» amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI r Geslo: Za vero m narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel z - " ' f « ' , C \ i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. CHICAGO ILL., PETEK, 19. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 19, 1943 LETNIK (VOL.) LIL T*KČm NAPADI JIM SPET DELAJO NADLEGO LETALCI BODO UNIČILI 14 INDUSTRIJSKIH 0KR02U New York, N .Y. — Ameriške in angleške radio postaje v Angliji in Afriki so v sredo popoldne in zvečer stalno opozarjale prebivalce okupirane Francije s sledečo napovedjo: "Vi boste zdaj culi važno opozorilo od medzavezniške višje komande. Tu je opozorilo: "Mi bomo napadli ustanove, ki izdelujejo v Franciji razno blago in material za sovražnika. Sovražnikov odpor je bistveno odvisen od izdelovanja in zalaganja raznih vrst materiala. Z ozirom na to, da skrajšamo to vojno, je nujno potrebno, da nevtraliziramo in uničimo ustanove, ki izdelujejo v Franciji tanke, topove, avtomobile, truke, letala, lokomotive, gumij in vse druge take potrebščine, ki služijo vojni. Zato je, v načrtu napad na več okrožij. V pariški okolici jih je sedem. V okolici Metza pet in še več drugih manjših okrožij. Na-daljnih informacij ne moremo dajati. Držite se proč prihod- JUGOSLOVANSKI LETALCI NASTOPILI Z ANERIKANCI Njihov prvi nastop je bil uspešen; da bi le imeli srečo tudi za naprej. Rommel je pognal 9 divizij v boj v Sloveniji. Nemci vzeli Pelješac. London mora se vedno predajati nadlego naxijskih zračnih napadov. Zgoraj vidimo, ] tiiki rešilni delavci preiskujejo razvaline in iščejo ponesrečene osebe, pokopane pod kupi londonskem predmestju, ki so ga zadele nazijske bombe. To je bil četrti zaporedni napad. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — V Turčijo došli pomniki pripove-d a je jo, da RunftHfi lierpražnu jejo svoje prestolno mesto Buka-rest. Vlada ima pripravljeno! neko mesto v zatišju blizu madžarske meje, kamor že pošilja državne arhive. Čimbolj se bli-ižajo Rusi meji, bolj je Rumu-nov strah. — Madrid, Španija. — Angleški general James Hargest, ki je bil ujet leta 1941 na Kreti, je prišel te dni na špansko zemljo. Pobegnil je iz ujetništva ob času padca Mussolinijeve vlade. Od tedaj se je skrival po Italiji, Franciji, dokler ni neo-pažen dospel na španska tla. — New York, N. Y. — Lewis Brown, predsednik Johns-Man-ville Corp'n, svetuje onim, ki delujejo za uspešen obrat industrij po vojni, da bodo na ta način vraču j oči vojaki iz vojske (deležni dela in zaslužka, da bo najprvo potrebno to, da se bo vlada umaknila iz raznih pod-vzetij ter tako dopustila privatnim podjetjem do businessa in zaslužka. —r Washington, D. C.—Vladni stabilizacijski urad je odredil, da bo vlada dodajala podporo mlinom, ki proizvajajo moko za kruh, ker proizvodnja ! zdaj več stane. Ako bi vlada te podpore ne nudila, bi se moral 'podražiti kruh od 1 do 2c pri hlebu. Vlada na ta način čuva »svoj stabilizacijski program. — Bern, Švica. — Ta teden enkrat, dan ni določen, bo imel poseben radio nagovor vsemu svetu sv. Oče papež Pij XII. Napovedujejo, da njegov govor bo apel, naj borbene stranke re- k spektirajo nevtraliteto Vatika-! na. • . Tj mwSSf^^^iSi : GENERAL SMUTS, 5® famous south african leader,vi told mis legislature in march,hx3: 1 ■there must be an association op 1 nations, forming a bulwark against nations which strive for world ' oomi nat ionv— ~ . . - f, DOGODBICE rltOXENS'FOR TOJOf^ ^ \ outch pilot* im uft. bomserft. arb tiaiiwo up wit« ausnuum f«nftw»~ to BOMB mp stronoholm in the occupies n5therlahos east indies 7r ^DAR/NCTDANEtM pretty vtra s., danism WOMAN PlSncS MAJUji^MMOT;j FOR THE NAZIS f' "TWM župan Mr. Edward Kelly. Takoj za temi častnimi gosti je sedel Mr. Emmett Stritch, s svojo rodbino, brat chicaškega nadškofa Most Rev. Samuela Stritcha, ki je prihitel na proslavo iz daljnega Tennessee. Ostali glavni sedeži v ospredju so bili napolnjeni s samimi odličnimi osebnostmi. Ostali prostori pa polno nabiti vernega ljudstva. Med mašo je imel slavnostno pridigo Rt. Rev. Francis J. Magner, škof iz Marquette, Mich., kjer je škofoval nekoč naš rojak pokojni škof Friderik Baraga. Govornik je mojster-sko opisaval vsestranski kolo-salni napredek te velike metro-politanske nadškofije. Po maši je prevzv. g. nadškof Stritch posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu vse nadškofijske ustanove, župnije in vse domove. Nato je bila z leče prebrana pozdravna poslanica sv. Očeta Pij a XII., s katero je poslal tudi svoj papežev blagoslov vsej duhovščini in vsem vernikom. Nato je podelil svoj pastirski blagoslov še sam prevzv. g. nadškof in pred zaključkom cerkvenih slovesnosti je opozoril navzoče na kardinalski klobuk pokojnega njegovega prednika, Nj. Eminence Kardinala Georga Mundeleina, ki je neumorno deloval 24 let na tej veliki nadškofiji in jo privedel do občudovanja vrednih uspehov. Tekom tedna se bodo še vršile razne cerkvene slovesnosti za razne ustanove. V nedeljo pa bo zopet v katedrali opoldne pontifikalna maša zadušni-i ca za vse pokojne duhovnike, ki so sodelovali na poljih te nadškofije in za vse pokojne i vernike nadškofije. Civilisti in rojaki izražajo svoj« s poslovanj« r Neepeiju, Italija, ko nesejo pogrebci mimo njih krsto s truplom enega izmed 20 fantov, ki so m kot gerilci bojevali proti Nemcem. Več teh fantičev se je borilo proti Nemcem več kakor tri dni. na Sicilijo vzgled vojaških operacij, v katerih je "šlo vse zares sijajno, z edino težkočo povzročeno z izbruhom malarije na ravnini pred Katanio." Povedal je, da je v tistem delu bojev zahtevala malarija več žrtev kot vojaške operacije. Ko je general opisoval izkrca vanje na italijanski celini, je dejal, da so bila tista izkrcava-nja nekaj "čisto drugega kot prihod na Sicilijo". "Pri Salernu je šlo res za las. Peta armada se je morala obupno boriti, predno si je mogla ustvariti potrebna mostišča. Takrat je prišel k osmi armadi klic, naj poseže vmes, in dramatični skok preko razdalje od 200 milj, ko je osma hitela, da pade Nemcem v bok. To je bila ena najlepših svari, kar jih je! osma armada dozdaj sploh napravila." Glede italijanskih so-bojev-niških sil je izjavil Montgommery, da bodo uporabljene vzdolž prometnih linij in, v nekaterih pristaniščih pri proti-avijonskih topovih. Ko je Peter Veliki obiskal cerkev Sorbonne, je objel kip kardinala Richelieuja in vzkliknil: "Veliki mož! Ce bi živel v mojem času, bi ti dal polovico svojega cesarstva, da bi se od tebe naučil, kako mi je vladati drugi polovici !" e e Mlad mož bi se rad poročil s hčerko bogatega trgovca. Trgovec ga je potrpežljivo poslušal. "Ne pijem nobenega alkohola," — "Tako, tako!" _ "Nikdar ne igram!" — "Mhm!" — "Sem soliden in ne grem zvečer nikdar z doma !" — "Se to!" pravi oče. — "Ali bi mi dali hčerko za ženo?" — ''Nikoli V* e * Ko bo peljali markija Roberta de Fregourda h giljotini* je letel mimo njega črn krokar. Marki, katerega hladnokrvnost je bila prislovična se je tedaj za trenutek ustavil in rekel: "Slabo znamenje! Neki Rimljan bo umrl." —o- "Amer. Slovenec" je vox, kj druži ameriike Slovence od obale do obale. UNITED NATIONS Bffiffig DOLAR NA DAN To fiskalno leto bodo plačali Amerikanci 49 bilijonov dolarjev za federalne, državne in krajevne davke. Številke, ki jih je objavil zakladniški oddelek, kažejo, da pride na vsako glavo T- Zedinjenih državah, to je na vsakega moškega, žensko in otroka po $357. V Angliji pride $291 na osebo, v Kanadi pa $261„ Lansko leto so Amerikanci plačali $32,-200,000 za davke; na vsako posamezno osebo je torej prišlo $237, kar je bilo $22 manj kakor v Angliji, toda $9 več kakor v Kanadi. GOLOBI PISMONOŠE Golobi pismonoše so morali iti na vojsko. Najbolj oddaljene postojanke, ^letala in tanki so opremljeni s temi brzimi in zanesljivimi seli. Ko odnehajo in odpovedo vsa druga sredstva za prenos obvestil, še celo radio, prenašajo golobje, ki letijo hitreje kakor miljo na uro, važna sporočila. Ker pri vojski in mornarici take golobe tako silno potrebujejo, so jih ljudje doma začeli bolj gojiti in vežba-ti. Na eni sami golobji tekmi izpustijo sedaj nič manj kot 25,000 golobov. Razdalje so različne in znašajo od 100 do 1000 milj. Lastniki pošljejo svoje golobe na kraj, odkoder se začne tekma, v kurnikih po Railway Express Agency. Na take