183. številka. Ljubljana, v soboto 9. avgusta. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan »večer, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up r a v ni atv o je v Ljubljani v Prana Kolinana hiši, „ Gledališka stolba". Upravni št v u naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slava Korošcem! Kakor ae je v svetopisemskega Joba trpko sku šano srce zopet povrn'la sreča, ko je po tolikih udarcih in izgubah zopet se začelo povraćati mu zdravje in naraščati in pomnoževati njegov imetek, tako je včeraj nas razradostila vest, da so v starodavnem Korotanu, kamor smo doslej le s skrbjo in strahom obračali svoje oči, prodrli trije slovenski kandidatje, da s tu poleg častitljivega, v narodnem boji osivelega vodje g. Einspielerja, izbrana že dva sobojevnika gg. Fran Muri od Jezera in dr. Abuja, da smo torej prvokrat zmagali na dveh voliščih, na dveh pa podlegli, u s častnima manj din a m a. Korotan, o katerem je tožno pel slavni Kolar, da je bil nekdaj zibelka, sedaj pa takev slovenstva, ni še izgubljen, oglasil se je krepko in odločno, osvetlil si je lice pred vsem slovanskim svetom in to tako sijajno, da mora slehernega narodnjaka navdajati radost, da vsakateri s ponosom gleda na hrabre in zavedne rojake onkraj s snegom kritih Karavank. Ni dolgo že temu, ko se je po nemških listih razlegal uprav huronski krik, ker se nahajajo v po statističnej oarednjej komisiji za Koroško Izdanem imeniku krajev poleg nemških tudi slovenska imena in s čudovito, le Nemcem lastno temeljitostjo, rekše nestrpljivostjo in strastjo kričalo se je, da je to nečuvena predrznost, in dokazovalo se je, da nemajo Slovenci v Korotauu niti toliko pravice, da bi imena svojih vasij in trgov smeli slovenski imenovati. Včerajšnji dan prinesel je na vse te izjave nemškega šovinizma primeren odgovor, nekako hladilo za prekipeči „furor teutonicus". Sedaj niti najbolj zagrizen fanatik ne bode več trdil, da so slovenska imena krajev neopravičena, da se prosti narod ne briga za ravuopravrost, da je temveč le v nemščino zaljubljen, kajti včeraj je narod glasoval za narodne kandidate in s slednjimi za njih narodni program, včeraj je 120.000 koroških Slovencev dobilo vsaj tri zastopnike v deželno zbornico Celovško. Dobro znamo, da novoizvoljena trojica ue bode čudežev delala, da bode imela trpko stanje, da se jej bode godilo isto tako, kakor so godi slovenskim poslancem štajerskim v Gradci, a vender čutimo posebno zadoščenje pri tej izvolitvi, ker odslej naš Einspiller vender ne bode Čisto osamljen, temveč bode imel vsaj nekaj zaslombe, ker odslej vender ne bodo mogli več tako govoriti, kakor da bi Slovencev v Korotanu več ne bilo, ker se bodo vender nekoliko morali ozirati na nas in slednjič, ker se s pomočjo nemških konservativcev s časom utegne sestaviti stranka, ki bi vsaj nekoliko omejevala vsemogočnost nemških Korošcev ia pot gladila ravnopravnosti. Včerajšnja zmaga bode blagodejno uplivala na štajerske brate, v Korotanu samem pa bode emi nentnega pomena. Začetek je te lak, a srečno prestao, sedaj bode nadaljevanje na pričetem potu ložje in pri bodočih deželnozborskih volitvah utegne naša zmaga biti še sijajueja — popolna. V dosego tega smotra pa moramo živo skrb gojiti za sorojake na Koroškem, podpirat' jih moramo v vsakeršnem oziru, zanimati se za nje tuko iskreuo, kakor, se zanimajo ini narodi za svoje bodisi po naravnih mejah odcepljene, bodisi po drugih okoliščinah v nevarnem položaji živeče sorojake. Naše zanimanje pa ne sme biti samo idealno, temveč mora biti dejansko, imet' mora vidno obliko. Dejansko pa bode, ako postavimo več političnih sotrudaikov na koroško pozorišče, ako skrbimo naraščaj razumništva, v prvej vrsti mej duhovenstvom, katerega vrste so v zadnji čas postale ozbiljno redke in ako še na dalje vsako leto poniju.no kolikor možno gmotne pomoči izvrstnemu „Miru". Ne da se tajiti, da je Einspie-lerjev „Mir" uredno veliko k včerajšnjemu vs'>ehu pripomogel in da je za Koroško ravno tako koristen in neobhodno potreben kakor „SIov. Gospodar" za Štajersko. Včerajšnja zmaga bodi nam vsem v spodbujo, da duševno in gmotno zastavimo svoje sile za razvoj in napredek Slovenstva na Koroškem, da smo pri tem delu vztrajni, požrtovalni, neumorni. Potem bodemo, ko bode zopet treba iti na volišče, bodisi za deželni ali državni zbor, zopet jednako radostno in navdušeno kakor danes iz din srca klicali: Slava Korošcem! Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) G. Baumgartner omenja, da se mu ne zdi umestno, da bi gostilničarji, kavarnarji itd. davčnega okraja Loke in Tržiča vkup imeli jedno zadrugo in stavi predlog, naj bi bila v vsakem okraji po jedna zadruga. G. Bamberg omenja, da bi gostilničarji davčnega okraja Tržič z onimi Radovljiškega okraja lehko imeli vkup jedno zadrugo. Poročevalec nema ugovorov proti g. Baum-gartnerja predlogu, omenja pa, da se združenje gostilničarjev Radovljiškega okraja z onimi Tržiškega okraja no more priporočati, ker slednji pripadajo obrtnemu oblastvu v Kranji in ne v Radovljici. Pri glasovanji se vsprejme odsekov predlog 8 spremembnim predlogom Daumgartnerjevim. Zbornični tajnik dalje poroča o ustanovitvi zadrug v Ljubljani in omenja, da se je za obrte v ožjem pomenu po zaslišanji odbora obrtnega društva v Ljubljani Bestavil po skupinah načrt, kateri je dodatek predstojećemu poročilu. Ker bi nekatere zadruge po tem načrtu imele premalo članov, naj bi se delalo na to, da se združijo z drugimi močnejšimi. Mogla bi se n. pr. zadruga izdelovalcev instrumentov z ono obrta/kovanega blaga, zadruga roko-vičarjev, klobučarjev in krznarjev s krojači združiti. Ravno tako naj bi se delalo na to, da bi se zadruga usnjarjev, jarmenarjev, sedlarjev in tapetnikov, kakor tudi lasopletov in brivcev združila z drugimi zadrugami. GWe trgovinskih obrtov se Je držalo od vis. c. kr. trgovskega ministerstva za statistični dela doposlane razredbe. Ker pa je število posamnim zadrugam oddeljenih obrtov večjidel prepičlo, in 80 trgovski obrti, da-si pripadajo različnim kategorijam, vender le sorodni obrti, naj bi se trgovski obrti razredih v tri zadruge in sicer: 1. v zadrugo sodno protokoliranih trgovcev, 2. v zadrugo neprotokoliranih trgovcev in 3. v zadrugo malih trgovcev. Poročevalec stavi v imenu združenih odsekov prodlog: Poroča naj se v tem smislu mestnemu magistratu in podpira naj se pri ustanovljanji daljnih zadrug. Zbornica vaprejme predlog jednoglasno. Zbornični tajnik poroča o dveh ulogah c. kr. okr. glavarstva Kamnik, naj bi zbornica izrek'a svoje mnenje o ustanovljanji zadrug. Po sklepu se predlagajo za političen okraj Kamnik naslednje zadruge: 1. Zadruga gostilničarjev itd. za davčni okraj Brdo; LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levičnik.) (Dalje.) VIII. Dolgo raztegneno brdo, ob čegar južnem obrežji so pot proti bajti vije, zove se „Volovljek" in je tako rekoč prehodnja bregoviua v visoki planinski Bvet. Koj, ko se od Planinšeka navzgor spustimo, prestopimo v obširne, tu pa tam z gozdi preraščene pašnike, koder je hoja Še precej lahka in prijetna. Drugače je, kjer je treba prekoračiti večje, s košatimi smerekami obraščene gozde; treba se je tukaj skrbno izogibati v obraz pluskojočih vej; treba Be je plaziti čez velikanska, rogljačasta dobla od starosti proptlih dreves. Morilna sekira še v teh višinah ni zapela Bmrtne pesni prastaremu drevju, starost in vihar podirata velikanske, od drevesnega mahovja bradate orjake, kojih debla tu pa tam divje razmetana križem leže. Po teh bregov mah pasejo nižje ležeči kmetje svoje goveje in ovčje črede, katere celo poletje v planini ostanejo. Večinoma se tudi molzna živina spravlja v planine, sedaj pa je pri vsakej čredi razen govejega in ovčjega pastirja tudi mlekarica— „ma-jerca", koja molze ovce, koze in krave, nabira maslo in napravlja okusen in tečen sir. Škoda samo, da se v teh krajih, kjer imajo toliko molzne živine, ne pečajo z napravo „švicarskega" sira, koji bi jim gotovo lep dobiček donašal. Kraja nevajen človek bi se v tem bregovji ne vedel kam obrniti, že itak slaba in neznatna steza se v goččevji in mej kamenjem brez sledu izgubi, le planinskih potov dobro vajeni novi vodja vedel je pravo namero. Višje ko stopamo, bolj se nam širi obzorje. Kmalu zugledamo daleč doli na zahodu v večernih solnčnih žarkih se zluteče savinjske in celjske planine, še nekoliko višje in pred nami se vzd'gujejo skalnati grebeni gorenjskih planin s svojimi bliščečimi snežnimi plazovi. Gori na severu pa se počasi pokazujejo sive glave solčavskih orjakov, veličastne podobe, da ae popotniku nehote noga ustavi, da strmi tukaj nad orjaškimi plodovi narave. Radi bi se bili pogosto radovali stopinjo za stopinjo