovié. Sklenilo se je, da so povodom razprave dà poslancem pri glasovanju o proračunskem provizoriju popolno prosta roke. Kot govornika bosta nastopila contra posl. Ploj in pro pesi. Berks.
Katoliško - ljudsko gibanje na Sred
njem in Gorenjem Štajerskem se je v zadnjih letih kaj mogočno razvilo in se glede svoje organizacijo že more kosati s katoliškim ljudskim društvom na Gorenje - Avstrijskem. To se je pokazalo na zadnjem občnem zboru tega društva, ki se je vršil binkoštni ponedeljek v Gradcu. Zborovanja se je udeležilo nad 3000 zastopnikov. Članov šteje društvo ogromno število nad 26.000. Shodu je predsedoval načelnik in drž. poslanec Ilagenhofer, poročali so pa posl. baron Morsey, Iluber in Wagner. Na shodu je govoril tudi sedaj v Gradcu bivajoči misijonar P. Volbert, ki je v ognjevitem govoru pozival navzoče, naj živahno podpirajo katoliško časopisje Zbor je pokazal, da se društvo krepko razvija in da mu je pričakovati vkljub strastni gonji nemško nacijonalnih nasprotnikov v bližnji bodočnosti najlepših vapehov.
Mej Srbijo in Crnogoro se je pojavil glesom poročil v ruskih listih nekak razpor, ki bo morda imel sedaj še ne-dcgledne posledice. Povod razporu so dali sledeči dogodki : Črnogorska vlada je v Bel-gradu naznanila prihod princa Mirkota, a belgrajska vlada je ta obisk odklonila. Tudi predlog črnogorske vlade, naj Srbija in Črna-gora pri turški vladi skupno zastopata koristi zatiranega prebivalstva v Stari Srbiji, so Belgrajci kratkomalo odklonili. Konečno v Crnigori zelo zamerijo, da je kralj Aleksander opustil čestitko knezu Nikiti povodom godu patrona Petrovičeve dinastije, akoravno je Nikita vedno se spominjal srbskih slovesnostij. Črnogorci so zelo hudi, da jih v Belgradu tako prezirajo.
Italija in Albanija.
Rimski dopisnik londonskega lista »Times« podaja sledeče pojasnilo glede stališča Italije napram Albaniji : Vkljub jasnemu dogovoru mej ministroma Visconti-Vcnosta in grofom Goluchovskim na Dunaju vendar ne zaupajo popolnoma italijanski politiki ozir Albanije. Reči pa moram, da je nepotrebna in pretirana skrb avstrijske vlade glede delavnosti Italije. Italijanska vlada želi le(!), da se ohrani evropska Turčija v sedanjih mejah. Istotako bi pa Italija pozdravila vsako zboljšanje v turški upravi, ki bi odstranilo sedanje nezadovoljstvo. Ko bi pa zboljšanje nikakor ne bilo mogoče in ko bi nastopila kaka prememba v vladi, bi italijanska vlada zagovarjala neodvisnost albanske države. Italija sama no hrepeni po nikaki pridobitvi in bi tudi ne ugovarjala gradbi jedne treh nameravanih železnic, nasprotno bi pa ravno tako malo dopustila okupacijo Albanije od strani avstro - ogerske, kakor bi se to zgodilo tudi glede okupacije Tripolisa od strani Francije, Anglije in Nemčije. — Iz tega pojasnila je pač jasno razvidno samo to, da naša monarhija ne sme ozirati se na Albanijo, mej-tem ko igrajo Lahi že sedaj ulogo nekakega gospodarja nad to deželo.
Francoski kongregacijski zakon.
Mej brzojavkami smo včeraj sporočili, da je francoski senat vsprejel vladni načrt znanega kongregacijskega zakona razun § 18. To poročilo moramo v toliko popolniti, da
vel a to le za komisijo senata, ki se je pečala s tem zakonom. Plénum francoskega senata se peča še le v prihodnjih dneh s tem načrtom, a vsekako šo v tej sesiji, ker tako želita vlada in komisija. Omenjeni paragraf, ki ga je komisija pustila in suspenso, dokler ministerski predsednik ne da dotičnih pojasnil, govori o uporabi premoženja raz-puščenih kongregacij. Člen 2. v zbornici sprejetega načrta je komisija premenila v smislu vladne predloge. Poročevalcem v senatu je s 14 glasovi izvoljen član Valió.
Francoski Hoctjalistiški kongres v Lyonu
s» je po tridnevni dobi 28. t. m. opolunoči zaključil. Pripravljavni odbor za ta kongres je sicer v svojih vabilih vabil na splošni socijalistišlii kongres, toda o splošnosti v tem slučaju ne more biti govora, ker se blizu 300 zastopnikov Guesdejeve frakcije ni udeležilo kongresa. Kakor navadno, je namreč ta stranka tudi sedaj stavila predlog, naj se kongres izjavi proti prevzetju mini-sterskega portfelja od strani Milkranda. Predlog pa je pogorel z 910 proti 286 gla- , sovom, na kar je scc revolucionarna stranka ostavila zbornico. V sklepnem manifestu so hoteli vodje, mej temi posebno Jaurès, udu šiti misel na razpor ter so bahato naglašali jedinost francoskih proletarcev pod rudečo zastavo, ter izjavljali, da se stranka povodom vstopa Miilerandovcga v meščanski kabinet na nobeno stran ni vezala rok. Ostali dnevni red je bil rešen brez posebnih nesreč, akoravno se tudi tu ni manjkalo burnih razprav. Prihodnji kongres se vrši v Toursu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. maja.