tekme je treba golobe po malem privaditi. Lastnik jih vzame najprej v zaprtem avtomobilu nekaj milj od domačega dvorišča in jih izpusti. Golobi se dvignejo v zrak in začnejo krožiti višje in višje v vedno večjih krogih. Iz velike višine vidijo silno daleč. Ko spoznajo kako točko, ki so jo že kdaj prej videli, se spustijo domov v ravni črti. Kadar vzame lastnik golobe samo nekaj milj stran od doma, bodo vsi veliko prej doma kakor on sam, pa naj še tako hitro vozi. Vsako pot jih vzame malo dalje, dokler niso zreli za tekme. Najprej jih seveda pošljejo v kratke tekme, potem pa vedno v daljše. Ko letijo golobi iz kraja, kjer so bili izpuščeni, domov, preleti-jo po 70 milj na uro in okrog 600 milj na dan. Sedaj jih skušajo lastniki še bolj izvežbati, .da bodo preleteli po 700 milj na dan. Nagrade za zmagovalce v tekmah so precejšnje denarne svote ali pa vojni bondi. Vsak lastnik ima uro s posebno napravo, da registrira, kdaj pride njegov prvi golob domov. Vse je tako narejeno, da je kaka goljufija nemogoča. Reja golobov pismonoš je star amerikanski šport, ki je pa v sedanjem vojnem času postal zelo važen in koristen. POZABLJENI PREMOG Nekdo se je spomnil, da so pred 50 leti izkopali milijon ton trdega premoga in kasneje nanj pozabili, in ker se je sedaj nekdo spomnil na to, bo to zimo 100,000 amerikih domov lepo toplih. Premog je droben antracit, ki zanj ni bilo trga, ko je bil izkopan pred začetkom sedanjega stoletja, sedaj pa, ko imamo stokerje in vsakovrstne modeme peči, je ta premog povsem uporabljiv za domove. Ko je kazalo, da bo občutno primanjkovalo an-tracitnega premoga, se je neki uradnik pri Stevens Coal Co. v Pottsville, Pa., nenadoma spomnil, da se nahajajo velikanski kupi zavrženih "smeti" deset milj ven iz mesta. Preiskali so jih in dognali, da je skoraj vse tisto dober premog in bo prav malo dela ž njim. -o- POLJUB ZA POLJUBOM Vojaki morajo opravljati vsa mogoča opravila, toda Sgt. Irving Engleman ima delo, ki je eno najbolj zanimivih. Vsak večer mora poljubiti drugo lepotico (glamour girl), ob sredah in sobotah pa po d?e. Nastopa namreč v armadni gledališki predstavi "The Army Play by Play," v Chicagi, kot butec ("dope"), ki ga ima končno lepotica najbolj rada. Lepotico pa igra vsak večer druga igralka, kot Carole Lan-dis, Adrienne Ames, Myrna Loy, Julie Haydon, Dona Mas-sey, itd., in fant nikoli ne ve naprej, katero lepotico bo moral poljubiti naslednji večer. Engleman pravi, da ne bi hotel svoje vloge zamenjati za nobeno drugo delo na svetu. NISO VSI ENAKI > Pred senatnim odborom v Los Angelesu so izpovedale " priče, da bi povrnitev japon-s skih Amerikancev v Kaliforni-1 jo izzvala splošno klanje. Dva ' dni kasneje pa je vojni tajnik 1 Henry A. Stimson objavil po-' ročilo, ki je dospelo iz glavnega stana pete armade, in s tem odgovoril vsem Amerikancem, ki mislijo, da so vse osebe, ki izhajajo iz japonskega poko-lenja, ničvredne. Poročilo o bataljonu Nisei infanterije, ki je vodil neko veteransko divizijo j pete armade v boj v Italiji, j pravi takole: "Tile vojaki so prav tako daleč stran od navadne slike hudobnih sinov Japonske, kakor je splošno ameriški fant daleč^od divjaka gla-vorezca. Ne zahtevajo in ne prosijo nobene stvari. Borijo se ob naši strani kakor mi, kadarkoli pride redna vrsta nanje." -o- JUNCI V PRESTOLNICI Morda so bile krave; poročilo v angleščini ni jasno v tem oziru. Zgodilo pa se je tole: Pred kratkim je nekega dne začelo bezljati razno govedo po ulicah v Washingtonu, D. C. Policijski avtomobili in oddelki civilistov so se hitro zbrali, da polovijo to podivjano živino. Ker v Washingtonu take- ' ga dela niso vajeni, je vzelo policijo in civiliste ravno Štiri ' ure, preden so polovili 13 glav ] živine, ki je ušla iz staje neke ' ravnokar prispele rodeo druž- 1 be. Tako je ime)a Washington- ' ska gospoda prosto predstavo ; iz divjega zapada, H a katero ' ni čisto nič računala. , ( o-- • _ i ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! 1 Po zaključku zadnje svetQV-tovne vojne smo premnogi verovali, da bo mir vladal med narodi precej dalj, kakor pa je. Vsi, ki smo tako mislili pa smo se motili. Kakega dolgotrajnega miru zadnja vojna svetu ni dala, pač pa le dvajsetletno premirje. Kaj bo nam dala sedanja svetovna vojna številka 2? Mir, ali tudi le premirje? Kako veljavno ugotovljeno prerokbo napovedati ne more nihče. Le ugibamo lahko, ali pa tako, kakor tisti kraški rojak, ki je v jutru srečal meščana, ki je šel na izlet v gore in ga je meščan vprašal: No, očka, kaj, kaj menite, kakšno vreme bomo imeli danes? Krašovec se malo popraska za ušesi in odgovori: Glede tega pa kaj gotovega zdaj le ne morem povedati, zve- I čer se zglasite, pa vam bom poji ved al. Glede tega lahko torej ugibamo vsak po svoje. Tako in tako. Popolnoma natančno kako bo, pa ne more nihče vedeti, ni- ! ti tisti, ki vodijo sodobno diplomacijo. Thomas H. Mahony, odličen j odvetnik v Bostonu in velik de-1 lavec za organizacijo Kolumbovih Vitezov v Ameriki, Je te dni objavil zanimiv članek, v | katerem razpravlja kaj bi bilo potrebno, da si svet zagotovi mir. Mahony je bil leta 1920 proti Ligi narodov. V tej vojski ►pa je spremenil svoje mnenje in deluje prav močno za federacijo sveta. Poslušajmo kaj pravi Mahony: j Mir ima svojo ceno, kakor jo ima vsak luksuz, ki se ga dobi za gotovo ceno. Praktično vsakdo v tej deželi hoče pravičen in trajen mir. Glavna vprašanja so pri ceni in pa koliko smo pri volji plačati zanj. Jeli cena previsoka in naj se odkloni, ali pa ;je zmerna in jo naj plačamo? Na te dve vprašanji moremo odgovoriti, prvič, z resnim prizadevanjem v preteklosti in drugič, s stvarnim pričakovanjem bodočnosti. Prvič: Kako ceno smo mi v Združenih državah in ljudje drugih narodov plačali za vojno v preteklosti in pa potem zopet v medčasju med eno in drugo vojno? Ta druga svetovna vojna številka 2 približno do 1. julija 1943 je stala Združene države 16,556 mrtvih, 45,183 ranjenih in 31,434 pogrešanih. Skupaj približno 93,200. To le prvih 18 mesecev. To je bil samo začetek. Od tedaj dosedaj je število višje in bo še rastlo navzgor. Zgube Rusije, Nemčije, Velike Britanije in Kitajske ter drugih manjših dežel pa sega gotovo nad 20,000,000. Več kakor deset milijonov je že pobitih. Zadnja svetovna vojna je sta-. Ia Zd. države 233,000 vojakov . od katerih je bilo nekaj nad . 50,000 ubitih in 182,000 ranjenih. Skupne zgube vseh narodov v zadnji svetovni vojni pa so znašale 37,000,000 mož. Od teh je bilo več kakor 8,000,000 ubitih, 21,000,000 ranjenih in 7,000,000 pa so znašale druge zgube. V te zgube pa niso vštete razbite družine vsled vojske, itd. Kaj pa je stala zadnja svetovna vojna v denarju? Poglejmo. Združene države je stala zadnja svetovna vojna $41,-765,000,000.00. Z besedami; 41 bilijonov in 765 milijonov dolarjev. Kaj~nas vse stane vojna, še najbolj vidimo iz sledečega: Leta 1916 je znašal naš narodni dolg predno smo šli v vojno $11.96 za vsakega prebivalca dežele. V skupnosti $1* 235,145,568.00. Leta 1920 pa je znašal naš narodni dolg $24,-297,918,412.00, na posamezno osebo je prišlo ^e 228.32. Ali veste koliko bo naš narodni dolg znašal ob zaključku letošnjega fiskalnega leta? Nič manj, kakor okrog $210,000,-000.00, kar bo prišlo na posamezno osebo ali na vsakega prebivalca te dežele okrog . $1615.00. Ves svet skupaj pa je v tej vojni potrošil samo do 1. januarja 1943 že več, kakor $406,-000,000,000.00. r Če bi zbrali vse svote skupaj za vse narode in bi proračunali skupno prebivalstvo sveta, ki je štelo pred to vojno nekako 2,-169,000,000 ljudi, pride povprečno na vsakega človeka na bele, rumene in črne po $230.00 na osebo, na vsakega, otroke, starčke in sploh vsakega. Koliko bo ta vojna še žrla po tej vojni za podpiranje invalidov in za odplačevanje vojne škode, itd., danes še nihče ne more predvidevati. Svet bo za vse to plačeval, da bo bolelo! Zdaj pa poglejmo kaj je nas stal mir? Kaj smo poskušali, da bi bili preprečili svetovno vojno številko 2? V Evropi se je skušalo več let balancirati politične sile, toda brez uspeha, i Francosko-nemška vojska leta ' 1870 in potem vojna leta 1914 i je to jasno pokazala. Sklepale so se razne zveze, dvo in tro-zveze, kar pa vse ni pomagalo nič. Imeli smo v teku 25 let dve veliki svetovni vojni. Poskusilo se je z Ligo naro-| dov