veličastnejšeg« razgled«, ali brzonogi vodja nas je opominal naglo hoditi, sicer bi nas znala noč prehiteti in po noči tudi pota vajen človek v planinah lahko zaide. Se ve da nas take izjave neso posebno tolažile. Že so nam postala kolena okorna, noge težke, da smo jih komaj vzdigovali. Čudili smo se našemu vodji, koji je lagotno, kakor mi po stopnjicah domače hiše, cokljal po rogljatem ka-menji in na kakem kamnu sede* pričakoval nas zaostale, planinskih potov malo vajene sinove doline. Ni pa bil nenavaden gorski pot za nas jedina težava : ako smo mi izraževali svoje začudenje nad veličastvom planin, krmilil je naš ubogi Franjo zadi in godrnjal čez — njemu ne baš prijeten — pot, da smo se mu včasi smijali, včasi ga omilovali. Zaradi bližajoče noči smo namreč bili prisiljeni, brzo hoditi, zato je pa tudi posebno njega pot tako oblival, da je bil nesrečnik moker do kože. Bolj so pomika solnee zatonu, bolj ruste nuS> skrb. Do bajte je bilo še najmenj dve uri, a mi na pol onemogli, naš Franjo skoro popolnem. Dalefi je hodil za nami in grozil se nud vodjem, da hodi 2. zadruga gostilničarjev za davčni okraj Kamnik; 3. zadruga mlinarjev in Žagarjev v političnem okraji Kamniku; 4. zadruga lončarjev za političen okraj Kamnik; 5. zadruga pekov in medeničarjev za političen okraj Kamnik; 6. zadruga drugih rokodelskih in dopuščanih obrtov v političnom okraji Kamniku; 7. zadruga večjih trgovskih obrtov; 8. zadruga malih obrtnikov za političen okraj Kamnik. Nekateri obrtniki okraja Kamniškega uložili so dve ulogi, izmej katerih jedna zahteva, naj »e združijo za političen okraj Kamnik v jedno zadrugo na slednji obrti: kovači vseh vrst, kleparji, pasarji, mizarji, 8odarji, zidarji, kamenoseki, tesarji, izbni ma-larji in barvomazniki, podobarji, steklarji, notarji, sedlarji, knjigove/i, ključavničarji, urarji in kolarji. Proti združitvi teh obrtovakvv v jcdno zadrugo bi Be princip'jeluo ne mojlo i:;ov*r:ati, ker bi štela blizu 100 Članov in se torej L-.v.re; ue more odrekati ji sposobnost za ob>to; Poleg te pa bi se morala ustanoviti druga zadrug* rokodelskih in dopu-ščanih obrtov, kateri bi ob.*e.s»;» druge obrtne kategorije, izimši gostiin»carje, m.ioarje, Žagarje, lončarje, peke in medeuu'arje. V ti zadrugi bi bilo blizu 150 članov, ia tuli ustanovitvi te zadruge bi bo ne moglo ugovarjati. Kar se tiče druge uloge, naj bi se delalo na to, da se vsi, katere koli vrste obrtovalci v političnem okraji Kamnik združijo v jedno zadrugo, se opozarja na predstojeće poročilo. V imenu odseka se torej predlaga: Zbornica naj izreče c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamniku v smislu tega poročila svoje mnenje. (Dalje prih.) Politični razgled. HI o Iran je dežele. V Ljubljani 9. avgusta. Koroški deželni zbor se snide v 9. dan septembra. Vsi večji časopisi odobrujejo cesarsko naredbo, ki loči podeljeuje redov od podeljenja plemstvu i u časti tajuega sovetnika. „ Pester Lloydw obžaluje, da ta cesarska naredba tudi za nazaj ne velja. Novo objavljeni volilni zapisnik zgornje-avftirijHiilli veleposestnikov navaja 134 volilcev, mej njimi 41 župnijskih posestev in duhovnih korpo-racij. Posestuiki mestnih hiš se neso vsprejeli v zapisnik. Hrvatski sekcijski svetnik Hervoić je danes na svojem posestvu v Krapini nagloma umrl. — Nekateri listi so bdi prinesli vest, da se je bil hrvatski ban podal v Ischl, kar se pa ne potrjuje, samo to je res, da je cesar čestital banu na konci zasedanja hrvatskega sabora. — Izredni budget kra-jiškega investicijskega fonda za 1884. leto dobil je najvišjo sankcijo. Dohodki iznašalo 4,254.761 gld., stroški pa 1.055.845, mej temi 256 000 za zgradbo železnic in G90 500 gld za investicije v avtomuem delokrogu. — Sabor se bode sklical koncem tegu meseca, in ko bode rešil najpotrebnejša dela, se bode razpustil, vsekako še pred 22. septembrom, s kraljevim resknptom, da bodo volitve še ob pravem času in se bodo mogli poslanci hrvatskega sabora udeležiti meritoričnib del ogerskega državuega zbora. „Oesterreichische Correspondenzu objavila je Bledeče oficijalne številke o šolstvu v Bosni in prenaglo. Na jedeukrat pa zaupije, da ne gre za ves svet dalje, naj ga pustimo, da se hoče vrniti sam k Planinšeku. Vsede se na kamen in teško Bope od vročine in tukaj že precej tankega zraka. Nikjer blizu kakšne pastirske kolibe, do bajte še tako daleč, solnce že čisto blizu zatona, vse to je storilo, da nas je jela situvacija z onemoglim tovarišem skrbeti. Mi smo ga rotili, da naj se premaga, da ga ne moremo io nečemo pustiti samega nazaj, in če se ne podvizamo naprej, prenočevati bi morali na prostem. Vse zastonj. Moker kakor je bil, vzame rudeč žepni robec in si ga namesto z nasprotnima s sprednjima koncema zaveže okolo vratu, da mu je visel po hrbtu navzdol in jo res mabne naravnost nazaj. Začnemo ga prositi, da naj bode pameten, da se moramo vsi zaradi njega vrniti, ker bi sam brez vodje tudi nazaj pota nikakor ne našel, ali zastonj. Že smo mislili, da nam bodo zaradi tovariševe samovolje splavali naši popotni načrti po vodi, kar nam pride smešen, ob jednem pa tudi strašen dogodek na pomoč. Ko smo Be namreč mi še posvetovali, kaj nam je storiti, stopal je naš ob-upanec svoj pot nazaj in ni se zmenil niti za naše Hercegovini: Konci prošlega leta bilo je v teh dv»-h deželah razun „mek^fov", to je mahomedan-skih verskih šol pri mošejah še 42 splošnih, 94 konfesionalnih 11 ii«ik i h šol, mej temi je 56 pravoslavnih, 36 katoliških, jedna mahomedanska in jedna židovska. Na teb šolah je poučevalo 186 učnih moči;, mej nj mi 17 frančiškanov, 15 usmiljenih sester, 4 hčere božje ljubezni, 1 sestra kongregacije dragocene krvi in 2 trapista. Kakor se vidi se katoliški redi jako zanun jo za šolstvo. Vseh učencev je bilo 8114 in sicer 6240 dečkov in 1874 deklet; od teh jih je bilo 4489 pravoslavnih, 2877 katoliških, 443 mabomedanskih, 295 židovskh, 10 pa drugih ver. Najboljše obiskujejo Šolo katoliški, potem pa pravoslavni otroci, najmanj pa mahomedanski. Sploh obiskuje 7'5°/0 za šolo godnih otrok šolo, kar je gotovo jako malo. Ali okoliščine se vedno boljšajo. Vitanje države. Shodu nemškega iu avstrijskega cesarja se letos pripisuje poseben političen pomen, zlasti ker sta poklicana tudi Kaluokv in Tisza v Isehl. Nekateri sklepajo, da se bode podaljšala nem ško-avstrijska zveza, drugi pa, da se bode v Ischlu razgovarjalo o mejnarodnem položaji, ki je navstal vsled razrušenja konference. Bivši srbski metropolit Mihael je v samostanu Rilo pri Sofiji imel propoved, tikajočo se Srbije. Ta propoved se je tiskala in razkrila v mnogih i/.tisih. Sedaj se je pa metropolit Mihael podal v Petrograd. Turski sultan vsprejel je črnogorskega poverjenika Božo Petroviča v slovesnej, potem pa še v privatnej avdijenci, ter mu podelil veliki kordon Osmanskega reda. Boži Petrove* je sultanu izročil dva samokresa in jeden jagatan, kot darilo kneza Nikolaja. Nagovor Petroviča in odgovor sultanov sta izražala zadovoljstvo zaradi dobr.-h razmer mej tema dvema državama. Seje francoskega kongresa so jako burne, jedna bolj od drug'1. Kričanje, zmerjanje iu pretenje vse križem. Kdor opazuje to zborovanje, mislil bi, dn ue zborujejo olikani Francozi, ampak kaki azijski divjaki. Reda ni skoraj nobenega, po dva govorniki, stopita večkrat h kratu na govorniški oder, in se mej sabo zmerjata in žugata, da že nekoliko« krat ni dosti manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Monarhisti delajo škandale, da bi podkopali zaupanje republike, radikalcem pa ta revizija ne zadostuje in hočejo popolno spremembo ustave po njih šabloni. Poslednji ne pomislijo, da s tem le škodujejo republiki, za katero se bore, in gladijo pot monarhiji. Vsi zmetno republikanski časopisi pa obsojajo to dejanje in opominjajo k zmernosti. V sredo popoludne ob 5. uri je imel kongres tretjo sejo. Zbornica in vse galerije so bile natlačene. Poročevalec komisije, Gerville-Reache prebral je svoje poročilo. Ko je prišel do besed, da je bilo prejšnje sporazumi jen je obeh zbornic potrebno,, navstal je na skrajni levici velik krik in smeh. Ko je omenil, da se imajo le one točke revidovati, katere sta naprej določila zboruica in senat, navstal je zopet silen hrup, Clemenceau je glasno protestoval. Komisija je vsprejela dostavek, da prhci onih rodbin, ki so kdaj v Franciji vladale ne morejo biti predsedniki republike, vse druge dostavke in protinačrte je pa zavrgla, ker nasprotujejo sporazumljenju mej zbornico in senatom. Ko so to slišali radikalci, zagnali so silen hrup, Gatineau je kričal, kdo je sklenil dotično pogodbo, in zahteval, da naj si kongres ohrani svojo samostojnost, in se ne meni za prejšnje dogovore. Predvčeraj se je seflla v Fuldi konferenca »ruskih