Glavna skupščina zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Piše se nam : Ker »Narodovci« naše katoliške učitelje tako cinično ironizirajo, ker oblivajo vsako naše društvo z žolčem in se norčujejo iz naših shodov, nas prav srbe prsti, da bi tudi mi ne povrnili enkrat te ljubeznivosti. A nečemo biti surovi, zato le v izpopolnilo drugih poročil dostavljamo sledeče: Prišlo jih ni na Bled 200, kakor ste krivo poročali, ampak okoli 120. Govorniki z nekimi izjemami so bili jako dolgočasni. Hrvatje pa so nastopili dobro in so slovenske liberalce »inteligentarje« dobro izmivali zaradi njih grde gonje proti duhovščini. Pri tej priliki je urednik »Učiteljskega Tovariša« zatajil svoj liât, ker je izjavil, da »Učit. Tovariš« ni glasilo Zveze ! bkle-nilo se je, da se bodo dopisi iz Istre sprejemali odslej samo potom predsedništev okrajnih učiteljskih društev, katera morajo jamčiti za istinitost vsebine, ker so do zdaj nekateri »inteligentarji« iz Istre pošiljali dopise »Učit. Tov.«, katerih je bilo drugih sram. Uč. Anžlovar je pa povdarjal, da to^ velja samo za južno Istro, ne pa za severno, in da je njega okrajno učiteljsko društvo za koprski okraj pooblastilo izjaviti, da se z delovanjem -Zveze« in pisanjem »Uč. Tov.« popolnoma strinja. (Lepo društvo !) »Narod« piše: »Ko je bilo dovolj petja, pričel se je ples in plesalo se je živahno in vneto dolgo, dolgo, in, ko mežnar odzvonil je dan, so šli zadnji pari k počitku«. To poročilo treba izpopolniti. Petja je bilo kmalu dosti, ker je bil zbor precej škrbav, le ba3 je im-poniral. Da se je plesalo dolgo, dolgo, to pa smemo na las verjeti. Kdaj in kako so se »zadnji pari spravljali k počitku«, jaz ne vem, ker nisem bil pri »zadnjih parih«, a da so bili »pari« počitka potrebni, se razvidi iz tega, ker drugi dan, binkoštni ponedeljek, k sv. maši niso prišli. Ta dan dopoldne je bil izlet v Vintgar. Restavraterka se je nadejala lepe družbe in je marsikaj pripravila. Prišlo je z gorjansko »inteligenco« vred petindvajset udeležnikov. Glavni skupščinarji so zapili v restavraciji 2 gld. 10 kr. Popoldne so imeli moški grajske župnije svetoletno procesijo na otok. Pri Petranu so se ob tej priložnosti mlajši učitelji slabo obnašali ; starejšim treba priznati, da so se obnašali dostojno. V Gorjah je nekdo streljal, pa se je obstrelil. — Kakor rečeno — nečemo slediti »Narodu« v njegovi pisavi, dasi bi mogli tudi mi postati — »pikantni«.
Pogreba f dvornega svetnika Merka so se včeraj popoldne ob 6. uri udeležili med drugimi : deželni predsednik
baron Hein v spremstvu dvornega svetnika grofa Schaifgotsoha, svetniki in uradniki deželne vlade, deželni šolski nadzornik Končnik, predstojniki in uradniki raznih drugih uradov, župana Hribar in Šavnik ter mnogo drugih o iličnih eseb.
Osebne vesti, Finančni minister je razpregl. geometra I. razreda gospoda Jos. Ver biča premestil iz Črnomlja v Postojno in imenoval vežbenika g. Alf. vit G s p a n geo-metrom II. razreda za Črnomelj. — Predsedstvo kranjskega finančnega ravnateljstva je imenovalo pom. slugo g. Jos. G e r m a za davčnega slugo v Litiji.
Promoviran je bil danes na dunajskem vseučilišču gimn. učitelj na gimnaziji v Kranju g. Leopold Poljanec doktorjem filozofije.
Iz celovške škofije. Po zelo dolgem, tožkem bolehanju je dne 26. maja na svojem domu v Tibičah pri Dholici umrl preč. gospod vpokojeni župnik dholiški in zlato-mašnik Anton Pušl. Pokojnik se je porodil dne 13. julija 1824 v Št. Juriju na Vinogradih in bil v mašnika posvečen dne 2. julija 1848. N. p. v m. 1 — V samostanu oo. jezuvitov v Št. Andražu je dne 21. maja umrl č. o. M. Viertler, S. J., star 77 let. — Prv im opatom novoustanovljene olive-tanske opatije sv. Jožefa na Tancenbergu je imenovan dosedanji prijor čast. o. Bonifac Ecker. — Razpisana je do 3. julija župnija Šmihel nad Pliberkom.
Superiorat usmiljenih sester v Zagrebu. Z interimističnim vodstvom su-periorata usmiljenih sester v Zigrebu je poverjen č. g. M. Seig e r s c h m i e d.
Slovenci na jug. „Slov. plan. društvo" priredi družbinsko potovanje v Dalmacijo, Črno Goro, Hercegovino in Bosno. Potovanje bo trajalo deset dni. Stroški potovanja so proračunjeni na 240 K. Več prihodnjič.
S pošte. Poroča so, da bo imenovan poštnim upraviteljem v Gorici na kolodvoru sedanji upravitelj poštnega in brzojavnega urada v Pazinu g. Hoger pl. Ilogersthal.
Odbor katol slov. polit, društva za litijski okraj je v svoji seji dre 27. maja t. 1. soglasno izvolil predsednikom g. Josipa Gale, župana in posestnika v Tre-helevem ; 1. podpredsednikom gosp. Antina Mrva, župana in posestnika na Vačah ; 2. podpredsednikom gosp. Antona Jaklič, podžupana in posestnika v Kriški vasi; blagajnikom gosp. Ivana Breznikar, župana in posestnika v Šmartnem pri Litiji; tajnikom gosp. Ivana Štrukelj, kapelana v Šmartncm pri Litiji.
Sklep ormoškega občinskega odbora nasproti priljubljenemu sodniku dr. Preskerju je politična oblast ustavila. .To je bilo tudi brezpogojno pričakovali.
