Ne več tako aktualni intervju
Še en kongres
zaradi
kongresa
Zvezni kongres ZSMJ (18. in 19. decem-ber 1982 v Beogradu) je s samim svojim aktom zaključil kongresno leto 1982. Toda, čeprav bi lahko rekli, da je že zdavnaj minil, ne bomo šli kar tako mimo, ker so bili na njem kar trije naši mladinski delegati: Tone Skušek, Tone Krušič in Matjaž Prinčič. Nji-hove razprave so bile zelo dobro priprav-Ijene, posebno pa je izstopala Matjaževa, ki se je dotaknila gospodarskega položaja in pdložaja mladih v njem.
—  Ne spomnim se, da bi bile kdaj pri-prave na kakšen kongres ZSMJ takšne, kot tokrat. Gradlva, prevedena v slovenščino, ste dobili zadnji hip. Slišati je bilo tudi »ne-varne« ideje, da bi zato slovenski delegati celo bojkotirali kongres. Toda kasneje ste se dogovorili, da boste to vprašanje spro-žili na plenarnem zasedanju.
•  Da, nekaj takega je bilo, res. Gradivo smo dobili teden dni pred odhodom, tako da časa za kakšno javno razpravo sploh ni bilo. Delegati smo se sestali dvakrat, ga pregledali in dali pripombe. Samo gradivo je bilo preve-deno v kriminalno slovenščino. Zaradi takšnih nepopolnih priprav je tudi vzklila ideja o bojko-tu, toda sprevideli smo, da to ne bi imelo smi-sla, pa smo se odločili, da svoje pripombe po-vemo na plenarnem zasedanju. Toda takrat smo  bili   tako  zaposleni   s  sprejemanjem amandmajev in poročil o delu komisij, da se nam ni zdelo primerno sprožati še to vpraša-nje. Okrog tega je bilo tudi veliko zakulisnega dogajanja, o čemer pa ne bi govoril.
—  Zdi se mi, da so od kongresa vsi ve-liko pričakovali. Govorili so, da bo prinesel radikalen preobrat in podobno, toda sledilo je razočaranje, razumljivo. Zakaj?
•  Ne vem, od kod takšna pričakovanja, saj so že sami dokumenti jasno kazali, da r.e bo nič novega. Mladina se še vedno ne vključuje v reševanje gospodarske politike. Večini še ni prodrlo v zavest, da je samoupravljanje treba drugače graditi. Čutiti je bilo slepo podporo ukrepom ZIS, težnjo po ugotavljanju stanja, kakršno je, brez vsakršnih zahtev po ugotav-Ijanju odgovornosti ali pa do drugačne eko-nomske politike, kot jo predstavlja ZIS.
—  Naj tu omenim tudi zanimivo misel iz tvoje   razprave:   »Izhajajoč   iz   Marxovih besed: Ni pravice brez dolžnosti in ne dolž-nosti brez pravlce, pomeni odgovornost enega izmed temeljnlh družbenih odnosov in barometer družbene etičnosti. Pri nas pa
imamo odgovornost n* ravni rodovne skupnosti, ko za prekršek posameznika odgovarja celo pleme. Dejstvo Je, da tako za stanje na Kosovu, kot za naSe dolgove In za vellke zgreiene investicije nl še nlhče odgovarjal.« Zelo radlkalne ugotovltve, sicer ne nove, pač pa enkrat na glas pove-dane. Na kakšen odmev je naletela tvoja razprava?
•  Razpravo so simultano prevajali in to tako slabo, da je vse skupaj izzvenelo, kot da se navdušujem nad stanjem v ekonomiji, v bi-stvu sem ga pa skušal realno oceniti in na pod-lagi tega pokazati slabosti. Po razpravi sem slišal nekakšno godrnjanje, toda nerazločno in ne na glas. Na hodniku me je neki Hrvat zelo boječe prosil, da mu posodim razpravo, da jo prebere. Sicer pa so jo objavili tudi v časopisu Politika.