škofov, ki se bode neki mej drugim tudi bavila z razmerami katoliške cerkve v Prusiji, zlasti pa o vzgoji duhovnikov. Belgijska zbornica se je predvčeraj začela posvetovati o predlogi, da se obnovi diplomatična zveza z Vatikanom. Pred zbornico se je zbralo mnogo ljudstva. Ko so poslanci šli iz zbornice je mnogo ljudstva Bikalo, nekateri liberalnim, drugi konservativnim poslancem. prošnjo, niti za naše hudovanje. Kar se zasliši za bližnjim smerečjem divje rohnenje iu razkačen bik z upogneno glavo in privzdignenim repom prilomasti iz goščave naravnost proti nesrečnemu Franju. Malo da nesmo strahu okameneli; naš tovariš pa, vide beBneČo žival za sabo, vrže palico od sebe in jo udere po kamenitem bregovji, da so mu iskre letele izpod pet. Očividno pa je bilo, da ga bik s Bvojimi nevarno nastavljenimi rogovi doseči mora. Mi zaupijemo, kar se je dalo, z vodjo vred jo uberemo za bikom, ali le-ta se je za vse to malo zmenil. Še trenutek in po tovarišu bode. Vsi za-mižimo, da bi ne videli krvavega prizora. Še le čez nekaj trenotkov si upamo oči odpreti, a Fraoja ni bilo nikjer, ampak videli smo samo, da je hlapec, naš vodja, podil s krepkimi udarci bika po bregu. Že smo mislili, da je nesrečni tovariš mrtev, razmesarjen od rogov besnega bika. V naše nepopisno veselje pa zapazimo, da tisti, kojega smo že ravnokar mrtvim prištevali, iz neke razpokline previdno glavo vzdiguje. Brzo pritečemo in ga izvlečemo iz rešilnega zavetja, v katero je bil, čutivši že skoro roge za hrbtom, srečno skočil. Zdivjana žival pa je Kakor se h Haaga javlja, je z Iravje holand-skega kralja Viljema j.ko slabo, če (udi ne ravno v nevarnosti Zato se seda) časopisi z-lo bavi jo, kaj bode po megovej smrti z Luasenburgom. Mnogi mislijo, da ostane pri Holandiji, drugi pa, da pristopi k nemškemu cesarstvu Znamenito je, da se s tem vprašanjem bolj bavijo drugi, □ > go Luksen-buržani sami. Ako se to vprašanje povoljno ne reši še za življenja kralja Viljema, utegne biti še povod mejnarodnim prepirom. Vodja konservativcev v angl«»*kej spod« njej zbornici Nortbcote je objavil, da ue misli zaradi egiptovskih zadev staviti nikakega posebnega predloga, a bodo ta stvar v petek pri budgetnem poročilu spravil v razgovor. Izmej zaradi upora v Assiuthuod eg/lptovske vojaške sodnije na smrt obsojenih 8 turških vojakov bila Bta 5. t. m. dva usmrtena, drugim se je pa kazen premenila v dosmrtno ječo. Dopisi. Z Dunaja 7. avgusta. [Izv. dop.] (Zabava na čast hrvatskemu pevskemu društvu „Kolo".) Naj Vam poročam o izredno lepej zabavi, ki jo je priredilo slovansko pevsko društvo Dunajsko na časi Zagrebškemu „Kolu" in hrvatskim gostom, potujočim v Prago. Dne 4. avgusta zbrano je b lo veliko število na Duuaji živečih Slovanov v dvoranah „zur Stadt Wienu. Zastopana b la so razna slovanska Dunajska društva kakor: „Slovanska Beseda", Dunajski „Sokol", „Slavoj", .Lumir", „Zaboj", „Kolar", „Komensby", „Občanska Beseda" v II. predmestji, „Občanska Beseda" v Simeriogu, v Favoritih, dalje akad. društva „Slovenija", „Ognisko", „Zvonimir", „akad. Spolek" po svojih zastopnikih. Pied napovedano uro bila je dvorana „zur Stadt Wien" v vseh prostorih prepoloa, tako da so hrvatski gostje, ki so po deveti uri zvečer iz opere prišli v dvorano, komaj našli prostora. Kasnije došii morali so ostati v druzih sobah. Predsednik Slovanskega pevskega društva gosp. dr. Leooch pozdravil je hrvatske goste v krasnem govoru omeuivši, kako so se v pradavnem času ločili bratje Čeh, Leh in Hrvat predno bo šli v Krajine, kjer bivajo sedaj Čehi, Lehi, Poljaki in Hrvatje. A kakor je tri brate navdajala ljubezen slovanska, bratovska, tako se zopet danes podajajo roke, v pozdrav slovanski. Bratje so Be ločili, a njih unuki slavijo danes prazuik svidenja na tujej zemlji. Gromoviti živijoklici doneli so na čast hrvatskim gostom in slovansko pevsko društvo pelo je „Kje domov moj". Koje nastopilo „Kolo", ter zapelo £>senhuthovo skladbo, tresla se je dvorana gromovitega ploska. Vsako pesen, ki jo je pelo izvrstno izvežbano „Kolo", morali so Kolači ponoviti. Odbor slovanskega pevskega društva imel je prav srečen večer. V štirih dneh priredil je koncert, kojemu ni para. Nastopil je dvorne opere pevec, član slovanskega pevskega društva g. Kinsk^, ki je pel komude iz dveh oper in pridejal še češke narodne pesni. Priznavanja ni bilo ne konca ne kraja. G. Tom s, član dvorne opere, igral je umetniško na teški svoj instrument „Cornet a Piston" in izzval burne pohvale. V imeuu Hrvatov govorili bo: Reger, Kostrenčič, Harambašič ter v krasnih besedah izrekali srčno svojo zahvalo slovanskemu pevskemu društvu za sprejem, in vsi nagla-šali so složno slovansko delovanje, ne izvzemši ni — WW Dalje v prilogi. ~W kakor slepa rohnela dalje, a krepka hlapčeva gor-jača jo je kmalu spametovala, tem ložje, ker je ni dražil več nesrečni rudeči robec. Ko smo ae prepričali, da smo varni pred novim napadom divjega rogina, se vsedemo, da se odpočijemo in spraznemo par steklenic iz naše zaloge v srečno rešitev prijatelja. Sedaj še le je sprevidel le-ta, da bi ne bilo varno hoditi mu samemu čez nevarne planinske pašnike nazaj, zato se je udal našemu prigovarjanju in je, čeravno teško, vender brez godrnanja stopal za nami. S to neljubo dotiko z rogatim gospodarjem planinskih brd zgubili smo od itak pičlega časa čez jedno uro. Vodja se nam izjavi, da najbrž ne bode ta večer mogoče priti do bajte, da bode toraj treba prenočiti v kakej pastirskoj kolibi. Ali, ker nam je zaradi daljnega vodje mnogo na tem ležeče bilo, da se snidemo z ono družbo, koja je pred nami v planine odrinila, sklenemo, ker je bilo pričakovati svetle noči, tudi po noči potovati, da nam imenovana družba ne odide. Vedno obilnejše postaje kamenje: duhteči planinski pašniki se umaknejo z razdrobljenim kame- Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 183. 9. avgusta 1884. Srbov. To je veliko priznanje za brate Srbe. Govorila sta tudi član „Zvonimira", in „Ogniaka", predsednik g. Meissnei', ki je v izvratuem poljskem govoru naglašal solidarnost in odločnost slovansko. Zaveden Slovan ne navdušuje se za tujca, ki uam krati povsod naše pravice. Slovani morajo skleniti slovansko zvezo, kdor se zanaša na tujca, ta je prodan, kdor pa izmej Slovanov brani krivične neprijatelje Slovanov, ta je podkupljen Izdajica! Večna sramota njemu in njegovim potomcem! — V imenu poljskega društva „Zgode" govoril je imenovanemu društvu predsednik g. vitez S mol s ki, znani poljski publicista, ki je naglaševal kulturo Slovanov od davu'h vekov, ko bo Poljaci pod svojim kraljem Sigismundom rešili Dunaj in ž njim vso zapadno in k r is t i j a n s k o kulturo. Še le pozno v noč po.dovili so Be Hrvatje, prepričavši se do živega, koliko simpatij da imajo pri raznih slovanskih plemenih. Prihodnjo soboto bode Hrvatom na Čast zabava v „Slovanski Besedi". (Wien I. VVallnerstr. 2.) Naj še dostavim, da se tudi Slovencem na čast pripravlja sprejem od slovanskega pevskega društva. Tudi tukaj žveči Slovenci zanimajo se zelo za svoje rojake, ki bodo potovali v zlato Prago, sklopit s severnimi brati tesno zvezo v odločno obrambo proti vsem našim neprijateljem. X. Iz Ptuja 6. avgust*. [Izv. dop.] (Grda laž nemško-liberalnega lista.) »Mariborčanka", časopisec, ki pri nas še nema čitateljev, ima od 3. t. m. št. 93 od tu dopis, ki je od začetka do konca suma laž. Dopisun trdi, da je „Narodni dom ' že tri mesece zaprt, — da je prejšnja najemnica zaradi slabega zaslužka odpovedala in si najela druge prostore — da jo potem društvo prosilo koncesijo za kavarno in gostilno pri občini (?) na svoje ime, da ta koncesije ni dala, da je bil Čitalnice ulog na glavarstvo, kakor tudi oni ne namestništvo in ministerstvo odbit, kar se je to dni odboru javilo in slednjič, da hoče tožiti sedanji najemnik Čitalnico. To so glavne poteze iz tega famoznega. lažnji-vega dopisa, toda opomniti mi je, da take goropadne budalosti ni mogoče lahko v slovenščino prevesti, ket Slovenci ne rabimo takih nesramnih izrazov. K stvari samej spregovoriti mi je sledeče. Z odlokom c kr. okrajnega sodišča Ptujskega od 29. oktobra t. 1. 