Libeliška Ciril Metodova podružnica — oživljena. Iz L i b e 1 i č na Kor., dne 28. maja : Ciril-Metodova podružnica za Libcliče in okolico je bila zadnja leta spala, na veselje našim nasprotnikom, na žalost vsem dobrim Slovencem. Da, liberalni naši mogočneži hoteli so, da se sploh iz spanja ne prebudi več; zato so slovesno sklenili, da noben libeliški gostilničar za podružnične shode ne sme več dati prostora. Slovesno so tako sklenili tam na Suhi; a uspeh ? Uspeh je, da smo na binkoštni ponedeljek dne 27. maja podružnico zopet obudili na prav imenitnem podružničnem shodu ! Prostor smo dobili v gostilni g. Petra Ring-a, ki se ni ustrašil nasprotnega pritiska, ki se ni zbal liberalnih napadov, so ni zmenil za žugajoča pisma, marveč nam je drage volje odprl svojo gostoljubno hišo. Slava in hvala mu zato! Vkljub hudemu pritisku in agitaciji nasprotnikov, katere poznamo vsi, je bil shod dosti dobro obiskan. Hiša je bila kaj lepo okinčana z narodnimi, cesarskimi ter deželnimi zastavami. Tudi dvorana je bila olepšana z venci in podobami. Shod je otvoril s prisrčnimi besedami g. župnik M. Krejči, kazoč na to, kako pomenljivo je, da se je podružnica sv. Cirila in Metoda zopet oživila. G. tajnik Rozman je v daljšem*govoru kazal, kako važno je šolsko vprašanje v verskem, narodnem ter gospodarskem oziru, in kako je zlasti kmetskemu stanu treba združenja in odločnega odpora zoper mnogoštevilne nasprotnike. Sledilo je več krajših nagovorov, da je zborovanje bilo prav živahno. Posebno pohvalno nam je omeniti domačega pevskega zbora, ki je kaj
lepo in milo prepeval krasne pesmi slovenske. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: župnik Mart. Krejči, predsednik; J. Stau-dtkar p. d. Preis, njegov namestnik ; Peter Ring, gostilničar, tajnik; Cv. Pičko, p. d. Marko, njegov namestnik ; Anton Mežnar p. d. Kleder, blagajnik ; Ant. Stana p. d. RidI, njegov namestnik ; Fr. Trampuš in Fr. Žleb-nik p. d. Nemec, zastopnika pri glavni skupščini. — Dal Bog, da lepi shod obrodi prav mnogo sadit in da oživljena podružnica prav čvrsto deluje v blagor slovenskega ljudstva !
„Narodna zveza". Za to novo narodno brambno društvo istrskih Slovanov so vsa slovenska društva v okraju koperskem obljubila svoje sodelovanje. Posvetovanja o ustanovitvi „Narodne zveze" se bo vršilo v Dekanih dne 2. junija v prostorih društva »Zrinjski"
Posebne vrste mero imajo v mini-sterstvu za notranje zadeve. Poroča se. da jo ministerstvo za notranje zadeve dovolilo za podporo h a 1 o š k i m vinogradnikom 40.000 K podpora v obliki neobrestnih posojil, da si lahko zasadijo zopet nove vinograde. Toda poslušajte! Polovico te podpore, torej 20.000 K dobijo ptujski meščani, drugo polovico izvenptujski vinogradniki. Ptuj šteje 4000 duš prebivalstva, ptujski okraj pa 48.000.
„Die Wacht am Rhein" na sv. Višarjah. Dne 29. t. ni. predpoldne je prišlo pevsko društvo iz Radgone na sv. Vi-šarje. Strašno malo bi se človek brigal za take ljudi, katerih namen tii, počastiti Mat. Božjo, marveč le šopiriti se v svoji veliko-nemški zavesti; a če ljudje takorekoč izziv-ljejo — v javnost ž njimi! Komaj so bili namreč nekaj časa v gostilni, ki je cerkvena in stoji tik župnišča, pa zatulijo veleizdajsko pesem: „Die Wacht atn Rhein". Ko so končali so seveda morali zaheilati. Druge pesni niso zapeli: jasen dokaz, kaj so nameravali s to v Avstriji prepovedano pesnijo. „Lieb' Vaterland magst ruhig sein !« Višarje so in ostanejo slovenske, naj naši klevetniki še tolikrat tulijo.svojo veleizdajsko himno ; za to bodo skrbeli merodajni krogi, pa tudi vrlo s!ov. plin. društvo, katerega zanimanja za to prekrasno točko v slovenskih planinah od dne do dne bolj raste. Pa ne samo krasna je ta točka, marveč tudi prevelikega purnenaza slovensko stvar. Nikomor namreč ne prihajajo izobraženi tujci v tako velikem številu, kakor ravno tu gor. Tu je torej najlepša prilika kazati širnemu svetu krasoto naših pesnij, katerih pošteni tujci že nekaterikrat, ko so peli ravno slovenski planinci, niso mogli dovolj prehvaliti. Torej le »na vrh planin, nižave sin !«
Velika slovenska slavnost v Trstu. Pevsko društvo „Kolo" javlja, da bo s!av-nost razvitja društvene zastave v nedeljo dne 21. julija.
Srebrno poroko je pri sv. Jakobu v Trstu praznoval g. Luka S e r a ž i n.
O včerajšnjem požaru v Dobrunji se nam še dodatno poroča, da vlada ondi vsled vedno ponavljajočih se požarov velik strah. Pri včerajšnjem požaru je bila prva na pogorišču in delala neumorno požarna bramba iz Bizavika, nadalje je prišla požarna hramba iz Most in Stepanjevasi. Zmanjkovalo je vode in bati se je bilo najhujšega. Tovarniške delavke so prihitele na pomoč in tako z domačinkami pripomogle prav veliko k pogašenju požara. Vojaki iz Ljubljane so pomagali neutrudljivo, tako da se je požar zadušil. Včeraj zvečer je še vedno tlelo in bati se je bilo še ognja. Ljudstvo je zbegano, na spanje ne misli nihče, kako, saj mu lahko kdo zažge nad glavo ! Kje je hudodelec? Ne ve nihče, tudi ne sumi nihče, vse je v temi! Ce ne bo kmalu konec tega strahu, bo ljudstvo jelo obupovati, ker veliko mož je, ki niso, kakor vevški orožniki, že mnogo nočij zatisnili oči. Vedno Btražijo, a jim pred nosom zažge. Hvala vrlim gasilcem, presrčna hvala tovarniškemu vodstvu in vsemu delavstvu, ki je pokazalo zopet, da ima bratovsko srce. Pogorelci so zavarovani; se ve, škoda je veliko večji; kako bodo banke zavarovalnino izplačevale, o tem vam sporočim. Škodo cenijo nad 10.000 kron.