—  Kot skupni imenovalec vseh razprav je   bila   seveda   nezaposlenost   mladih. Mnogi so ponujali različne rešitve: večjo solidarnost zaposlenih do nezaposlenih, dodatno zaposlovanje v kmetijstvu, Ijud-sko posojilo za odpiranje novih delovnih mest, samozaposlovanje. Kaj lahko poveš o teh razpravah?
•  O tem smo veliko razpravljali v komisiji za družbenoekonomski položaj. Toda razprave so se omejevale na ugotavljanje stanja in reši-tveznotraj obstoječih struktur, zlasti nazmanj-ševanje delovnega časa. To je absurd. Raz-pravo je treba izpeljati v drugi smeri. Nezapo-slenost je le zunanji odraz temeljnih gospo-darskih problemov. Edina realna rešitev se mi zdi ideja o samozaposlovanju.
—  Povej nam kaj več o tem?
•  Tu gre za nekakšno obliko mladinskih zadrug.   Združujejo  se  mladi   strokovnjaki (ekonomisti, pravniki idr.), nudijo svoje storitve in so pri tem vezani na trg. To bi bilo možno izpeljati, toda prej moramo predlog bolj po-drobno dodelati.
—  Nadaljnja točka, ob kateri so se kre-sala mnenja, je bil predlog hrvaških dele-gatov, naj mladinski funkcionarji ne bi bili starejši od 27 let. Ali se ti ne zdi to kot tne-tanje peska v oči?
•  Da, to to je zakrivanje oči pred resničnimi problemi. V bistvu je šlo spet za zakulisne igre. Slovenska delegacija vztraja na opredelitvi iz svojega statuta, ki se glasi, da so mladinski funkcionarji lahko starejši od 27 let, če so ak-tivni in če jih mladinska organizacija potrebuje.
—  Slišati je bilo, da so v eni od komisij imeli opravka tudi organi UJV. Ali veš kaj več o tem?
•  To dezinformacijo je spravil v eter Radio Študent. Ne vem, kje so jo dobili, ker sem se tudi sam pogovarjal z Ijudmi, ki so bili v tej »sumljivi« komisiji, panihčeotem ničneve. To je povsem izmišljeno.
—  Kaj pa praviš na to, da na kongres ni bilo povabljenih tujih delegacij? Ali se ti ob tem porajajo kakšne asociacije?
•  O tem sploh nisem razmišljal. Povedali so, da jih niso vabili zaradi varčevanja. To je uradna razlaga.
—  In s kakšnimi vtisi si prišei nazaj v svoje okolje? Ali na OK ZSMS pripravljate kakšne konkretne smernice za delo na podlagi kongresnih ugotovitev?
•  Nazaj sem prišel š spoznanjem, da sem bil še na enem kongresu, ki je bil sklican samo zato, da je bil, skratka farsa. Tak način in odnos bi morali spremeniti. To bi morala biti nekakšna oblika delovnega sestanka, kjer bi izmenjali mnenja, izkušnje, kjer bi dobili napo-tila za nadaljnje delo. Kongresi ne bi smeli biti le predavanja, pač pa delovni pogovori. Zato se mi zdi primeren oredlog, nai bi bili kongresi po potrebi in ne zaradi kongresov.
Na OK ZSMS smo sestavili program dela za
Največ poudarka dajemo iskanju vzrokov za stanje, kakršno je. Menimo, da je admini-stracija pri nas prišla že na takšne pozicije, da lahko izvaja poiitični in »strokovni« monopol nad gospodarstvem. Rešitev iz tega vidimo v doslednem spoštovanju usmeritev Kraigher-jeve komisije, kar pomeni izključitev politike iz procesa valorizacije investicij in spoštovanje ekonom skih zakonitosti v gospodarstvu. In pri vsem tem lahko 00 ZSMS delujejo na dveh področjih: pri ugotavljanju individualne in ko-lektivne odgovornosti ter s tem, da se aktivno vključujejo v ekonomsko politiko delovnih or-ganizacij in zastopajo ekonomsko logiko pri odločitvah. Na tem temelji naš program.
Vilma Prezelj