1883 št. 16398 odpovedal je Čitalnični odbor prejšnjej najemnici vse prostore b 1. majem t. 1. Čitalnični odbor prosil je pri okrajnem glavarstvu (ne občini, butelj bi smel vedeti, da Ptujska občina ni avtono.nna, dakle nema pravice deliti koncesij) za koncesijo in ta je bila podeljena vsled odloka od 25. aprila t. 1. št. 7558. Ptujska občina — pri katerej sedijo sami liberalci — rekuiirulu je zavoljo podelitve koncesije na namestuistvo, toda to je vsled naredbe od 15. maja t. 1. št. 8545 utok Ptujske občine odbilo. Toda našim mestu m liberalnim očetom še ni bilo dovolj in ulože utok pri mi-nistei: tvu. Kako je stvar tu rešena, nam še ni znano; a to smelo vem, da buteljtki dopisun še manje ve\ Prav nič pa ne brigajo pobalinskega dopisuna razmere mej krčmar jem in društvom. — Iz pred-stoječega je razvidno k»ke črne laži širijo nemški njem posutim bregovinam, na kojih se — vedno redkeje in manjše, najdejo z drobnimi gorskimi ztlišči obruščene ledine, a namesto oljskega smerečja vije se tu pa Um po tleh pritlikovo borovje. Stopili Brno toraj v visukoplaiiin->ki s\et. Tibo smo stopali drug za drugkih nasipov v posamičnih delih privodi. Kraljev Gradec nemalati več zu trdnjavo. Dotična natančnej a določila se bodo jiozneje izdala. Zdaj je doseglo ob činstvo Kraljevega Gradca, česar je že toliko časa prosilo. * (Pomorska barka „F r u n d s b e r g".) Kakor se i?. Pulj*i poroča, odrine pomorska korveta „Frundsberg" sredi meseca avgusta t. 1. za šest mesecev v zahodno Afriko na morske vaje in na znanstven pouk. *(Prvi turški od v e t n i k v B os n i.) Kakor poroča bosanski uradni list, imenovan ie Jussuf beg Filipov'ć v Sarajevu odvetnikom za nove avstrijske itežele in določen mu je urud v Sarajevskim sod-n jskem okraj . Jussuf beg je prvi moharnedanski odvetnik v teh deželah in zelo slo i zaradi svojih pravoslovnih vednostij še iz prejšnj h turških časov. * (Velikanska postrv.) Zadnjič so ujeli v jezeru bli/u Vihor leta (Ungerski komitat) čuda veliko in težko postrv. L-pn riba je meiila po dolgem 108 in po širokem 30 cm ; njena glava je bila 27 cm d« Ig« in 12 cm široka. Postrv je tehtala 13 kgr. Čudili so bo vsi velikanske) in te/kej postrvi tem bolj, ker so največje postrvi navadno komaj 2 kgr. težke. * (Goethe še živi.) Dve dek'ici sti stali v Frankobrodu pred Goethejevo rojstno hišo in se živo razgovarjalf. Kar pride auglešk podanik, kateri je pa malo nemški znal, k mirna in ju uljudno nagovori. Dekli:" meniti, da Anglež vpraša, kje Goethe stanuje. „Mislim," reče na to prva. „da ne živi več". — „Se ve da ne," pretrga druga besedo prvej, nsaj stojimo ravno pred njegovo hišo. Pojdite le v to hišo. Gospod Goethe je doma!" — Anglež, kateri je le nekaj vsega pogovora razumel, je zadovoljen in Vesel, da je vender dospel do svojega cilja in hitro izgine za hišnimi vrati A tukaj ga sprejme tainik VVadtler, o katerem sti mislili deklici, da je Guethe. * (Tatvina po telefonu.) V Bruselji si je te dni nek spreten in preurzen tat s pomočjo telefona prisvojil denaruo vsoto. V Bruselji stanu-jočega meniičnega opravnika Cohena poklical je po telefonu njegov prijatelj Van de Kelen-Dufour in ga prosil 500 mark na posodo z obljubo taiste na borsi takoj vrniti« Cuben odgovori, da je denar na raspolaganje. Že čez nekaj minut donese nekdo v imenu Van de Kelena menjico, na katero mu brez ugovora izplačajo 500 murk. Ko se potem prijatelja na borsi srečata iu ker Van de Kelen o posojilu niti besedice na črbne, ga Gohen na posojeno vsoto upom,!, a v svoje veliko začudenje zve, da ga je nekdo po telefonu za 500 mark sleparsko opeharil. Sumi se, da je to storil star komi, kateremu so na borsi običajni izrazi dobro znani. (Markiza sili v kletko k d i v j i m z v e-rimi m.) Markiza pl, Hoeven jedna najbrdkejših gospie v Bruselii, je po velikih plakatih na cestnih vogalih občinstvu naznanila, da bo v Severnem muzeji v spremstvu krotivca William-a dva velika tigra in jednega leva v njijimh kletkah obiskala. Prenapeta in sanjarska gospica je stavila za veliko vsoto, da se ne pusti nikakor odvrnit od nevarnosti, katera jej preti, in si je dala v ta no in- u še celo novo tigrasto obleko iz pliša narediti. Ker je markiza najlepša gospica Bruseljske aristokracije, je tamošnja gospoda že vse ustopnice pokupila. — Kdo ve kako se bodo divje zven obnašale proti hladuo-iu višujevokrvni markizi? * (Murnček v grbu.) Sir Th. Gresham, ustanovitelj Londonske borse, je bil tako revne matere sin, da ga je ta vsled silnega uboštva na Bredi polja izpostavila. Nek deček, kateri je po polji murnčke iskal in lovil, je našel nesrečnega otroka in mu rešil življenje. Ko je Gresham dospel do visok1? časti in bogastva, je za večen spomin svojega čudovitega rešenja murnčka vsprejel v svoj grb. * (Pogin angleškega parnika.) Dva angleška parnika sta 4. t. m. pri Gravesendu vkup trčila in jeden se je pogreznil na dno morja. Pri tej nepriliki je utonilo deset pomorščakov in sedem potnikov. * (Amerikanski veleposestnik.) Nedavno v Buenos-Ayres-u v Ameriki umrli Nikolaj An-horena je bil izmej najveljavu-;]ših veleposestnikov na vesoljnem svetu. Niegova zapuščina obsega 1710 □ milj zemlje, 152 000 krav in 410.000 ovac. Razen tega ima v Buenos-Ayres u več hiš, Vse njegovo premoženje se ceni na 2,400.000 funtov ster-lmgov ali 24 milijonov gld. * (Arabska pregovoru.) Ženska za starost svojih tovanšic tnko močno skrbi, da navadno na svujo lastno starost, po/ .In. — Ako ženska pred moškim oči povesi in v tla gleda, ne stori tega iz bojazljivosti, aiiij.uk da vidi, če ima veliki nogi. * (Potrpežljivost.) Anglež se pelje iz Pariza v Bo nI en u x in nadleguje in muči mej potom bočijaža z mnogovrstnimi vpraSanii o tem in onem ZHglfdav&i čredo puranov, vpraša voznika, kako na Francoskem te živali imenujejo. Kočijaž, kateri ni imel že več potrpljenja, jezno zakrići: „Angleže". Po daljnem potu Auglež molči in ne povprašuje več. Ko se pa v mesto Bordeaux pripeljeta, zapazi potnik veliko čredo prašičev. MAli veste," reče zraago-nosno Anglež kazaje na svinjo, „kako pri nas takoj živali pravimo? Pravimo jej: „kočijaž!" — Pozoil Začelo se je v nekatere vode, koder je razsajala račja kuga in uničila vse rake, ulagati iz druz h voda prineseno zaplod. Opozorujemo tedaj vse one, katerim je mari, da se zopet zarede* raki v naših vodah, naj opuste ulaganje do konca septembra, ker bo zdaj o poletnem času vode preveč sparjene in vsled tegn preseljeni raki radi poginejo. Dalje je treba jako previdno ravnati, da se ne ulože iz okuženih voda ujeti raki, torej treba, da se natančno izve, iz katerega kraja oziroma iz katere vode je žival vzeta, iu potem naj se ulože v hramček (polter), in ko so tu ostali nekoliko doij pri dobrem zdravji, naj se še le izpuste v prosto vodo. Letos še ni varno preveliko Število ulagati v jedno vodo, ker se kuga Širi sedaj v stranskih potokih, torej zna po povodnji ali pa druzih uzrokib zanesena biti bolezen tudi v take vode. v katere so bili uloženi za /urod namenjeni raki. Ako zapazi kdo na ribjem trgu, da bo na prodaj žlahtni raki, pod postavno mero, naj to na znani nemudoma meBtnemu stražniku, ki ima nalog take živalice konfiscirati; nikakor pa ni umestno, da se male rakce kupuje ter tako onim ribičem potubo daje, ki proti določilom ribiške postave ravnajo. Čudno je, da je nedavno gospod R. K....... menda iz gole častiblepnosti na ribjem trgu na prodaj prineseno mlade rakce (ki bo bili pod postavno mero in katere je nameraval mestni stražnik konfiscirati), kupil za 2 forinta in si potem sam napisal v imenu Krakovskih in Trnovskih ribičev zahvalo, da jim je te rakce podaril, da jih ulo/o v Ljubljanico, Išco iu Mali graben. Ako neveden človek k»j tacega učini, naj bode; če pa stori to mož, kateremu je ribiška postava kaj dobro znana in kateri mora znati, kako nevarno je, kar brez vsacega pomisleka iz druzih krajev prinesene rake ncgloma v naše vode izpušča ti, potem ne najdemo pravega izraza za tako lehkomišljeno ravnanje. Odbor kranjskega ribiškega društva v Ljubljani, dne 8. avgusta 1884. Za odbor: dr. Kappler m predsednik. Meteorologično poročilo. Poslano. Po prijateljih opozorjen, da se je gosp. Šuklje v št. 129 „Ljubljanskega Lista" spravil tudi nad mojo osobo, kupil sem si izjemno iz radovednosti ono številko iu m e I sem si oči, ko sem čital, da mi „resnicoljubui" g. profesor očita, da sem „ljubljanskomu Listu' poslani popravek o izmišljenih izgredih pred kaziuskim vrtom tako nerodno in nesrečno sestavil, da ga ni mogel prijaviti. A jaz njemu nasproti trdim, du je bi dotični popravek pravilen in stvaren, in kar je „Ljubljanski List" pisal v notici „Našim Sokolom", namreč, da je „Sokol" ko rakal mimo kazintkegu vrta, to je toliko, kakor da je bil „Sokol" jedino društvo in le ou odgovoren. Da je trobil, da se je mimogrede žvižgalo in si kalo, da se je „Sokol" potem od čitalnice vrnil nriiio kazine, je vse izmišljeno iu zlagano. Če bi bilo g. Šukljeju le nekaj do resnice, prijavil bi bil popravek brez ugovora, kar tudi priča nek slučajen razgovor mej njim in starosto „Sokola", g. Valentinčičem, pri katerem se je g. Šuklje izrazil, da bi bil rad prijavil popravek, ko bi se ne bal, da bi se mu potem očitala bojazljivost. Ali je to pošteno ? Makso Armič, tajnik Ljubljanskega „Sokola". Denašnja številka „Slovenskoga Naroda" ima prilogo: nn Archiv flir Heimatskunde" in naše zgodovinoznanstvo"odg. F. Šumi ja, na katero Čest. čitatelje opozorujemo. (499) «3 Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura v„. trn v i Mo Nebo krina v mm. > m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 788'00n. 737 39 mm. 737-70 mm. + 17-8 O + 24 « < + 20 oh; sl. sev. ml j vz. al. szh. jas. ot.l. obl. 0 60«. dežja. & E o» ao 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-76 m. 737 93«™. 