Uhaja vsak dan rasen sobot, nedelj in premikov, Issued i»i!y except Saturdajs, Sui duys and Holidajrs. PROSVETA 'i ' * M CtJkSILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredntjkt in upravniškl prostori; 2087 South Lawndale A ve. Office of Publirailon: 3007 South Laundale A ve. Telephone. *o< kwsll 4904 ^LETO—YEAR XXXVI. Cena iisU je $6.00 Entarad ■ •t Chlcago. ^ jffffc5£2 o! mLKVSo CHICAOO 23. ILU PONEDELJEK, 3. JANUARJA (JAN. 8), 1144 Subscriptlon »6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBEK 1 Ruske kolone v bližini predvojne poljske meje Acceptance for mailinf at spocial rate of postagr provuled for in section 1103. Act of Oct. 3, 1017. suthorised on June 4, 1018. Nemška armada okrog 300,000 vojakov beži pred Rusi p^>tTpoljaki in rumunski meji. Sovjetske čete zasedle čez 1500 vasi in naselbin v sedmih dneh ofenzive.—Ameriške čete zasedle italijansko vas po ljuti bitki z Nemci, kanadske pa pristanisčno mesto ob Jadranskem morju. Američani metali bombe na mesta v južnozapadni Nemčiji.—Pomorščaki okupirali japonsko letalsko bazo na Novi Britaniji skozi 185 široko vrzel, katero je naredila v osrčju nemške bojne črte. \ Rusi so okupirali čez 400 vasi In naselbin v 24 urah in čez 1500 v sedmih dneh. Sovjetske kolone so zdrobile nemške obrambne črte v centralni Ukrajini ih zasedle 2itomir. Premier Stalin je osebno naznanil velike uspehe ruskih ar- London, 3. jan.—Kolone prve ruske armade, kateri poveljuje general Nikolaj F. Vatutin, so r» prodrle do točke, ki je oddaljena samo deset milj od stare poljske meje, se glasi naznanilo iz Moskve. Zasedle so nadaljnjih 150 vasi in naselbin na ozemlju, ki so ga Nemci zavzeli v prvem , mesecu po invaziji Rusije. Rusi so za petami ostankov 22 nemških divizij, ki beže v zapad, ni smeri. Čez 4000 Nemcev je Jf^dlo v bitki z Rusi včeraj, ki prodirajo napifej na 200 milj dolgi fronti/ V prodiranju v seve-rozapadni smeri od Korostena ob železnici' Kijev-Varšava so so-1 vjetske čete zasedle Pojaski, železniško križišče. Železniška postaja v Olevsku, nekaj milj za-padno od tega križišča, je zadnja pred poljsko mejo. Na južni strani so Rusi okupirali Andreviči, petnajst milj se-vernovzhodno od železnice No-vograd-Volinski. Druga rusks kolona prodira proti tej železnici z južnovzhodne strani. 25 milj severovzhodno od padlega SRomira, je obkrožen. Nemška vojaška posadka, ki se nahaja tamkaj, je v pasti in v nevarnosti uničenja. Na ozemlju pod Berdičevem se druge ruske vojaške enote vale proti Kali-novki, železniškemu križišču, ki je oddaljeno samo 75 milj od ru-munske meje. Zavezniški stan. Nova Gvineja, 3. jan.—Čete šeste ameriške armade so se izkrcale brez odpora s strani japonske sile na severnem obrežju Nove Gvineje, 115 milj nad Finschafenom, in okupirale letalsko ter mornarično bazo, se glasi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa Mac-Arthurja. To dostavlja, da je akcija popolnoma presenetila sovražnika. Poveljnika čet, ki so se izkrcale na Novi Gvineji, sta general Clarčnce Martin in polkov nik Slade N. Bradley. London. 3. jan.—A n g 1 e š k i bombniki so sinoči spet metali bombe na Berlin, se glasi naznanilo. To je bil že deveti bombni napad na nemške prestolnico od 18. novembra. Drugi roji angleških bojnih letal in bombnikov so bombardirali francosko ch^ežje med Bou-logno in Calaisom. Letalski minister poroča, da jo letalci zmetali čez dva tisoč ton bomb na vojaške naprave in druge objek te na francoskem obrežju. Diktator Hitler je v novoletni poslanici nemškemu ljudstvu priznal nevarnost zavezniške in v*zije zapadne Evrope, zaeno pa ga je opozoril, da v lej vojni ne bo zmagovalcev in ne poražen- mad v ofenzivi, ki se je pričela zadnji teden. Dejal je, da so Nemoi dobili strahovite udarce in da se ofenziva nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Rusi so v ofenzivi tudi pri Za-porožju,' južna Ukrajina. Oku->irall so čez trideset naselbin v jrodlranju proti Nikopolu. V >itki z Rusi v enem sektorju fronte je padlo čez dva tisoč Nemcev. Rusi so ujeli tudi veliko število nemških vojakov .in zaplenili ogromne količine bojnega materiala. Čez tisoč-Nemcev je bilo ubitih sovjetskimi četami v Beli RusijL Četejje bližajo Vitebsku, nemški voMki trdnjavi. r : ©4dy Ollmorc, dopisnik ameriške časniške agenture Associated Press v Moskvi, pravi, da je feldmaršal Fritz von Mannstein, poveljnik nemške armade, storil veliko napako, ko je vrgel pehotne in oklopne kolone v proti-ofenzivo proti ruski sili na za-padni strani Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, v pričakovanju, da bo rezultirala v reokupaciji ozemlja ob Dnjepru. Nemci so izgubili več sto tankov in na tisoče vojakov v bitkah z Rusi. Nacijska sila se je izčrpala v protiofenzivi in je zdaj v nevarnosti uničenja. Zavesalški stan v Alširu, 31. dec.—Čete pete ameriške armade so si izklesale pot skozi San Vittore, razdejano italijansko vas, in začele prodirati proti Cassini ob glavni cesti, ki vodi v Rim. San Vittore leži na južni strani gore Samucre, šest milj od Cassine. Ameriške topniške enote so v teku bombardiranja razdejale San Vittore. Kanadske čete osme britske armade so po okupaciji Ortone luke ob Jadranskem morju, začele prodirati proti Pescari, drugi luki ob tem morju. Dospele so že na ozemlje, ki je oddaljeno samo pet milj od Pešcare. Operacije ameriških in britskih čet proti ftemcem podpirajo zavez nfška bojna letala. London. 1 det-.—Čez 1500 ameriških letečih trdnjav in bombnikov je metalo bombe na mesta in industrijska središča v južnozapadni Nemčiji in nacjj ska oporišča, v Franciji, Belgiji in Holsndiji. Napad je sledil bombardiranju Berlina po angleških letalcih, ki so vrgli čez 2300 ton razstrelilnih in zažigal-nih bomb na nemško prestolnico Ameriški bombni napad na južnozapadno Nemčijo je bil največji, odkar je bil genera James Doolittle imenovan za poveljnika ameriškega letalskega zbora v Angliji. Uradno poročilo pravi, da so Američani »n Angleži izgubili samo 22 bombnikov v napadih na nemška mesta in nacijake baze v Franciji, Belgiji in HoiaiidlH Žiriisiftl sta«. Nova Ofiss-Je. 31. dec —Ameriški pomor* a ki so zdrobili Odprt japonske sile pri Cape Olouresterju, Nova Britanija, in zaaedli japonsko le- Bolgarska brigadi se pridružila Tita Partizani zdrobili nemško kolono pri Gorici London, 31. dec.—Maršal Josip (Tito) prož je naznanil, da se je bolgarska brigada pridružila jugoslovanski osvobodilni armadi, da so partizani pognali nemške čete iz Banije in Kor-duna, hrvaških krajev, in razpršili bolgarsko vojaško enoto v bitki ob progi železnice Bel-grad-Niš-Solun. Drugi komunike iz glavnega stana osvobodilne armade trdi, da so partizan i izgnali sovražnika iz hrvaških krajev in počistili ozentlje, dočim Je macedon-ska partizanska enota razpršila bolgarske čete pri Djevdjeliji, železniški postaji v bližini grške meje. Kljub napororp za zbližanje med partizani in četniki generala Mihajloviča, vojnega ministra v jugoslovanski ubežni vladi, se praske med njimi nadaljujejo. V bitki pri Preboju, Bosna, so partizani ubili 76 čet-nikov in presekali železniško progo. Partizanske enote, ki so udrle v severno Italijo pred dvema dnevonla, so zdrobile nemško transportno kolono v bližini Gorice. Radiopostaja Svobodna 3uJWMVflfne rtazrtUHUC®** partizani osvobodili ozemlje v obsegu 41,000 kvadratnih milj, tretjino Jugoslavije. cev, temveč le rešenci in uničen-cL "Vprašanje >e biti ali ne biti kajti naši sovrstniki so nazna aili svoje cilje," je dejal Hitler je zvrnil delno krivdo za udarce in poraze nemških čet na ruskih frontah na italijanske izdajalce, obenem pe je naglesil da je Velika Britanija prišla pod dominacijo Moskve. Edino Nem čijs lahko reši Evropo pred bolj-ševtiho poplavo f !■!■■ St. dec.