leta 1920, ki je delovala nekako do leta 1940. V letih od 1931 je bilo nekako šestdeset narodov članov Lige narodov. Kljub temu pa Liga ni mogla preprečiti japonske invazije v Mandžurijo, ne italijanskega . napada na Abesinijo. Potem je sledil udor v Avstrijo, v Češko, Poljsko, Dansko, Holandsko, Belgijo in tako naprej. Združene države niso vsto-1 pile v Ligo narodov. Ali bi bile razmere druge, če bi bile vsto-\ pile ali ne, je seveda špekula-tivnega značaja. Verovali pa smo Amerikanci, da mora biti politična in vojaška moč pravilno porazdeljena in določena. Zato smo sodelovali v raznih razoroževalnih sestankih, ki so se vršili v raznih razdob-! jih med 1921 in 1931 letom. Iz ■ teh sestankov so nastali razni ■ pakti kot "Pakt štirih velesil", ■ potem "Pakt devetih sil", potem "Kellogg-Briandov pakt". ■ Toda vsi skupaj niso imeli do-. volj sile, da bi zaustavili in pre-: prečili ta veliki sedanji svetov-i ni požar. Nato Mahony sugestira, da za bodoči mir se moramo pripraviti plačati tako ceno, ki jo bo tak mir zahteval. Ta cena bi bila, da se svet poveže med seboj v federacijo sveta. In vsak narod mora svojo suverenost podvreči skupnosti. Nihče, to je noben posamezen narod, velik ali majhen bi ne smel imeti pravice sam odločati v takih sporih, ki bi bili nevarni da zavedejo v vojno. Take slučaje bi bilo potrebno predložiti izbrani inštanci od vseh narodov in dežel in ta instanca bi morala biti . kompententna razsojati pravično in pravilno vse take mednarodne spore in tej razsodbi bi se ne smel upirati nihče. Ta cena bi bila morda velika za velesile, a edino taka cena bi kupila trajen mir v svetu. Razprava in sugestija je zanimiva in obenem kaže, da se vodilnim krogim naše dežele le sveti v glavah, da nekoliko žrtvovati v miru za ohranitev miru je veliko boljše, kakor pa potem gasiti prav ves svet in plačevati ne za mir, ampak le za nekaka premirja tako visoke cene, kakor jih plačujemo se- daj. _n. -o- POJASNILO Učitelj: "Koliko let pa šteje tvoja sestra, Mihec?" Mihec: "Šest in dvajset, gospod učitelj." Učitelj: "Šest in dvajset? Meni je pa rekla, da dvajset." Mihec: "Seveda, saj s šesti- . mi leti še ni znala šteti . . ." m petje bo spremljano z violino. Popoldne ob dveh bo pa otvoritev cerkvenega bazarja v farni dvorani. Bazar se bo nadaljeval tudi zvečer. Za otroke bo bazar na Zahvalni dan, v četrtek 25. novembra. Naslednjo nedeljo, 28. nov., bo tako imenovana "pionirska nedelja" in bomo zopet imeli cerkveno slavnost. K slovesni maši so vabljeni vsi še živeči ustanovni člani te fare in sploh starejši farani. Prišel bo poseben pridigar. Popoldne se bo nadaljeval bazar, zvečer pa zaključil. Farani ste prav lepo vabljeni, se udeležite teko cerkvenih slavnosti, kakor tudi cerkvenega bazarja. Vrnite ba-zarske knjižice pravočasno. Na svidenje v cerkvi in dvorani! Novinar. MODERNA MEDICINA V VOJNI TEDENSKI KOLEDAR 21. Nedelj* — 23. pobinkoftna 22. Ponedeljek — Cecilija 23. Torek — Klement 24. Sreda — Janez od Križa 25. Četrtek — Zahv. dan- Katarina, <1, 26. Petek — Konrad, Škof 27. Sobota — Virgilij OHN PACHAK JR., SLOVENSKI BASEBALL IGRALEC, UMRL Pueblo, Colo. John H. Pachak Jr., dobro znani po poli profesijonalni baseball igralec iz Puebla, je umrl dne 5. nov. v tukajšpji bolnišnici po dolgi bolezni. Imel je izrastke ali tumorje na pljučih. Star je bil 30 let. Rojen v Pueblu, je leta 1931 dokončal tukajšnjo Central high school, od tedaj naprej pa je skupno s svojim očetom vodil trgovino z železnino, The Pachak Hardware Co. v Besse-merju. Bil je znan daleč na okrog kot "baseball pitcher" in je nastopal z raznimi krajevnimi skupinami, dve sezoni pa tudi pri Texas Association. Zapušča soprogo Leonoro; starše, Mr. in Mrs. John Pachak; enega brata, William Roy Pachak, armadnega letalca, nastanjenega na Chanute Fieldu, 111.; in eno sestro, Miss Ann Pechak, ki je učiteljica španščine na Central high sehool. Bil je član cerkve sr. Patri- ka. Naj v miru počiva, vsem j preostalim pa izrekamo svoje ■ sožalje in sočutje. Poročevalec. Lord Louis Mounlbailen, na desni. poveljnik zavezniških čet, ki sa pripravljajo ta kampanjo v Burmi« ko je dospel v Delhi. Indija. Pozdravlja ga Major Gen. George E. Siralexneyer is ameriike armade. Zadaj- stoji Brig. Gen. B. J. Ferris. STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih znaš letno, za žive in mrtve člane Maine Z vere. Članarin* za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar zu pgtreba obnoviti). Upi&te vaše sinove vojake. '' DRUŽBA SV. PETRA KLAVQUA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dept. A. Si. Louis (•), Mo. L.__________________- __________— — - — — — - — - ■ - —--I ----— ~ Kratka naloga, KAKO SE PODALJŠA ŽIVLJENJE, VAŠI ELEKTRIČNI ŽICI I. Ne igrajte se. kakor bi vleki barko, kadar hočete izpuliti električno žico. Primi-te trdo za stikalo in ga izpulite hitro. Nikdar ne vlecite za žico, kakor kaže slika zgoraj. 3. Obesile žico prosto zvito na dva kavlja in pazite, da ne bo zavita ali zavozljana. Ne krivite žice vedno na enem in istem mestu, ker na ta način insulacija trpi dalj. Vojna proizvodnja zahteva baker in gumij in je težje in tefe dobiti električne žice. Žice, ki jih imate zdaj morajo trajati dolgo ča-ca. ; Te so važne za vaie električna orodja, ki vam prihranijo čas in mnogo dela.' Začnite takoj skrbeti za vaie električne žice. 5. Skrbite sa mala sitnosti. da ne bo velikih. Kadar se vam žica oguli, jo povijte s zasmolenim trakom. Pazite tudi na stikalni za-sad, da bo vedno v tesni poziciji. PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS Elektrika je sla n« vojno — ne zapravljajte jo! Nasiji v Neapelju so poklipali ta dva fantiča, ki ita Guido Bra&di, 13, na desni, in njegov brat Tomaso, 16, ter jima pomignili is nekega okna, da jima bodo nekaj dali. Fanta »ta mislila, da bosta dobila kaj sa pojesti, dobila sta pa te granato, ..Tomaso j« zgubil eno nogo; Guido je sgubil obe. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC ■p— LORD PREVZEL POVELJSTVO Petek, Id.noVftmWt 194& «■■! I' ■ ' ■ ....... ' Sfl Opazovalci pa tudi hladne I k statistike pokazujejo, da mo- k derno medicinstvo na bojnih ; £ frontah sedaj ustvarja prave r čudeže, potom katerih je v tej i li najstrašnejši vseh vojn rešeno p smrti mnogo več vojakov, kot 11 kedaj prej. d Posebno so hvale vredne bol- n ničarke in vozilci ambulanc bli- i: zu fronte, radi njihovega po- j aebno izrednega junaštva in č smelosti. Toda Čeprav se zelo t urno dela in takoj daja prva ! 1 pomoč, in čeprav so ranjenci j zelo hitro odpeljani z bojnega]5 polja, vseeno njihov trud ne bi j mnogo koristil in bi število iz- n gubljenih življenj bilo mnogo 1 večje kot je, ako bi ne bilo krv- t ne plazme. I Pretekle spomladi je Urad F za Vojne Informacije objavil, c da je 97 od sto moštva iz vojske i in mornarice, ki so bili ranjeni v Pearl Harobrju, okrevalo, r Pred kratkim so zdravniki tudi t po natančnih pregledih ugoto- s vili, da bo najbrže 98 od sto[r onih, ki so bili ranjeni v Sever- s ni Afriki, rešenih smrti. Poro- <3 čila mornarice pokazujejo še S višje odstotke. Trdijo da od s 4,000 ranjenih v borbah pri's Guadalcanalu in v Južnem Pa- j cifiku je okreval ogromen, sko- l raj neverjeten odstotek, ki zna- p ša 99.82. 1 i Oni ljudje vojnih edinic, ki č so bili izurjeni v lečenju raznih r vrst ran, začnejo s svojim delo- 1 vanjem, ko je bitka še v polnem j J teku. Število zdravnikov proti t številu vojakov je po navadi t kot 1 nasproti 226 do 1 naspro- % ti 350 — kar je odvisno od vr- c ste bojevanja. Nekaj zdravni- j kov je posebno izurjenih za po- č sebne svrhe, kot na primer za smučenje; taki so potem dode- i Ijeni četam na smučkah; ali £ paratrupni zdravniki, ki ska- < čejo skupaj z paratrupnimi če- i tami; ali drugih ki se ] mehaniziranimi četami* ali pa s hodijo skupaj s pešci. ] Mnogokrat je zdravnik zra- < ven ranjenca takoj, ko je bil ta 1 zadet. Najprej mu da morfij za | i ublažitev bolečin, potem pa pri- f pravi vse potrebno, da se odne- 1 se preč iz bojnega polja na no-silih, avtomobilu, ambulanci, h ali pa aeroplanu, ako je potreb- 1 no. Nekateri vojaki, ki so bili < ranjeni v inozemstvu, so celo < pripeljani z aeroplanom nazaj -v Združene države v par dneh, 1 do tu dobijo potrebno nego. ; Prav za prav zdravniško osobje s je tako blizu prve bojne vrste, 1 da se mnogokrat zgodi da tudi i to osobje ranijo sovražnikovi streli. 