73842 mm. +171° C + 20 8'C 4-17 6«C sl. j z. sl. 0vz. sl. svz. £ jas. 1 J 1850». dežja. Srednja temperatura obeh d ni j je znašala -j- 20'8° in 183°, za l-0° nad in 05° pod normalom. Migljaj uradnlfttvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Skatljica z navodom rabe Btaue 1 gld. Vsak dan ga razpoSilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, TuchlBubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mollov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (690 -7) Tujci: dne 7. avgusta. Pri Slonu t Pilz z Dunaja. — piem. Burgstaller iz Trsta. — Langer z Dunaja. — Tedeschi iz Trsta. — Lazar iz Gorice. — Izeršek z Gorenjskega. — Vidmar iz Čira. ■— VValter z Dunaja. Pri Hhv] i«i : Merteuš z Dunaja. — BurgBtaller iz Trsta. — Prohaska z Dunaja. — Sengliovich iz Trsta. Pri m si i ijskt-m oettnrjl: Tratnik iz Idrije. — Bizjak iz Keke. Tržne cene v LJubljani dne 9. avgusta t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, a ... Koruza, „ ... Leća „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov ■ Maslo, kilogram. . Mast, „ Špeh friien „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Teleo'e „ „ SvinJBko , „ Koštrunovo „ „ Kokos....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ , . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , „ kr. 7 31 6 36 4 M 3 59 5 69 6 18 5 60 8 — 8 — 8 50 2 32 — 94 — 80 — 60 _ 72 — 84 — 27. — 8 — 64 — 56 — 66 — 38 — 40 — 17 1 69 1 60 7 50 4 80 dne 9 avgusta t,. 1. (izvirno tolegrarično poročilo.) Papirna ren a.......... 81 gld. 10 kr. Srebrna renta .... ..... 81 , 75 „ Zlata ren . . . ...... 103 „ 80 5°/0 marčna renta......... 96 , 25 „ Akcije narodne banke....... 861 , — „ Kreditne akcije........ 313 , 25 „ i,(iinion . ...... , . 121 „55 , Srebro............ — „-— , Napoi............. 9 , 65Vi „ C. kr. cekini........ . . F> „ 74 , Nemške marke...... 59 „ 55 „ 4«/0 državne «rečke iz l. 1854 250 gld. 124 , 75 , Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 169 , 75 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 , 95 , Ogrska ziata renta 6°/0...... 122 „ 10 , . .... 92 „ 40 „ „ papirna renta 5°/0..... 89 „ 05 „ 5°/0 štajersko zemljiSč. od/ez. oblig. , . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4»/« "A, zla>ti zast. listi . 121 „ 25 Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice 108 , 20 Zahvala. Za vse mnogobrojne izraze gorkega sočutja o priliki britke izgube, katero nam je storila prerana smrt preljubega sina, oziroma brata, gospoda ANTONA KERSNIKA, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Na Brdu, 7.julija 1884. (501) Kersnikova rodbina. Bukov gozd 160 oralov, okraj ULjitijei, se prođ.a,. I>i-. Franc JF*»i>ey:. (493) odvetnik v Ljubljani. Pekarija, dobro renomirana, v večjem trgu, se . Taiste najfinejsega francoskega dela, jako fine, z bogatimi resami, za 12 osob, po gld. 3.45. Namizne garniture iz najfinejšega damasta, z uSitimi cvetlicami, obstoječe iz za li osob velikega prta iu 12 pristujočih vel.kih brisalk, jako fino narejene, po gld. 5.60._ \fnViW i Tf 17 i« najfinejšega angleškega chiflot alOSKrj »KAJUJfi 6etv«im3^prije^gk*dke ali vez TITIJŠiVV ftTIPArV zarobljene, posamič zložene, z ru- najtiii.jSn pikirano, jako krasne, dvanajstoriea za gld 3.75. Otirače, najfinejše baze, dvanajstoriea za gld. 4.70. ŽENSKA 0(iRlNJALA^,,^M^^^,^ šib, najlepših in najmodnejših barvah, kakor: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, karirana, rudeča, rujava itd., po gld. 1.20. dvanajstoriea za gld. 13.—. PnPflTVl Pl Al III j^ko veliki in debeli, tkani iz naj-ruiUi'u ruAUM, ti}iiegA in najboljšega sukna, po elo-gautnili itngleAkili u/.orcib, kakor: rnjavi, sivi, melirani s težkimi dolgimi resami; ti plaidi se dado zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popotno ogrinjalu, posteljno odejo in ženske shavvle, ter se dasti še po 20letnej rabi iz njih napraviti dve celi elegantni obleki in s katerimi se dado prištediti ogrtači, deževni plašči, pale-toti. I. baze aamo po gld. 5.50; II. baze samo po gld. 4.50. nuMAftK. PLATNO zav°J P° :,° vatlov, najboljši, naj. im.MAJjJi riiAlK", težjj in nHjtrpeŽQej8i tovarniški iz- delek za domačo rabo; 5/4 široko po gld. 7.50, */, široko po gld. 5.50 zavoj. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bode imelo v kratkem podvojeno ceno, zatorej naj vsak hiti z naročitvijo. SVILNATI ŽEPNI ROBCI L^kk?,viv J^J bar\ i. dvanajstnrJea satno za gld. i\.~)0. BARKITL-HE IZ GOBELINA, "S miznega prta, z baržunaitimi copi, v raznih barvah, krasno izdelane, jedna garnitura, t. j. vsi :J kosi vkupe, velja L bazo gld. 8.40, 11. baze gld. 7 ."iQ. p ti-|i p iz dobrega, težkega platna, brez šiva, tudi za naj-iW1 1 večje postelje, b/« Široko po gld. 1.35, dvanajstoriea za gld. 15.—._ ^/ TlITI? VATPIVIAI A najfinejši in najboljši tovarnični JU I Ei-AAUlVli>«lAUA, izde|eit) težke baze, temne ali »vitle barve, v najizbornejših perzijskih, turških in indijskih uzorcib, z bogatimi iu dolgimi resami, 3 met. 30 cm. dolga, za dve okni, velja I. baze gld. 5.—, II. baze gld. 4.25. Vsak kupee, ki da skupiti objednem vsaj za 20 gld., dobi za nagrado, torej sastonj, prekrasen prstan iz pristnega 6 karatnega zlata, okrašen s tirkisi in biseri, lepo graviran, jako eleganten. (462—3) Aai'OČH« prati /*«» »i» g>otset£u ali j#f«*«f. ,><>> ilf"f ' sueska mri se ifaiiijaja z nasla* om: Waarenbaus T. I2^BIlTO-WICZ, VVien. II., Schiffamtsgasse Nr. 20. Po najvišjih cenah kupuje se kotlom (kufer), cin, cink ii staro ielsio pri (442—5) Iranu ltolliar-Ji ▼ Hrenovih ulicah It. 4 v LJubljani. Ravno tum se dobivajo tudi atedilnm ognji* A« (Spar-herde), ki se uz'davajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje. Krčmar, ki je izurjen in zmožen položiti kavcijo, more takoj prevzeti z ugodnimi pogoji večjo, jako dobičkanosno W gostilnico. ^W Več ae izve v F. Ks. Miiller-jevem Annoncen-Bureau v Ljubljani. (500—1) Prodajalnica s stanovanjem in magacinom v hiši „Matice Slovenske" na Kongresnem trgu se oddaje za Sv. Jurij 1. Ponudbe se vsprejmejo do konca avgusta IHHI. |. (494—1) f Jordan-ovo F J zdravilo za kurja očesa \ ipriporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker k vsako še tako ukorunincno zlo absolutno in brez bo- 9 lečin ozdravi in se plača le vspeh. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova ■ droguerija v Chrudimu. a Po pošti 10 kr. več za poštno marko. w \ Zaloga v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. 9 ^Pl. Trnkoozy-Ji. (439 - K 0^ t in kolesa za vozove vsake vrate. CARL MORGENSTERN & Comp Tovarna strojev za plinske vodne iu tromhne naprave (298-16) \Yien, I u nI liauH, CaaMgMHHe tt. oskrbnik ali knjigovodja, kateri mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Pisma naj se poAiljajo pod naslovom a—b. upravništvu ,Slovenskega Naroda". t497— 1) Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—4) £ zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. 4 stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec k 4 slikanih napisov. Lakirnik. T ^ Lastna fabrlkaclja ^ < oljnatih barv, lakov in firnežev. ► «4 Predala na debelo in drobno. a, 4 T^jllbl JFLIIU,, (301-15) ► A Marijin trff, tik frančiškanskega moatii ► ^ Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. p Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Erltansiia,". „ „Geina.an.la' Kajuta za potnike uoo mola. — Vmesni krov 60 golti. 4200 ton, okolo 3. septembra. 4200 „ — — —--- V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Teutonla", 3400 ton, okolo 20. avgusta. Pasaža*— Vmesni krov 80 gld. Potniki naj se obrnejo na 0". TEBKITILE, generalnega pasažnega agenta, $Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro (Joiuunale, v Trstu. |tv.' Zaradi vožnje blaga obrne naj se na KiuIIIhuo d» Ani. Pogin)vii, generalni agent, (480—6) nR. i/i ni ni i ii n odprl je svojo advokatno pisarno v Novem mestu (502-1) v prostorih ..