Koroške novice. Dne 19. maja je prišlo v Lipi nad Beljakom med več vojaki in hlapci do prepira. Vojak V. Ratkolb je v prepiru hlapca J. Strohsaka s sabljo ranil tako nevarno, da so ga morali prepeljati v
bolnišnico, kjer je dru^o jutro umrl. Vojaku so še tisto noč zaprli v neki beljaški gostilni. Dnč 20. maja se je na nekem bregu v zgornjih Zabučah, obč. St. Martin, igralo več otrok, 2 in pol letna dt klica je spala blizu. Nakrat se je začel nek hlod, ki je K žal na bregu, premikati in stlačil je ubogo deklico, da je obležala mrtva. — »Sudmark« bode tudi letos po znanih vzorcih priredila »nemško« kresovaoje v Beljaku. — Jako buren shod je imelo nemšio kat.-pol. društvo drč 19. maja v Bitinjah. Prihruli so na shod tudi soejaldemokratje v večjem številu in s strašanskim krikom skozi tri uro onemogočili vsako razpravo. Vodil jih jo urednik, bivši učitelj Rieso iz Celovca. Pso\k, ki so jih rabili ti ljudje zoper krščansko govornike, niti navajti ni mogoče, tako ostudne so. Soeijalni demo-kratje so tu zopet pokazali, kako umevajo »svobodo« nasproti —drugim! — Zaradi žveplenke sta se dne 19. maja zvečer pri Forabosko - tu blizu Celovca sprla dva laška delavca, 291etni Jož. Sabi't in Ant. Formati. Formati je Sabata z nožem na več krajih ranil tako hudo, da je drugo jutro umrl. — Do ¿¡0. junija je razpisano učiteljsko meito na Vratih. Znanja slovenščine okrajni šolski svet v Beljaku — kakor navadno — ne zahteva ! — Okrajni solski svet v Velikovcu razpisuje sledeča učiteljska mesta: 1. nadučitelja šest-razredno sole v Velikovcu ;'2. nadučitelja na trirazredni šoli v Smihelu nad P.iber-kom; 3. šolskega voditelja na Krčanjah; 4. šolskega voditelja v Spodnji vasi; 5. šolskega voditelja v Svabeku; 6. dvoje učiteljskih mest v Smihelu nad Pliberkom; 7. učiteljsko mesto v Tinjah. Za meato nadučitelja v Velikovcu se ne zahteva znanje slovenščine!! — V Celovcu je umrl dnč 22. maja Slovene,c, hišni posestnik g. Urb. Š o k 1 i č, star 69 let. N. p. v m.! — V Velikovcu je dne 21. maja umrl gostilničar g. Jož Lesnak, star 83 let. -- Osmi občni zbor akcijonarjev zilske železnice bode dne 8. junija na Dunaju. — V llutu je prišlo dne 19. maja med hlapci do pretepa. Eden izmed njih je bil precej ranjen z nožem. Hlapce, ki ga je ranil, je iz strahu pred kaznijo šel do Št. Vida in se tam vlegol pod vlak, ter našel strašno smrt. — Na vrbskem jezeru so parniki pričeli redno voziti dne 26 maja.
»Razlaga velikega novega kate-kisma« ali krščanski nauki za cerkev, sestavil župnik Ant. Vetcrnik, je naslov knjigi, ki je izšla te dni. Izgotovljeni prvi zvezek prinaša prvo poglavje katekizma: o veri in apostolski veroizpovedi — na 24 tiskanih polah ali v 52 krščanskih naukih. Čez nekoliko mescev izide drugi zvezek, ki bode obsegal drugo in tretje poglavje katekizma itd. Cena broširanemu I. zvezku je v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani 2 K. po pošti 20 h več.
Društvo „Pravnik« priredi 16. jun. izlet v Trst in okolico.
Pred novomeškimi porotniki je
dobil 281etni Anton Turk radi uboja 3 leta težke ječe, detomonlka 321etna Ana Verbič iz Podboršta je dobila 5 let težke ječe, radi tatvine sta dobila Jožei Zidar šest in Marija Žagar pet let težke ječe, detemorilka 24letna dekla Cecilija Vrček je dobila štiri leta težke ječe, 251etni Fr. Krištol iz Višnje gore je dobil radi uboja 15 mesecev ječe in 26ietni Anton Markovič iz Zagraške istotako radi uboja 18 mesecev težke ječe.
Barnum in Bailey v Ljubljani. Ogromen Barnum in Baileyev cirkus, ki obsega prostora za okolu 18.000 ljudij, je bil včeraj pri obeli predstavah popolnoma razprodan. Računa se, da je bilo včeraj v Ljubljani precej nad 15.000 tujcev. Podjetje je odneslo iz Ljubljane kakih 50.000 gld. Indirektno je seve Barnum in Bailey Ljubljani precej koristil z navalom tujcev, a škoda, ki jo je napravil na razne načine na narodnem premoženju, je velika. Dočim je Barnum in Bailey na Dunaju imel vso svojo izložbo v rotundi skupno ter se je lahko tu z najcenejšo vstopnico vse ogledalo, je v Ljubljani naredil za zraščena kitajska dvojčka, divjake itd. posebno vstopnino 50 v. V šotoru, kjer se je nahajala res dragocena me-nežarija, so bile le nekatere abnormalitete, ki so pa bile pri proizvajanju Bvojih čudes zelo lene. V provincijalnih mestih, kjer pod-
jttje ostane samo jeden ali dva dni, se pač ne potrudi tako. kakor v svitovnih mestih, kjer estano na mesece dnij. Po popoludanski predstavi cirkusa, kjer so se posebno odlikovali umetniki v zraku, mož s krogljo, borba z medvedom, skupni nastop konj, vožnja z bicikljem na lestvi z višino, štirinajst dirk, napravil je še posebno predstavo oziroma koncert črncev, za kar je bilo treba plačati zopet 50 v. Polog tega so se prodajale razglednice podjetja, razni katalogi, opisi abnormalitet itd Zvečer je bil k predstavi tak naval obfinstva, da mnogi niti vstopnic niso mogli dobiti več. Sosebno hitro bo bili prodani sedeži za 1 K 20 vin., tako hitro, da se skoro domneva, da ima podjetje nekaj takih sedežev samo »radi lep žega«. Ljudje so morali plačevati dražje sedeže. Tudi sedeži po 3 gld. v lože, ki obstajajo iz železne pregraje, s> bili vsi razprodani. Mej tem ko se je v glavnem šotoru vršila predstava cirkusa, so uslužbenci Barnuma in Bai ley d tako brez vsakega hrupa in brez v L;ubljani pri kakem delu običajnega