1 Toda, ko najdejo ranjenega vojaka, tedaj ga samo čudeži modernega medicinstva spravljajo nazaj k zdravju. Sulfuma zdravila največ pomagajo pri reševanju življenj. Vsi vojaki nosijo s seboj sulfurni prašek in pilule med svojimi zdravili za prvo pomoč. Prašek se stavi j a na rane, da se prepreči infekcija, pilule se pa požrejo, tako da prav sigurno ne pride do nobene infekcije. Toda sulfanilimid, ki se je najprej rabil v sulfur-nih zdravilih, je s svojim učinkom napravil utis celo na zdravnike. Pravijo, da je nekim vojakom, ki so 24 ur ležali na bojnem polju predno je do njih prišla pomoč, bilo rešeno življenje samo s tem, ker si so dali sulfanilimid na rane ter tako preprečili smrtonosno infekcijo. Neki vojni dopisnik je javil, da so v eni bitki umrli samo oni, ki so bili naravnost zadeti, vsi drugi pa, ki so bili samo ranjeni ter so se zaščitili pred infekcijo, so okrevali. Naslednji primer je priča, kako izredno delujejo sulfurna zdravila: v Pearl Harborju ni bilo treba nobenih amputacij radi tega, ker rane niso bile prisajene, medtem ko so za časa zadnje vojne v eni bolnišnici amputacije v 47 od sto slučajih bile radi tega, ker so bile rane zakužene. Krvna plazma je drugo med zdravili, ki rešuje življenja ta- ko pogosto. Napravljena je iz krvi, ki jo je dobrovoljno dalo Rdečemu križu na tisoče Ame-rikancev. Sulfurna zdravila delujejo proti infekciji, krvna plazma pa daje ranjencem moč, da prebolijo udar, ki so ga dobili, in nadomestijo izgubljeno kri. Iz poročila, ki je prišlo iz Severne Afrike, se vidi, da je 400 ljudi, ki so bili zelo opečeni od gorečega olja, rešeno s tem, da so.jim takoj vbrizgali krvno plazmo. Na ta način jih je od vseh 400 umrlo samo šest. Zdravniki s fronte javljajo, da je krvna plazma potrebna najmanj polovici ranjenih vojakov; in mnogo jih je, ki potrebujejo več kot eno transfuzijo. Da bi se zadovoljile te velike potrebe, se Rdeči križ letos trudi zbrati 500,000 galonov krvi, J in še več, ako je mogoče. . g Toda, neki zdravniški izu- -mi pokazujejo, da so pred kratkim že z nekimi stvarmi prekosili odlične kvalitete, sulfanili-mida in krvne plazme. Začelo se je deliti velike količine tudi J drugih vrst sulfurnih zdravil. 13 Sulfath^azele, na primer, poča-!s si zamenjuje sulfanilimid, ker," se je odkrilo, da v nekih sluča- p' jih bolj učinkovito deluje. Naj- ^ bolj važni so pa rezultati eks- r perimentov z pencilinom, ki po- J kazujejo, da je mnogo bolj u- * činkovit kot sulfur, ker ima ® moč delovati proti mnogih bo- in leznim in ranam brez velikih p posledic. Do sedaj so bile na- s pravljene samo male količine r tega leka; toda zdravniki pra- ® vijo, da so rezultati ki so jih dobili tako zelo impresivni, da je verjetno, da se bodo te koli- * čine pomnožile. d Medicinstvo je v tej vojni 11 uspelo napraviti tudi take se- d stavine, ki uničujejo stenice in v drugo golazen, ki prenaša ti- F fusne klice. Z nekim drugim JL preparatom uničujejo klice v s zraku. Nekaj žlic te tekočine'I poškropljenih po sebi uniči kil- * ce pljučnice, influence irt prehlada. S pomočjo teh važnih c ! izumov se preprečujejo gotove ^2 strašne epidemije, ki so napra- 1 vile toliko zla v pretekli vojni. * - Toda lista vseh novih izumov j J (medicine na bojnem polju bi -bila brezkončna, ker ne vključuje samo zdravila, temveč tu- < di razno orodje za operacije, 1 X-ray mašino, s katero se na- 1 tančno ugotavlja mesto krogle < i ali šrapnela v telesu, tako da se s sigurnostjo ve, kje je treba operirati, in kemičen grajač, ki sam oddaja toploto kadar se zmoči, ter mnogo drugih potrebščin. : Seveda, vse to kar je medi- i cinstvo izumilo na fronti v borbi proti boleznim in ranam, bo 1 po vojni dostopno tudi civilistom. Gotove stvari so ž§ sedaj v rabi. Toda najtežje je preprečiti one bolezni, ki so skupne , vojakom in civilistom. Mnogo , je žrtev malarije, tuberkuloze ■ in veneričnih bolezni, ki jih vo-, jaki ravno tako lahko dobijo • doma kot na bojnem polju. To-, da, tudi na tem polju medicina ■ prihaja do vedno novih uspe-- hov. l FLIS, Common Council for i American Unity. i -o- 1 Naznanilo in priporočilo | Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v Forest City, Pennsylvania in tamošnji okolici sporočamo, da je spre-j jela te dni zastopništvo za naše liste "Amerilcanski - Slove-~ nec" in "Novi Svet" Mr». Mary Turk, ki je pooblaščena, da sprejema za omenjena lista na-v ročnine, za oglase istih, kakor tudi vse drugo v zvezi z našim podjetjem. Ona ima tudi v za-^ logi Baragovo Pratiko za leto " 1944. Vsem rojakom Slovencem q jo prav toplo priporočamo, da t ji gredo na roke in ji pomagajo širiti dobre liste. d Uprava "Am. Slovenca" i- in "Novega Sveta". IZ SLOV. NASELBIN !! (Nadaljevanje z 2. strani) s jati in ponavljati pri odgovornih osebah zavezniških vlad, da 1 se Slovenci tu in v Sloveniji ne J navdušujejo za vlado, kakršna ^ je bila pred vojno, pač pa za 1 demokratično Slovenijo v fede- 1 rativni državi. - Da vse to stane denar, ni po-h treba še posebej poudarjati. I1 SANS v svojem delu potrebuje nas in naše pomoči. Z radostjo ponavljamo, da imamo v vod- [ stvu zmožne in agilne ljudi, ki : neumorno delujejo za to — A-damič, Kristan, in drugi. Dolžnost vsakega Slovenca : in vsake Slovenke, ki ima le še količkaj čuta do svojega naroda, je da pomaga na ta ali oni način, da bomo uspeli pri tem | delu. Ker imamo v Chicagi! vzroke in izgovore, "kolektati" , i po hišah (kakor to s tolikim uspehom delajo po drugih na- * selbinah), smo se odločili za to pfiredbo, da na ta način spravimo skupaj par stotakov. Da bo poleg vseh omenjenih dobrot priredba zanimivejša in zabava popolnejša, nam bo Tomaž Cukale zapel par naših narodnih pesmi, Ksenija Novak ga bo pa spremljala na klavir, — pa tudi pri bari bomo zapeli. Toraj se vidimo v domači družbi to soboto zvečer, 20. novembra, v Fleinerjevi dvorani na 1638 N. Halsted St. Za Odbor John Turk. -o- POROČILO JE TOČNO! Chicago, III. Urednik Glasila KSKJ je zadnji teden objavil notico pod naslovom "Netočno poročilo". Pravi, da je čital v "Am. Slovencu" z dne 5. novembra kratko poročilo o nabrani svoti posameznih narodnostnih skupin države Illinois za nakup nove križarke Stricu Samu kot božično -darilo. Nato pristavi, da nikakor ne more verjeti, da: je v tem izkazu nekaj večjih j svot pravilnih in točnih. Urednik Glasila lahko temu poročilu verjame, če pa noče,1 pa tudi ne. Od naše strani nobene zamere. Poročilo nam je bilo poslano iz Zakladniškega urada Združenih držav in je bilo objavljeno točno brez vsake j kakoršnekoli napake. Ce urednik Glasila ve, da v svotah ni vse pravilno, naj blagovoli obvestiti Zakladniški urad, 105 W. Adams St., Chicago, 111.; j gotovo mu bodo hvaležni za to. j Glede narodnosti ima pa seveda urednik Glasila drugo reč na srcu. Najbrže misli, da se mnogi, morda še naši slovenski ljudje, pomotoma izdajajo za Avstrijce. Sramotno bi bilo, če bi bilo res tako, ampak taki slučaji so — upamo — med nami prav redki. J Glede avstrijskih, poljskih, grških in drugih svot je pa vmes najbrž to: Drugi-narodi ob takih priftkah združijo vse skupaj pod Svoje ime. Poljaki imajo v Chicagi celo vrsto bank, posojlffiih društev, in to prav močnih r saj je v Chicagi 500,000 Poljakov! Imajo 53 svojih fara. Ustanov imajo sko-ro brez števila. Vse bonde, ki jih kupijo poljske ustanove, vtaknejo pod skupno poljsko ime. Tako delajo tudi Italijani in Grki. Na ta način ni nič nemogočega, doseči take svote. Drugi znajo pač bolj kovati v slavo svoje ime, kakor mi Slovenci. V tem je ves trik. Sicer so se pa Slovenci razmeroma zelo dobro odrezali, medtem ko Hrvatov poročilo niti ne omenja ne. o JUBILEJNE SLAVNOSTI So. Chicago, 111. Farani slovenske fare sv. Jurija slave letos 40-letnico svoje fare in cerkve. Slavnost se prične že to nedeljo 21. nov. Ob pol desetih bo slovesna peta maša; Začnite dan«« posvečati vojno skrb vasi žici 2. Kadar »te gotovi z orodjem, ki ima stikalne žice, kakor vas gladilnik, kuhalnik za kavo, ali "toaster" ali drugi predmeti—vedno potegnite stikalo ven najprvo, potem še le stikalo iz orodja. 