\jirodiH'i>ii doma". t; Takoj delajoče. Uspeh zajamčen. jMTei&OffiMiivo ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj signrno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali. Izpalih in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. «T. CaS-i-olicli. v Urini. V M.juttljato|»ujattt keuileuo £lctta karbolua klHlina, cena se ravna po odstotkih. Dvojno /.ic|»ii'nosouisl«( »pno za bolniške sobe, razkuže- valno in varovalno srcilHtv« pri nalezljiv i živinski kugi, 10° He. 100 „ „ 10 Bauer-iev karbolni praAek (Iemtlnokitfla maiiR«- nota ilovieuHta sol) za sealne kote iu stranišča itd. loO „ n 14 < itosiili m. tekoče, prijetno in osvežujoče desinfekcijsko sredstvo v konoentrovanoj raciopljini..........100 „ »40 Oglje napojeno s ereeSolin-ni, 20°/0 najbojšo srkavno desinfekcijsko sredstvo..............100 „ B 16 Ta specijaliteta gotovo in hitro upliva in se da po>'t*04l porabiti, ker je skoro brez duha. Creosolin je iz Pbenola, CreBola (Muthyl-Phenol), Creosola in žel. znih solij. l\:uit«>i<>\» /.likanji' za hleve, brez duha, iuiajoč v sebi prosto I arbolovo kislino.............100 kilo gld. 8 Kurbulinef, nupojilno (dje, ki sestoji iz 10 — 12°/o Creosota, 12—lf)u/0 Phenolne kisline in je najboljše nupojilno sredstvo za les..................100 , , 24 Prospekte razpošiljam na zahtovanje franko. (491—1) l&cc le #..-»Nio|»iiili Eijubljaiio in v§o KranfHUo. Slavni mestni sovet kralj, stolice Prage je meni izročil pre-skrbovanje potrebnih desinfekcijskih sredstev. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan £e le/, ni kar. Jjastimia in ti«k „Narouue Tiskarno". 396313 48 „Archiv fiir Heimatskunde" in naše zgođovinoznanstvo. Ne toliko ljubezen tlo stvari, še menj želja po zaslužku, posebnu poslednje ne — ker je neverjetno visoka vsota denarja, kar me to osemletno delo stoji — nego ljubezen do domovine je, kateri žrtvujem svoje vednosti, svoj čas in svoj denar. S tem kratkimi besedami je povedano vse, zakaj se pečam h tako trudapolnim, nehvaležnim, a jako važnim domovinskim zgodovinoznan-stvom. — Srednji vek je cerkveni vek — in jako zanimiv, ako se zasleduje po listinskih virih — ves drugačen nego se navadno dan danes pri nas misli in piše o njem. Zgodovina srednjega veka nam je ohranjena v listinah in pri zgodovinopiscih, in ako hočemo temeljito resnico pisati, moramo preiskavati vire srednjega veka, in v teh nahajamo toliko praktičnega, poštenega in prijaznega, da nam mora v vsakem oziru bolj prijati nego sedanji svet. — Osebna svoboda je jedina stvar, katera ima nekoliko temne strani; Če pa premislimo, da je bil kmet podloga grajskih dohodkov, da je bil prirojena, a ne priklenena grajska lastnina, lehko posnemamo iz sedanjega življenja, da je grajski gospod na kmete svoje gledal tako, kakor ini danes na dobre ali slabe svoje posle — in ako mi dan danes s svojimi posli slabo ravnamo, popuste nas in mi navadno težko dobimo še Blabejših in za boljšo plačo. Še veliko slabeje bi se bilo v srednjem veku godilo graščuku, ako bi bil malovredno s svojimi podložniki ravnal; po noči bi mu bili izginili iz graščinstva in zbežali v mesta in pod druge dobre gospodarje, in graščak bi Bi ne bil mogel novih dobiti, zatorej bi bil sovražnik svojih dohodkov in svojega graščinstva. Nobeden graščak ni zapodil nemarnega kmeta s posestva, nego kaznoval ga je, da je moral obdelavati najslabši svet, in takoj, ko se je poboljšal, pomikal ga je od leta do leta na boljšo zemljo. In ako jo bila slaba letina, da ni kmet ničesa pridelal, moral ga je graščak preživiti, ako je hotel dohodke graščinstva obraniti ; tako se je godilo tudi pod duhovskim gospostvom. Ako primerjamo človekoljubni srednji vek s sedanjim omikanim devetnajstim stoletjem s svojim nečlovekoljubjem, ko kmetije, vredne do tisoč in več goldinarjev, produjejo po 2 do 5 forintov, kakor se je godilo po Dolenjskem in kmeta z njegovo obiteljo brez usmiljenja spode z njegovega rojstvenega domovja, potem si lehko mislimo, kako pametno, pošteno, človekoljubno in praktično se je nekdaj ravnalo s kmetom. Kar se tiče robote in desetino, uče nas listine, kaj in koliko je bil kmet dolžan od obdelovanega ali kupljenega posestva prodajalcu ali posestniku za to na leto služiti in dajati, in posestnik ali grajski gospod ni smel nič več terjati od svojih podložnikov nego to, kar so mu propisovale stoletja stare urbarijalne knjige; novostij, novih davkov in doklad kmetje niso pripoznali, kakor nam priča marsikatera listina, kajti v takih prepirih so se kmetje obračali na deželno sodišče in to je zabranilo zahteve, katere niso bile po urbarih utemeljene. Robota se je tudi lehko z denarjem odkupila. Dokazano je tudi, da so na Kranjskem nemški kmetje več davka imeli odrajtovati nego Slovenci brižinskim škofom (Mitth. f. Krain 18G1 str. 2). Še le turški navali so prouzročili, da so začeli graščaki več dohodkov zahtevati in sicer zato, ker so jim Turki ljudi pobrali, ker so bili prisiljeni vedno na boj hoditi, kar je veliko denarja stalo, in ker je tudi cesar sam vedno novih doneskov za vojaške potrebe posebno zoper Turke zahteval od deželanstva. Graščaki so bili zdaj prisiljeni zahtevati večji davek, kajti oni so pri vednih stroških sami začeli obuboževati, a kmetje niso tega pripoznali in so se že 1478. leta uprli, toda ta upor se ni razširil. Ker pa so graščaki zaradi pogostih turških vpadov imeli vedno več stroškov, terjali so tudi z vso pravico več od podložnikov svojih. A kmetje niso bili tako zamorjeni in ponižni nego dan danes, ko se leto za letom več zahteva, ne da bi se kdo ustavljal, ampak godrnjali so in niso hoteli verjeti, da cesar denarjP zahteva i. t. d., in ta nezadovoljnost kmetov je rastln od leta do leta, dokler ni leta 1515. narastel kmetski upor, pri katerem so kmetje zahtevali svojo „staro pravdo", kakor so jo od stoletij sem imeli v urbarih zabeleženo. Torej turški navali so prouzročili pravične zahteve gruščakov do podložnikov svojih, a ti je niso pripoznali in se sprli, poprej niso zahtevali iu tudi niso smeli graščaki druzega zahtevati nego to, kar je bilo že od nekdaj pripisano na zemljišče. Kmet torej ni imel samo graščinskega sodišča, nego tudi višje deželno sodišče, katero ga je varovalo, zato tudi ni znano, da bi bili pred turškimi navali kmetje godrnjali zoper graščdke. Tudi Valvasor omenja, da kranjski kmet. tako rad pleše, da mu skoraj vse leto peta ne počije. Ali je bil zaradi stradanja, robote in graščinskega biča tako veselega srca, to nam pa Valvazor ni povedal; — zakaj pa dan danes tnko silno toži in tarna, to vemo sami. Ker se je pri nas brez utemeljenih dokazov razširilo krivo mnenje, da so bili naši predniki po nemški šoli in nemškem izobraženji raznarojeni, in da so le nemško mislili in nemško pisali, zato ne bodi' odveč, to stvar nekoliko pojasniti, posebno, ker se je s tem ukoren in i la mlačnost, da, celč sovražnost do naše domaČe zgodovine. Kakor so me večkrat poučile izkušnje, toliko pri duhovnikih, kakor pri posvetni inteligenciji, misli se, da so bili nekdanji gradovi gnezda divjakov, in prebivalo] vitezi, baroni in grofje roparska druhal. Poglejmo v listine, če je to res I Tu imamo shranjeno zgodovino plemenitaŽev iu njihovih gradov. Te ple-menitaže nahajamo v vednem Bpremstvu pri cesarjih, oglejskih očakih, nadškofih. Škotih, prelatih. Niso Ii pleiin>iiitaži postavljali cerkva, v. darovi jih obsipali, z duhovniki oskrbovali, iu ali ne uživajo še dan danes duhovniki dohodke od farnih zemljišč, katera so nekdanji pleinenitaži podarili cerkvam? Prislovica pravi: s komur so človek v političnih stvareh brati, tistega mnenja je tudi. — Da so bili pleinenitaži roparska druhal, kaj bi bili potem cesarji, kaj duhovniki, kaj cerkve, kaj cerkveno posestvo? Neka posebna pobožnost je družila te stanove, in njihova pobožna dela, njihovo mišljenje in življenje, vse to nam je ohranjeno v listinah. Iz lju-Ijke še ni nikdo pekel kruha, ampak iz pšenice, in kar se tiče srednjega veka, smelo se lehko trdi, da so slaba dela plemenitažev nasproti temu, kar mi nahajamo zabeleženega, tako malenkostna kakor nekoliko Ijuljke v po-Iovniku pšenice. Kdor tega ne veruje, poglej o priliki v moj listinjak 18. in 14. veka, ki začne v kratkem izhajati, iu v tem se bode prepričal vsak, da so bili naši predniki, plemenit a/.i in navadni ljudje tako pobožni in pošteni, da ni bilo treba ni tožbe ni prisege, kajti veljala je čista vest in poštenost (trewe) toliko in skoraj da več nego dan danes prisega „an ayd(ing) vnd an tavding mir seinen sehlechten vvorten ze gelavvben, die er pei sein trevven gesagen mag". Ta pravna formula se nahaja malo ne po vseh listinah 14. veka. Pobožnost plemenitaštva nam pričata sosebno dve zatiški listini od 1207. in 1223. leta, priobČeni v drugi moji knjigi kranjskih listin, in v katerih se Bližnjim daje prostost iz same pobožuosti. Iz 1382. leta imam listino, po kateri kardinal Pileo di Prata vsoin svojim sužnjim na Furlanskem daje prostost. Ako pazljivo prebiramo listine srednjega veka, dozdeva se nam, kakor bi imeli