—Nemška ar mede okrog 300,000 vojskov beži v neredu pred sovjetsko oboroženo silo proti poljski In rumu neki meji Prvs ruske armada pod poveljstvom generala Nikolaja r. Vstutina se vali naprej' tališče, porote general Douglas Nemci preprečili puč proti Francu Španski monarhitti na delu * Waahlngton, D. C« 31. dec — Protifašistični elementi v Španiji so skušali že trikrst strmoglaviti vlado diktatorja Prancs, se glase poročila, ki so jih prejeli diplomatični krogi v Wssh-ingtonu iz zsnesljivih virov. Zadnji puč, ki so ga nameravali uprizoriti ti elementi v novembru, so preprečili Nemci, ki so podpirali Franca, ko je strmogls-vil republikanski režim v civilni vojni, ki je bila uvod v sedanjo svetovno vojno. Središče zarotnikov proti Francovemu režimu je v Madridu. Najbolj aktivna grupa je monarhistična, ki skuša dobiti princa Juana iz fivice, kjer se ns-haja v izgnanstvu. Ta ima oporo pri nekaterih generalih. Skupina generalov je nedavno podpisala peticijo za restavriranje monarhije. . Nobenega izgleda ni, da bi S rine Juan prišel v Španijo iz vice, dokler bodo slednjo obkrožale nemške čete. Franco ima zsaJombo pri falangistih, članih edine priznane politične stranke. Mnogi vplivni Spanci so uver-jeni, da Španija zaostaja v razpletu evropske politike. Prepri-čanUso. da bo Nemčija porate-ns v tej vojni in Imeli bi rsdi be BRATOM SE HOČEJO P0- GAJAT1Z VLADO p" Voditelji kritizirajo Rooseveltovo administracijo ZAVLAČEVANJE IZ-RAVNA VE SPORA Waahlngftoa. D. C.. 31. dec.— David B. Hobertson, predsednik bratovščine kurjačev, Harry W. Fraser, predsednik bratovščine izprevodnikov, in Thomas C Cashen, predsednik bratovščine kretničarjev, so izjavili, ds se ne bodo pogsjsli s predsednikom Rooseveltom in uradniki vladnih agentur gledr izravnave mezdnega spora in o predlogu glede zvišanja plače do prihodnjega četrtka, ko se bodo sestali z drugimi uradniki bratovščin na konferenci v Waahing-tonu. Izjavili so, da so potrebne nadaljnje diskusije pred sprejetjem predloga glede zvišanja plače in o izravnavi mezdnega spora v soglasju s provizijami železniškega zakona, ki določajo pogajanja. .Ta se j lahko vrte kadar koli po obv*tlhi v dobi tridesetih dni. Voditelji bratovščin so objavili deklaracijo s ostro kritiko postopanja Roose-veltove administracije v kon fliktu. Deklaracija-frdi, da Ja Rooseveltova administracija odgovorna za zavlSČSvanje poga janj, ker je odredila saaego še leznic, da odvrne pretafto stavko na železnicah. Voditelji omenjenih Min so pojasnili svoje stališče potem, ko jih je vojni depsrt-ment obdolžil, da niso preklicali stavke, temveč jo le odložili. Neki uradnik tega depart-menta je dejal, da bodo morali oni prevzeti odgovornost za posledice. Železnice ne bodo vrnjene lastnikom, dokler se konflikt ne izravna. "Od 23. decembra do sestanka z generalom Somervellom 29. decembra ni administracijs sto-Mla nobenega koraka za izravnavo konflikta," se glasi deklaracija. "Mi in drugi reprezentance bratovščin smo čakali pet dni v upanju, da bo administrs-cija podvzela potrebne korake, kar pa se ni zgodilo. Železniške kompanije grmadijo ogromne proflte in naše stališče je, da morajo železničarji dobiti majhen delež teh prof i tov. Administracija ni izpolnila dane obljube glede kontrole cen. Te še vedno naraščajo in zahteve glede zvišanja plače so upravičene." Premier T o jo prišel v nemilost Japonski čuti posledica porazov Čvngkiag, Kitajska. 31. dec.— Znkmenja so se pokazala, da j« prišel premier Hideki Tojo v nemilost in sramoto, da je njegov prestiž omajan in da nje> gova vlada na Šibkih nogah Vzrok je, ker ni mogel vzdržati nepretrgane verige japonskih zmag od začetka vojne. King napovedal poraz Nemčije Japonska pride na vrsto Washlngton. D. Cm 31. dec. — Admiral Emest J. King, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice, je napovedal poraz Nemčije v prihodnjem letu in poostritev vojnih operacij proti Japonski. To napoved d* izrekel na sestanku s časnikarji. King, ki je član skupnega generalnega Štaba Amerike in Velike Britanije, j* dejal, da zavezniška strategija določa najprej poraz nacljske Nemčije, nakar pride Japonska na vrsto. Ta strategija je bila večkrat kritizirana v kongresu. Mnogi kongresniki in senatorji trdijo, da je najvažnejša .ameriška fronta na Pacifiku In da Amerika ne bo dobila velike pomoči od svojih zaveznikov v Evropi, ko bo Nemčija poražena. Admiral King je zagovornik sedanje strategije na Pacifiku, ki je skakanje od otoka do otoka in da se mors nadaljevati do poraza Nemčije. On je ii-rssil dvom, da bi japonska mor-nsrics, ki je dobils strahovite udarce, začela ofenzivo na Pacifiku. Turčija vidi invaaijo Balkana Ankara, Tuftlja, 31. dec.—Tu-kajšnji Usti vidijo možnost invazije Balkana po sedmi ameriški armadi, katere poveljnik js general George S. Patton. Uvod v invazijo so zavezniški bombni napadi na nemške base na Balkanu. "Velike zavezniška inva Afriki in na Korziki so priprav ljene," pravijo listi. "Obisk nemškega feldmaršala ErWlna Rommcla balkanskih držav je dokaz, da naciji vedo, da je Invazija blizu." Mogočna nemška sila ob turški maji Kairo, Egipt, 31. 'dec—Sem dospels poročila »e glase, da je Nemčije poslsls 600,000 vojskov v Bolgarijo in ds je mogočns nemška armada koncentrirana v bližini turške meje, 80 milj od strateglčnih Dardanel. Poročila trdijo, da je nemško poveljstvo poslalo v prvih dneh tega meseca 40 vojsških divizij, opremljenih z modernim orožjem, v obmejne kraje nasproti turške Trs-Clje. Stanja premier j a Churchilla ee izboljšalo London, 31. dec.—Prem IS t VVinston Churchill je osebno Izjavil, ds se je njegovo stanje izboljšalo In da je na poti okrevanje. On je izrszll upanje, da bodo vojne operacije Združenih nsrodov proti sovrsžniku prav tako uspešne- kot njegova borbs proti bolezni. Churchilla je napadla pljučnica po konferenci z Rooseveltom in Stalinom v Teheranu, Perzija. Domače vesti Obiski ln posdravl Chicago. — Polda Hunter, Pontiac, Mich., je 31. dec. s svojo nečakinjo Bertho Krajewski iz Chicaga vred obiskala gl. u-rad SNPJ in uredništvo Pro-svete. Našli so mrtvega Chicago. — Dne 30. decembra so našli v sobi hotela Story na severni strani mesta 28-letnega rojaka Alvina Dollarja mrtvega. Mrliški ogleda je Honstati-ral, da je mladenič ležal v sobi mrtev najmanj tri dni, torej je umrl 27. decembra. Vzrok nagle smrti je menda srčna hiba. Pokojnik je bil sin rojaka Johna Dollarja iz Radleyja, Kans., člana društva 74 SNPJ, Truplo je bilo poslano v Kansas, kjer bo pokopano poleg njegove matere. Pogreb je v oskrbi Slovenskega zadružnika j;pogrebnega zavoda v FrOntenacu, Kans. Is Wlaconsins Sheboygan, Wls. — Pred krst-klm je tukaj umrl 29-letnl Rudolf Kotnik ss rano, katero je dobil, ko je bil po nesreči ob-streljen na lovu na sme. Zapustil je ženo, dva otroka, starše, pet bratov ln Štiri sestre. — Dne 21. dec, je umrl 30-letni Frank Zagoien, ki je zapustil ženo, otroka, mater, brata ln dve sestri. Zadnje čase je imel gostilno. Vlak Ubil rojakinjo Imperial, Pa. — Pred dnevi je umrla 24-letna Frances Ušenič-nik za poškodbami« ki jih je dobila, ko je vlak sedel avto, v katerem se je vozila s možem. Poleg moža sspuščs otroka, očeta, sedem bratov in dve sestri » je rt^sk John Kramer peljal * avtom v lekarno in med potjo je zsdel ob voz ulične železnice. Odpeljali so gs v bolnišnico, kjer so ugotovili, ds je bil le lahko pobit, nakar so ga poslali domov. Poostritev cenzure vojnih vesti Prepre&enje ugibanj o invasiji - _____. .: ] To dejstvo naglaša vodilni ki- ^MJ. Bvropr .n ^^Zpt ne trgovine. domkov Japonsko ljudstvo MacArthur. Okupacija )e bila | že čuti strahote totalne vojne, s izvršena po preteku pet»h dni od izkrcanje pomorščakov na Novi Britaniji. Poročilo doeterija. da je več sto Japoncev padlo v bitki a pomorščaki, dočim ko ameriški- iz- členov japonske vojaške gube neznatne. Z letališče, ki so , na benket v svoji palači, Admiral Roberte konferiral e Petainom I»ndon, 31. dec — Po necijih kontrolirana radiopostaja v VI-chyju> poroča, de je admiral (ieorftea Robert, bivši vrhovrti komisar francoskih otokov na Karibejskem morju, dP Kitajski list trdi, da cesar Hirohlto ni povabil preroierja In klike ki ae ga pomorftčaki zaaedli bodo sme- je vršil zednjt teden. To dejstvo riška bojnr letala uprizarjala je znečilmi Na vse »lične pri-napede na japonske mornarične j redbe so-bili v prošlostl povab In letalake baze na drugih oto-.ljeni val vodilni člani kabirw*ta kih. w vojaške klike brit »ki h ruiilcev Umdon. 31. dec —Nemšiu> vrhovno poveljstvo je neznsnilo, da je bilo pet brjUklh rušilcev potopljenih v bitki v Biskajskem zalivu, nemška podmornica pa je |*itoptla nadaljnji rušllec l«U>mt Nfivefundlendije. Britaka adnilrsliteta je prej poročala, da 31. dec,—Na podlagi sporazuma s ameriškimi vojaški* mi avtoritetami so se uredniki britskegs cenzurnega depart-menta obrnili na direktorja ameriškega cenzurnega urada, ki je Uyron Priče, In ga vprašali, ali je za ali proti poostritvi cenzure vojnih vesti, kskor tudi ugibanj v listih glede invszije zapadli« K v rope po zavezniški sili Prlčskuje se, ds se bo Priee Izrekel za poostritev cenzure. Odgovorne smeriške vojslke avtoritete so predlagale prepoved objavljanja vesti in rsdlj-skih poročil v zvezi z ugibanjem, kdaj in kje bodo zavezniki udarili po nacijski Nemčiji Iz Anglije. Doznava se, da britski vojni ursd podpira ameriške sv torltete. Možnost j4 da se bo cenzura rsztegnlls tudi na ameriške časopise In radlopoataje. Priče je dal razumeti, da se strinja predlogom. Cenzura novic v Veliki Britaniji, kakor v Ameriki, je prostovoljna. Velika Britanija ima v tem ozlru boljši ustroj glede cenzure vesti kot Amerika. Le ameriški kongres labko uveljavi /Mkon glede poostritve cenzure, toda doslej, ni, nihče predlagal te akcije. NACUSKA PROPAGANDA USPE-| VA V ARGENTINI Podiiganje sovraštva I med Argentino in Bramlijo AMERIŠKI KROGI VZNEMIRJENI Waahlngion, D. C« 31. dec.-Hitlerjevi agent je so aktivni v Argentini in podžigalo sovraštvo proti Braziliji in drugim latinskim- republikam, da jih razcepijo. To dejstvo rasburja ameriške uradne kroge. Informacije o nacijski props-gandi v Argentini vsebuje poročilo, ki sta gu objavila ameriška časnikarja W!lmont Lewis in Edward Weintal, ki imata tesne sveže s diplomatičnim krogi smerišklli republik. V tem je med drugim rečeno, da so španski falangisti (fašisti) aktivni v Braziliji, slasti v državi Kio Orande, kot Hitlerjevi agentje. Prav tako so aktivni v panamski republiki, ralangiitl širijo govorice, da je vojna med Ar* gentino ln Brazilijo neisbešna. "Cilj propagande je prozoren," pravi poročilo. "Hitlerjevi agentje so na delu, da ustvarijo sovraštvo med Argentino in Bra silijo.**. Poročilo dalje pravi, da Hitlerjevi sgentje skušali ustvariti veliko afero is odpoklica Ed-warda Labougla, argentinskega poalanika, lz Kio de Janeir«, kakor tudi Mi odredba brasilsks vlade, s katero je suspandlrsla anrjitfhos densrja ske državne banke v Argentino. Brazilija je pojasnila, da )e uveljavila ekonomske ukrepe zarsdl vojnih potežkoč, ki so na-stsle, ker Argentina noče pretrgati dlplomatičnlh odnošajev s Nemčijo in Japonsko. BrasUljs trdi, da ukrepi niso diskrimina-cijskega značaja, Čeprav so i zvali jezo argentinskih krogov. Hitlerjevi sgentje 4o bili slaati aktivni v Argentini, dokler se niso pojavila očitna snemanja, da bo Nemčija poražena v tej vojni. Na delu so tudi sedaj, ker msjo oporo pri srgentlnski vladi. Ta jo že večkrat v zadnjih mesecih derhonstrirala. da sim-patizira z nacljsko Nemčijo. Argentine je edina amtriilui držsvs, ki še ni pretrgala odnošajev s Nem ' 0° in Japonsko. Sin maršala Badoglija aretiran . Brrn, ftvics, dec —Nemška časniške agenture Tranaoeean |K»riče, da je bil sin maršala Ple-trs Badoglije, predaednika lUll janske vlade, aretiraj v Rimu kjer se je skrlv^L ' ^ Glasilo rudarske unije o smrti "new dealet' VVsshingtoft, D. O., 91. dec.— Olasilo rudarske unije United Mine Workers ot America, katere predsednik je John L. Letela, piše, da Rooseveitov "new _ deal" umira že od 1. 1M7. Objavilo je članek z naslovom "New Deal Obftuary", v katerem eiti-ra Itooseveltovo izjavo, da je lz-raz Mt\0w deel" zas^urel In da ga je irebe nadomestiti t novim. "Vsa socialna in kontrolna zakonodaja, uveljavljena v prvih petih letih Rooseveltovf sdminis-traclje, bi bila prišla vseeno is potreb časa In raslogs, ker je predata vi jsls nujne reforme,** pravi členek "Izrss 'new deal' je postalo kolosalno napačno Ime vseh časov." Prelom med Lewl-son. in Rooseveltom je nastal l 1940, ko je predsednik rudarske Ml BA^pirel Wendella L. WIU-kw»ja kot predsedniškega kandidata republikanske stranke v volilni kampanj^' sta dve britski krttarki potopi štiri nemške bojne led^ v omenjenem zalivu. Anglija "zamrznila" zaloge premoga London, SI. dec. Ministrstvo se kurivo je "zemrsnUo" vse zaloge premoga, katere poeedu-jejo trgovci Pojasnilo pravi, da je bil U korak storjen s vidika potreb vojnih operacij. Premog bo na raspolago oboroženi sili, ki se pripravlja na invazijo evropskega kontinenta. čevljarske unije CIO. Od leve PROSVETA THE ENLIGHTENMENT i _ GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKI: NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orgaa o I m4 publl*ha4 by Sleveee National Baeattl SocUfy Narotaina m Zinil— drfteve (I m tole, SS40 a« pol lata. SI JO ae Utxt letaj ae Chlaefo ia okolice Cook Co 97 M ae celo late. M Ti ae pel letaj ee S«bacrlprt— raJaa« for tha United Slelea (eiccepi Canada M.00 por r—t. Chlcago and Cook Counir 97 M por yaajr, loraifa oeunlriaa MM por raer. Cono oglaaoT po dopovoru^-Rokopiai dopiaov in clankor m no vra£a|o. Rokopial lilorarno vsebina (fcrtloa. poraatt trama. pasmi itd.) ae vrnajo pošiljatelju le v akkaja. te |e priloftU Advertlaine ratM on •gmameat.—Maatisertpfti oI •nd nntir»H*r* aitklaa vili not ba raturnod. Othor manuacripta. (uck Vi steriea. playi. poema. alc.. wUl bo raturnod lo aondor Datum v oklepaju na primer (ianuary 21. 1944), poleg vafega im^na ne naslovu pomeni, da vam je a tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da ae vam loat ne uaUvL r Rooseveltova nova taktika in Predsednik Roosevelt Je zadnji teden rekel v nek*m razgovoru, kakor je poročalo časopisje, da naziv "new deal" ne izraža več namenov in ciljev njegove administracije, zato bi moral biti nado-meščen z geslom: "Wln the Wsr!" To bi pomenilo, da je konec novega deala v ekonomskem in socialnem smislu, katerega Je Roosevelt napovedal lata 1932, ko je z letalom obiskal konvencijo demokratske stranke V Chicagu, katera ga je prvič imenovala za predsedniškega kandidata. Takrat se je Roosevelt zahvalil za nominacijo in slovesno ižjavil: "I want a New Deal." S tem nazivom so bile potem označene vse socialne in delavske refoime, ki so bile uveljavljene v letih depresije do'začetka druge svotovne vojne. Med te reforme spadajo socialno zavarovanje, zakon za kolektivno pogajanje med unijami in delodajalci, razne omejitve privatnega dobička in Špekulacij in cetovrsta relifnih ustanov za brezposelne delavce, kakor tudi ustanovitev federalne korporacije TVA. ~ . Za Ameriko so bile te reforme naravnost radikalne, ako ne revolucionarne, kajti organiziranim delavcem so dale moč in prestiž, kakršnega prej Se niso imeli—na drugi strani so pa Izzvale oster konflikt med vlado in kapitalisti. Zadnji so se čutili silno ponižane; prvič v_ zgodovini Združenih držav so izgubljali bitko za bitko in vpliv v federalni politiki. Ta doba reform in konflikta med novodealsko vlado in privatnim kapitalizmom je pa bila abruptno zaključena z izbruhom vojno v Evropi, zlasti pa po japonskem napadu na Pearl Harbor, ki je potegnil Združene države v vojno. Kampanja ta nove novo dealske reforme in za razširjanje ter izboljšanje starih je prenehala. Rooseveltova vlada se Je začela umikati. Z namenom, d rt pridobi privatne kapitaliste za kooperacijo v produkciji bojne opreme, je Rooseveltova administracija začela dajati privatnim korporacijai^in političnim konservativcem v demokratski in republikanski stranki koncesijo za koncesijo. V poslednjih treh letih je novi deal populčal in popuščal in v marsktaRi je izginil popolnoma. Pakt je, da v novem dealu ni danes ničesar več novega. Vojna jo marsikaj paralizirala in začasno odpravila—akO no za stalna Nekatere socialne reforme, ki so se precej ukorepinile, kakor na primer socialna zaščita in zakon za delavsko kolektivno pogajanje, vsekakor ostanejo .trajno v ameriškem življenju. Res je, da noben "novi deal" ne moro vedno biti nov, ako noče postati simbol nazadnjaštva. Vsaka stvar se mora razvijati in iz-preminjati, če hoče služiti napredku. v Predsednik Roosevelt—kljub vsem kompromisom in ekspedignd v zadnjih treh letih—ni nazadnjak. Njegova sugesttja, naj se geslo "New Deal" zamenja "Zmagajmo v tej vojni!" je ekspedienca. Danes je zmaga na bojišču najbolj važna—4n glavno je to, da za zmago so tudi njegovi politični nasprotniki. Novo gealo torej po-meni edinstvo na notranji fronti, dočim "New Deal" pomeni noti sn ji konflikt. Roosevelt sam vidi, da se je starogeslo izživelo. Po vojni mora priti novo geslo, a ne le gealo, temveč tudi konkreten program za pozitivno delo v smeri ekonomske in socialne demokracije. . .....-M ~ - Glasovi iz naselbin Politika je "pelitika" ; Herminie, Pa« — Zadnjič sem omenil, da bom v tem dopisu pisal nekaj o politiki, o drugi in naši. Kar se nas tiče, je zdaj glavno, da smo aktivni v Sansu in pomožni akciji za stari kraj. Podpisani je tajnik postojanke in se je zavezal, da bo neustrašeno delal za združenje narodov. In prav tega se nekateri ljudje najbolj boje, češ, da narodi še niao zreli za. združen je. Pred cHtx>j imam raztrgan list New Leader, čijega naročnik som, odkar izhaja. Nekoč je bil v dobrih rokah pod uredništvom Jamesa G.ieala, socialista Debsove vrste, sedaj ga pa urejuje neki Bohm. Od kraja sem mislil, da bo dober, toda sem sčasoma videl, da je mož zelo prežet s predsodki proti Sovjetski uniji, proti kateri je dosti propagande v tem listu. V tej raztrgani številki, ki sera jo prejel teden pozneje, je tudi propaganda proti jugoslovanskim ' partizanom in proti Adamiču, katerega naziva za "sopotnika". Člankar, neki Jo-nathan, tudi pravi, da je Združeni odbor južnoslovanskih A-merikancev — komunistična organizacija. Pa si pomagaj! V očeh nekaterih ljudi, ki bi morali vedeti bolje, je vse "komu-nistično", kar izpodkopava *dis-kreditirane režime kralja Petra in velesrbskega poslanika Foti-Ča v Washingtonu. Vse to je zlobno obrekovanje. Sveti oče je zadnjič imel go-' vor po radiu, v katerem je obsojal moritve v tej, vojni — ni jih pa obsojal v Španiji pod teroristom Frankom. Med drugim jo dejal, da je vzrok te vojne — znanje in brezverstvo. Torej je papež priznal, da je njegova cerkev še vedno Um kot je bila, ko so preganjali Galileja in druge radi zasledovanja znanja, kf Je "svetemu očetu" še vedno na poti. Zakaj ne prizna, kaj je delal oeem let v Nemčiji, ko je nemškim ikofom dal nalogo, da morajo podučiti katoličane, da pomagajo pri volitvah Hitlerju na krmilo, da s tem izpodrinejo socialne demokrate, ki so bili blizu zmage? Prijatelji, pazimo na znanje, znati, da nismo zreli zanjo. Če se vselej ne strinjamo z njim, imamo zadoščenje v tem, da nam priobčuje dopise, za katere smo sami odgovorni. On pa je odgovoren vse&u članstvu Kritika le izpolnjuje človeško družbo in upam, da smo v A meriki sposobni obdržati demokracijo. V Rusiji in drugod pa bo tudi prišla v doglednem* času, ko mine nevarnost zasužnjeni«. Par roja]pov me je že opomni lo, naj napišem kaj v podporo uredniku'! apišei iri malo okrcam cleve-alce. Well, potiskal ptepi ne bo. Ven-nekaj landske pisani ni*fe nikf||F ra in ga tudi zdaj i dar moram naprSviti pazk. Nas Milan Medvešek je okrcal Barbič% ker je Jankovichu pred bacival tistih $50, katere je pre jel kot nagrado za svoje 25-letno trdo delo kot zastopnik Prosve-te. To res ni bilo tolerantno strani Bar bič a, oponašanje te bore nagrade. Prav tako je tu di "večqi popotnik" naredil na pako proti Molku, ker je napi sal tisti močno pretirani dopis proti njemu. Podpisani ne more trditi, da je en sam odstotek naročnikov proti Molku,i dasi potujem po štirih državah že zadnjih deset let. Torej Tone, nikar ne preti ravaj. Kar je dobro za Rusijo le ge pomeni, da je dobro za Ameriko. Čitaj tudi knjige in boš videl, da tudi Amerika pla nira za svoje državljane.' Kap talizem bo tudi v tej deželi iz rinjen —-z davki in drugim — in tudi reforme so nam zagotoV ljene, kajti brez teh se bo dežela pogreznila še v večjo krizo kot je bfla ob nastopu "new deala." Glede Milana naj rečem to da ni bratsko, kb je zafrkni brata ChOka iz Cantona, O., "zelencem" in mu hoče radi te- ga kratiti nja ititi pri Prošvel avico do dopisova-eti. Choka osebno počnem, ker1 sem že prenočeva v niegovem domu, ko. sem bil na potovanju po Ohiu. Je inteligenten mož, je dosti posku sil v prvi svetovni vojni in njegovo mišljenje zdravo. Malo opazke tudi na .hudo- kajti le znanje bo zmagalo nad mušno sugestijo mojega znanca temo. Učimo se poštenosti. Z Alesha, kfjo dejal, da ne vidi moderno strojno produkcijo bo druge poti kot da glavni odbor ttadi dovolj obleke in jela za odstavi urednika, a ko noče ta-vse, samo ako bo človeška druž- ko pisati kot zahteva neki od-ba kohčkai pravično in pošteno | stotek članstva, aU pa naj gre urejena. Sele takrat se bodo u- gporno vprašanje na splošno gla-rosničile besede Kristusa, kate- sovanje. To bi bila lepa klofu rega sovražniki civilizacije tudi ta vsej delegaciji zadnje kon danes izrabljajo za svojo moš- vencije, ker bi člani lahko rek njo. Delujmo tudi za svobodno 11, da so bili delegatje sami idio-Jttfosiavijo. ti, ker niao razumeli predložene Zdaj pa malo o sporu nekato- resolucije glede smernic Pro- Diktator Franko razglaša reforme Pied nekaj dnevi je španski diktator Franko naznanil amnestijo za politične Jetnike, razpust fašistične milice in "več svobode za časopise To je naznanil potem, ko se Je po vrtala domov njegova plava divizija z ruake fronte in ko Je njegov* vlada prosila Anglijo in Ameriko oproščenja za razne indiskrecUe. Diktator Franko je obljubil, da bo okrog 8000 rapubličanov izpuščenih iz zapora še pred božičem; da li se je to zgodilo, še ni znano. politični jetnikov v današnji Španiji je mtiotfo več ko 8000. Ob koncu civilne vojne so bile vse španske Ječe natrpane s pora-lenimi lojaiiati in zgraditi je bilo treba celo vrsUj ujet mikih izboriš* /a poldrugi milijon ujetmkev. Od onega časa jih ja kolo-aalno število umrlo pod kroglo in drugače, a še Jih je na atotisoče. Frankova "amneatlja" je vsekakor le gesta, ki naj pokaže Ame-tlki in Angliji, da ioanaka falangistična diktatura ni tako slaba In lahko "dela buauu-aa" tudi z zmagovito demokracija Njegova privatna milica mu je pa oostals ptej nadlega kot zaščita, ker neprestano izziva konflikte s zatiranim ljudstvom. Zmagovitim zavez* nikom je treba demonstrirati, da ae v Španijo vračata rtiir in zado-voljnoat—in milica ni več potrebna. Vprašanje p« nt. kako bodo te generoine geate učinkovale na Ameriko in Anglijo, veliko več|e vprašanje Je. kako bo to vplivflo na Špance aame. prod vmmvnn Iranske delavce in kmettče. na po-tlačene Banke in druge aloje. katerim je diktator pred petimi leti vsel vae pravice in »vobodščin«* španako ljudalvo najbolje ve, kaj je izgubilo z demokiatično tepubliko in kdo te odgovoren za to izgubo Ali bo ftpanako ljudatvo verjelo diktatorju? Ali mu bo videlo akosl prste, da »r n) prav nič i i preme nU, da ni zavrgel svoje«s fsšiatičnega pripi ičanja in da danes, ko ja.v silnih škripcih, pobira diet tu.c » svoje mize »n jih meče naokrog z namenon). da preslepi K\ojega Midmka—A paniki natod—m zavleče ivojo pravično obsodbo. katero mu piše ta Midnik* .. Da šppnako ljudstvo ne mara Frahka $4.50: Katie Stimec; po $4: Math Zaschtutz; po $3: August Plett, Albin in Ana Sardoner, L. K. Junko, John in Viotoria Zehal, John Jane, Frank Hostnik, Frank Paulich, John Uller (?); pp $2: Anton in Jennie Samec, "Nekdo", John Zornik, Gabriela Schmidt, Svanka Schmidt, rar. in mrs. Turk, Sterntsha, družina Sohulko, Louise Bozich; po $1.50: Joseph in Rose Urbas. Oorup; Frank Wefholtz, Ana \Volcansak, Viktorija Hrescak, Joseph Mllek, Mary Bernik, J. in A. Sine (?), John Spelar, Joe Vescek, Joa Zupančič, Tomaž Kopale, Lao Kozjan, IVank Mrak in žena, Bzabel SchUtsch, Mat Korošec, Agnes Krzisnik, Louis Kčrn, Joe Kocevar, Ana Potoček, Frances Lousin, Helen Kr-žisnik, Ciril in Mary Rant, France Kopel, Feliks Blatnik, Joseph Hren, M. Ruzich; po 50c: Olga Suhulko, Joe Dovjak, Te-hovnik, Anton Semeo, Anton Benek, Auble; po 25c Katheri-ne (?) Kern, Andrew Sluga Imela sem ogromnoga dela, da sem spravila skupaj te številke za vsakega posameznika sa 16 mesecev nazaj, to ja od pričetka naša podružnic«, ki je bila ustanovljena septembra 1942. Skušala aam paziti, da na bi napravila preveč napak in da bi bila vsota kolikor mogočo.pravilna. Ps vseeno se lahko vrine pomota tu in tam. Do settlf smo nabrali skupaj $857.81, ako imam pravilno izračunano. Na glavni urad JPO-SS je bilo pnjla^a ffm? " V slučaju, če sapn pri kakem imenu ali vsoti napravila pomoto, zapisala premalo ali celo ime Uradniki ri»wyorškega Isadore Roaenberg, W. 8. Gailmor in Rocco Franceschini. kralji in prinesli človeštvu miru in kadila. Prav za prav so kadila že prinesli, miru pa še ne. To so tisti kralji, ki se skupaj sestajajo—Roosevelt, Churchill in Stalin. zpustila, prosim, da mi oprostita in me obvestita, da ajt stvar pojravi. H koncu naj omenim malo pomoto v mojem zadnjem poročilu o prispevku $25 mrs. Josephine Dolina (ne Dolinar) iz Boytona, Okla., ki jih je poplala naši postojanki po rojaku (ne stricu ■ Antonu Potokarju. "/>» Katherine Krainz, tajnica Olas is Kanaaea Frontenac. Kana.—Staro leto gre. h koncu—mogoče bo že za tonilo, ko bodo Objavljene te vr* stice. Kot navadno, se bodo delali računi in obresti prištevale h glavnici. Prijatelj s severovzhoda mi želi vesele praznike in obenem vpraša, zakaj bolj pogosto ne pišem v Prosveti. Stvar je težavna. Ako kaj napišeš, čeprav le resnica, se kaj hitro zameriš. Torej moraš biti sam svoj cen ior. Kar se tiče našega mesta, tudi nimam posebnega poročati, ker korakamo bolj rakovo pot. Večkrat, posebno sedaj, ko nimam boljše polovice kot jo ima "Big Tony", moram kar sam v prodajalno. Ko smo še tu imeli za družno prodajalno, so ob tem ča su kaj radi spraševali, kolikšne bodo dividende, kupovali so pa v Pittsburgu, češ, da je tam ceneje. Pri vsej tej kratkovidnosti pa se je nekaj le razdelilo med zadrugarje. Sedaj, ko je vse v privatnih rokah, še ene smotke ne dobiš, ali za nežni spol malo cukerčka. Sedaj imamo'pri Življenju še Slovenski pogrebni zavod. Po pravici povedano, Slovenci okraju Crawfordu in Cherokee-ju bi morali biti ponosni, kajti v 48 državah Unije je to edini zavod s tem imenom. Ali'žal jih je še precej, ki se ne zavedajo kaj bo potem, če še to podjetje propade. Torej mi se borimo le za vašo korist. Vaša dolžnost je, da otrokom raztolmačite pomen takih podjetij, ne pa se izgovarjati Češ, otroci so to hoteli. Pri vsem tem nasprotstvu zavod dobro obstoji. No, kjer je pravo gospodarstvo, je vseeno nspredek. Sedaj pa malo o tukajšnjih či tateljih. Mnogi so mnenja, na, bi spis Izkušnje starega naseljenca izšel v obliki brošure, ker stvar je precejšnjega pomena. Žena pokojnega Majka Penci la se prav lepo zahvaljuje vsem nekaj, da bq vsem razumljivo. Tukaj nlaa vštete v§oW li sta mi jih izrodili prodno Je bila ustanovljen* postojanka kajti tisti denar aam sproti pošiljala gl. predsedniku SNPJ Vincentu Cainkarju in ja bilo vae prioMono v Prosveti. H Mhncu SO moram vali ti za božične kartice in roki sem jih prejela is vph •otov naše Unijo: fto celo "Bi* Tony- se me je letos Opomnil Prav lfpa hvala vsem! Kakor vi meni želite vse najbolje v bodo- ju vprašal, če bereta povest ti-#em letu. anekd vam tudi jaz kušnje starega naseljenca Od- šeHm Želim, da bi prišli trije govorila sta mi-ne? Eden je do- prTjateljem in znancem za obiska pokojnega moža za časa bolezni. Prav tako gl. uradu SN PJ za izplačano smrtnino, Slovenskemu pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb, bratu An tonu Shularju za poslovilni govor ob odprti krsti in na pokopališču, vsem darovalcem vencev in cvetlic in vsem bližnjim in oddaljenim za udohrfho pri pogrebu. Torej še enkrat prisrč na hvala vsem skupaj. Naj so povrnem tja, kjer sem pričel—pri računih. Vaa sam lepo skupaj spravil in prebitek ka talim, da bi bilo v no-letu bolj mirno, in to na vseh frontah. Fnmk Krajšal. 27. Cmdmm )e Juetlca Dillonvale. O—Proti koncu leta ae bom tudi Jaz oglasil v Prosveti, kakor spodobi poštenemu naročniku, ki skozi vse le* to čtta dopis^-Ampak je še veliko naših ljudi ali članov. Id se bolj malo zanimajo za dopise Oovort! sem s dvema članoma in jal, da je preveč zaposlen, drugi pa, da le malo bere. . Mene pa dopisi tako zanimajo, da rajši pustim župo ali krvavice na mizi, samo da dobim Pro-sveto v roke in se takoj poglobim v dopise, posebno pa v take kot je spis tega starega naseljenca. Ubogi človek, kolijto je moral prestati v svojem življenj ti .v To je več kot more človek .^prenesti. Jaz bi svetoval, dajbi se ta spis ponatisnil v knjigi ali brošuri, ki naj bi se prodajala po taki ceni, da bi prišla wčim večjem številu med ljudi. jI Mislim, da ameriška zgodovina še do danes ne pomni takega junaka, ki bi stal kot kamen, neomag-ljiv. Ako bi ta starček potreboval kakšno pomoč, bi mu iz srca rad poslal pet dolarjev, ako bi vedel za njegov naslov, da bi imel veselje vsaj še teh par mesecev življenja. Tistemu sodniku in okrajnemu odvetniku, ki sta ga obsodila, bi bflo tudi dobro nategniti ušesa, da bi bila vsaj dve milji dolga. Kdo bi mogoče rekel, to je bilo v starih časih. Pred 15 leti se je skoro na enak način storila velika krivica našemu rojaku Joevu Bower-su v Danvillu, 111., ki je bil radi neke "cifre" obsojen v dosmrtno ječo, potem pa je bila kazen toliko spremenjena, da sme po 20 letih zapora prositi za pomilo-ščenje. Tako so meni pisali iz unsda, državne upomilostitvene komisije. Za Joeva 3ovyersa sem že poslal dve prošnji za pomilostitev, ali so obe ovrgli. Potem sem se z mojim odvetnikom obrnil naravnost na, tistega okrajnega prosekutorja, ki ga je spravil v ječo, če bi bilo mogoče dobiti Bowersa iz zapora. Nekega dne res pride pismo od tistega odvetnika, da je vse "O. K.", da je on dober prijatelj podgo-vernerja države Illinois in da upa, da ga bo dobil ven za malo vsoto. Z mojim odvetnikom sva Se takoj dogovorila in pisala temu človeku, ki je spravil Bowersa v ječo. NaroČila sva mu, naj takoj prične z delom in da bo v teku tedna v njegovem uradu gotovo $50 za začetek, drugih $50 pa dobi, kakor hitro jih bodo Bowersovi prijatelji skupaj zbra- li, sigurno pa v enem mesecu. Jaz bi mu bil vse na enkrat poslal, toda sem upošteval nasvet svojega odvetnika. Tako je šlo naprej eno Jeto, drugo leto. Potem ga odvetnik zopet vpraša, kaj je{s to zadevo, da je že čas, da bi bil Joe Bowers oproščen. Zopet Je naju potegnil za nos, enkrat tako, drugič drugače. Jaz sem mu lepo poslal sto dolarjev. Njegovo ime in naslov je Ebner O. Furrovv, 303-304 Danville Building, Dapville, 111. Njegov naslov omenjam zato, da se ne bo še kak rojak tak« prehlad i 1 skozi tako osebo. Čt >i kdaj s tem človekom skupaj Šnops pila, bi mu tudi jaz stopil na prste prav po gorenjsko. Toda dovolj o tem. Upravništvu Prosvete pošlljsm naročnino za Šest mesecev sa Joewa Bowersa In še za nekega drugega rojaka. Zimo imamo do sedaj še precej milo. Ampak pravijo, ako ni hudega mraza do novega leta, je pa potem toliko hujši. Tako gre leto h koncu. Upam, da nam novo leto prinese kaj , boljšega in iz srca želim, da bi bilo tega klanja v Evropi kmalu.. konec. Tudi iaz imam dva si-nova v armadi. V zadnji vojni sem pa tudi jas noall hlače Stri-Oa Sama. Srečno novo telo vtem. Prosveti pa mnogo novih naročnikov. * frank Oblak. 176. * t Dor as tel, ali kakor pravimo, "zrel," normalen človek tehta nekako 70 kilogramov. V začetku svojega življenja sestoji človek ene same celice, ki tehta pri-iino 0,000.004 gramov. Tekom kaj desetletij ali križev pa se te celice ppveča za okroglo ajsetmilijardkrat. Obe števil teiko dojmemo s svojim razu- Pa tudi zrela ali odrasla celica, i človek, ni vedno enaka. Dan nem izloča porabljene snovi nadomešča z zaužito hra Tako se ta celica-človek no v štirih letih popolnoma ovi. Njegove mišice, kri, iivcfc-vfe je v teh štirih zopet prenovljeno, vse zo-iz novega materijala nareje-Na tak način se človek v ojem življenju nekako nad ivajsetkrat "prerodi," na novo podi ali kako bi imenovali ta po-av. Ta celica-človek v 70 letih, fe jih doživi, poje in izpije približno 1400 krat svojo lastno te-(Tžo, kar bi dalo lep tovorni vlak z živežem naložen, Celica-člo-vek porabi največ trdih zaužitih snovi za svojo energijo. Njegova delavnica jih spreminja v ogljikovo kislino in v vodo. Toplota, ki nastaja pri tem gorenju, služi za vzdrževanje življenja. Ta živila imajo nekako isto nalogo, kakor pri avtomobilih bencin, ali kikor premog pri lokomotivah. Poskusimo, kako je to: Položimo na kos porcelana majhne koščke kakršnegakoli živila, na pr. meso, kruh, maslo, sir, sadje, sladkor . . . Držimo to nad plamenom. Živila kmalu počrne. Nastaja dušik. Zasledili bomo tudi morda majhen plamenček. Po dolgem segrevanju na plamenu lahko naposled tudi zelo vodena živila, kakor mleko, salato, krompir, jagode itd. pripravimo, do tega, da bodo\gorela. Taki in drugi poskusi pravijo, da vsebujejo vsa živila ogljik, ki pri zgoritvi daje toploto. Gorenje živil in gorivnih snovi se lahko vrši v različnem tempu. Če na primer, zmešamo ogelni prah s kalijevim salpetrom, je gorenje že takorekoc v eni sekundi končano. V človeškem telesu gore živila nekako pri 37 stopinjah. Tukaj je gorenje zelo počasno, ali toplota, l;i nastane iz enega grama živil, je prav tako močna, kakor če bi ista snov v isti količini zgorela na zraku pri vročini več sto stopinj. , Množina ali moč toplote se meri po kalorijah. Kalorija je toplota, je vsota toplote, ki je potrebna, da segreje en liter vode za eno stopinjo. So dobre in slabe gorilne snovi—in tako so tudi visoko in manjvredna živila. Gram oglja da, če zgori popolnoma, 8 kalorij. Gram petroleja 11, gram bencina 11, gram drv 11, gram masti 9, gram beljakovin 5.6 (v človeškem telesu samo 4 kalorije). Ogljikovi hidrati (sladkor, škrob) nekako 4, čisti špirit 7 kalorij. Iz tega se torej vidi, da je med človeškimi živili mast najboljše "gorivo." Daje dvakrat toliko toplote kakor sladkor ali škrob. Zato imamo nehote pozimi rajši bolj mastno, bolj zabeljeno hrano. Polarna ljudstva pojedo mnogo masti, prebivalci v tropičnih kra- jih pa v glavnem ogljikove hidrate. Potreba kalorij je pri človeku odvisna od različnih okolščin. Najvažnejša so: 1. Staroei. V starosti od 2 do 4 let potrebuje človek komaj 50% kalorij od količine, ki jo potrebuje odrastel človek. Od 5 do 7 let 60%, od 8 to 11 let 80%, od 14 do 18 let pa 95%. 2. Telesna teša. Med odraslimi enakE starosti je potreba po kalorijah vJsploŠnem odvisna od teže telesa. I ' 3. Dele. Delo zelo vpliva na potrebo kalorij. Tako potrebuje 70 kg težak človek, če ves dan miruje, dnevno 1680 kalorij. (Za 1 kg teže rabi v eni uri \ kalorijo). Drvarji okroglo 5600 kalorij, človek, zaposlen v pisarni pri 8urniku in pri teži 70 kg potrebuje za 24 ur povprečno 2600 kalorij, krojač 2700, hlapec 2900, mehanik 3200, strugar 3250, čevljar 3430, žanjec, mlatič 4300, kosec 4800 kalorij. 70 kg težak človek potrebuje, če miruje, v eni uri približno 70 kalorij, pri duševnem delu 77 do 78, pri pisanju 90, pri risanju (stoječ) 110 do 120, pri petju 80 do 125, pri igranju na klavir 110 do 175, pri žaganju drv 460 do 500, pri hoji 300, pri teku (dirka) 1000, pri dr« sanju 370 do 770, pri smučanju 570 do 1000, pri plavanju 270 do 770, pri veslanju 260 do 670, pri borbi (atletika) 1050 • kalorij. Razumljivo zopet, d4 trenirani pri istem delu'porabi manj, kakor novinec. 4. KonatitucUa. So, kakor vemo, ljudje in živali, ki tudi pri slabi hrani in živahnem gibanju bolj debele kakor drugI pri dd-bri hrani, V prVem si Slik«, ki Je prišla * ške delavce pri odstranjevanju podrtln poalopU v Berlinu« ki ao Jih rasdeJale angleške bombe.H ik revajo snovi zelo loita in radi tega ne zgori vsa hlwi, ampak se je del spremenil v maščobo In se telo tako polni. Človek, recimo, srednje krepak, potrčbuje pri 8urnem delu v 24 urah skupaj 2900 kalorij, torej hrano, ki bi morala imeti okroglo 700 gramov sladkorja in okroglo 400 gramov masti Samo z enim živilom ni mogoče kriti vse potrebe telesa po kalorijah, kajti telo potrebuje gotove količine beljakovin, masti in ogljikovih hidratov. Zato mora biti vzeta pametna mešanica različnih živil. Vzemimo lz zdravstvenih in gospodarskih razlogov tretjino kalorij iz živalstva (meso, mleko, maslo, sir, jajca) in dve tretjini iz rastlinstva. Dnevna hrana naj bi pri srednjem delu vsebovala 90 gramov beljakovin, 50 gramov masti in 500 gramov ogljikovih hidratov (sladkor, škrob). lnteko dalje... Pri prehrani se dajo doseči lepi prihranki, če Ima človek pravilen pojem, kako naj bo hrana sestavljena, da bo dosežena potrebna količina kalorij, kar pomeni, da bo sit in zadovoljen. In bi šole, tudi ljudske prav ustrezale, če bi v svoj učni načrt sprejele pouk o sestavljanju hrane in nje Izbiri. ' Kalorije stanejo v različnih živilih različno. Za isti denar kupimo pri novem krompirju, od-števši odpadke, 7500 kalorij, pri korenju 5200, pri grahu 1100. pri paradižnikih 660, pri hruškah 630» pri špinači 560, pri kumar-cah 230, pri glavnati salati 140, pri šparglju 70, pri svinjski masti 4900, pri margarinu 3900, pri krvavicah 1550, pri dobrem siru 820, pri slaniku 2700, pri slanini 2700, pri presnem maslu 820, pri kurjem jajcu 1800, pri zajcu 170, {>rl golobu 150, pri raku 45 ka-orij. Beljakovine dobimo v čistem svojstvu v jajčjem beljaku. Veliko beljakovin je tudi v sesede-nem mleku, v sirih, v pustem mesu in sočivju. t Če hočemo preiskati, ali ima to ali ono živilo kaj beljakovin, naredimo tako-le; Živilo, ki ga hočemo preiskusitl (beljak, meso, klobaso, sir, kruh, moko, mleko itd.), denimo v poskusno steklenico. Oblijmo jo z nekaj klu-bičnimi centimetri s salpetersko kislino in grejmo, da zavre. Če je. kaj beljakovine v živilu, bo čez nekaj časa pOrumenelo. Po kemičnem pojmu je beljakovina zamotana snov: sestoji iz ogljika, vodika, kis'ika, dušica, žvepla in fosforja. Maščoba (olje)' je zveza iz maščobnih kislin* in glicerina. Ker ima mnogo ogljika, zgori s sajastim plsrrienom. Poleg navadnih maščob ln olja Imamo tudi takozvane "žlahtne" maščobe. Te imajo poleg zgoraj navedenih snovi še dušik ln fosfor ter so, Čeprav jih je malo, z^lo pomembne in važne za življenje, Ogljikovi hidrati seftpje iz vodika in iz kisika. Vodik ln kisik sta v isteffi razmerju zastopana kakor v vodi, to je, vodika 2 dela in kisika 1 del. Za človeško prehrano so važgi sledeči ogljikovi hidrati; Grozdni sladkor, trsthi sladkor ln škrob. Grozdni sladkor daje sladkost grozdju, čreš-njam, slivam, čeŠpljsm, figam in večini južnega sadjs. Trstni sladkor uživamo kot sladkor v kockah, in sipi v kavi ln čaju. Škrob je pa glavna snov žita ln krompirja. Poskus, koliko »ladkobe imajo živila v sebi, naredimo tako: S šiblco kapnemo na kos kruha «11 Kitajski dvtiieti čakale p«* 'na prerezani krompir, ali sploh na Živilo, ki ga preiskuftamo, nekaj kapljic joda. Mokro mesto, kamor je padla kapljica joda, začne polagoma postajati temno-modro do Črnega. To je tako-zvani jodov škrob, ki nestsne, če se spoji jod in škrob. Ta reakcija je selo občutljiva in po barvi lahko razsodimo, ali je v njem mnogo škroba in sladkorja v dotičnem živilu. Tako le lahko preiskuša kostanj, plenica, moka, makaroni, itd. Kurje jajce tehta povprečno 50 gramov. 04 tega je 6 gramov lupine, 29 gramov beljaja in 15 gramov, rumenjaka. V rumenjaku samem je okrog 3 grame čistih beljakovin, 6* gramov masti in v ostalih 7 gramih še okvog 4 grame beljakovin. ** Hranilna vrednost jajga nI bal tako velika, kakor se navadno misli. Če bi hotel človek živeti le od jajc, bi jih moral dnevno snesti 30 do 40, Da UokoŠl bolje nesejo jajca, jih moramo krmiti z apnom mavcem in kalcijevim kloridom. Dobra kokoš iznese ns leto do 400 jajc. Kako shranimo in konzerviramo jajca? Ako jajce leži dalj časa na suhem zraku, Izhlapeva iz njega voda. Lupina Ima namreč nevidne luknje, kakor človeške eli živalska koša in skozi te luknje izhlapeva voda, zrak pe prihaja na njeno mesto in prinaša a seboj bakterije. Tako nastaja gnilo jajce—zaprtek. Če ae pe zraku prepreči dohod v jajee, pe ostsfoe jajce še dolgo svefte. V velikih Jejčsroah se to dela s hladnimi prostori, kjer je vlažnost zraka 80% in toplote nič stopinj. V domaČem gospodinjstvu pa se to doseže. Če ee i o mate jajce z apnom. Pri tem jo postopati sledeče: Vzame se en dol žganega apna in 4 dole vode. To se pomeša. , Ko je ta mešanica nerojene, se razredči z vodo, da tako nastane nekako apneno mleko. To mleko se potem vitje na jajca, ki so zato le pripravljena v določeni posodi. Nalije ae pa tega apnenege mleka toliko, da Je od zgornje vrsto jaje pedenj visoko tega mleka. Apneno mleko srka namreč iz zraka ognjenčevo kisliho in se tako spoji z apnom ter s tem zapre pot zraku do jajc. Mesto, da bi se jajce "poepne-nila," se neredi lahko tudi to-le: Recimo 100 Ji K se položi v glinene posode In preko jajc se ne-Hje toliko reeredčenege vodnega stekla (1 kg vodnega stekla ae razredči v I kg vodo), da je fte kakšnih 5 ^m nad zadnje vrsto Jaje. H koncu se poveže odprtina s pergamentom In pokrije z desko, j V nekaterih krajih mažejo Jajca tudi X vazelinom, ali ae pok leda; o v kuhinjsko sol Približrft starost "evežegs" jš)<■», ki ^Ju»nservireno, se določi teto^flr položimo jajee v imztopnmo: 100 gramov kuhinjske soli I litra v«xi<». Ce je jajee starejše od 5 dni. splava na vrh. ker so se v njem še nabrali plini I Taka tekočina s kuhinjsko soljo se po porabi na točl v temno steklenico, se .dobro zapre k je tako pripravna.za več.let ta poskuse o svežosti jajc. V kavi je kofein, ki daja zrnati kavi svoje pravo ime* in pomen. V kavi je 1%, v čaju I% kofeina. V čaiici kave iz 15 srnic, je približno 0.15 gremov kofeina. 1 do 2 grama kofeina učinkuje strupeno, vendar če bi se hoteli i njim umoriti, bi trebalo že precej kofeina použitl. Konja ln goveda uamrtimo s 100 grami kofeina, kar bi dalo nekako 050 Čaš kave. Kava pa še daleč ni tako škodljiva kakor nikotin in alkohol. M normalnem človeku pospešuje kova velike duševne impulze, veča sposobnost mišljenje. logičnost misli se s kavo zaključuje hitreje. Izginja tudi utrujenost in nerazpoložonje, Popiti veliko kofeina, to ae pravi veliko kave, kjer bi se za-vlilo 0.5 do 1 gram kofeina, povzroča naglo utripanje srea, trepet, blesketenje v očeh, blodnjo v budnem stanju, kot posledice velike nervoznosti ln razburjenosti. Občutljive ljudi zapusti spanec že pri 0.1 do 0.2 grama kofeina, to se pravi, če izpijejo 2 Čeli kave eli Čaja. Ti naj zve-Čer ne pijejo kave. Odsvetuje se piti kavo vsem, ki trpe na srčnih, ledvičnih in Živč* nih boleznih. Za občutljive lju-bitelje kave se idej izdeluje kave, ki je proste kofeina. S pomočjo benoola in drugih razto-pilnih sredstev ae kofein ir kave takorekoč ves odstrani. Teka pijača tudi sa občutljive osebe nI nevarna. Vse to ne veljs za žitno kavo, ki se je pri nas toliko popije, ker ni denarje za pravo kavo. Vodo poznamo pač vsi, saj imamo neprestano s njo oprsvks v teki ali drugačni obliki, da, ona je ga življenje ne semo nujno potrebna, brez nje sploh ni življenj*. Zato je debro, Ae si vodo s kriničnage stališča jx> domače ogledamo in njeno bistvo nekoliko peebrsksroo. Kemično čiste voda sestoji Is vodika in kisika. V naravi pa voda pravzaprav ni nikoli čista, Vse|>fle različne sestavine in količine apna, mavca, resne rasgns-spojine, kuhinjsko sol, šotno soli, kisik, dutik, ogljenče-VO kislino (in to je to takosvana slstins), organske spojln^td., in Če pogledamo kapljico s mikro-skoplčnim očesom, vidimo Še cel svet drobnih Živalic: mikrobov, bskterij, becilov Itd., ki se svobodno, čeprsv zelo na gosto gibljejo v tej kapljici vode. Vse te spojine so po našem pojmu v vodi rsztopljene. Sledijo mno-gokrst tudi večjo nesnsžnosti kskor sluzasti drobci in drugo. NeJ&stejša Vode je vsekakor de-levica in snežnica. Alf tudi ti dve vodi imate v sobi srečne pline. Morsks voda je razmeroma bogate na kuhinjski solit Vzhodno morje ime na pr. Severno 3%, Mrtvo morje pa 20% soli, Rečne voda in studenčnlca, katerima pravimo tudi "sladka voda,'1 Ime manj soli, zato pa več epne, mavca Itd. Blatlna, kakor že rečeno, Ima pa največ ogljikove kisline. Da ima tudi vodovodna voda raztopljene resne snovi, so lehko preprlčsmo sledeče: Denimo ns stekleno ploščico nekaj kapljic vodovodne vode. Zraven pe približno leto količino deetillr«** (preeejene) vode, Previdno grejmo in videli bomo, de preeejene vode izhlapi ln ne pusti ss seboj nobenegs ueostenke, med tem pe ostane ze vodovodno vodo bele epnene skorje. Če to. skorjo oblijemo s solno kislino, /epenl in ^ploml. Napolnimo, recimo,' polovico steklenice z vodovodno vodo Pridenimo nekaj kepljle solne kisline In raztopimo v tej mešani* d barlumklorlda In to segrevaj mo. Vode bo poetsls belo-motne, znamenje, de je v n)ej mavec. (Dalje prihodnjič.) Nmv prsnoi dr. Mačka London, 22 deoembee (ONA) — Iz jugoslovensklh Virov prihaja vest, da je moral prvak hrvjslfcf kmečke strank«, dr. Vladko Maček, zapustiti evoje posestvo v Kupinru. Nemci so K« boje prepeljali v zloglasno koru«*ntiazijsko taborišče Jase-novec, kjer se nahaja pod nemškim nadzorstvom. Znano je, de je le na tisoče jugoaioven-•kih pelrlotov umrlo v tem te-keir—---—i ; ™ > • ■ -t- Fllmaka Igralka Rameey Ames. Čiščenje evropskega zemljevida Napisal Gori Hqrtman Ena naftnih solucij ss pro* blem poljskih meja bi bila ta, da bi se naselili val v Evropi živeči Poljaki na ozemlju, ki leži nekako 100 km bolj proti severozahodu kot ona poljska dr-š|ya, ki je obstojsls lete 1009. Osnove take solucije rszisku-ejq zdaj t ameriški In britanski ki bi radi zacelili globo-o rano poljsko-ruskih odnoša-ev, ki je nestala, ko je Moakva lani pretrgala diplomatlčno zve-So s poljsko vlsdo v Londonu. Moskovska konferenca je prepustila reŠKev poljskih meja ss Čas po vojni. Od tlstegs čess sem je pridobile ns vplivu ideje, de se nedomesti poljske izgube teritorije ne vzhodu • pridobitvami na severu in zahodu, In sicer nk nemški račun. Kje bodo meje te poljske države in do kje naj segajo, je še popolno-me odprto vprašanje, o katerem ae še resprevlja. Toda obstoji Še drugo vprfta* nje, namreč kdo naj Živi v notranjosti teb meja. Sovjstsko-poljski prepir gre Se prebivalstvo ravno tako kot za maje seme. Ko ste si Berlin n Moskva razdelili Poljsko le-%>103U je prišlo ne milijone Poljakov Ruaom v roko. Prodno pa se je rdeče ermada u-maknila is: teh predelov v poletju 1041, so sovjetske oblasti odpravile v notranjost Rusije pretežno večino toge poljskega prebivslstvs. Bovjetl so preselili približno 120,000 Poljsko v, med njimi 78,-000 vojakov, v Iran. Na tisoče se jih pridružilo Koscluszkovi diviziji, ki je bila pred kratkim formirana na Ruskem v okviru rdeče armade. Toda sovjetska ln poljska vlada sta si V laseh glede vseh pre-ostslih. Moskva trdi, da jih je mnogo postelo sovjetskih držav* Ijanov. Poljaki pa trde, de Jim Je n »mogoče stopiti s njimi v zvezo, ds dožene, eli je res teko ali ne. Neposredni povod za pretrgenje rusko-poijskih odno-Šajev je Mlo dejstvo, da Je poljska vlada upoštevala nemške obtožbe, de so Rusi pomorili selo visoko število poljskih častnikov. Toda ta prepir Je le majhen del manjšinskih sporov, ki trgajo Evropo, prav poeebno pa centralno Evropo že[ skozi dolga stoletja. Oglejte al zemljevid, ki kaše mesto političnih mej ali gorskih reliefov, narod-no»tne mej«, oziroma jezikovna območja. 'Videli boste never-petno mešanico pestrih barv, ki kažejo obrise krojev poseljenih od Puljakov, Ukrajincev, Belo-ruaov, Nemcev In voeh vrst dru-gtii r i * rodnosti. Toda poleg tega se nahofe ne semljevidnl karti Še nešteto malih madežev In f ki kažejo kraje, kj<;r ae na-jejo takosveni Jezikovni otoki velikih narodov Tu najde! Poljak«, ki žive obdani v—naokoli od Ukrajincev In Utvencev, Rumunee med Madžari In Madžare med Rumunci, o Nemce zopet Vsepovsod, Manjšine, tudi one,"kater* njihovi aoeedje najbolj poštevejo In najbolj doetojno s njimi ravnajo, so vedno velik vir neprijetnosti in težav. Bu detski Nemci, ki eo izpodkopeli pik, hali čehoslova$ko republiko, so najbolj klasičen primer za to. Prav nič torej ne bodimo presenečeni, če vidimo na prvem mestu med zsgovorniki prenosa narodnostnih msnjšin predsednika ČehOslovaŠke dra. Eduar-da Beneša. Dr. Beneš posebno naglaša, da Je bilo poskušcno troje solucij sa manjšine, razpršene Sirom Evrope in da so le vse tri-ponesrcčilo: 1 Nemška metoda zatiranja In eksierminacije. J 2. Metoda stare avstro-ogrske monarhije — ki predstavlja več ali mai\i prisilno asimilacijo. Polom Avstro-Ogrske Je poka-sal, ds tudi ta pot ne vodi nikamor. 3, Metoda Lige narodov. To Je bile metoda internacionalnih garancij za vae manjšine. Nemški petokoloncl so pokazali v vseh dešelah, kako more spreten in breaobsiren agresor Izkoristi v svoj prid te vrst« ureditev. Strokovnjskl so mnenja, da bi bilo preseljevanje milijonov Poljakov v neke vrfto novo poljsko deželo, ter povrstek drugih milijonov Nemcev v Raj h talka in sa one, ki bi se selili tudi jeko bolestna stvsr. Toda bilo bi ns vssk način razmeroma lMJe v Času, ki bo sledil neposredno koncu vojne. Nekateri in med njimi dr. Beneš so u-verjeni, da ugodnosti in korist, katero je pričakovati od te preselitve, deleč presega vse neprijetnosti in nedostatke načrta. Seveda, napraviti evropaki zemljevid popolnoma 'Čist' bi bila nemogoče naloga. Pač pa je povsem mogoče, da se stvar izvede v tolikem obsegu, da postane petokolonstvo stvar preteklosti aH pa vsaj Jako omejeno. V vsaki posamezni deželi bi Izginilo mnogo notranjih sporov, ker bi pomagalo h konsoli-dsclji. Tudi dvojiu šole, ki so Jako draga stvsr, bi izginile in več sredstev bi se moglo posvetiti izgraditvi šolstva v domačem Jeziku. -ONA. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE M m JnltTMi Ulalkl ta 1*1*1« I* MmL ki |tk dfufttv* l»*U|* » I* HSŠI mtti"l|fwl leketal sa efcettae. , PROIVETA .................... PONEDELJEK, 3/JANUARJA PROSVETA OlL BARREL POLKA ON MAKIN BEACH GUSARJI CLAUDE FARRERE ci zelo premožni, ali morda celo bogati. Zlasti, je mnogo svilenih preprog, pletenih in veze-' nih redkih kobrcev ter mnogo lepo izdelane srebmine. * Vse to pa je nekako znešeno z vseh strani in neskladno, tako da vidiš na prvi pogled, da je pridobljeno; kakor je nanesel slučaj. Poleg zofe, ki je izhajala iz gobelinske delavnice, ki dela za samega kralja, vidiš navadno slamnato stolico, in poleg krasno emajlirane srebrne posode navaden ilovnat vrč. Da govorimo Istino, se Juana sama prav nič ne briga za vse te teči. Po navadi španskih dam, svojih rojakinj* Jii se vedno skrbno brigajo za svoj nakit, dom in stol pa rade zanemarjajo, se sprehaja' brez dela tudi ona po nepospravljenih sobah sem ter tje in misli le na to, kako bi ae lepše in razkošnejše oblekla, lepo našminkala in po najnovejši modi napu-drala. Tomaž se na tihem često 4udi takšnemu životarenju, ki je tako različno od vsega onega, kar jt spoznal v Saint-Malou, in se nikdar ni mogel navaditi na to, da vidi svojo ljubko vedno le nedelavnih rOk, kako krade bogu čas, ko imata na primer njegova mati ali pa sestra domsr vedno polne roke dela. Nato misli Tomaž tudi sedaj, ko jame govoriti: "Bojim se, da vam je dolg čas, vse te ure, ko vas moram puščati samo." Skrbno sfrizirana glavica se iznova zamaje/ Juana odgovori ravnodušno: "Nič se ne dolgočasim. Pa povejte mi, ali nikdar ne posije solnce v tej vaši domovini?" HOl. , . gotovo!"' odgovori Tomaž. "Saj pri-, de sedaj kmalu lopi majnik, ki je vedno tako solnčen . . . Prtrpite nekoliko, dražestna dušica moja!" Odkar ju je ljubezen spravila in prikovala drugega na drugega, se ne tikata več, kakor da je tikanje bilo dobro le za prepir in sovraštvo. Sicer je pa m, med dvema zaljubljen-. cema, tudi najstraatnejšlma, je manj zaupanja, ko med dvema smrtnima sovražnikoma. Juana pa odgovori, in prvič jx>kaže v svojem odgovoru, da je razburjena: "No potrpljenja imam pa že res dovolj! Kaj niso potekli še trije tedni ali že celo v<£, odkar ste me spravili v ta pržon, ki ga vam na ljubo he zapustim ne po dnevi ne po noči? Saj ste ml vendar obljubili, da bo tega konec, in sicer kmalul Mislite vendar na to in sto-> rite, kar je potrebno, da bo stvar enkrat že urejena!" ' Tomaž je vet zmeden in ne zna odgovoriti ničesar gotovega. Namesto tega pa ji pričenja dvoriti in ji zagotavljati svojo ljubezen. Dekle , pa le trdovratno vprašuje, zato opusti Tomaž govoričenje in se spravi na dejanja. Ta dejanja so bila dovolj zgovorna, da je zaljubljena Juana za nekaj uric docela pozabila na svojo frizuro in obleko in na svoj prostovoljni zapor, marveč se je udala neodol jivemu žaru korzar-jevemu, ki ga je strastna udanost zaljubljenke netila vedno imova. Oh, da, seveda! Takoj izpočetka je Tomaž obljubljal, in potem celo priaegal, da novi zapor, ki se mu mora podvreči njegova nekdanja jetnlca, ne bo trajala dolgo . 4. "Le tako dolgo,M je zagotavljal, "dokler ne pregovorim Malone-sov in Malonežank, da prijazno sprejmo tujko med se, kajti brez tega ukrepa bi te spravil v nevarnost, da bi te sprejeli prav neprijasno.. (Dalje prihodnjič.) (Se nadaljuje.) Zares je dospel Tomaž skozi Trančo in mimo stolpov Naše ljube Gospe na obzidje, na priljubljeno šetališče. Tam se je pričel sprehajati sem in tja, po svdji navadi z dolgimi, neenakomernimi koraki. Kakor vsakdo ve, je obzidje mesta Saint-Malo zgrajeno izredno mojstrsko delo. Pot za obzidjem, ali bolje vrh obzidja tik za prsobra-nom se sme šteti med najlepše promenade na svetu. Z višine segs pogled čudovito svobodno, čez peščine pod obzidjem in dalje ven preko vse morske gladine, ki je razprostrta pod nebom, kakor neizmerno pravljično ogledalo, sedaj modro, sedsj sinje, sedaj črno, sedaj sivo. Danes, ko se vspenja Tomaž po kamenitih stopnicah do obzidne poti, tam med Mitniškim. in Mežnarskim stolpom, pokrivajo nebo težki oblaki, ki vsak Čas menjajo svojo obliko in odbijajo vedno drugačno luč firmamenta. Njih odsev odeva morsko gladino kakor s polj ubija jočo kopreno mebke svile, ki preliva svojo barvo iz golobje sivine v tinte temnega jekla. Kakor pa je ta pogled razkošno lep, mu Tomaž le ne privošči niti pogleda. S sklonjeno glavo in skrbipolnim licem korači, kakor človek, ki ga tro težke misli. Tako pride Tomaž mimo Mitniškega stolpa, ne da bi videl stražniki, ki stoji pred "Prsšno brano" in se opirs na svojo sulico. Kakšnih petdeset korakov dalje, in še precej predno dospe do Mežnarskega stolpa, se pa Tomaž nenadoma ustavi. Baš Je dospel do zagate, ki jo imenujejo Ma-lonezi * UIjco Plešoče mačke". Ta zagata končuje tik pod obzidjem, tako da se njena zadnja, kakor sedlo povprek postavljena hiša odpira z glavnimi vratmi na ,uli?p, z zadnjimi vratci pa na stezo nad obzidjem. Tu'obstane Tomaž in upre svoj pogled na okna te zadnje hiše. V* Oči vid no zapazi tam nekaj, kar je pričakoval, kajti naenkrat pogledi okrog sebe, ah ga morda ne opazuje neljub radovednež, potem pa se spusti i obzidne stene čez obzidje po ozkih stopnicah "in udari # tolkačem na mala vratca te hiše z dvojnim izhodom. AM0MCAN SOIMRS, fritta rlflaa on thslr sboulden, help to brini ashora o 11 drlms tor the Makin Ialand invadera. LST and other landing craft loaded wlth aupplles anchored on a coral teef about a mila offthore and floatod tba auppllaa onto tha abor«. . Ob oknu poseda Juana in *re venkaj, na morje. Njeno stanovanje je najmanj za seženj višje, ko obzidje. Š komolci se Juana naslanja na desko pri oknu ter opazuje obzidno stezo, zob-časti prsobran, zrcalno gladino in jadrne oblake na nebu, Ko Tomaž vstopi, se Juana niti ne ozre, daai ga je slišala priti. Tomaž se ji vkljub temu približa, sname klobuk, pozdravi na način plemiče v, seže v ponudeno roko tor jo nese k ustom, da 'jo poljubi. Juana je dobro vzgojila svojega ljubimca, da ji izkazuje te dvorljtvosti, dasi še nekoliko nerodno. "Duša moja," jo potem nagovori, "dušica, kako se počutite danes?" Ona zmigne z glavo, pa ne odgovori besedice. "Kaj se ne počutite dobro v tem kraju?" jo vpraša, ne da bi spustil ročico. Soba aicer- ni urejena preveč razkošno, vendar pa kaže marsikatero meščanako udobnost, kakor dobre in viaoke postelje, globoke naslanjače. velike izrezljane omare, polne najfinejšega platna. Vrhutega najdeš v sobi tudi precej redkih .reči velike vrednosti, kar kaže, da so prebival- VODSTVO TISKARNE APELIHA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakam« Cono smerne, unijsko dalo prve vrsto s.n.p.j. printery "Le še malo ga je, popij Še ostanek!" je goxpril Martin in odtegnil steklenico. Nagnil se je nad teto Pavlo in poehišal. NI* dihala več in njeno srce tudi ni bilo. Odgrnil je odejo, iskal, premetaval vse po postelji in potem privlekel izpod slamnjače veliko črno nabasano nogavico. Strahotna jo je dr^al v rokah, jo glodal, jo tehtalrtn jo primaknil b«že k očesu. Zgoraj je bila prevezana s vrvico, ki jo je razvettl fn prtgrizel z obrni. Otrl se je po teti Pavli. Njena zevajoča usti so se za krenila v stran, bilo je» kakor da bi se smejala prežimo, in izpod zgornje ustnice je štftel edini zob, bel in sam in strašen. Levo oko se je odprlo in zfio uporno in nepremično v Martina. Delal se je večerni mrak in metal na lice tete Pavle počastile sence. Martin se je odmaknil od postelje s svojim plenom in segel v nogavico. Izvlekel je cunje in same cunje. .Ostrmol je in divji krik se mu jf izvil Iz prsi. Planil je k teti Pavli. "Prokleta, sleparka!" je kričal in jo agrabil za vrat. Tresel jo je in vzdigo*] glivo, ampak teta Pavla se Ai ganila > "Dve leti sem te zastonj redil, dve leti si mt sedels na vratu Namesto cekinov so v nogavici cunje, povej, kako ai mogla tako? ,irfPov«i zgsfal se. sini besedo .. r Tita Pavla je sevala na Uroka usta in gledala na levo oko. To oko je bilo škodoželjno, zlohotno in tako strešno nepremično. I Martinu )e sedla xma na možgane. Prijel ae je sa glavo in na plait. Teta Pavla je Ostala sama v izbi, bres vseh, tudi brez tete Tem se dobe ae ftsfcle tudi vse vsi CmCAOO. ILL da bo edini vse sa menoj dobil." "In tvoja črna, nabaaana nogavica?" povpraša pravični Bog. Teta Pavla se Je zgrozila in Je zatisntla oči, da bi se skrila pred obličjem pravičnega Boga. To~ da Boku je videla tudi zdaj, in tako atroge so bile njegove oči, da ni mogli ničesar tajiti. Prosila je odpuščanja zavoljo nogavice ... Da nI šlo drugače . , . Da je Martin akopuh. da Jo Je hotel vreči pod kap, da Ji ni Je-ati dal ... A nič ni zaleglo pred Bogom. Bo« je bil vsiljiv in strašen* U»gel JI je na prsi ka- kor težak kamen, ugrabil jo sa srce, ji stiskal srce neusmiljeno, in stopil ji je na čelo hladni snoj. Teta Pavla Je zavpila na pomoč, odprla oči in se razgledala. Spomnila se je, da ji je Martin obljubil mleka in kruha. Le še enkrat mleka in kruha bi rada teta Pavla. Da se malo ogreje in pokrepča In potem saspi Še pred nočjo. Zakaj najhujše so za teto Pavlo dolge črne jesenske noči. V želodcu glad, roke pretežke in mrtve, pod hrbtom 4>ekoča bolečina, morda so ae že zsredili črvi na živem teleeu, ta- Deset povesti « Anton Novačan TETA PAVLA (8« nadaljuje.) "Nr da bi vedela, odgovarja l