4. Ne danila žica pod karpel, kjer bi se hodilo po isti, ker to jo poškoduje. Imejte žico vedno proč od radiatorjev ali vročih cevi in peči. Nikdar jih tudi ne ovijajte okrog vročih predmetov. ^^^,^mmmt—mmHM J* M. Trunk TRETJA NEDELJA V NOVEMBRU Cerkven pisatelj omenja pretresljivo dogodbo iz svojega Življenja. "Poznal sem," pravi mož, "može, ki so v veri stali ko strebri iz granita, pa so padli". Resen opomin za vsakega kristjana, ^ia se pravočasno zave, kaj je končno najbolj važno za dopolnitev življenja, ako naj bo ta dopolnitev srečna za vso večnost. Ta vse odločujoča važnost je v tem, da kristjan ostane stanoviten v dobrem prav do zadnjega vzdihljaja stanoviten in trden v veri do konca. Vseh čednosti in vseh zemeljskih borb in prizadevanj krona je stanovitnost. Od koga je končna stanovitnost odvisna? Ali morda samo-le od milosti božje, ali pa tudi od nas samih, od našega dela, stremljenja in prizadevanja? Gotovo je stanovitnost, kakor pač vse, odvisna od pomoči božje. "Brez mene ničesar ne morete storiti." To velja tudi o kroni vseh Čednosti, o stanovitnosti. Brez mene, brez Boga, nihče ne more ostati stanoviten do končne zmage. To je Še bolj jasno iz izrecnih besed Kristusovih o stanovitnosti. Kristus napove svojim apostolom stiske, katere jih Čakajo V pri-hodnjosti na svetu. Napoved naj jih na stiske pripravi, da jih ne zasači stiska nepripravljene in zasači nenadoma, nepričakovano. Na koncu napovedi pristavi Kristus: "Kdor vztraja do konca, bo izveličan". Zveličan je je toraj odvisno od vztrajnosti, ampak za vztrajnost od prizadevanja posameznika. To je bilo povedano apostolom, a velja tudi vsakemu, in zato je vztrajnost poleg milosti in pomoči božje delo posamez-: nika, in čednost vztrajnosti odvisna od človeka samega. Ne Ijpdi v nepotrebnih skr-behr ali ostaneš vztrajen, niti ne malomaren, ker pri grelni lahkomiselnosti gotoVo ne vztrajaš, ne oetanei stanoviten do konca. V zaupanju na Boga si prizadevaj za stanovitnost, in krona ti ne izostane. Stran H Petek, 19. novembra 1943 ime, ki pomeni razne vrste cvetlic in ptičev v siamskem jeziku. Tukaj je postal ameriški državljan, svoje prvotno i-me je pa dele zdaj spremenil. Naznanilo in priporočilo Vsem našim dragim naročnikom in vseh prijateljem naših listov "Am. Slovenec" in "Novi Svet" naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naše liste na Greenwood, Owen, Marshfield, Wisconsin in tamošnji okolici Mr. Ciril Rakovec, sin našega pokojnega zastopnika Mr. Jožefa Rakovec in bo on od sedaj naprej opravljal ta posel. Pooblaščen je sprejemati naročnino in vse v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo pri delovanju za dobre slovenske liste. Uprava "Am. Slovenca*' in 2x "Novega Sveta". rejo, da jih odstranijo. Obenem pa je potrebno, da vsakdo pozna svojo lastno odgovornost, in se drži svojega vojni korist- 1 nega posla. Amerikanci in A- 1 merikanke bi se morali zave- £ dati tega, da imajo vsi osebno ; dolžnost, da pomagajo prema- < gati ta problem — da mora vsakdo, ki dela v vojni korist- 1 nih industrijah, ali pa takih, ki ] pomagajo v občinskih ali tovar- : niških poslih, OSTATI NA i SVOJEM MESTU IN POMA- « GATI VSEM DRUGIM DA STORE ISTO. -o- MOSKOVSKA KONFERENCA IN NOTRANJI SPORI V JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani) jo stranko in partizani. Vse jugoslovanske vlade zaporedoma so zahtevale, da partizani najprej povedo, zakaj se bore, in kaj so njihovi cilji. Ako je njihov veliki cilj rekonstitucija demokratične Jugoslavije, v kateri bi si narod svobodno izbiral formo vlade, ki mu najbolj u-gaja, v tem slučaju bo najbrže lahko mogoče doseči načelni sporazum. Dočim se tukaj nadaljujejo prizadevanja za sporazum, so vsi strokovnjaki mnenja, da bodo poskušali opredeliti krajevno na terenu ozemlja, na katerem bosta delovala Mihajlovič in Tito, kar bi pripomoglo do tega, da bi ostale njih sile deljene, in bi delovala vsaka v svojem lastnem področju. Jasno je seveda, da ta reši-! tev vprašanja ni ravno najboljša, toda ako bi obe strani spre-. jeli tak sporazum, in prenehali' ' s svojo propagandno vojno, bi bila s tem dosežena rešitev, ki bi vsaj v vojaškem pogledu močno podprla borbo proti sovražniku, ter tudi pripravila ■ pot do bolj primerne rešitve, ki bi bila bolj trajnega značaja. -o Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor hi kakor je moč-- no naše katoliško časopisje. Društvo sv. Jožefa iT. 160. K. t. K. J„ CLEVELAND. (Coliinwood) OHIO Druitve zboruje ruk tretji četrtek v mesecu v_SIovenskem dom« as Holmes Ave. ob 7'JO. Ako še niste član tega največ-jegs draitva v Ameriki, ac m opozarja, da se takoj vpišite dokler niste se prestari. V društvo se sprejemajo molki in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstva in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. 8kur. dr. Ferme, dr. Stasny in dr. Opaikar. Družba POSLUSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — V NAJEM SE ODPA stanovanje s 4 sobami na naslovu 1903 W. 23rd Street, s prostorno trgovino spredaj. Rent $17.50. Pokličite na telefon: Graceland 0962, Chicago. (2x16619) MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Ml prevzemamo vse vrste dola* gradimo noro stavba I kakorinega koli obsega. I Sprejemamo velika dala kot I grajan]« večjih poalopij. ioL | tovarn, ali kakršnakoli. Ob- ■ manjša dela. kol popravlja- I nje hiš in drugih poalopij. I Za nas j« vsako delo fat as- 1 točilo dobrodošlo. Mas vato. proračune is na trto dajemo na Mjok» I plačno. čemu plačujete visoke na-Jemnine. Dajte si postaviti H lasten ^Jffiij lastno kax I napravimo vam mi sa smer- I Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 PRODA SE trinadstropna zidana hiša, za katero je v ozadju še manjša zidana hiša. V večji hiši na frontu so trije flati in stanovanja zadaj v manjši hiši. Blizu Damen in Hoyne ave. na 23. cesti, Chicago, 111. Renti nosijo $75.00 mesečno. Proda se za nizko ceno. Za informacije kličite Seeley 7629. ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO? Avtomobilska transporta«j a na razpolago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj družino. Najnovejšega tipa avtomobili. Za informacije kličite Mansfield 3700» ali pa pišite pa: California Car Co^ 4715 Madison Street, Chicago, 111. MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois "Jaz se počutim, kakor nov človek odkar rabim "RX 500 SUPPOSITORIES". VI SE TUDI LAHKO TAKO POČUTITE, POTEM ČE RABITE RX 500." RX 500 RECTAL SUPPOSITORIES JE ZDRAVILO PROTI ZLATI t ŽILI. Je uspešno tdravilo proti srbenju in k r v avitvi date žile. Narejene iz kvalitativnih sestavin. Z a d ovolj-nost jamčena. Ako | ni zadovogjivosti, naj se vrne Ikatljo in denar se povrne. Pisma pisana v tujezemskih jezikih dobijo vso pozornost Navodila so pisana v škatlji v vseh jezikih, tudi v angleškem. Za-i kaj čakati? NE TRPITE — PRIHRANITE SI 50c. ZAVOJČEK z 12 — PO REDNI CENI $1.75. NAŠA PONUDBA: POŠLJITE SAMO $1.25 (v čeku ali Money Ordru) s tem oglasom na: A fc B DRUG COMPANY Dept. A« 1230 W. Mitchell Str—t. Milwaukee. Wis. 4x PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak RcL, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Haiboljii avtomobili sa pogreba, krste ia ienilovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. ANNUAL FALL CONCERT AND PLAY Given by SLOVENIAN WOMEN'S UNION Br. 2 Choral Club SUNDAY, NOV. 21, 1943 - 3 P.M. AT ST. STEPHEN'S AUDITORIUM Cermak Road and Wolcott Ave. PROGRAM INTRODUCTION ______________________________________Mrs. Josephine Zelesnikar, Pses. STAR SPANGLED BANNER ______________________________________Francis Scoit Key SLOVENSKA ŽENA V AMERIKI __________________________________________Zorman ODKOD SI DEKLE TI DOMA___________________________________Slovenian Folksong O MRAKU _____________________________________________________________________________Ipavec S. W. U. Choral Club Director: Bertha McAllister Accompanist: Emily Gernand SONG AND DANCE ______________________________...................—Carol Ann Jarvis SELECTED SLOVENIAN SONGS_________________________Prešeren Male Chorus Director: Prof. Frank J. Kubina THE SLUMBER BOAT _______________________________________________________________Gaynor Betty Jean Garbais KO LANI ________________________________________________________________________Folksong — Shubel LULLABY___________________________________________________________________-_______Brahmi Mrs. Mary Garbais and Daughter Betty MUSICAL SELECTIONS___________________________Angeline and Evelyn Mosina POD MOJIM OKENCEM ________________________________________.