mrliške bukve davno umrših pobožnih svojih pradedov pred saboj, katerih dobra dela, življenje in mišljenje so v njih zabeležena. Nekako čudno bi se. ujemalo brati na listinah vzvišeno pobožnost, skrb za dušno blaginjo, naglašovanje minljivosti sveta in vedna darovanja zemljišč cerkvam za vzdrževanje duhovnikov itd. ; v drugih zapiskih pa, da so kakor tolovaji po cestah na ljudi iu kupce prežali in jih plenili ter slovenski narod, jezik njegov, običaje njegove iu človeško pravo zaterali. Dokazov za zadnje ni — in to jo žalostno spričalo, kako se pri nas korenito goji domače zgođovinoznanstvo! Pa kako se bode neki gojilo, ako se ne podpira izdaja virov in listin, brez katerih se nič ne moro pisati. Na Hrvatskem je vse drugače, zato pa so tudi hrvatske zgodovinske razprave korenite. Narod pa, kateri nima učenega slovstva, pogreša marsičesa, posebno osobnega ponosa. Listine nam pričajo, da ni res, da bi bili samo duhovniki, pleinenitaži in meščan je prosti ljudje. Mi nahajamo po listinah srednjega veka in sicer precej zgodaj, župane, vsake stroko rokodelcev in kmete, da podpisavajo listine kakor plemenitaži, in tudi s pleinenitaži in druzimi dostojanstveniki vkupe, da kupujejo, prodajajo in cerkvam darujejo svoja imetja in zemljišča iz svojega polnomočja, in da imajo cerkvene, cesarske in plemenitaške fevde na užitek. To nam bodi kažipot, da, ako hočemo korenito poznati zgodovino domovine svoje, treba je neobhodno, da podpiramo izdajo listin in virov, ako ne, bomo vedno podlaga neplodnega pripovedovanja — dokazov pa le ne bomo imeli, če je res, ali ne. Kar se tiče jezika, v katerem so pisane listine in v katerem jih izdajam tudi jaz, mislim, da naj bi se duh časa, institucije in praktičnost srednjega veka jemal v pošte v; kajti do srede, da, skoraj do konca trinajstega veka je latinski jezik prevladal pisavo. Z začetkom štirinajstega veka so začeli tedanji notarji = duhovniki nemški pisati, vender pa se ni zanemarjala latinščina. Torej latinski jezik, ki je zavladal po naših deželah še pred Kristom, a ne nemški, zatrl je slovenski jezik. To nam tudi to priča, da nimamo v svoji domovini še pet sto let po dohodu Nemcev v svojo deželo (okoli 741». leta) nikakeršnega nemškega pisanega spomenika, slovenske pa imamo! Listine in pisatelji vse Nemčije nam pričajo, da je imel nemški jezik ravno toliko veljave v pisavi, kakor slovenski ali srbski. Trinajst sto let se je pisalo povsod izključno latinsko. Druga polovica trinajstega in prva štirinajstega veka pa je določila pisavo, pri nas nemško, na Hrvatskem glagolico, a tudi mi imamo za našo zgodovino nekoliko gla-golitiških pisem ali listin. Ker še ni bilo narodnostnega vprašanja, bili so ljudje jako praktični iu so le tisti jezik za najboljšega imeli, kateri je imel največ veljave, duhovščina je bila prijazna latinščini, posvetni ljudje so pa na zemlji najvišje bitje videli v cesarji in zato se pridno učili jezika cesarjev in države. To je bil torej uzrok, da so morali duhovni notarji začeti nemško pisati listine. Sploh je moralo postati okoli leta 1 .*{(»(>. neko Žviahno zanimanje, pisati javna pisma v jeziku narodu razumljivem. Tega nam sicer ni zabeležil nobeden zgodovinopisec, toda vidi se iz listin, da od leta 1300. dalje so skoraj vsa posvetna pisma nemška; na Hrvatskem pa z glagoliškimi pismeni, in to mi je dokaz, da je bilo okoli leta 1800. veliko jezikovno vprašanje in velik preobrat v duhu časa po jeziku državnem. Kranjsko je bilo že proti koncu Brednjegn veka središče slovenskega življa. Tako n. pr. ustanovijo ineščanje in zastop mest Ljubljana in Kranj leta 1105. oltar na čast. slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Mctodiju v Ahenu na Reni. V ustanovni listini imenujejo se „nutionis Sclavoniae", druga roka je pozneje pripisala nad Trto ,,earniolicae"', to je ..naroda Slovenije" (kranjskega). Takrat je bil deželni glavar in vicedom Viljem Turjaški, župan ljubljanski, sicer ne še poznan, (ker imamo premalo virov) priobčenih ), toda bil je vsekako naroda svojega veren sin, knkor tudi ves zastop ljubljanski in mesta Kranja še več stoletij, ker je vedno pošiljal izrecno slovenskega jezika zmožnega duhovnika v Ahen, da je tam pri oltarji slovanskih apostolov opravljal svetu mašo ter na božjo pot prihajajoče Slovence vzprejenial in izpovedoval. S tem pa je tudi oviv.eua trditev, da bi bili pleinenitaži neki le zaradi verskih naporov podpirali izdajo Trubarjevega sv. pisma v slovensk.ni jeziku! Kdo se upa dokazati, da so kedaj narodu vsiljevali nemški jezik V Ker so bili praktični zaradi jezika, ne sme se reči, da so bili sovražniki slovanstvu, te graje ne zaslužijo naši pobožni in pošteni predniki! Takrat so se še živo zanimali za slovanska apostola, a sedaj? — Hazven tega nahajamo, daje celo cesar (kralj) Maksimilijan 1. 1494. in 1496. leta cesarski svoj pečat na be 1 o-mod ro-rudečo listin-sko vrvico listini priohesil. S tem je sam cesar pripoznal, kakšna je kranjska deželna boja. To so nam trhtoviti dokazi, kako so živeli in čutili naši predniki in da so se tudi spoštovale njih svetinje. In pleinenitaži? Tudi pleinenitaži so bili narodni, to nam svedočijo slovenska krstna imena, tako n. pr. : Medko (Medvedko = Bornharh de Miilbaeh, Dobrossus (Dobrost-us) do Edelinge, l\< , ali \Versso do Areha, de Veldes Zebr(us) de Ig, dalje so Jelen, Mamola, Marold, Nedel, Nedelka, Ladizla, Hielj, Zupan, Zupana (krstna moška in ženska imena', (,'eniigoi, Volavca, rDuse, Nebemer, Radin, Radovan, Gonslnv, Pribislav, Radoolav, Itoigoj, De-docha, Večegoj, Velcko, Volik, Sobodin itd, imena iz kranjskih listin, ki se pri meni iz raznih arhivov prepisane nahajajo. Vprašanje je tudi, niso li nemški, skozi stoletja tukajšnjega bivanja udomačeni plemenitaži z jednako hrabrostjo in pobožnim domoljubjem, kakor slovenski, z mečem v roci in kri prelivajo branili, da se ni izpremenila naša zemlja v „tursko d raj no r" Ker je večina duhovnikov bila plemenitaškoga stanu, ni nam treba dosti vpraševati, če so pleinenitaži znali slovenski jezik. Gotovo, samo ta je bila razlika, da so bili gotovo prijazni narodu (ker ni nikdo hujskal na nje zaradi jezika), kar nam posebno priča to, da so plemenitaži in kmetje slovenska krstna imena nosili, katerih bi dan danes pri vsi narodni vroče-krvnosti v veljavo ne spravili. Ker pa to danes ni možno, v srednjem veku pa je bilo, potem znamo, da, ako mi 0 tako delikatnih stvareh pišemo ali govorimo iz minulih stoletij, moramo prej izobraženi biti o zgodovini, ob običajih, in o narodnem in vladnem pravu in ne iz posameznih slučajev sodbo o vsem narodu izrekati. Zaradi tega je silno potrebno, da se priobčujejo listine, ne regeste, da dobimo vsaj drobtinice o svojem deželnem pravu; dokler pa nimamo tega, nam ne pristoji obsodilno pisati o času, čegar tradicijonal nega, deželnega i u narodnega prava ne poznamo. Marsikateri se ni naročil do zdaj na zbornik moj „ Arehiv fiir llei-matskunde", ker izhaja v n 6 m š k e m jezik u. Dokler sem ga hotel izdajati v slovenskem jeziku, se ni hotel vzprejet i za Matico Slovensko z izgovorom, da je zbornik moj preučen iu predrag, in pokojni dr. Bleiwcis mi je vedno svetoval, naj arhiv izdajam po nemško. Zdaj ga pa ne sinem drugače izdavati, nego Ii nemško, ker me nemški iu laški arhivarji podpirajo z listinami in ako bi jim pošiljal slovenske razprave, prenehala bi se takoj vsa ta podpora, a druge bi ne bilo. — Znaustvo je mednarodno, in naša naloga je, da izdajemo učene knjige v jeziku, katerega ttmejo učenjaki, in še. le ko bode zunanjemu svetu na-e knjige rabile kot viri. potem smemo upati, da nas bodo sosedje poznali iu o nas pisali tako, kakor jim bodo narekovale naše knjige. (Je pa 06 bomo pisali v jednom ali dragem jeziku učenjakov, ostanemo vedno „t.erra mcognit.a", kajti tega vender nemo-remo zahtevati, da bi učenjak moral znati toliko jezikov, O kolikor narodnostih in njihovih deželah piše. Zatorej vidimo, da tinti večji narodi, nego smo mi Slovenci, skrbe zato, da se njih v domačem jeziku pisano razprave za učene namene prelagajo na tujo jezike! Hrvatje BO si ustanovili „Kro;il i-che Revue", Madjari „ Ungarischo Revne", Rusje „Kussische Rovuo" i. t. d., v katerih objavljajo razprave, katerim žele velikega razširjenja. Že v „Krosu" (III. 1. št.) je starosta slovenskih učenjakov spisal sodbo o zborniku mojem, še predno je najboljše razprave imel v rokah, in hudo besedo izrekel o slabi podpori — a kaj je koristilo P Zvedel sem celo, da je neki gospod odsvetoval, dati mi nekoliko podpore od dežele, — In vender. niso li moje knjige podobne, posebno bo druga listin podobna štajerskim knjigam „Urkundenbiicher" s to razliko, da jaz, ker je Kranjska uboga v starinskih virih, tudi