kričanja »e-ruk« v par trenotkih pospravili s pozorisča hlev s prekrasnimi konji, katere je vse občudovalo, kuhinjo, jedilnico, šotor menežarije in drugo šotore, nekateri sloni so z glavami razriva'.i vozove in okolu tri četrt na 7. uro so se že peljali prvi vozovi na kolodvor, ob 8 uri zvečer pa s^ jo odpeljal že prvi Barnum in Baileye vi vUk proti Mariboru. Pri večerni predstavi so tudi takoj po vsaki završeni točki pospravili takoj razne stvari proč. Sa pred dirkami so se bliskoma pospravili irapozi itd. in posebni uslužbenci so žo čakali, da se občinstvo dvigne s sedežev, da ztože hitro sedeže in jih pobašejo v pripravljeno vozove. Ta ame-nkanska hitrica in točnost je bila najbolj občudovanja vredna, vendar je v Zagrebu tako slabo uplivala, da se občinstvo ni zadržalo tako mirno, kakor v Ljubljani, ampak je na glas zahtevalo, nuj S3 mej predstavo ne pospravlja, ali naj se pa da denar nazaj. Ko se je večerna pred tava končala, je občinstvo z začudenjem opazilo, da eo vsi drugi šotori že — zginili s površja. Širno dva vozova z elektriko sta še iunkcijoni-rala. No, nekaj tranotkov pozneje ni b:!o več niti glavnega šotora in po ! 2. uri po noči je že zadnji Barnum in Biilejev vlak zapustil Ljubljano. V velikanski gneči pri predstavah je nekaterim osebam prišlo slabo. Pomagala jo pripravljena rešilna družba. Opomniti moramo še, da je bil posebno zanimiv pogled v vozove, v katerih so Bii-leyevi uslužbenci sredi revolverjev in pušk šteli denar. Poizvedeli smo, da je »Barnum in Bailey<- severnoameriško akcijsko podjetje. Glavni akcijonar je Bailey, Barnum je umrl in njegovi dediči se udeležujejo pri podjetju s 6 milijoni dolarjev. Zadnja dividenda teh delničarjev je dosegla 17 odstotkov. Ljudje so bili s podjetjem različno zadovoljni, vendar nekaj se mora priznati: Ameriški organizatorični talent Bai ltyev je skoro neprekosljiv. Danes popo-ludne igra Barnum in Bailey v Mariboru.
Izgubilo je mnogo obiskovalcev Barnuma in Biileja cirkusa mnogo dežnikov in drugih stvari. Nekaj teh stvari je na policiji.
Ljubljanske novice. Ogenj iskali so danes dopoludnc pri Krcutzcrju na Marije Terezije cesti. Prišla je požarna bramba, kateri se ogenj tudi ni hotel pokazati. Vnele so se saje, ki so pa same ugasnile, predno se je pripeljala požarna bramba. — Ogenj na Golovcu. Včeraj popoludne pričelo je goreti na Golovcu. Ljudje so ogenj pravočasno zapazili in pogasili. — U 1 o m. V barako g. Prosenca, gostilničarja v Tivoli, so ulomili v noči od 29. na 30. maja tatje in pokradli vina, smodit, žemelj, sira, šunkna, klobas in okolu 40 K denarja. Zasledilo se je, da je neki postopač Tišina prinesel svojim tovarišem pletenico vina in mnogo smodk. Tišino so aretovali radi uloma. — Velik prijatelj Barnuma in Baileja je neki Buchmaier iz Trsta. V Trstu jc ukradel bicikelj, da se je pripeljal pogledat Bailejeve predstave. Policija je Buchmaierja zasačila. — A r e t o v a n je bil neki Lovro Gorup, ker je posegel včeraj pri cirkusu v žep nekemu poštnemu uradniku. — Mizoukrasti je hotel kazinskemu kavarnarju Oswaldu nek Franc ^Knapič. Ko jo je že nesel na hrbtu, I zalotil ga je policaj.
Utonil je v Zgornji Pojskavi v pot ku g. Viljem G o h e, oskibnik barona Posta, iz Vuhreda pa poročajo, da je utonil posestnik pri sv. Antonu na Pchorju Meršnik, p. d. lludernik
Zanimiva pravda Trgovinsko sodišče se je bavilo s tožbo nekega pasažerja električne cestne železnice na odškodnino za nezg> do, pripetivšo se mu med vožnjo. Sodišče je odklonilo prigovor inkompetenee, dvignjeni od družbe za električne železnice na pt dlagi zakena o dolžnem jamstvu železnice, m je utemeljilo svoj sklep s tem, da jo verjeti nap >vcdbi toiitolja, da je nastala transportna pogodba. O zahtevah samih so odloči r,a posebni razpravi.
Čast zavedni krščanski materi! Naš somišljenik je opazil v srt-d i dno 29. t. m. na postaji bližnjega štirskega mesta, kamor se je pripeljal po opravilu s poludan-skim brzovlakoni, krasen prizor. Neka vi aoki« gospa je spremila na postajo svojo približno 20!ctno hčerko in isto v slovo, vredno je hčerka vstopila v vlak, očitno v prisotnosti mn< gobrojnega občinstva trikrat na čelu prekrižala B:di to vzgled drugim izobraženim gospem, da so ne boje pokazati svojega krščanstva!
Učiteljska služba je do 26. jun ja razpisana na štirirazrednici v V i p a v i. Prošnje za tu d fiiv.tivno mesto \sprejema okr. šol. svet v Postojini.
Strela udarila. Dne 29 t. m. ob 4. popoldne je nastala pri nas licv hta, in je strela udarila v hišo Karola Kovačiča, posestnika v Slepšeku pri Mokronogu. Gospodar je ravno na njivi blizo hiše oral; ko zagleda ogenj vrh strehe, bili domu, kjir je bila žena 7. družino ravno pri mali južini. Hitro odpravi ljudi i i hiše, izžene živino iz hleva, kateri je tudi začel goreti; oboje je pogorelo do z'du Požarno brambe iz Mokronoga in Sf. Ruperta so bile hitro na mestu, toda ti ud je bil zastonj. Kovačič je bil za-rovan za 2700 K, škoda je veliko večja.
Nesreča 781etna kmetica Neža Racman v Gročani si je, ko jo delala na polju, po nesreči s srpom prerezala trebuh.
Na cesti smrt dohitela Dne 5. maja zjutraj ob. 8. uri je šel po vodo z vrčein prevžitkar Bokalič v kozjanski župniji. Med potoma ga jo dohitela smrt in mu utrgala nit življenja, ¿grudi! so jo takoj mrtev na ccsto. Zadela ga je bržčas srčna kap.