^...Slovenian Folksong ŽELJA NA TUJEM....................;.„„.......................................—k------------Gerbic WE MUST BE VIGILANT ............................................................Moachana S. W. U. Choral Club PREŠEREN DUET______________________Tim Prelesnik and Frank Gradisbek, Jr Slovenian Play IGRA "Jeza nad petelinom in kes" Veseloigra v dveh dejanjih sa dekleta Gospodinja Vladlca ____________________________________________________-Mr*. Mary Kovacii Vladkine dekle: Lenčka ...........................................................................Miss Rose Gril Rada_____________________________________________________________________Miss H »d wig Jasbe< Nešika ...............................................................Miss Sophia Založnika Botra Katra, soseda_______a.................................................Mrs. Frances Ziber Režiserka: Mrs. Mary 3iai „ | Dancing: at 7:00 P. M. — Music by Omerza and Gradishek Refreshments Served Ne pozabite na "BARAGOVO PRAnKO" za prestop-no leto 1944. Naročite si jo še danes! Sledite nasvetu strica Sama glede prehrane! KUHAJTE VEČ KROMPIRJA ZDAJ! V vseh obedih jejte ta izvrstni in hranilni pridelek, katerega imamo mnogo v letošnji žetvi. ŠTEDITE DENAR. Kupujte po eno vrečo naenkrat. In sicer ZDAJ CV -f^L TAKOJ, predno se naša bogata setev pokvari. ('fCElC)^ Spravite v salogo cel bushel ali dva. bodisi v klet . V^Jf ali omare, pod stopnice ali v garažo . . . kamor jy^^^UJm hočete, v temen, hladen kot. kjer temperatura ne gre preko 60 stopinj in ne ispod 40 stopinj. ŠTEDITE ZNAMKE RACIONIRANEGA ŽIVEŽA. Krompir, katerega je obilno, in ni racioniran. vam bo nadomestil r mnogo redkega in racioniranega živeža. Malo po- k^^^SS^S^a©?" mislile, in velike množine krompirja bodo preskr-M W^t^f bele vasi rodbini obilnejših obedov, cenejših v de-narju in si večnih znamkah, ker ne boste kupovali toliko racionirane hrane. HRANA VELIKE ENERGIJE. Krompir vsebuje vitamin C. vita* f C a jf. mm BI. železo in mnogo drugih važnih mineral-I^ mh sestavin. Vsdržujte energijo svojcev na do-i^orOC^A0 p mači fronti na isti način, kot to delajo naše obo-yJJ V, rožene sile aa bojiščih ... s večjimi množinami krompirja. BOGATA IZBIRA RECEPTOV. Kar glejte, kako se bodo vaši domači vrgli na rumeni praženi krompir sa zajutrek. fipe Praženi krompir prihrani mnogo mesa. Ravno la-v ^di skorja krompirja na mesu. Opoldne prine-! site na miso krompirjevo juho ali salato. In ne pozabite na krompirjeve pražence za večerjo . . . —' da ne omenjamo Velikih Treh ... kuhan, pečen in / pre žen krompir. PRI KROMPIRJU PAZITE NA NASLEDNJE: 1. Ko ga lupite, lupite ga na tenko. Ravno predno ga denete v lonec. 2. Ne namakajte krompirja. Ismočili boste ven le one važne mineralne snovi in vitamine. 3. Vodo od kuhe porabite. Ne_z}ijte je proč. kajti v njej je mnogo > hranilnih snovi. 4. Kupujte mokasto kakovost za pečenje in praženje. 5. Kupujte voskasto kakovost sa salate in omake. KUPITE ŠE DANES NAJMANJ VREČO KROMPIRJA! AMERIKANSKI SLOVENEC sr. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra. 1914. 'S^^SS^Sed« Joliet, IlL^^t,^ i Nafte geslo; "Vse sa vero, dom ia narod; vsi za enega, eden za vsa." GLAVNI ODBOR: ' Predsednik: George Stoaich. 257 Lime Street. Joliet, Illinois L podpredsednik*. Frank Tvahek, 716 Raub S L, Joliet, I1L J 2. podpredsednik: Kathrine Bajuk, 528 Lafayette St, Ottawa. QL Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet. I1L < Zapisnikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St, Joliet, IIL J Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodrul Rd, Joliet. IIL < Duhovni vodja: Rev. Matbew Kebe, 223 — 57th Su Pittsburgh, Pa. J Vrh. sdrsvnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet, IIL NADZORNI ODBOR: Andrew GBavach, 1748 W. 21 st S t, Chicago. 10. « Joseph L. Draaler, 1318 Adame Street, Nbrth Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson Su Joliet. UL POROTNI ODBOR: _ J Joseph Pavlahovkh. 39 Winchell S L, Sharpthurg. Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago. UL , John DsaŠa, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. IIL J Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. j URADNO GLASILO: ~ J "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago^ DL Do L Jan. 1948 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter ; njih dedičem rasnih poemrtnin, poikodnia, bolniških podpor ter drugih < isplsčil denarne vrednoed do četrt milijona dolarjev. J Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s < ne manj kot 8 člani (carai) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak ksto- \ ličan moškega ali ženskega spola ▼ starosti od 16 do 60 let V mladin- « sld oddelek pa od rojstva do 16. leta. < Zavaruje se za $250.00, $500.00 sli $1400.00. Izdajajo ee razH&d ; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year , Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednos^ katera se vsako < leto viša. * < Poleg smrtnine izplačuje DSD. svo^m članom (icam) tudi bolniško ; podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi sa rasna operacije in < poškodnine. i Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience ; tabelL DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom fat rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo j njeno ; ! sreaol Zs vsa morebitna poja«nila in navodila se obrnite pismene aH Bst-> meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoKet, DL DOMAČA FRONTA (Office of War Infonna tion, Washington, D. C.) HRANA V BORBI ZA s SVOBODO S ♦ ""s z Živež je ena od najbistve- s nejših vrst vojnfe^a rtortfertjahr.' > Njegova važnost je ravno tako \ velika, kot važnost jekla, kau- g čuka ali bencina. Za našo mo- d derno strategijo je hrana zma- š gonosno orožje — zato da naši t vojaki ohranijo svoje sile na vi- r šku, da podpiramo svoje zavez- j nike, da prehranimo narode, \ katere osvobodimo izpod sovražnega jarma. Nikako ni pre- 1 tirano reči, da bo smer in dol- ] gost vojne, kakor tudi cena, katero bomo plačali v ameriških življenjih, morda v veliki meri 1 odvisna od tega, ali bomo znali < uspešno proizvajati hrano, in 1 ali bomo spretno uporabili ono, 1 kar imamo. 1 Vsega onega, kar si zaželi- : mo, ne moremo imeti. Pač pa i bomo brez težkoč dosegli, da bomo razpolagali z vsem, kar je zares potrebno za zdravje in j moč, in da nam bo preostalo še dovelj živeža za vojaške potrebe — ako bomo razumeli, kakšna je danes situacija prehrane in storili vse, kar je v naših močeh, da hrano izkoristimo v boju za svobodo. Amerikanci prav lahko proizvajajo več hrane, lahko je več prihranijo, in bolj pametno jedo, lahko se izognejo zapravljanju in prilagode svoje obede novim razmeram, na podlagi racioniranja bodo. delili svoje zaloge z drugimi, cene morejo držati na njihovem sedanjem nivoju, ako ne plačujejo višjih cen od uradno priznanih maksimalnih cen, ter vrhu tega podpirati vladne in občinske načrte za prehrano. Vse to je na kratko izraženo v sloganu: — PROIZVAJATI in KON-; ZERVIRATI, DELITI in RAV-| NATI POŠTENO. Uspeh tega programa je seveda v veliki meri odvisen od tega, v koliko bomo znali vsi presoditi ogromno važnost, katera pripada živežu v tej vojni, invse naučili - vedno misliti o hrani kot o qro-žju največje važnosti za zmago. V teku tekočega meseca bodo dobili Amerikanci poziv, da store določeno število stvari, ki so potrebne, da se bo mogla na- i ša hrana zares podati v boj za t zmago. To naj bo svobodno sprejet odločen sklep vsakega Amerikanca, da bo proizvajal i več hrane, da bo hranil in se o- i gibal vsega zapravljanja, da bo , delil svoje zaloge in ravnal po- j šteno z živežem, s tem, da ne » bo plačal višjih od maksimalnih cen, ter da ne bo niti oddajal niti sprejemal od drugih ži-vežnih znamk. NARAŠČAJ RDEČEGA ; KRIZA "Junior Red Cross", mladoletno članstvo Ameriškega Rdečega Križa je začelo svoje nabiranje novih članov dne 1. novembra 1943. Lani se je vpisalo v juniorski rdeči križ, ki zdaj posveča vse svoje sile sedanji vojni, 17 milijonov fantov in deklet. Ker se člani vsako leto vpisujejo le za dobo enega leta, se začne vpisovanje pri ničli. Cilj je, pridobiti vse dijaki v osnovnih razredih in one, ki hodijo v High school, da se vpišejo v Junior Red Cross. Vsi šolski otroci, ne glede na vero in raso, od otroškega vrtca pa do High school, se lahko vpišejo. Dijaki bi morali zahtevati ! od svojih učiteljev, da organi- > zirajo delo v prid Rdečemu kri-• žu v vseh razredih, tako da bo-» do mogli postati vsi brez izjeme i člani pri Junior Red Cross. | > OSTANITE V SVOJIH i VOJNIH POSLIH L Mnogo delavcev ravno zdaj, t v teh težkih vojnih razmerah i zapušča svoje stare službe in si » išče novih, in sicer iz vseh mo-: gočih vzrokov. To neprestano -menjavanje poslov pa zavlaču- - je in otežkočuje delo v vojnih i industrijah, kajti težko, ali pa i nemogoče je najti in izuriti na-d domestne delavske sile. Delav- - ci imajo dandanes mnogo tež- - koč, razmere pri delu so cesto i nepovoljne, prevoz in pot na - delo neprimerna, s stanovanji - je težko, za oiroke ni primernega varuštva, itd. Vlada, de- ^ lavsko vodstvo, industrija in ob-a čine vse te težkoče poznajo in :i i priznava jo, ter delajo kar mo- DOLGO IME Neki Leiansszuieusszesszes Willihiminizzessleizzii Hurriz-zissteizzii j d imel sitnosti z naborno komisijo v Pueblu, Colo., ker je izgubil svojo kartico za vpoklic k vojakom. Toda prišlo je na dan, da je bil re-; gistriran v New Yorku in da je tamkajšnjo naborno komisijo obvestil o spremembi svojega naslova. Mr. Hurrizzissteizzii je dobil novo kartico, na kateri je bilo njegovo ime označeno kar kot Leo Ward; pod tem imenom ga poznajo prijatelji in sodelavci v tovarni. Kako je moglo njegovo neznansko dolgo ime čez noč postati tako kratko? Rojen je bil v Siamu, kjer je imel tisto dolgo V POČ AST RUSIJI Cleveland, O. — Cleveland-ski župan Frank J. Lausche je proglasil dneve od 6. do 16. novembra v počast 10. obletnice diplomatske zveze med Zed. državami in Rusijo ter v proslavo 26. obletnice ustanovitve Sovjetske Rusije. V nedeljo 14. novembra je bilo v ta namen javno zborovanje v mestni glasbeni dvorani, kjer je govoril župan Lausche in je bil med drugimi govorniki tudi pisatelj Louis Adamič. AMERIKANSKI SLOVENEC BOŽIČNA NAROČILA JE TREBA NAROČITI PREJE # Letos manjka pošti raznašalcev in drugih delavcev še bolj, kakor lani. Zato je treba letos oddati božična naročila še preje kakor lani. Kar želite, da boste dobili za božič pravočasno, naročite že sedaj! B02ICNE il JASLICE PROSLAVITE BOŽIČ OB LEPIH JASLICAH Jaslice, kakofšne prikazuje gornja slika, so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive; 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčic in jaslic se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro štiri čevlje in pol v dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do deset let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Zgornje jaslice stanejo s poštnino____I--------------------------------$2.00 Poleg zgoraj navedenih imamo v zalogi še par manjših jaslic: ZELO LEPE JASLICE, tudi iz trdega papirja (Cardboards), trpežne za več let, stanejo-------------------------------------------------$1.00 / Naročila se sprejema SAMO DO 10. DECEMBRA, ker poznejšim naročilom ne bo mogoče nuditi točne dostave. Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu, kakšne jaslice želijo 4n za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C. O. D. teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C. O. D. nositi sam. Naročila pošljite na: i DR JOHN J. SMETANA > Pregleduje oči in predpisuje očala ( 23 LET IZKUŠNJE | OPTOMETRIST 1801 So. Ashland A veno« | TeL C * rt al 0523 » Uradne ure: vsak dan od 9 J £ intra j do 8:30 zvečer. 1—- "■•■»■»•»»■•»»i*^ KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC • _ - -»t 1849 West Cermak Road, Chicago (8), Illinois •f. ,..„.. • .. • ■ z v'"- V. r- #• ■• ^^am-v-'i^^i .. ' - --..i."-:. . ; i. Stran 6 Petek, 19. novembri. 1943 Naznanilo in priporočilo KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — " > » # - • • \ Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič »——»—«■................................. Vsem našim dragim naročnikom in vsem prijateljem naših publikacij "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" naznanjamo, da je sprejela zastopništvo za naše liste za Soudan, Tower, v Minnesoti ter tamošnjo okolico Mrs. Mary Erchul, ki je pooblaščena, da sprejlma naročnino za imenovana lista, kakor tudi vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Vsem" jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na. roko in pomagajo širiti dobre slovenske liste. Uprava "Am. Slovenca" in 2z "Novega Sveta". Iz čibrija, iz njegove korenine, rezljajo pri nas v Rusiji čudovite krize in nosijo jih starci menihi, nosijo jih možje blago-verni." Tukaj je Ivan Vasiljevič globoko vzdih-nil, a oči ni odprl. Požar je žarel čezdalje. bolj. Prsten se je pričel bati; da nastane hrup prej, nego prideta do ključev. Ker se ni upal premakniti z mesta, da bi car njegovega pregiba ne opazil po glasu, je Koršunu pokazal na požar, potem pa na spečega Ivana ter nadaljeval: "In poklonili so se mu vsi carji: Hvala ti, silni car, premodri car David Jevsije-vič! Lepo znaš govoriti na pamet, govoriš, kakor bi čital! In reče car Volodimer: Silno si moder, car David * Jevsijevič! A povej še to in razloži: Sinoči sem jaz malo spal, malo spal, a mnogo sanjal: kakor da bi bili prišli skupaj dve zveri, ena bela zver in druga siva z^er, in bi se trgali med sabo in bi zmagovala bela zver. — In odgovoril je premodri car, premodri car David Jevsijevič: Kaj se ti zdi, Volodimer car, Volodimer Volodimerič! Nista prišli skupaj dve zveri in se trgali med sabo. Zgodilo se je to pri nas na sivi zemlji, na sivi zemlji, v sveti Rusiji. Prišli sta skupaj pravica in krivica. Tista bela zver — to je pravica, a tista siva zver — to je krivica. Pravica je premagala krivico, pravica je šla k Bogu v nebesa, krivica pa je ostala na sivi zemlji. In kdor se drži pravice, ta si pridobi carstvo nebeško; kdor pa se drži krivice, ta je izročen večnim mukam .. Tedaj se je zaslišalo lahno hropenje Ivana. Koršun je iztegnil roko proti carjevemu vzglavju; Prsten pa je stopil bliže k 4>knu, a da bi z nenadnim molkom ne prekinil spanja Ivanovega, je nadaljeval svojo pripovedko z istim enakomernim glasom: "In priklonili so se mu vsi carji: Hvala ti, silni car, premodri car, premodri car David Jevsijevič! Še to, gosudar, nam povej : Kateri grehi bodo odpuščeni in kateri grehi ne bodo odpuščeni? In odgovoril jim je premodri car, premodri car David Jevsijevič : Odpuščeni bodo vsi grehi, a za tri grehe je težka pokora: kdor se speča s krstno kumo, kdor zmerja očeta in mater, kdo .. Ta hip je car nenadoma odprl oči. Koršun je odmaknil roko, a bilo je že prepozno : njegovo oko se je ujelo z očesom Ivanovim. Nekaj časa sta nepremično gledala drug drugega, kakor bi ju drugega k drugemu vezala čarobna sila. "Slepca!" je rekel naenkrat car in planil pokonci. "A tretji greh — ako se kdo pre-obleče za berača in stopi v carjevo spalnico!" In je sunil Koršuna z ostro palico v prsi. Razbojnik je zgrabil za palico, se opotekel in padel. "Hej!" je zakričal car in potegnil ostrino Koršunu iz prsi. Noter so planili opričniki rožljaje z orožjem. "Primite ju!" je rekel Ivan. Kakor divji pes se je Maljuta vrgel na Prstena, toda ataman ga je z nenavadno gibčnostjo udaril s pestjo pod srčno jamico, z nogo izbil oknico in skočil na vrt. "Obkolite vrt! Lovite razbojnika!" je zarjul Maljuta, zvijaje se od bolečin in z obema rokama držeč se za život. Medtem so bili opričniki vzdignili Koršuna. Ivan je stal v črnem koretlju, izpod katerega se je svetil verižni oklep, s tresočo se palico v roki in upiral grozni pogled v ranjenega razbojnika. Preplašeni služabniki so držali prižgane sveče. Skozi razbito okno je bilo videti požar. Vsa Sloboda je bila na nogah; v daljavi je votlo zvonilo plat zvona. Koršun je stal tu, podpiran od oprični-kov, z naježenimi obrvmi in povešenimi očmi; kri mu je v širokih progah barvala košuljo. "Slepec!" je rekel car. "Govori, kaj si nameraval z mano?" "Ničesar ne bom tajil!" je odgovoril Koršun. "Hotel šem dobiti ključe od tvoje zakladnice, tebi pa nisem hotel ničesar." "Kdo te je poslal? Kdo so tvoji tovariši?" • Koršun je brez strahu pogledal Ivana. "Nada naša, pravoslavni car! Ko sem bil mlad, sem pel pesem: 4Ne' šumi, mati vlažna ti dobrova!' V tej pesmi vpraša car dobrega mladca, s kom je ropal? In mladec odgovori: Imel sem štiri tovariše: prvi moj tovariš je črna noč, drugi moj tovariš ..." "Dosti!" mu je segel v besedo Maljuta. "Videl bom, kako boš pel, ko te prično trgati na tezalnici in vleči na kozla. — A za vraga!" je nadaljeval in gledal Koršuna. "To kuštravo glavo sem pa že nekje videl!" Koršun se je nasmehnil in se priklonil Maljuti. "Videla sva se, batjuška Maljuta Skur-latič; videla sva se, ako se spominjaš, pri Nečisti luži..." "Homjak!" ga je prekinil Maljuta ter se obrnil k svojemu konjarju. "Vzemi s sabo tega starca, pomeni se ž njim in poprosi ga, naj ti pove, zakaj je prišel k njega carski milosti. Takoj pridem za tabo v mučilnico." "Pojdiva, stara grča!" je rekel Hom jak in zgrabil Koršuna za vrat. ."Pojdiva skupaj, da se lepo pomeniva!" "Stoj!" je rekel Ivan. "Maljuta, čuvaj mi tega starca. On ne konča na mučilnici. Zanj si izmislim primerno usmrčenje, o kakršnem še ni nihče čul in kakor ga še ni bilo, — tako kazen, da se boš sam čudil, oče paraklisiarh!" "Zahvali se carju, pes!" je rekel Maljuta Koršunu in ga sunil, "zato, ker boš morda še nekaj časa živel. To noč ti bomo samo člene preobrnili!" In skupno s Homjakom je odpeljal razbojnika iz spalnice. Medtem je bil Prsten porabil splošno zmedo, splezal čez leseno vrtno ograjo in zbežal na trg, kjer se je nahajala ječa. Trg je bil prazen; vse ljudstvo je drlo k požaru. Previdno plazeč se ob steni ječe, se je Prsten spotaknil ob nekaj mehkega, se pripognil in obtipal ubitega človeka. "Ataman!" mu je pošepetal, stopivši k njemu tisti rdečelasi pevec, ki ga je bil ustavil zjutraj. "Stražnika sem zabodel jaz! Daj hitro ključe; odprimo ječo in z Bogom. K požaru pojdem ropat z dečaki. Kje pa je Koršun ?" "V carjevih rokah!" je odgovoril Prsten pretrgano. "Vse je izgubljeno! Zberi deča-ke in bežite! Tiho; kdo je ?" "Jaz r je odgovoril Mitka in se je odtrgal od stene. "Poberi se, budalo! Iztegni noge! Vsi odidite iz Slobode! Zbirališče je pri krivem hrastu!" "A knez?" je vprašal Mitka zategnjeno. "Budalo! Ali slišiš? Vse je izgubljeno! Ded je ujet, ključev nismo dobili!" "Kdo pa pravi, da je ječa zaprta?" ' "Kako da ne? Kdo jo je pa odprl?" "I, jaz!" "Kaj praviš, butec? Govori pametno!" "Kaj pa naj govorim? Pridem — tukaj nikogar; stražnik leži in noge moli od sebe. Pa si mislim: no, bom pa poskusil, če so vrata trdna. Uprl sem se vanje s pleči, pa so z žeblji vred skočila iz tečajev!" "Ej; ti budalo!" je veselo vzkliknil Prsten. "Resnična je beseda: da tepci svet \ nosijo! O j tepček, tepček! O j butec, butec ti tak!" • In Preten je Mitko prijel za sence in ga poljubljal na obe lici; tudi Mitka je cmo-kaje iztegnil svoje debele ustnice, potem pa se hladnokrvno obrisal ob rokav. (Dalje prih.) / For Victory 3uy 0. S. DEFENSE BONDS STAMPS SPET UGODNA PRILIKA ZA NAKUP 1) Naprodaj skoraj nova hiša, 2 flata po 4 sobe, klet, podstrešje, spodaj oljna kurjava, zaprt porč, lesena garaža za 2 kari. Okolica Crawford. Samo $10,000. 2) Cottage s 5 sobami, lesen, blizu šole. Češka Kalifornija. 3) Cottage s 6 sobami, iz opeke, klet, kurjava na vročo |vodo; tudi lesena hišica s 4 sobami zadaj, ki ima klet in podstrešje. Cena $7,700. • " 4) Iz opeke zidana hiša, 6 flatov, v A-l stanju, svetla, prinaša $150 na mesec dohodkov. Stove heat. En blok od 26. St. Samo $13,000. ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Rockwell 7196 2x ZA&fJCr OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! ''Mmmmmmmjmjmjmjm^t^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% če bočei dobro uU In svojim dragim, savan] m pri nsjboljfiL, polteni in nadsolventm podporni organi raciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruje! za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvo m do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodeniejio vrste certifikate sedanje dobe od S250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce le nisi član aH Sanica te mogočne in bogate katoBike podporna orcani-sacije, potrudi se in pristopi takoj. •» Za pftjaaaQa o zavarovalnini in sa vse droge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dmitev K. S. K. Jednote, sli pa na: - r f GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois že danes tudi v mlado smrt. Naj si fantje ne belijo glav, niti ne starši, ker smrt ni konec, narobe, kadar je duh zdrav, je smrt začetek novega življenja. "Niso grobje žitja meje/;______ So pa pogostoma čudne o-kolščine, kadar fante pobira-f jo. Tega in onega ne poberejo. (Juhu? Ni vedno juhu. Fant pobesi glavo, da ga niso pobrali, jn staršem ni prav, da ga niso vzeli, ali da fant nima "za klobukom cedelc bev, ker ce-• sar me je vzev," kakor je bilo tam. Juhu je, ko fanta poberejo, in mati si briše oko, pa ji vri- jo, in mati si briše oko, pa ji vriska srce, da so njenega fanta pobrali. Človeško srce, kdo naj te pogrunta! Še druge okoliščine se pojavljajo. Može tudi pobirajo, ne le fante. Bilo je v zadnji vojski. Tega moža so pobrali in je moral oditi. Žena je dobila podporo, otroci tudi. Prej okroglo leto žena ni videla m jtr iiiurai uuiu. j^fsuu je uu- bila podporo, otroci tudi. Prej okroglo leto žena ni videla groša, zdaj je prišlo vsak mesec. Kako je bilo? V mnogih slučajih je bilo veselo, ker je bilo denarja na koše, mož pa v kakem strelskem j aru. Ni bilo vse le dobro, ko je bilo toliko denarja pri podpori. Še več je bilo. Moža niso pobrali, kje drugje je bil zaposlen. Mož je služil, ni bilo podpore, toraj za ženo suša pri denarju, pri sosedi pa denarja, da je bilo vse židasto. 2ida v oči bode. Kaj se je prigajalo? Žena je šla na oblast in tam povedala, da je njen mož "srbofil." Takoj so ga .vtaknili v vojaško : suknjo, ki je pomenila smrt. Ampak žena j^ dobila podpo-jro, in denar je bil trši od moževe smrti. Čuden je ta denar. In zdaj in pri nas in v Ameriki? Fanta poberejo. Ne vem, če je res kak ficek pustil starcem, še hraniti -so ga morali, dasi je služil. Ko odide fant, pride — podpora, vsak mesec pride. Kako je? Mati si briše nekaj oči, ampak vsak mesec je podpora in bo podpora. Kaj fant? Solza kapne, da mora fant iti, nekaj ponosa je, da so fanta pobrali in podpora . . . well . . . pri denarju je pogostoma poleg čudna spaka. — ! Mnogi želijo, da bi vojska še ! leta trajala. Vse to denar stri. For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street, , JOLIET, ILL. OR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL. » ••■mu Vi radi berete vesti iz dragih naselbin; drugi radi bero čajte novice in dogodke v "Am. novice iz yaie naselbine. Poro-Slovencu". J. M. Trunk Tam je bilo tako tako. Prišla ( je v Ameriko in pred 30 leti sta se poročila. Krainz sicer "ni bil kak vladar," ampak o-na, Ogleda, se ima najmanj za kako cesarico, in taka via- j darica si sme marsikaj dovoliti, j Saj je prav cesarko. Pomislite : en sin je poročnik, drugi korporal, in to niso mačje sol- j ze. Ce se kdo tako visoko pov- j spne, je vse drugo navaden | šmom. Kaj katoliška poroka, kaj spoved, kaj kak duhovnik? Navaden šmorn pač. In "vse dobro drži," prav cesarsko je. In še pohvale na koše za dopise. Srček, kaj še hočeš? Vrhu tega jo tisti klerikalci zdaj hudo pokajo. Pri Sansu; bodo kmalu na kantu in bomo sami vse uštimali, kakor se bo nam dopadlo, ne kakor je bilo dozdaj, ko so le drugi nam ukazovali. "Kaj pa mislite" pravi ta Kathrine Krainz, "po vaših naukih je Bog ustvaril prvega človeka, čijega potomci smo vsi. Toraj on ni ustvaril več razredov in napovedal, da mora potem gotov razred vedno jahati druge in jih izkoriščati. Dovolj ste tlačili in izkoriščali narod in je čas, da je tega enkrat za vselej konec." Fletno je že zdaj, ko mi ne damo ficka za kak nauk, da bi bil Bog koga ustvaril, ker to ni nič pomagalo proti razredom, in jutri bo še bolj fletno, ker mi bomo naredili, da bo le en razred, toraj bodo vsi poročniki ali korporali, na konec pa zdaj, ko smo prav cesarskega razreda, ni treba misliti, do I danes gre vse po dolarju. I Šmom. * Naprej in naprej pobirajo j fante za vojaško suknjo in še j mnogo jih bodo pobrali. Ta šmentana vojska. Cemu Za ! kaj ? Trd oreh, če skuša kdo j najti in izvedeti, čemu "fante j pobirajo, ki v vojsko maršira-i jo." Dejstvo je, da fante pobirajo in ti odhajajo, marsikak