regeste podajam in s tem vse vire, tudi male, Na Koroškem daje dežela po 600 goldinarjev na leto za razprave! Jaz pa razprav ne vidim tako silno potrebnih podpore. Na Štajerskem stoji deželo vsako leto več tisoč goldinarjev zbiranje listin in zgodovinskega gradiva in kar dela na Štajerskem deželni arhivar z blizu treh tisoč goldinarjev dohodkov, to se trudim jaz na svoje stroške po možnosti delati tudi za Kranjsko In da moja izvestja ne morejo biti tako slaba, kakor je podpora — svedočija naslednje besede, katere mi je pisal baron pl. II a u ser, tajnik koroškega zgodovinskega društva 81. julija 1888.: „Ich vviinschte nur unter der zahlreiehen Menge unserer kiirntner Mitgliedor ein ebenso aifrigea und fahiges fiir die karnt. Geschichte, als Sie fiir Krain es sind." Iu na Koroškem je plemenitaš in učenjak družabnik zgodovinskega društva. — Dno 21. maja 1884. leta se je oglasil prof. Vrhovec v ,,Ljubljanskem Listu", ter piše med drugim: „To zanemarjenje domače zgodovino je velika sramota zaves slovenski narod. Ne jeden prst se ne gane za prospeh naše tako malo poznane zgodovine .... Jedini list, ki goji domačo zgodovino, je gumijev Arehiv. In kakovo priznanje žanje za svoj hvalevredni trud? ... Ta mlačnost je tem menj odpustljiva, ker so baš v sedanjih časih deva pri vseh izobraženih narodih tolik poudarek na zgodovinsko vedo." — Med drugim omenja tudi, da ni mogoče spisati kulturne zgodovine o Slovencih, ker je še malo gradiva priobčenega, in jaz dostavljam, da večina gradiva še ni priobčena, in da če se ne bode strokovnjaško priobčevala, ne dobimo nikdar pogleda v kulturno življenje naših pradedov. Po mnogem branji starih pergamentov vidim, da se popolno napačno sodi o naših pradedih, in da so dozdanje obsodbe nepremišljene, mnoge hudobne, in da te sodbe izvirajo iz nepoznanja starinskih, po večjem še nenatisnenih virov in pa iz hudobnih nakan. - Potem pa se še toži, da ni domoljubov več, da se nikdo ne briga več za zgodovino svojega naroda! Kdo pa je to zakrivil, ako ne baš politično zgodovinarjenje? Mar je kdo res tako naiven, da misli, ka s tem vnema narod za zgodovino svojo, ako namestu da l>i navduševal, pobija le veselje do zgodovine ? — Tudi jaz bi vrgel v kot knjige, če bi ne imel prepričanja iz svojih preiskav, da se na tisoče dobrih stvarij tiho preide, jedna slaba pa za kapital naredi in narodu popisava kakor jedini w---J— /iii-i----n ~ t.ii.i.u,...; vir vsega zlega, in narod, ne vedoč sam, kako je s stvarjo, verjame, jezi se — in neče citati več svoje zgodovine — in to je sad političnega zgo-dovinarjenja. Vsekako bi bilo bolje, če bi se začela bolj gojiti korenitost, ker z gotovostjo v zgodovinopisji, postane zgodovinarjenje znanstvo. Kar pa se dan dnnes piše zgodovinskih razprav, večinoma so od danes do jutri, ker ne poznamo še na tisoče v arhivih nahajočih se virov, katerih je, se ve da, le z deželno podporo možno poiskati, na svetlo dati in s st rokovnjaškimi registri oskrbeti, kakor se to iz prvih dveh mojih knjig razvidi. Sedanje stanje, našega zgodovinskega slovstva je pa gotovo obžalovanja vredno, ker večina zgodovinarjev nima stališča svojega, ampak le pre-disava v duhu bojnega časopisja, in to jc mora na domoljuhji naroda našega. Letos bodem izdal prvi zvezek II. knjige arhiva in prvi zvezek II. knjige listin 13. veka za Kranjsko itd. Arhiva obseg bode razven druzega: „Die \Vindischen W a 11 f a h r t e n an d e n N i e d e r r h e i n'', velika — dovršena razprava s priobčeno ustanovno listino oltarja v Ahnn od 1496-. leta. ,.l)ie VVindische Mark", listinska studija, v kateri se bode prvikrat priučila natanko po originalu prepisana, v kraljevem bavarskem arhivu nahajajoča listina o vojvodi Privini od 8HO. leta itd.; ,,Ein Beitrag zur Geschichte dor T ii r k e n e i n f a 11 e in Krai n". — „Z u t V e r w a n d t-schaf t Kaisers Kriedrich li a r h a r o s s a mit den in Istrien und Krain h e r r s e h e n d e n G r a f e n".— „Eine Hexengeschicht e". ,,D i e R ii m e r s t r a s s e und O e r t e r v o n E c m o n a n a c h A d r a n s" itd. Iz tega so razvidi, da bode tudi letos zbornik prinesel jako važne in zanimive stvari. Vender pa je po mislih mojih priobčenje zgodovinskih virov jako ne-vapešno in malo koristno delo, ako se ne preskrbi knjiga z natančnim registrom vsakega osobnoga, krajnega in stvarnega imena. Da je knjiga zgodovinskih razprav iu virov, ako nima strokovnjaško dovršenega registra, za rabo težka, kakor svinec, to sem dostikrat, hudo čutil in zato so nastali registri k mojim knjigam kakor debut svojega mnenja, svoje prakse. Za vzgled so mi služile knjige učenjakov \\' iukeliuanna in Zahna. Da sem nalogo svojo po možnosti dovršil, če ravno mi je že sam prof. Krones pisal, da je to preveč za jednega samega človeka — hočejo svedočiti naslednje besedi« zgoraj imenovanega direktorja na štajerskimi deželnem arhivu, dr, pl. Zahna, 0 katerem se sme reči, da je izdal najbolj rab ne knjige avstrijskega zgodovinskega slovstva. Zahn piše 27. januvarija 1884. leta poleg druzega naslednje: „Die Prage nach dem Endez babe ioh mir erlaubt, weil er gut gearbeitet ist; wenn ioh Umen sage, dass ich diose Leistung Ihnen nicht ziigetraui bat te, so \verden Sie das hoffentlieh nicht als belei-digend ansehen." Ako še omenjam pisemca velikega učenjaka, berolinskega univerznega profesorja \Vilhelma AValienbacha, naslednika Portzovoga, kateri pod kraljevim pokroviteljstvom izdaje svetovno-znane knjigo „Monumenta Germaniae saera", ki je v lanskem „Zvonu", na strani 103. priobčeno, oprostili mi bodete uljudno prošnjo, rojaki! Blagovolite podpirati no samo z novci, nego tudi z doneski in razpravami domoljubno moje podjetje! Kajti ako bi bil prisiljen prenehati izdajati arhiv ali razprave, sodilo se bode zunaj naše dežele, da nismo zmožni in premajhni, da bi negovali domačo svojo zgodovino in to bi bila gotovo obsodba. — Zatorej se konečno obračam do vaB vseh, kateri še čutite toplo za domovino našo, blagovolite podpirati to važno knjigo domovinsko! Oglasite se pravočasno in pošljite .'} gld. 1 f> kr. za „ Arehiv". Listine se ne bodo zaračunjevab*, ker izdajo listin podpira povsod dežela, in menda, da me ne bode varalo mnenje, da je zastopstvo dežele našo ravno tako domoljubno, kakor so zastopstva v druzih deželah. Posebno mi je omeniti, da je izdaja listin jako draga, vsaka pola mo stoji povprek po 70 gold. Gotovo pa bi mi ne bilo mogoče izdajati te knjige, če bi me ne podpirali arhivarji in učenjaki v Benetkah, v Vidmu, v Celovci, v Monakovem, na Dunaji, v Gradci in v Trstu, posebno pa tudi g. Dežman v Ljubljani, kateri mi je na razpolaganje dal vse zgodovinske knjige kranjske zgodovinske družbe In še svoje, kar sem si jih želel, da sem vse listine in vire za Kranjsko od 1004.do 1500. leta prepisal, in kateri inijetudi vse izvirne na koži pisane listine izposodil, da sem si jih prepisal — in še prepisujem; dalje Joannejska v Gradci in kraljeva dvorna in državna bavarska biblijoteka v Monakovem, kateri sta mi najredkejšl in najdražji knjigi „ Konten et Monumenta" izposojevali. Razven teh so mi prijazno dovolili prepisati in ko-lacijonirati matice seda njigospod župan ljubljanski mostne privilegije, katero je silno slabo prepisane po „Privilegienbueh der Stadt Laibach" priobčil dr. Klun in s katerim je tudi izginil „Privilegienbueh der Stadt Laibach" — ni ga več....... S posebnim zadovoljstvom smem ome- njati, da sem pri Slovencih, Nemcih in Italijanih jednako sočutje za znanstvo našel in da so bili nekateri gospodje posebno uljudni v tej stvari, tako n. pr. mi je izročil grof Leon Turjaški najstarejše zgodovinske listine, da sem jih prepisal doma v Ljubljani. Moja naloga je ravno ta, zbrati vse, kar se da pozvedeti, da se bode kronologično v knjigah priobčilo. Gotovo je torej, da, kdor bode imel te knjige, imel bo zaklad zgodovine domače v rokah — in v registrih odgovor na vsako vprašanje in zadovoljenje na radovednost. Uljudno prosim vsakega, kdor ima listine za Kranjsko, katere spadajo v čas 1000—1400 po Kr., naj mi blagovoli naznaniti, ali naj mi jih pošlje, da jih prepišem, ker v tem, ko se bodo listine od 120O do 1300 pri-občevale, zbiram gradiva za listinjak 14. veka, kajti poznati moramo svojo zgodovino od začetka, če ne je sploh ne bomo nikdar spoznali; kajti kakor je pri vsaki stvari treba poznati začetek, razvoj in konec, tako je tudi pri zgodovini. In ker tako delajo vso zgodovinske družbo, bodem odšle vsako leto priobčil imena domoljubnih podpirateljev, da se spoznamo, kdo se zanima za zgodovino naroda svojega, in koliko nas je, kateri se brigamo za čast svojega zgodovinoznanstva in domovine Bvoje. ^________ Fr.šumi, v Ljubljani, Kongresni trg, 18.