Strela ubila je dne 29. t. mee. cb 2. uri popoludne 431ttnega Valentina Jev-šžeka iz Zabrda občina Bjto hišna štev. 40, ko jc na polju ubežal pred dežjem pod neko lipo. Bil je n» meslu mrtev.
V Trstu so aretovali trgovca z dekleti Marka Goldsch:agerja.
Rodbinska drama v Kopru. V Kopru je storil bivši finančni paznik Sebast. G al grozno dejanje Gal je služil 24 let pri finančni straži, a je i/, službe izstopil, ker se ga je pri avanziranju prezrlo. Nekaj časa je služil p tem v tržaških skladiščih, sedaj je pa tudi to službo zgubil. G d in njegova rodbina so bili izpostavljeni bedi. V sredo, ko so otroci spali in je šla žena k pokoju, zagrabil je Gal sekiro in mahnil po glavi svoje žene ter ji glavo skoro razbil. Ž-ma je zakričila, na kar ji je pritekel na pomoč lOletni sinček. Tudi tega je hotel Gil pobiti, toda sinček je ušel in letel poklicat sosede. Ko so prihiteli sosedje in stražniki, dobili so G*!a obešenega in mrtvega. Težko ranjeno ženo so pripeljali v bolnico.
S 40 OOO kronami ušel je v Budimpešti pisinonoša denarnih pisem in nakaznic Ladislav Fultay,
Črnogorski otročiči v Rimu. Iz Črne gore pride v Rim veliko število črnogorskih otrok, ki se bodo poklonili otroku kraljice Helene in mu po črnogorski navadi prinesli v dar raznih stvarij.
J>arovl.
Dijaški kuhinji v Kranju so doposlale od 1. aprila do 31. maja 1901 si. korporacije, družbe, dobre tnice in dobrotniki sledeče darove :
Trembelaki in cembohne povodom godu gospe Kleinsteinove 5 K, mesto vencu na grob Zorice Šlambergcrjeve po 2 K: Iv. Rakove, dr. V. Štempihar in dr. V. Korun; profesorski kolegij za april 8 K, A. Z. mesto obletnice po svojem bratu 5 K, mestna občina Kranj za loto 1901 400 K, ves. družba
pri P. Mayrju 10 K, preostanek za venec na krsto gospe K. Geiger G K 40 v, poravnava gosp. K. Floriana z g. dr Prevcem 50 K, preostanek od pijače 2 K 50 v, A. Nemec, župnik v Kokri, 5 K, dr. Jos. Lukan v Kranju, 10 K. dr. Fr. Zupane, \ladni svetnik v Ljubljani, 10 K, župnik Rijčevič iz Grahovega za april 10 K, kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K za leto 1^0!, posojilnica v Mengšu 10 K, Vinko Majdič in Mavri! Mayr za stavo 30 K, Ivan Fr. Lampret v Kranju mesto venca na krsto gospe Anton. Pettan 5 K, prispevki profesorskega kolegija za majnik 10 K, neimenovan dobrotnik za srečen izid občinskih volitev v Kranju In K, dva neimenovana dobrotnika iz Kranja vsak po 2 K mesto vožnine za vonec, Ivan Sink iz Kranja 20 K, globa, plačana v kazenski zadevi M. P. contra M. K. 20 K, dobre duše po veseli igri 15 K, dekan Fr. Kummer iz Stareloko 10 K, po Minki Krek pri Jahaču za konjsko kupčijo 2 K, Fr. Rajčevi*, župnik v Grahovem, 10 K, Fr. Kepic, župni upravitelj v Cešnjicah, 4 K, po uredništvu »Gorenjca« Ant. Cegnar, gostilničar v Žab-nici, nabranih 9 K, Valentin Bernik, župnik na Homcu, 3 K, gimnazijski učitelj Anton Zupan iz nabiralnika na Gišteju 1 K 31 v. Kranjski Janez 1 K 80 v. Jakob Gorjanec iz Primskovega 40 K.
Odbor dijaške kuhinjo v Kranju se zahvaljuje najtopleje vsem blagim darovalkam in darovateljem, ki mu pomagajo s svojimi doneski podpirati učečo se pridno mladino, ter lepo prosi, da imajo i nadalje odprte roke za revne dijake.
i\iir»d!iw gospodarstvo.
Pomen zadrug za kmetijstvo na Slovenskem.
(Narodnogospodarska Črtic j.)
(Dalje.)
To vse je predrugačilo življe.ije na kmetih. Vsak posamezen ud poljedelčevo obitelji se smatra za poklicanega, da ne zadostuje za njega, ako le kot mehanična moč v občno korist svoji ožji rodovini dela da s tem zadostuje svoji nalogi kot človek, ampak on hoče tudi sam zasnovati rodbino.
S tem pa on zahteva preveč od ceio-skupnega premoženja, s tem drobi moč skupnega rodbinskega dohodka in to je tisto. kar sedanjim kmetovalčevim trdnim posestvom zadaja najhujše demirne udarec.
Vsak oče hoče dati vsakemu svojih otrok jednaHe zapuščinske deleže in zaradi tega preobremenjuje preveč domsče posestvo, ki mora vsled tega, ča ne iz drugega uzroka, pešati in gre slednjič pod zlo.
2. Novodobne prometne zveze so pre-drugačile popolnoma vse pridobninske razmere na deželi po Slovenskem, osobito na Kranjskem.
Že za časa vladanja cesarice Mar je Terezije se, je za edino pomoč proti tedajnim slabim časom spoznalo, da naj so razne panoge kmetijstva povzdignejo in da naj so ceste kolikor mogoče tako zidajo, da bode imelo priprosto ljudstvo s priprego in vožnjo veliko zaslužka. Združeno s tem je nastalo po deželi mnogo gostilnic, kjer so postale v t-iku časa imovite hiše.
Več nego sto let je bila Kranjska, Koroška in Spodnje Štajerska torišče jako živahnega voznega prometa; povsod so stale krčme, in to je donasalo priprostemu ljudstvu mnogo zaslužka. Prvi udarec v ta dohodek jo pouzročilo zidanje južne železnice. Ko se jo ta otvorila, izgini) je veliki vozni promet med Trstom in Dunajem. To je bil za vso Notranjsko, del Gorenjske in Spodnje Štajersko velik udarec.
Za otvorenjem te železnice sledila je cesarjevič Rudollova železnica na Gorenjsko in Koroško, za njo kamniška, nadalje dolenjska in slednjič vrhniška železnica. Vse te novodobne prometne zvezo so vzele priprostemu ljudstvu poprejšnji zaslužek z vožnjo. V zvezi s propadom voženj je izgubilo veliko kovačev, kolarjev, sedlarjev in druzih rokodelcev svoj največji zaslužek. V nadaljni posledici pa čutijo to na deželi premnoge krčme, kako jim vedno bolj in bolj zginjujejo najboljši gosti — vozniki. In tudi ta obrt je vsled tega prav mnogo izgubila.
3 Novodobno prometne zveze predru-gačile so pa tudi vse rodbinsko, in življenjske razmere.
Vsled vedno večje dotike z zunanjim Bvetom zahteva vsak posameznik dandanes boljšo hrano, čednejšo obleko, lepše stanovanje. Cena importiranih živil tlači ceno domačih živil; prihodki iz domače zemlje ne zadostujejo več v pokritje vseh stroškov, ki jih ima gospodar na svojem zemljišču.
Ta boj med cenami v domači deželi pridelanih pridelkov in med pridelki iz tujih dežela, bodisi, da so iz drugih rodovitnejSih krono vin našega cesarstva, bodisi da s j iz tujih delov sveta, je najhujši in bode postal za našega kmetovalca osodepoln, ako se mu ne bodtmo znali s pravimi sredstvi v bran postaviti.
Naše širše kroge in priprosto ljudstvo opozoriti na ta konkurenčni boj in mu podati pravec, katerega naj se drži, da bode v tem boju človeštvu in samemu sebi na korist uspeval, to mora biti namen, ki ga naj izpolnjujejo istiniti prijatelji ljudstva.
Kdor je kedaj videl v kakem velikem primorskem mestu na pr. v Trstu, Hamburgu itd., koliko raznovrstnega blaga se iz tu]ih dežela k nam pripelja, recimo: riža, pšenice, kave, tobaka, pavole, kož itd., torej stvarij, ki jih dandanes vsi neobhodno potrebujemo, je pač vskliknil vesel: Hvala Bogu! ni se nam treba bati nekdaj tako strahovite šibe lakote !
Neizmerna dobrota je za nas novodobno mornarstvo in zalaganje Evrope s tujimi inozemskimi življenskimi potrebščinami.
Ta velika dobrota nalaga pa osobito nam prebivalcem revnejših dežel velike žrtve na drugi strani.
Naša revna zeml]a daje nam le pičle pridelke ; da dobimo iz nje te pridelke, moramo se z vso pridnostjo potrud ti. In ker so nam novodobne promitne zveze odvzele poprejšnji velik zaslužek pri vožnjah, gledati moramo, da si znamo to izgubo nadomestiti z drugimi dohodki in da znamo dobroto novih prometnih zvez sebi v korist obrniti.
Vsak posameznik ne zamere tu veliko storiti, vsi skupaj zamoremo pa tu mnogo dobrega in koristnega storiti.
Tu pa morajo nastopiti izobraženci in merodajni poklicani faktorji, ter se morajo postaviti na čelo vsemu delovanju, ako ho čemo, da dosežemo povoljni uspeh.
Telefonska in brzojavna poročil*.
Celovec, 31. maja. Vpokojcni župnik Jožef Tavšič v Vogrcah je danes umrl. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoludne.
Dunaj, 31. maja. V nadrobni razpravi je poslanska zbornica sinoči vsprejela člene 1—4 vladne predloge o vodnih potih. Dognana je bila tudi razprava o členu petem. Konec seje ob pol 1. uri zjutraj.
Dunaj, 31. maja. (C. B.) V današnji seji zbornica nadaljuje nadrobno razpravo o vodnih potih. Paragraf 5. (uravnava rek) je zbornica vsprejela v smislu odsekovega predloga. Nadalje se je vršila komulativna razprava o §§ 6 do 12, kateri so bili sprejeti. Seja se nadaljuje ob 7. uri.
Dunaj, 31. maja. Mnogo se tu govori, da bo proglašen za srbskega prestolonaslednika baron Fedor Ni-količ, kot potomec rodovine Obre-novičev.
Lvov, 31. maja. Naslednikom umrlega armensko-katoliškega nadškofa Isakovicza je določil zbor duhovščine v ternapredlogu sledeče kandidate:
kanonik Theodorovicz, kan. Davido-vitz in Moszero.
Budimpešta, 31. maja. Volitve v državni zbor bodo mej 15. in 31. decembrom.
Belgrad. 31. maja. Volitve za skupščino bodo dne 8., a za senat 23. septembra.
Bukarešt 31. maja. Grški in rumunski kralj se zopet sestaneta. Grški kralj obišče rumunsko kraljevo dvojico v Sinaji.
Pariz, 31. maja. Mej banketom v Fontaine pri Lvonu, prirejenem na čast mornariškega ministra, je neki 141etni mesarski pomočnik vrgel na mizo težko opeko, a ni nikogar ranil. Pomočnik noče povedati, kaj ga je napotilo do tega dejanja.
London, 31. maja. Po uradnih izkazih so izgubili Angleži v Južni Afriki zadnji teden 42 ubitih in 99 ranjenih. Večina bojev se je vršila mej Bethelom in Standertonom.
London, 31. maja. Rcuterjev urad poroča iz Potschefstrooma 25. t. m., da je 400 mož močni burski oddelek pod vodstvom Liebenberga napadel angleški oddelek. Angleži so napad odbili in ubili 14 Burov, 9 pa ranili.
London, 31. maja. Iz Tarkastada v južni kapski koloniji poročajo: V tem okraju razvijajo Buri novo veliko delavnost. Napadli so že več večjih posestev Angleži jim dosedaj niso mogli do živega. — General Kruitzinger je s svojim oddelkom presenetil oddelek generala Blooda. Bil se je z Angleži tudi pri Marais-burgu. Buri so zapodili Angleže v beg in jih 41 ujeli.
Berolin, 31. maja. ,,Reichsanzei-ger" objavlja cesarjev dekret, s katerim se razpušča nemško vrhovno poveljstvo ter ekspedicijski oddelek v Kini ter poziva domov. V Kini ostane le mešana brigada.
Berolin, 31. maja. Wolffov urad javlja: Glasom poročila nemškega poslanika v Pekinu je izročil Li-Hung-Gang cesarjev dekret z dne 27. t. m., s katerim se slovesno izjavlja, da je Kina voljna plačati 450 milijonov taelov odškodnine z obresti vred.
^ i t ne cene
dnž 30. maja 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij.....K	7-82	do	7 83
» „ jesen.......„	8 12	„	813
Rž za maj junij.......„	7-67	„	7-69
„ „ jesen..........7*10	„	711
Turšica za maj iunij.......5 55	„	5'56
„ „ julii-avgust.....„	5-65	„	6-6S
„ , september-oktober . . „	5-84	„	585
Oves za maj-junij......„	7"36	„	7 38
„ . jesen.......„	6*16	,	617
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......K	7 80	do	7-81
Ri za oktober........ „	6 76	„	6-77
Oves za oktober......»	t-78	„	5-80
Koruza za julij.........5'38	„	5 39
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	7-70	do	810
, julne iel........ -	„	—
Rž „ „......,	7-50	,	7-80
Ječmen , „......„	730	„	826
ob Tisi.........7-20	„	8-25
Koruza ogerska.........5 60	„	5-70
Cinkvant „ .......,	6-90	„	7-20
Oves srednji..........7-30	,	7-50
Fižol.............8 00	„ 10-C0
Meteorologifino porodilo.
fiSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'Omm
1 1 c. . > oranje « opa- ! baro-Í tOYanja j metra ' v um.	m Têmpe-mtara po C»liiju	Votr«Ti	Nabo	al ci P'
301 9 ¿več. ! 734 0	18 7 i	si. j/.a!i.	sle. jasno	00
... 7. zjuir. I 735 8 * ,2. po(ol I 736 7	16 6 27 2	si. vzh. sr. jvzh.	jasno • jasno	
Srednja »čeraiSnja teiuperainia 19 7 normale: 15 8*
565 1-1
l'o božjem nedoumljivem sklepu je umrl danes dopoldne ob V,11. uri mirno po daljši, mučni bolezni naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, svak in str jc, gospod
Ljudevit Treo
o. kr. poštar
v G0. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pozenr-ki ostanki dragega pokojnika bodo v soboto, dne 1. junija, ob 4. uri popoldne na tukajšnjem pokopal šču položeni k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Litija, dnč 30. maja 1901.
Julija Treo,
soproga.
Ljudevit, Julij, Pavla, Nikl, Emil,
otroci.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in
pohištvena dela poročata v naročila iz mesta in z dežele BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence	13 11-11
! jiove pesmi !
a)	„36 obhajilnih, Srca Jezusa,
presv. R. Telesa pesmi", za
mešan zbor, solospeve in org. zložil Ign. Hladnik, op. 39. Cena partituri in 4 glasom 4 K (po pošti 30 h več), posamezni glasovi po 40 vin. (Parti-tura obsega 4 pole v velikem formatu, tisk Katol. Tiskarne.)
b)	„fl\arijne pesmi", op. 15, 4. nat's.
Cena 1 K.	6i2 6-6
c)	„panj. 4 himne *a procesijo",
mešani zbor, 2. natis. Cena 50 vin.
Dobi se v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
Jutri v soboto 1. junija 1901
veliki
vojaški koncert
kapele c. in kr. peš-polka št. 27 v pokritem gostilniškem vrtu
pri,Zvezdi' (Ferlinz)
wa Cesarja Jožef», trgu. Pričetek točno ob V,8. uri zvečer.
Vstopnina 40 h.	Otroci prosil.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
Peter Krisch,
56i l-i	gostilničar.
jg Mizarska zadruga |
v Št. Vidu pri Ljubljani
«i ..*•• r-	___ -in, se toplo pri- ^^
poroča preč. J* duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v liaročitev raz- ^^ novrstne
hišne * oprave*
ter tudi dru-ge oprave,
temne in lika-ne , poljubno
P° želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz-»n vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih W in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz SJT ^ dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča
SK	J Arhar, *
Sj^ 238 13	načelnik.
HK********H
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim' in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 6 Ponudbe pod „1,798", Gradec, poste restante.
Najboljša uporaba
mleko, !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj; 167 40-15 v Parizu 1900 „Grand Prix".
V4 milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stmjj za mlekarstvo
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podnčne brožtire brezplačno.
Dunajska borza.
Dni 31. maja.
Skupni državni dolg v notab.....
Skupni državni dolg ▼ irebni......
Kvitrijsk» zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/„........
Ogerskm kronika renta 4•/„ 200 .....
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London viiU ..........
Nemški dri. bankovci u 100 n*. nem.drt.velj.
98-45 97-95 11785 96-90 117-55 92-95 1673— 688 50 240 45 117-47
20 mark.............23 52
20 frankov (napoleondor).......19 09
Italijanski bankovci.........90-55
C kr. cekini........................11-32
Dni 30. maja.
3-2°/0 državne srečke 1. 18o4, 250 gld.. . .	181 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	171*25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ....	211-50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po >00 kron .	95 —
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142-40
Dunavske vravname srečke 6°/e ....	259*—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 6°/0
>	> dolenjskih železnici0/.
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/c srečke dunvr. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 > Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
100-50 94 25
346 — 122 50
40150 390-4925 25 20 16-30 68--
Salmove srečke, 40 gld................200 —
St. Gen6is srečke, 40 gld................234 —
Waldsteinove srečke, 20 gld..............393 50
Ljubljanske srečke..........60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	280 —
Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st v. .	6025 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........898 • —
Akcije južne železnice, 200 gld. ir. . . .	89 50
Splošna avstrijska itavbiask i družba . . .	160-—
Montanska družba avstr. plan............474 —
Trboveljska premogarika družba, 70 gld. .	445 —
Papirnih rubljev 100.........253 50
MT Nakup ln prodaja rtakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* z* igube pri ftrebanjlh, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„71 EKCU
I., VfolIzBilB 10 in 13, Dnnaj, i., StrabelgassB 2.
66
• Pojasnila "£S v vseh gtspodarsklh in Inučnih stvarci, potem o kursnih vrednostih vseh iptkulaoljtkih vr«4»Mtilb papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio.