Poštnina plačana v gotovini. Uto IX. itev. M. 0 Llubllanl, v soboto Z. aprila 19Z7. Cona Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemil nedelje Id praznike. — loserati do 30 petft a 2.— Din, do 100 vrst Z£0 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Dim Popust po dogovoru- Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Narodno skupščino odgođeno i 19. trn. Vlada noče, da bi skupščina delala. — Kljub ostremu protestu opozicije jo je odgodila preko katoliške Velike noči. — Viharna zaključna seja. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. — Beograd, 1. aprila. Z ozirom na namero vlade, da se odgodijo seje Narodne skupščine do konca aprila, so se danes do-polne sestali zastopa.ki opozicije in sicer DZ, SDS, ze-uijorauiki, HSS, nikičevci in federalisti Po daljšem razmotrivanju poli-tičhe^a položaja je tu 1 soglasno sprejet sklep, da se pristane na zahtevo notranjega ministra o podaljšanju roka za 10 dni, da pa mora opozicija euodušno nastopiti proti vsakemu odlaganju sej Narodne skupščine. Ob pol l i. je biia nato otvorjena seja Narodne skupščine. Po odobritvi zapisnika je predsednik Trifkovič najprej odgovarjal na ititerpe'acijo p osi. Grisogona. ki protestira proti :>dgoditvi Narodne skupščine ter zahteva, da se stavi takoj na dnevni red zakon o izenačenju neposrednih davkov. Skupščinski predsednik Trifkovič je v svojem odgovoru potrdil, da namerava vlada odgoditi seje Narodne skupščine ter izjavfl, da bi bil potreben le krajši odmor. Glede zakona o izenačenju davkov se bo dogovoril z vlado. CPavle Radič: Uzuno-vič je vedno obetal, da bo ta zakon rešen še pred 1 aprilom.) Posl. Grisogono se z odgovorom nj zadovoljil ter odločno zahteval, da Narodna skupščina nadaljuje svoje delo. Naglasil je. da je vlada zlasti pa min. predsednik Uzunovič očital skupščini, da ni ekspeditivna, sedaj pa jo hoče sam ovirati pri delu. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prečitana je bila prošnja ministra notranjih zadev Bože Maksimovića, naj se mu v smislu čl 11 zakona o ministrski odgovornosti podaljša rok za odgovor na obtožbo za 10 dni. V imenu opozicije in sicer SDS, ZD HSS. nikičevcev, federali-stov in zemljoradnikov je podal nato posl dr. Spaho daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da je vlada hotela že pred objavo te zahteve notranjega ministra odložiti seje Narodne skupščine. Vsi krogi pa so prepričani, da notranji minister te zahteve ni stavil zato. da bi se mu omogočila sestava odgovora na obtožbo, marveč da gre ta njegova zahteva predvsem za tem. da se Narodna skupčina za dalje časa odgodi Mi pristajamo na podaljšanje roka za 10 dni. toda to podaljšanje ne sme biti vzrok za nedelavnost Narodne skupščine, ki naj nadaljuje svoje delo. Predsednik Trifkovič le predlagal prihodnjo sejo za 19 april ter hotel nato takoj zaključiti sejo. Proti temu ie opozicija energično protestirala. Posl Marinkovič in Peric sta na podlagi poslovnika dokazovala nezakonitost m neupravičenost takega postopanja. Vladna večina pa je preko tega sprejela predlog skupščinskega predsednika ter sklenila odgoditev sej do 19. tm. Usodno obračunavanje med radikali Spor med pašićevci in uzunovicevci se je še poostril. — Večina skupščine proti vladi. — Uzunovič dela na daljšo odgoditev parlamenta. — Nova pogajanja z Radićem. Beograd, 1. aprila. Spor, ki je izbruhnil na včerajšnji seji vlade med ministrskim predsednikom Uzunovieem in predsednikom Narodne skupščine. Marko Trifkovicem, še ni poravnan, pač pa se je na popoldanskih konferencah le še zaostril, ker so osvojili Trifkovičevo stališče poleg celokupne opozicije tudi vsi pašićevci, ki naglašajo, da bo ta spor imel za posledico ali krizo vlade ali krizo skupščinskega predsedstva ali pa popolno krizo radikalnega kluba. Po dopoldanskih brezuspešnih poskusih, da bi se ta spor mirnim potom likvidiral, so se posvetovanja nadaljevala ves popoldne. Ob 4. se je vršila v predsedstvu radikalnega kluba konferenca voditeljev radikalne stranke. Tudi ta konferenca ni rodila zaželjenega uspeha Debata je bila mestoma zelo burna. Podpredsednik Narodne skupščine dr. Subotič se je pridružil stališču dr. Trifkoviča. Končno je bil sprejet kompromisni predlog, naj notranji minister Maksiniović zahteva v smislu zakona o ministrski odgovornosti podaljšanje roka za 10 dni. tako. da bi prišla obtožnica v razpravo šele 17. aprila. Takoj nato je sklical predsednik skupščine konferenco načelnikov parlamentarnih skupin, katerim je sporočil načrte vladne večine. Opozicija je pristala na to, da se notranjemu ministru podaljša rok za odgovor na obtožnico za 10 dni, zahteva pa, da pride obtožnica 17. aprila nepreklicno v razpravo. Vladna večina se je skušala temu izogniti, češ. da je tega dne baš katoliška velikonočna nedelja, toda opozicija je vztrajala pri svojem stališču, ki so ga podpirali tudi pašićevci. Ministrski predsednik Uzunovič je med tem dalje časa konferiral z notranjim ministrom Maksimovićem in ministrom Srskičem. Kakor se doznava, bodo uzunovicevci napeli vse sile. da preprečijo razpravo o obtožbi Demokratske zajednice. Zatrjuje se, da bo skušal Uzunovič izposlovati odgoditev Narodne skupščine s kraljevim ukazom. V zvezo s tem se spravlja tudi njegova snočna avdijenca na dvoru. V političnih krogih se splošno smatra, da mu to ne bo uspelo, zlasti ker se večina Narodne skupščine temu protivi in ker je treba rešiti še nebroj perečih gospodarskih in socijalnih vprašanj. V radikalnih krogih se popolnoma resno računa z razkolom v klubu. Tako uzunovicevci kakor pašićevci smatrajo, da je napočil odločilen trenutek. Obe skupini si prizadevata, da bi si ustvarili dovolj močno koalicijo strank, da bi prevzeli vlado v svoje roke. V dobro informiranih kroerih se doznava, da je Uzunovič v nadaljevanju te svoie akcije včeraj odposlal k Stepanu Radiću v Zagreb svojega emisarja in mu ponovno ponudil vstop v vlado, da bi tako postal s svojo skupino neodvisen od pašićev- cev. Tej nameri pa se odločno upirajo radikali v Dalmaciji. Oblastni odbor radikalne stranke v Splitu je poslal vodstvu stranke spomenico vseh krajevnih organizacij, v kateri odločno protestirajo proti ponovni koaliciji z radičevci in groze, da bodo v nasnrotnem slučaiu izstopili iz stranke Dasi je politični položaj zelo zapleten se splošno računa, da se bodo dogodki naglo vrstili in da bo že v par dneh prišlo do razčiščenja situacije. Radićevi načrti — Zagreb, i. aprila. Novinarji so se včeraj obrnili na Stepana Radiča ter ga prosili za iziave o političnem položaju. Proti vsemu pričakovanju pa ie Radič odklonil vsako izjavo. V političnih krogih se sodi. da Radič noče s svoiimi izjavami prejudicirati pogajanja, ki se vodijo med njim in Uzunovičem radi" vstopa HSS v vlado. Pač pa je Radič izjavil, da odpotuje koncem aprila v Pariz, kjer se bo vršil pod predsedstvom Pavla Boncourja velik mednarodni miting proti italijanskemu fašizmu. Mitinga se udeleže poleg reprezen-tantov itajijan. emigrantov pod vodstvom Turattija tudi delegatje iz Bolgarije in Jugoslavije. Radič je spreiel od prirediteljev posebno povabilo, kateremu se namerava tudi odzvati UVELJAVLJEN JE BUDŽETA — Beograd, 1. aprila. Finančni minister je včeiaj popoldne predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se sankciionira in s tem uveljavlja novi proračun za leto 1927 in 1928. Določbe finančnega zakona so z danasniim dnem stopile v veljavo. ZANIMIVO PREDAVANJE O BALKANU — London, 1 aprila. Dr. David Mitranvi je ime! pred izbrano publiko predavanje o temi: ».Današnje razmere na Bolkanu*. Predavanju so prisostvovali poleg odličnih kulturnih delavcev tudi Številni politiki ta zastopniki vseh mgleških strank. Predavatelj ie naglasil, da nikjer v Evropi niso narodi tako prijateljsko razpoloženi in nikjer vlade niso tako prepričane o potrebi dobrega sosedstva, kakor po svetovni vojni na Balkanu. Ravno to pa nI šlo v račun fašist- Italiji, ki ie prevzela vlogo ranjke Avstrije In hoče napraviti iz Albanije drugo Bosno. Napačno pa je mnenje, da sili k temu Italijo Anglija, kakor je svojčas silila Avstrijo Nemčija. V sedanjem trenutku Je naravnost velika sreča, da so najvpHvnejšf in odločilni krogi v Jugoslaviji ohranili mirno kri ter da se lahko računa s tem, da bo Društvo narodov v tem sporu storilo mnogo več, kakor pa se je pričakovalo. Veliko razburjenje med železničarji Z današnjim dnem je odpuščenih nad 400 delavcev, drugim so znižane plače« — Delali bodo odslej le po štiri dni tedensko« — Protestni shodi po vsej Sloveniji. — Ljubljana. 1 aprila. Z današnjim dnem so bile v področju ljubljanske železniške direkciji izvršene te najavljene redukcije osebja in plač Odpuščenih je v celoti nad 400 progovnih delavcev, obenem oa so se v kurilnicah znižale urnine delavcem in profesionistom za 25 par do 4 Din na uro. Višek razburjenja Da ie povzročila okrožnica direkcije, glasom katere se uvedeta Dri orogovnib delavcih tedensko dva dneva brezplačnega dopusta, tako d? bodo delavd zaposleni in prejeli olačo samo za štiri dni v tednu. Odpuščeni so vsi pogodbeni delavci. Samo pri prr> govni sekciji v Liub'iani je bi!o odpuščenih 60 dobrih izvežbanih delavcev in rokodelcev Odpust se ie izvršH brez vsakega si- stema. Odpuščeni so mladi In stari, oženjeni in neoženjeni, tako da so mnocočlan-ske družine z nedolžnimi -otroci dobesedno pahnjene na cesto. Omej.tve delovnega časa se bodo izvršile tud.i v kurilnicah. Med železn škimi nameščenci vlada radi tega spričo nezadovoljivega stanja naših železnic naravnost nepojmljivega postopanja velikansko razburjenje. Zelezničarske organizacije prirede danes, jutri in v nedeljo po vsej Sloveniji protestne shode, da tako še v zadnjem trenutku opozore na nevarnost ki preti mšemu celokupnemu prometu ter apelirajo na odgovorne činitelje, da te svoje korake popravijo, predno bo prepozno. Rumunski kralj umrl? Alarmantne vesti na Dunaju in promet z Rumunijo ustavljen« — Marije v — Beograd, 1 aprila. Iz Bukarešte je ponoči prispelo naslednje poročilo: Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda, ki je bilo še pred par dnevi povsem zadovoljivo, ee je tekom včerajšnjega dne poslabšalo in kompliciralo. V dvornih krogih vlada velika bojazen za njegovo življenje. — Dunaj, 1. aprila. Iz Budimpešte poročajo o polnoči, da je bil na odredbo ru-munske vlade opolnoči ustavljen tnterur-banski teletonski promet med Rumunijo in inozemstvom V tukajš^ftUi diplomatskih krogih so se razširile vesti, da je rumunski kralj Ferdinand, čegar zdravstveno stanie ?e ie v zadnjih dneh zelo poslabšalo, o pal 12 ponoči umri. V zvezi s tem se spravlja tudi nenadno potovanje jugo-slovenske kraljice Marije, ki je bila po- v Budimpešti. — Telefonski Nenadno potovanje kraljice Bukarešto. zvana k smrtni postelji svojega očeta ter se je ob 11 zvečer odpeljala s posebnim vlakom v Bukarešto. _ Budimpešta, 1 aprila. Sinoči se je na tukajšnji borzi razširila vest, da je rumunski kralj Ferdinand umrl. Rumunski konzulat je v večernih urah izdal komunike, v katerem te vesti odločno demenfira in ugotavlja, da je kralj Ferdinand res huje obolel, da pa njegovo zdravstveno stanje ni opasno — Beograd, l. aprila. Kraljica Marija ie snoči ob 23 odpotovala s posebnim vlakom v Bukarešto. Njeno potovanje je v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja rumunskega kralja Ferdinanda. Prvotne vtsti, da je kraljica odpotovala v Pariz, so se izkazale za netočne. Konflikt z Italijo — Beograd, 1. aprila. V razvoju konflikta z Italijo tekom zadnjih dni niso nastopili novi dogodki. Včeraj sta posetila zunanjega ministra francoski poslanik Dard in češkoslovaški poslanik Šeba. Jugoslovenska vlada vztraja na tem, da pride spor pred Društvo narodov, ako bi se na drugi poti ne mogel najti miren sporazum. Vesti o pri-zadevan u velesil za dosego direktnega sporazurna med Italijo in Jugoslavijo se vzdržujejo. Po pariških in londonskih vesteh je Mussolini že pristal na direktna pogajanja, vendar pa jih Jugoslavija pod pogoji, ki jih stavi [talija, odločno odklanja. Vladni krogi izjavlja o. da bo Jugoslavija vsak pritisk glede ratifikacije nettunskih konvencij brezpogojno odklonila kot izsiljevanje. Kako postopajo Italijani z našimi Zagrebške orVJovost J-«> prinašajo sledeče poroc ilo: Dne 26 marca sem potoval iz Trsta, kjer sem se mudil v kupčijskih poslih, v Zagreb. Ze doslej je bilo postopanje itali* janskih oblasti napram jugoskrveoskim potnikom popolnoma drugačno, kakor pa napram drugim, toda to. kar se dogaja v radnicm času. pač ne najde primera v naj* bolj divjaški državi Nasi potniki so izpo* stavljeni vsem mojpčiro šikanaro s strani italijanskih carinskih oblasii, fašisti pa si še posebej prizadevajo, da nam pri odhodu iz Italije pokažejo svoje simpatije s tem, da prirejajo pred v*>zorn Trst»Ljubljana demonstracije in neprestano med mačjim javkom vzklikajo: «Abasso Jugoslavia!* Vse to se dogaja spričo številnih karabi* njerjev in ostalih policijskih organov, ki z očividnim zadovoljstvom gledajo na te ju« naške izpade fašistov na mirne potnike. V istem vozu jc potovalo tudi več dru* gih potnikov, ki so živahno komentirali to počet ie" in navajali številne primere neču* venofi postopanja italijanskih obmejnih oblasti napram potnikom iz Jugoslavije, za katere velja čisto izjemna procedura. Če* tudi imaš potne listine popolnoma v redu, te zaslišujejo in sestavljajo zapisnike, kot da imajo opravka s samimi kriminalnimi tipi, ne pa z navadni in mirnimi potniki, ki jim prinašajo v državo svoj denar. Na to je najboljši in najuspešnejši od* govor: *Ne v Ualijof* Kdor nima neobhod* nih poslov in opravkov, naj se ne podaja v nevarnost, da ga na obmejni postaji sle* čejo, oTopajo, nazadnje pa še brez razloga zapro. Naravnost neodpustljiv narodni greh pa je, če se še dandanes najde kdo. ki nosi jugoslovenski denar v italijanska — kopa« I lišča. Nove zlorabe z vozovnicami? Deputacija ljubljanskih trgovcev pri velikem županu. — Ljubljana, 1. aprila. Kakor smo izvedeli, se je danes dopoldne zglasila pri g. velikem županu dr. Vodopivcu deputacija ljubljanskega trgovskega gremija, sekcije trgovcev z deželnimi pridelki na debelo. Deputacija je intervenirala radi izkoriščanja tovornih listov za prevoz žita in drugega blaga po znižani tarifi ter se pritožila proti nedopustnostim, ki se vršijo pri uporabi teh voznih listov. G. veliki župan je deputaciji obljubil, da bo ukrenil potrebno, da se grajane nepravilnosti takoj odpravijo. O zelo zanimivem predmetu bomo še poročali, ko dobimo točnejše podatke. Važna gospodarska pogodba med Nemčijo in Rumunijo — Bukarešta. 31. marca. Med Rumunijo in Nemčijo se ze dalje časa vodijo važna gospodarska pogajanja. Nemška vlada je ponudila Rum uniji svobodno cono v Hamburgu, zahteva pa za to enako koncesijo v kateremkoli rumunskem pristanišču, kjer bi nemške finančne grupe zgradile svoje tovarne. Nemška vlada pa ee obvezuje, da bo v teh podjetjih v prvi vrsti zaposlila mmunsko delavstvo Razen tega je Nemčija pripravljena nuditi Rumuuiji večje posojilo. V zvezi s tem je romunska vlada te dni ustavila likvidacijo premoženja nemških državljanov, ki je bilo zaplenjeno za časa vojne. Po zatrdilu poučenih krogov potekajo pogajanja zelo u-godno, in je v najkrajšem času računati na definitivno sklenitev tozadevnih pogodb in konvencij, od katerih pričakujejo rumunski gospodarski krogi velike uspehe, NAZADOVANJE PORODOV V FRANCIJI — Faru. 1. aprila. Zbornica je pričela razpravo o zakonu proti nazadovanju natalitete v Franciji. Zakonski osnutek določa, da ostanejo otroci francoskih državljank, ki so poročene z inozemci, francoski državljani ter da tudi žene ne izgube svojega državljanstva, če se poroče z inozemcem. Zakon vsebuje nadalje obširne določbe o naturalizaciji ino~ zemcev. Glasom uradne statistike je število rojstev padlo v letu 1026 zopet za 10 od sto t. Tudi število porok je nazadovalo za 7000. VOJAŠKA REFORMA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM — Praga, 1. aprila. Praški parlament je včeraj spreiel vseh pet vojaških zakonov. Med drugim določa posebni zakon, da izgube s 1. aprilom aktivni oficirji in vojaki aktivno in pasivno volilno pravico. Vojaški rok se zniža še za 4 mesece. Mirnodobno stanje vojske je predvideno v poletju na 100.000, pozimi pa na 130.000 mož. NOVI AVSTRIJSKI KONZUL V LJUBLJANI — Dunaj, 1. aprila. Za avstrijske** konzula r Ljubljani je imenovan dr. Henrik Pleinert. Prišla je po srečo... Slika iz ljubljanske policijske kronike. Pred očetovsko skrbnega policijskega nadzornika, ki ima bogate izkušnje z izgubljenimi in zapuščenimi dekleti, je danes objokana iu sramežljivo stopila visoka, stasita blondinka Angelica, doma iz toplih dolenjskih krajev. Je čedno, a prepiosto oblečena, s kmečko ruto na glavi. Nadzornik jo je pozdravil : — Angelica! Vi ste pri nas Še novinka. Neizkušeno dekle ste! Kaj Vas je gnalo v Ljubljano, ko imate doma toplo in dobro gnezdo. Angelica molči. Vsa trepeče iu gre ji vedno bolj na jok. — Ne boj se met Te ne bomo križali, če ?i se izgubila. Kdaj >i prišla v Ljubljano? Povej mi srvoj nocojšnji roman! — Snoči. gospod dobri, je začela Angelica ihte pripovedovati, sem z vlakom prišhi v Ljubljano. Hotela sem si poiskati s!už'>o Sem hči posestnika. — V Ljubljano se ne pride brez denarja, delavske knjižnice in obleke. Vzela si > seboj samo dežnik in torbico! — je pripomnil nadzornik. — Nekaj denarja sem vzela. Hotela sem si najprej poiskati službo. Odšla sem v ra> vod sv. Marte. Ker je bilo vse polno, sem dolgo ponoči tavala okrog po mestu. Po polnoči sem sla na kolodvor, da se odpeljem domov. Čakala sem v čakalnici III. razreda. Tu je Angelica doživela nepkričakovano gostoljubje. Po mestu se potikajoči potepuhi, nepridipravi in veseljaki se navadno zbi rajo v čakalnici in iščejo tam ob enem svojih žrtev. Veseljaki so kmalu opazili boječo, visoko in prav prikupljivo kmečko dekTv Kakor metuljčki okrocr cveta so se začeli dre-njati okoli nje. Poljubčki so se vrstili, sed.ii eden. sedaj drugi. Opogumil se je neki ši-Senčan, drugače prav malovreden in drzen postopač. Sladko ji je pihal na srce: — Angelica! Pojdiva raje ven! Tam t»e bova zgovorila. Greva v kavarno na belo kavo. — Okoli 2. zjutraj je opazil detektiv, Id je nadzoroval življenje v čakalnici, da je dekle s Šisenčanom izginilo. Vrnila se je okrot? 4. zfutraj, nekam potrta in duševno zbegana. Povpraševal jo je, kdo je, odkod je in kaj de-la v Ljubljani. Ker se je dekle prestrašilo ter dajalo prav nejasne odgovore, jo je povabil na policijsko stražnico in od tam so jo danes doooldne predstavili pol. nadzorniku. _ Kam si sla z »glavnega kolodvora ? Kje si bila? — Govoril mi je, da me popelje v kavarno. Zunaj je rosilo, jaz sem silila nazaj. On me je vlekel dalje po cestah in ulicah Prišla sva daleč v neki trozd, sama ue vem. kam. Menda v Tivoli. Jaz se ne izpoznam v Ljubljani . . . — Ali ste človeka poznali? — Ne! Še nikdar v svojem življenju ga nisem videla. Pa znal mi je tako sladko govoriti . . . — Zakaj ste mu verjeHf Druga kmečk.. dekle bi tega ne storila? — Kako je do tega prišlo, sama ne vem V Ljubljani so kaj čudni moški. Na kolodvoru nisem nobenega poznala. Zmerom >o vame silili in se mi Bežali. Moški v Ljubljani se vam prilizuje, potem pa tako napravi Te ljubljanske barabe! Nikdar več ne pridem v Ljubljano! Amzelica je iz globine erca zaihtela in zaplakala . . . Izpustih' so jo ter ji svetovali, naj se raje oklene domače hiše m tam pridno dela, kakor da Išče v Ljubljani — veliko srečo. . Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 56.50, 87, Vojna Skoda —, 338, Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi Kr. dež. banke 30, 22, Celjska posojilnica 197, —, Ljubljanska kreditna 150, —, Merkantilna Kočevje 00, 100, Praštedlona 850, —, Kreditni zavod 170, 170. Trbovlje 430. —. Vevče 120, —. Stavbna družba 55, 65, «Šešu» 104. —. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo SCt in pol do 86 in tri četrt, Ratna šteta 337—375, Ljubljanska kreditna 154. Hrv. eakomptna banka 104 in pol do 105 in pol. Kreditna brnka, Zgb. 03—04, Hipotekama 65—65.5. Jugobanka 04 in pol do 05, Praštediona 850—$55, Drava d. d. Osijek 455—460, Isis d d. 45, Gtrtman 280—285, Slavonija 28 do 30, Trboveljska 420—438, Vevče 145—147, Asraria 54—54-50. Devize: Amsterdam 22.785, 22.845 Dunaj 800-50, 803.50, Berlin 13.52. 13J55, Italija 265.05, 267.50, London 276-20. 277, Newyork ček 56.75, 56.95, Pra*a 168.3^, 169.10, Curih 10.94, 10.97. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 0.13, London 25.25. Newyork 519.90, Milan 24.20, Pariz 20.26, Praga 15.395, Dunaj 73.10. — Trst: Beograd 3753, London 103.75, Curih 411.10 Ob prestopu o novo proračunsko leto Kvarne posledice forsirane in površne proračunske debate. — Nerešeni davčni in carinski problem. — Velika krivda SLS. — Poslanci se ne zavedajo svoje dolžnosti. Državni proračun za leto 1927/28 ie ▼zakonjen in je z današnjim dnem sto* pil v veljavo. Kakor je bilo pričako* vati, je Narodna skupščina izvršila pra* vočasno svoj poscl in dovršila prora* čunsko razpravo v zakonitem roku. Storila je to v izredni naglici, s skrajno forsiranim delom, ali storila je ven« darle. Ta naglica je sicer s stališča redne. ga funkcijoniranja državne uprave hva* * vredna, ali sicer s širšega vidika, s stališča čim boljšega proračuna zelo malo priporočljiva, Že zadnjič smo na* glasili in vsi nepristranski motrilci na« šega gospodarskega in upravnega raz« voja naglaŠajo, da je prav ta naglica, s katero je vladna večina delovala zad* nje tedne in dneve, nam najbolj škod* Ijiva. Zakaj proračun, ki izide iz take forsirane razprave, je polovičarsko delo, v naglici zmašen in sestavljen za* silni račun. Tak račun pa ni nikdar do* ber in gospodarstvo, ki se uravnava po rjem, ne more imeti dobrih rezultatov. Vsi veliki problemi, ki bi se morali rešiti najprej, da bi se na tej osnovi sestavil dober proračun, so ostali nere» šeni. Davčna reforma, ki se mora in se vsaj na zunaj tudi soglasno priznava kot predpogoj za saniranje obremenje> vanja davkoplačevalcev v vsej državi, čaka Še vedno, da bi se je lotili narod« ni ekonomi: doslej so jo imeli v rokah-samo politiki in niso napravili ničesar iz nje. Brez davčne reforme pa ne mo« re biti dobrega proračuna, to je takega, ki bi zadovoljeval vse davkoplačevalce, če ne v popolni, pa vsaj v enaki meri. Carinska politika, ki bi morala tvo« riti neločljivo enoto z vso gospodarsko politiko države, se obravnava diletant* sko. Razmerje med posameznimi pano* gami narodnega gospodarstva, ostaja neurejeno, na silno škodo posameznih ekonomskih panog in prav tako posa* meznih pokrajin. Preden se uvrstijo posamezne postavke v proračun, bi si morali biti vodje državne politike na čistem, kaj rabi poljedelec in živino« rejec, kaj rabi industrijec, česa je tre* ba posameznim strokam industrije. — Smotrena gospodarska politika, ki ni* kogar ne prezre in ne pozabi, ki vpo* števa vse in ustvari iz raznih, često tu* di nasprotujočih si interesov dobre sklenjeno harmonično celoto, bi mora-ia biti osnova dobremu proračunu. Vsega tega o našem proračunu nihče ne more trditi. V tem pogledu Je po* doben lanskemu in prejšnjim; na pred* ka tudi največji optimist ne more ugo* toviti. Doživeli smo, da se je težišče krize ob proračunu prestavilo na amandmane in na politične koncesije, partizanske uspehe, ki so jih stranke vladne večine po tej nepravilni poti vtihotapile v zakon. Zato je razumlji* vo, da se je tudi kritika opozicije kon* centrirala na to področje, ki bi pravi« loma sploh ne smelo priti v poštev. Proračun je delo radikalne stranke; SLS je pripadla klavrna vloga, da jej mora biti sekundant in da mora s svojo polno odgovornostjo kriti vse dobro in slabo, kar so sestavili v proračun partizani gospoda finančnega ministra. In stranka, ki se je ob vsaki priliki po* stavljala kot predstaviteljica sloven* skega naroda, se • zadovoljuje s stran* karsko političnimi uspehi, naglašujoč v uvodniku svojega vodilnega lista ured« bo glede imovine bivših pokrajin kot veliki uspeh svoje politike, največji od L 1918. dalje. Prezre pa pri tem, da je s proračunom prizadetih toliko tisočev pripadnikov najsiromašnejših socijal* nih slojev celotnega prebivalstva Proračun je poglavitno delo Narodne skupščine. Kadar je celotno gospodarstvo v državi v tako neurejenem stanju kot je dandanes pri nas. bi morali poslanci smatrati kot svojo najsvetejšo dolžnost, da opravijo svoj posel pošteno in nam izdelajo proračun, kakor ga zahteva narodni razvoj. Zato bi se moralo delo za novi proračun pričeti že sedaj, a ne po političnih, marveč stvarnih vidikih. Vemo pa da se to ne bo zgod lo. Zato se odgovornost za tako politiko vrača nazaj na volilce. Na njih je, da se Narodna skupščina prisili k drugačne* mu delovanju. —?- Samomori, sami samomori Pretresljiva obitejska drama« — Nesrečna ljubezen židovskega fanta in lepe katoličanke« — Samomor mlade nezveste ženke« MoŠa Pinto, mlad privatni uradnik v Beogradu se ie nedavno v Zagrebu seznanil z 18-Ietno Anito Begenovo, lepo hlagainičarko nekega zagrebškega podjetja. Zadostovalo je par dni. da se je poznanstvo lepe katoličanke in mladega Žida razvilo v gorečo ljubezen. Ko je Moša uredil poslovne ODravke v Zagrebu, se je vrnil v Beograd, kamor mu je takoi sledila tudi Anita, ker ji ie obljubil zakon. Četudi je fantovi materi bilo le malo všeč, da si se Moša izbral katoličanko, je vendar pristala na poroko. Energično pa so temu uprli strici, sami ug]edni beogradski trgovci. Na njihovo intervencijo ie policija Anito kot brezposelno izgnala iz Beozrada in je dekle odpotovalo v Subotico k svojim znancem Predvčerajšnjim ie Moša Drejel brzojav, da je »Anita izDalila kroglo va-se.< To je zadostovalo, da se ie Moša odločil k samomoru. IzoU ie večio količino razstopljene sode in se onesvestil. V hr niči dvomijo nad njegovim okrevanjem, ta usoda Anite še ni podrobneje znana. V vinogradu kraj planine služi za \ iničaria Oiuro Szabo. Parkrat ie 7e opazil, da ima gospodar, kadarkoli pride pogledat vinograd, posebno dopadanje rad njegovo mlado. lepo. komaj 191et-no ženko MarišWv fn čeprav ie vedel, da je tudi Mariška gospodarju prav naklonjena, si iz tega ni uelal posebnih preglavic, marveč samo čakal na primeren trenutek, da ženki dokaže grdo nezvestobo. Končno mu ie to nedavni can uspelo in je po gosoodarievem od- Grozotno se množeče število samomorov bo letos pač v posebni meri potrdilo staro dognanje, da pomladno pre-rajanje narave povzroča v bolehnlh dušah razkroj in pomnoži nagibe k obupnemu končavanju lastnega Življenja. V velikih mestih so samomori vsakdanji pojav, a tudi v naših mestih, posebno v Zagrebu in Beogradu, zadnje čase skoro ne mine dan brez izvršenega ali poskušenega samomora. Razlogi so najrazličnejši, vsekakor pa beda, živčno bolehanie in ona ominozna nesrečna ljubezen še dalje zahtevajo največ žrtev. » Pretresljiva obiteljska drama se je predvčerajšnjim odigrala v Beogradu. Angelina, soproga šolskega sluge Tiho-mJra Janjiča v vračarski osnovni šoli, je zadnja leta mnogo trpela radi svojega sina Nikolaja, ki je pravi postopač in pustolovec. Izučen ie za cinko-grafa, toda vsako delo mu smrdi. Pred-meseci se je vrnil iz Pariza, korumpiran do dna ter začel od starišev izsiljevati denar. Prepiri so bili na dnevnem redu. Nedavni večer ie drzno raz-žalil materinega strica Sava Savica, ki zadnje čase živi pri Janiičevih ter jih rudi denarno podpira. Ta spor ie na Angelino deloval tako porazno, da se je po kosilu zaklenila v sobo in si z britvijo prerezala vrat. Mož in stric sta vdrla vrata in našla Angelino v mlaki krvi. Z materjo, ki je že bila v agoniji, se ie na vozu v bolnico peljal tudi Nikola, zmeden in obupan, ker je šele zdaj uvidel. kaj povzročil s svojim obnašanjem. 2al ni nade, da bi nesrečna mati ostala pri živlieniu. Ladislav Vladvka: 41 Skrvnosl mrtvašnice Po dosedanjih nazorih se bliža vsaka neorganizirana mrtva snov abso- lutnem n m i-ti t'ot evo******li V cilju. 0 živi tvarini so pa bili učenjaki doslej drugačnega mnenja in si^er , gleue na tcor.jo o oonavu^iru &ii6vi kot pogo u za vsako življenje. Ako se živa snov zgoščuje, je obtok odnosno obnavljanje zelo otežko-čeno ali celo izključeno. Zgostitev snovi pa pomeni v opredeljenem stadiju smrt. To bi pomenilo: 2iva snov nosi v sebi tendenco k absolutnemu miru. Na tej meji med življenjem in smrtjo ie deloval pokojni Polavskv. Šafafik se ie zda* oprijel njegove teorije in skuša doječi to, kar bi bil nedvomno desevel PoTavskv. da ga nista raztrgali dogi £a?arik se ne upa priznati, da ie nas Vašek s svojimi poizkusi na košifskem pokopališču prehitel in da je dospel tja. kamor mi naibrž Še dolga Ma ne pri emo. Z Vaškom je odšel pod zemljo ključ od vrat, ki so se doslei odpirala samo smrti. Ali te nisem s pripovedovanjem utrudil? Ako hočeš, se pomeniva o drugih reč.h. — Rada te poslušam, dasi moram priznati, da je bilo to-le nekoliko pretežko za moje možgane. Kar nadaljuj. procim. Potrudila se bom slediti logični zvezi tvo ih misli. Predno pa nadaljujeva, se morava malo okrepčati. Obedoval boš z menoj. Poglej na uro. Do dveh imaš čas, si rekel. Zakusila sta in se prijateljsko pomenila. Ko se je KovaFik poplavljal. Je stepila k njemu in mu pogledala globoko v oči. rekoč: — Tako čudno mi te zadnie dni pri srcu. Nečesa se bofim, pa sama ne vem, kaj bi bi'o. Kako bi ti bila hvaležna, ako bi o^tal pri meni. S teboi bi me ne bilo strah. — Sai menda ne bo tako hudo. To so odmevi one strašne noči. Vidim, da s? dobro po^ubš Strah nreide. kakor je prišel Dva dni bom zaposlen in zato nikakor ne morem ustreči tvoji želji. Boš že opro^tia. res ne morem. V pom'eljek ob o°mih zjutraj imam pa promo:ijo v mali univerzitetni dvorani. Ako ti bo mogoče, pridi, zelo me bo veselPo. Objela ga je in poljubila hodu mirno in brez škandala poslal svojo ženko materi češ: — Mariška. jaz te ne potrebujem več. Lahko greš k svoii materi... Namesto k materi na ie Mariška odšla rta pod in se obesila. Se toplo so dvignili Iz zanjke, toda vse prizadevanje ni modo vrniti Življenja mladi nezvesti Ženi. Občinske volitve v Celju Kakor poroča današnje «Jutro», so oile včeraj nenadoma razpisane občinske volitve za mesto Celje. Volitve se bodo vršile 19. junija. Celjski občinski Svet je bil nedavno razpuščen in postavljen za komisar a najprej sreski poglavar vlad. svetnik Žužek, po njegovi obolelosti pa dr. Farčnik. Klerikalci so na podlagi zadnjih oblastnih volitev izračunali, da bi lahko skupno z Nemci dobili večino tudi pri občin-skih volitvah; zato se jim s temi tako mudi in zato jim je za Celje prav po godu Še stari volilni red. Njihovi juristi oči vidno kalkulirajo, da se bo vršila razdelitev mandata še po starem, večinskem sistemu, ako so volitve razpisane pred uveljavljenjem finančnega zakona, ki spreminja v posebnem amandmanu tudi volilni red za slovenska avtonomna mesta. Splošno mnenje pravnikov pa ie, da je ta račun napaden in da se bodo tudi že pri celjskih volitvah razdelili mandati po čistem proporcu. Sicer pa je to precej vse eno. Klerikalci so s svojo strankarsko zagrizenostjo in s svojim brezmejnim cinizmom razočarali vse one volilce, ki še znajo misliti z lastno glavo ali ki so nasedli njihovim demagoškim šlager-jem. Tudi Nemce so ogoljufali za mariborski skupščinski mandat in navdušenje «CiIlier Zeitung* za klerikalce se je v zadnjem času vidno poleglo. Odpor proti klerikalnim nasiljem narašča boli in bolj in se bo gotovo dokumentiral tudi pri vseh bodočih volitvah. Prinesel bo klerikalnim voditeljem razočaranje tudi v Celju. Karakteristična za klerikalce je, da ne razpišejo občinskih volitev tudi v Ljubiiani, kjer smo brez avtonomnega zastopstva Že leta in leta. Pojasnilo je mogoče samo eno: klerikalci se ljubljanskih volitev boje. Zavedajo se. da je situaci a v Ljubljani za nje brezupna, in zato nočeio volitev, po katerih so prej vedno kričali. Raje bodo še nadalje vladali nad napredno Ljubljano s svojim gerentskim sosvetom. Izpred sodišča MLADA VR0*EKRVXE2A. Sodnik: >He, JelČek in Pavel, vidva sta pa zelo vročekrvna; janurrja letos sta se kar na ce?ti pograbila?< Pavel: »Jaz sem nedolžen; Jele me je udaril.« Jele: »Seveda, Jezik je imel predolar, pa sunil me je; jaz sem ga pa nasaj s pestjo, pa sem ra malo nreve?./ Sodnik: »Torej 13. januarja sta v Šiški izkladala led; pa se vama še pri ledu ni kri oMadila. Prepirala eta se in si potem skočila v lase.< Jele: > Pavla tudi zaprite, on je bil bolj siten in 5e boli zisluži!« Sodnik: >To bom že jaz presodil. Pavel je morda res sitnaril; a udaril va* ni preveč; ni se vam poznalo, zato paragraf la^ke poškodbe ne drži; pa Ovbe, predraga sta, za zapiti Je pa res par sto dinarjev dovolj,« ju je zavrnil Ženin. »Ne, manj kot tisočak ne vzameva,« je vztrajal Jernač.« »No, 400 ali pa magmi 500 dinarjev, bo pa že dovolj,« se je spet oglasil Tomaž. »Tisočak, ali bomo pa naredili, da bo vsem smrdelo,« je za žugal Mihac. ženin ni hotel popustiti in fanta sta odšla. Prišel je čas in ženin Je naložil balo da bi jo peljal skozi vas. V solncu so se svetile omare In miza. Čepeča vrhu visokega voza, fn veseli voznik je dobre volje pognal svoja konjiča. Na en kat je začutil zoprn smrad. Na cesti je stal Mihač pred ognjem, ki £a je kuril s starimi capami in s slamo, polito s petrolejem. Nekdo je fanta vprašal, zakaj to dela, pa pa je nevljudno zavrnil, da ni bila nevesta nikoli nič vredna. Ženin je pognal skozi dim. se jezil in se grabil za nos, pa ni nič pomagalo; saj Je iz enega ognja zašel v drugega, ki ga Je kurila MIhaČeva mati sama, skakala okoli ognja in metala nanj stare cunje. Tako se je uresničilo Mihačevo prerokovanje, da bo vsem smrdelo; pa je zasmrdelo tudi Jernaču, Mi^acu in materi Jeri, saj so bili vsi trije toženi. Parkrat so morali pred sodnijo, a doma je čakalo delo. Pa se je oglasil miroljubni sodnik, ki Je že toliko razžaljenih poravnal. Led se je ota-jal, sovražniki so si prijateljsko segli v roko in si vse odpustili. Zadovoljni so sli domov, a med potjo so se ustavili v gostilni ter ga spraznili par kozarcev na zdravje ženina in ueveste ter — modrega sodnika, ki jih je tako lepo poravnal. Trgovci in obrtniki proti klerikalnim mahinacijam Beogradski dnevnik «Politika» je v svoji številki 6799 z dne 30. marca t. 1. objavil izjavo predsedništva Jugoslovanskega klu* ba poslancev, v kateri se trdi dobesedno sledeče: cjuče je vaš poštovani list objavio jedan protest slovenačkih privrednika protiv amandmana o premeni izbornog reda ra ljubljansku privrednu Trgovačku Komoru. J>redsedništvo Kluba vas moli da izvolite doneti da to nije protest slovenačkih pri» vicdnika već samo samostalnih demokrat* skih organizacija koje već od poslednjih izbora za ljubljansku Trgovačku Komoru nisu dobile većinu glasova nego samo veći* pu mandata, pošto su kategorije bile pode« Ijene u korist stranke samostalnih demo* krata.» Z ozirotii na to izjavo podpisani Zvezi uradno ugotavljate, da je trditev, da ste Zveza trgovskih gremijev in Zveza obrtnih zadrug samostalno demokratski organizaciji fX> poln orna neresnična. Obe Zvezi sta osnovani na podlagi določb obrtnega reda kot strokovni zvezi obligatornih, stanovskih, krajevnih organizacij trgovstva in obrtni* štva v Sloveniji in je njih namen varovati in pospeševati skupno stanovske in gospodarske koristi pripadajočih gremijev in za* drug ter interese v njih organiziranega tr* govstva in obrtništva ter ste kot taki popoi* noma nepolitični. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Podnačelnik: Josip J. Kavčič L r. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Načelnik: Engelbert Franchetti L r. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 1. aprila 1927; katoličani: Hugo; pravoslavni: ld. marca, Hrizant. Jutri: Sobota 2. aprila 1927, katoličani: Franja; pravoslavni: 20. marca, Zoran. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: ,Ti in jaz B. — Opera: Zaprta. Kino Matica: >Kri2arka<. Predavanja: Ob 18. v druStvu vPravnik«. dr. Bohm: >Aktualni problemi društva za socijalno politiko*. DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška. Jutri: SuSnik, Marijin trg; Kuralt; Go-sposvetska cesta. Solnce zaide danes ob 18.27, vzide jutri ob 5.41 fn zaide ob 18.28. Mesec zaide danes ob 17.28, vzide jutri ob 6.14 in zaide ob 18.57 (mlaj). ZA NAŠE NAROČNIKE. Danes in Jutri so na vrsti izkaznice ser H N, O ln P. Jutri vsi na francoski koncert ---v «Union»!--- Za 1 april V katoliškem kevdru pravijo z vso gotovostjo, da v ljubljanski oblasti le> to s ne bo nobenih povodnjL Zakaj ne? — Zato ne, ker imamo velikega župana Vodopivca... Malo bolj kočljivo je stanje v ma* riborski oblasti. /, saj že razumele, ne? Tam je veliki župan Schau — bach.. Sport II. kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani I. razred: Hermes : Slovan, Primorje : Jadran. — II. razred: Reka : Svoboda. V nedeljo, 3. t. m. se od;gra na prostoru ASK Primorja II. kolo pomladanskih prven* stvenih tekem. Prvorazredni klubi igrajo popoldne, in sicer ob 1430 Hermes m Slo* van, ob 16. pa Primorje in Jadran. Jeseni sta končali tekmi med istimi pro* tivniki z visokima zmagama Slovana (3 : 0) in Primorja (S : 1). V nedeljo imata Her« mes in Jadran možnost, da se revanžiratj za nemili poraz v jesenski sezoni. Po formi na papirju bi se dalo za nedeljo računati na zmago Hermesa nad Slovanom, dočim je za tCKmo Primorje : Jadran težko predi videti zmagovalca. Jadran se je preteklo nedeljo proti Hermesu pokazal v presenet* ljivo dobri formi. Ako to igro v nedeljo ponovf, more računati Primorje na zmago« vit izid, samo ako bo podalo najboljšo igro. Dopoldne ob 10JO igrata Reka in Svo* hoda. Za favorita velja tu Reka, toda naletela bo v sedanji ojaceni Svobodi oa jako nevarnega tekmeca. — Iz sekcije ZNS (službeno). Za prvenstvene tekme dne 3. aprila na igriSČu Pri« morja se delegirajo: ob 10.30 Reka — Svoboda g. Držaj, ob 14.30 Hermes — Slovan g. Smole, ob 16. Jadran — Primorje po^p. Vodišek. — V Celju sodi pokalni semifinalc Atletiki — Rapid g KramarSiC — Tajnik. — Hazenski savez pride v LJubljano. Današnji zagrebški »Jutarnji list» se v dallšem članku bavi z nezdravimi razmerami, Id so nastale tekom zadnjeza leta v JHS. Avtor o?ita zagrebškemu in beozrad-skemu podsavezu indolenco In je mnenja, da hi bilo za okrepitev nažene v dr2avi najboljše, da se vsaj začasno savez prenese v Ljirbijano. Avtor tudi ugotavlja, da se hazer.a v Sloveniji kolosalno razvija in da ima Slovenija danes največ dobrih ha-zenašic v državi. — Egipčani igrajo v Zagrebu. Egipčanska nogometna reprezentanca ifira 23. In 29. maja v Zagrebu proti Gradjans^emu. — Velkonočna turneja Maska. O Veiiki noči priredi zagrebški Hašk večjo turnejo po Dalmaciji iti Bosni. Igral bo v SpHiu, Dubrovniku in Sarajevu. — Urugvayski nogometni prvak na Dunaja. V soboto le prispel na Dunaj uru-Kualskl nogometni prvak Penarol. Na Dunaju bodo Uruguavci odigrali veC tekem. Penarol je baje močnejši kot sloviti klub National Montevideo. ki je svoječasno dal uruguvavski reprezetaned na pariški Olimpijadi 6 igralcev. družil prejšnjo noč vrsti košifskih senzacij nov tragični dogodek. Znani praski bankir Hora. ki so ga poleg mnogih drugih osumljencev spravljali v zvezo s košiFskimi dogodki in ki je bil še nedavno zaslišan, je ustrelil ponoči svojega družabnika Horalka. Horalkova žena je dobila po tej tragediji hud živčni nanad. Podrobnosti so priobčevali listi na drugem mestu med najnovejšimi vestmi. Kovarik je mehanično obrnil list Med najnovejšimi vestmi ie bilo nekaj podrobnosti, na koncu Da kratka notica, ki je povedala Kovafiku več kot je pričakoval. Glasila se ie: — Gospa Horalkova ie danes ob pol enajstih umrla, ne da bi se zavedla. XIII. Porotna dvorana je bila nabito polna in ozračie je bilo polno pričakovanja. Sad velike senzacije je dozorel in danes so ga hoteli tu v dvorani v imenu zakona odtrgati. Vročina poletnega dne je vsesavala iz neoopisne gneče parfume in smrad raznih vrst, dišalo je do branjevkah in Širile so se vonjave Coty, Houbteant itd V porotno dvorano so navalile ured ool ure osobito ženske, ki imajo največ razume- vanja za take reči. Porotne obravnave brez žensk si ne moremo misliti. Novinarska klop je bila popolnoma zasedena. Celo okrog te klopi se je nabralo vse polno radovednežev. Predsednik porotnega sodišča, višji sodni svetnik Skvpula, ic takoj spočetka vedel, kaj pomeni naval občinstva. Ker ni imel niti naimanišega namena igrati zijalom teater ali pomagati občinstvu, da pride z napetostjo živcev na svoj račun, ni hotel izgubljati časa. Pripravljen je bil porabiti vsa sredstva, da prepreči motenje porotne obravnave. Ko so privedli v dvorano obtoženca Horo, se je napetost s katero ga je občinstvo pričakovalo. izDremenila v razočaranje. To naj bi bil bankir Hora. znamenita borzna zvezda, ki je obetala dobiček vsakemu, kdor se je je držal? To naj bo razkošia in ljubezni željni petdesetletnik. ki ie znal tako spretno razsipati denar, da so se vrteli okrog njega vsi. tudi oni. ki niso hoteli? To naj bo vedno elegantni kavalir, ki je imel ori ženskah tako čudovito srečo, da je osvajal njihova srca kadar in kjer ie hotel? Treba je bilo poseči samo v žeD do denarnico, pa je bila najlepša ženska njegova. Dnevne vesti. V Ljubljanu dne L aprila 1927. — Zanimivo predavanje v Zagrebu. Včeraj je predaval v Zagrebu v nabilo polni dvorani gledališča v Tuškaucu bolgarski odvem k lii novinar, podpredsednik Jugo-slovensko-bolgarske lige v Parizu Deni Ko-stov o zbližani u z Bolgarijo V svojem obširnem govoru je predočil številnim poslušalcem zgodovino osvobojenja Bolgarije izpod turškega jarma in klavrno vlogo, ki jo je igral v Bolgariji Ferd.ucnd Koburškl. Govornik je omenjat tudi težke posledice, ki so zadele Bolgarijo po svetovni vojni. V novejšem času skuša Italija politično in 20s;x>darsko vplivati oa Bolgarijo. V Solil in drugih večjih mestih usianavljajo Italijani gospodarska podjetja in si na vse načine prizadevalo, da bi Boigarflo gospodarsko zasužnjili. Prj tem jim pridno pomagajo Angleži. Zato je v Interesu Bolgarije in Jugoslavija, da se Čim prej ujedinita. Po govornikovem mnenju se medsebojni prepiri ne smejo nadaljevati, sicer nas prese-aeii bodočnost nepripravljene. V Bolgariji se Še vedno najdejo ljudje, ki bi radi ponovili usodno leto 1915 in ki bi hoteli zasadili bratom Srbom, Hrvatom in Slovencem nož v hrbet Toda ta elementi naj si zapomnijo, da se to n koli več ne bo zgodilo. Koncem svojega govora je g. Kostov izjavil, da ne potrebujemo doktrine, ker nam zadostuje klic: živela velika Jugoslavija od Triglava do Črnega morja. Te besede so sprejeli poslušalci z viharnim odobravanjem. G. Kostov pričakuje, da bo našel tudi v Beogradu in Ljubljani pravo razumevanje za veliko deio bolgarsko-jugo-slovenskega zbližanja. To mu bo dalo pobudo, da se pokreta še z večjo vnemo oklene. — Redukcije na ljubljanski univerzi. Na ljubljanski univerzi je na temelju novega proračuna reduciranih 9 ukaznih asistentov ia 13 služitiijev. Od asistentov so reducirani gg. dr. Rudolf K o 1 a r i č na slovanske^, seminarju, dr. Emst T u r k na historičnem seminarju, inž. Ferdo K I obča r, inž. Ivan Lah, inž. Koju K a r a i v a n , inž. Vladimir 2 i t k o in inž. Rihard Klemen, vsi na tehnični fakulteti ter Miha R1 b a -r i č na fizikalnem institutu. iMed 13 služl-teljl je reduciran tudi popularni pisatelj kmetijskih povesti Anton Stražar. — Oddelek za socijalno politiko v Ljubljani ukinjen. Z današnjim dnem je ukinjen oddelek za socijatao politiko v Ljubljani, ki je poslova1 za obe oblasti v Sloveniji ter ie bi! zadnja ustanova nekdanje pokrajinske viadt. Posli oddelka se sedaj razdele na ljubljansko Ln mariborsko oblast ter se prenesejo na notranji oddelek obeh velikih županov Načelnik oddelka dr. Fran Gor-šič je danes dopoldne izroči! posle In spise oddelka velikemu Županu. Hkrati z ukinitvijo so vsi uraniki fn zvaničniki tega oddelka upokojeni. Minister za socijalno politiko je upokojil: načelnika dr. Fr. Gorši-ča, višjega komisarja dr. Mateja Suha-fia, upravnika invalidskega doma Ivana Sedlarja, tajnico oddelka Alojzijo š t e-b 1, ekonoma otroškega zavetišča Frana Sla jo, zvaničnika Ivana Ki s ovc a in slugo Martina U s e n Ik a, — Ipremerabe v naši vojski. Za pomočnika načelnika štaba m. armijske oblasti je imenovan dosedanji komandant 40. peš-pofka »Triglavskega« generalštabni polkovnik Peter Nedeljkovič, za komandanta II. bataljona i. polka trdnjavske arteljerij-ske brigade arteljerijski podpolkovnik Dragutin Hanel, za komandanta 40. peš-polka »Triglavskega« dosedanji komandant 16 pešpol-ka »Carja Nikolaja II.« podpolkovnik Dragan Korais, za komandanta bjelovarskega vojnega okruga dosedanji komandant celjskega vojnega okruga polkovnik Abrani Berah. za komandanta celjskega vojnega okruga polkovnik Dragutin Purič, doslej v službi pri štabu III. armijske ablasti. Včeraj je prevzel posle novi komandant 16. artiljerijskoga polka g. polkovnik Čedomir Jovanovič, doslej komandant 20. artilerijskega polka. Novi komandant si je ogledal artiljerijsko vojašnico na Dunajski cesti, o kateri se le izrazil zelo pohvalno. — Iz državljanskega statuta. Iz našega državljanstva so izstopili dr. Ivan Frising, pristojen v Pameče, Kari MihelČič, pristojen v Račno, Martin Potokar, pristojen v Grosuplje, Ludvik Kosar, pristojen v Maribor, Marija Dogman, pristojna v Selnico na Muri, Josip Marko, pristojen v Gomj. Sv Kungoto, Alojzij Vock pristojen v St. Jurij ob Južni železnici, Briglta Kotar. Sv. Jurij pod Kumom in Ivan Vošniak pristojen v Kot. Vsi so sprejeli avstrijsko državljanstvo. — Stanje gripe v naši državi. Centralni higijenski zavod v Beogradu objavlja poročilo o staniu gripe od 15. do 21. marca. Starih slučajev obolenja je bilo 21.729, novo prijavljeni 10073. Od teh je ozdravilo 20.641. umrlo pa 229 tako. da je znašalo število bolnih 21. marca 10.832 Gripa je začela povsod rap dno pojemati. V nekaterih krajih je že popolnoma izginila. Po podatkih za vso kraljevino je znašalo število novih obolenj od 22 do 28. februarja 42.186, od i. in 7 marca 31.262 od & do 14 marca 17.921, od 15 do 21 marca 10 tisoč 073 Po mnenju zdravstvenih organov se bo pojemanle gripe nadaljevalo tako, da bo epidemija v kratkem popolnoma izginila. — Število izletnikov oa našem Primorju narašča Včeraj je na Sušak dospela večja skupina nemških turistov pod vodstvom holandskega konzula v NOrnbergu dr Hautena. Turist! prepovedujejo, da se leto« v Nemčiji vrši ve'ika in uspešna reklama za našo rivijero. Iz Nemčije bo letos prišlo še veliko število izletnikov. V Splitu pričakujeio tudi angleške turiste, ki pridejo s parnikom «Asia», dočim se s parnikom «Kumanovo» prioelie geografsko društvo iz Londona in skupina Nizozemcev rtaHjanska gonja, ki je eksploatirala potres v Hercegovini, nam ni nič škodo- vala. Nasprotno, nemški izletniki pripovedujejo, da so jih ravno italijanske vesti zainteresirale za naše kralje. — Tenorist Šimenc odide v Berlin. Mizerne prilike, ki so nastopile v zagrebškem gledališču z zmanjšanjem proračuna in reduciranjem cele vrste odličnih moči. so povzročile, da se tudi tenorist Mario Šimenc odpravi drugam. V Zagrebu ostane še do konca sezone, ker ga dotlej veže pogodba, nato pa se stalno preseli v Berlin, kjer ima iz dogovorjena gostovanja, katerim bo sledil angažman. Smatramo, da bo odhod v svet le pripomogel sijajnemu razvoju našega odličnega tenor isu in zatorej želimo g. Šimencu mnogo sreče in uspeha v Berlinu. — Beethovenova proslava v Litiji. Podmladek Rdečega križa v Litiji priredi v nedeljo 3. aprila ob 15. uri v ».Sokolovi« dvorani Beethovenovo proslavo s sodelovanjem ljubljanskih umetnikov. Cisti dobiček prireditve je namenjen revnim šolarjem osnovni!] šol v Litiji in S.nartnem. — Palača prometnega ministrstva. V Beogradu bodo baje že letošnjj pomlad začeli graditi novo palačo za prometno ministrstvo ki le zdaj nastanjeno v res nezadostnih m neprimernih prostorih. Nova zgradba b<~- veljala bi zu 40 milijonov Din. — Koncert »Grafike« na Golniku. °ev-sko društvo »Grafika« priredi v nedeljo 3. t. m. v državnem zdravilišču na Go>u'ku koncert pod vodstvom svojega pevov >.fce g. prof Grorrbinga v pr;d tamkajšnjim bolnikom. Ob tej priliki bo društvo posetllo tudi grob svojega člana in člana »C! rije«, pokojnega Franca Učaka, ld le p kopan v Križah pri Tržiču. Zato bodo radi spremili *Graf.ko« na Golnik in v Križe tudi mnogoštevilni športniki Pot je sama na sebi obenem najlepši popoldanski iziet. Poskrbljeno je za polovično vožnjo. Odh.d v nedeljo ob 11.30 z glavnega koiodv.-ra, p> vratek z večernim vlakom; izkazruce za polovično vožnjo se bodo izdale v Kn^h. — Izredni popusti v zdravilišču Dobrna pri Celju. Seziia se prične 15. aprila. Vsi državni uslužbenci. Častniki, svečeniki, pen-zijonisii. vojni invalidi in vseh navedenih nepreskrbljeni svolci nadalje svojd pomrlih in padlih vojakov, vojne sirote in ruski invalidi plačajo za 20-dnevno zdravljenje pavšalno vsoto 1090 Din. vsi drugi pa 1280 in dobi vsak za to: 1 enkratno vožnjo Iz Celja na Dobrno in nazaj; 2 za 20 dni stanovanje; 3 za 20 dni dobro hrano (4-krat na dan); 4. 20 kopeli v bazenu ali kabini; 5. 2-kratno zdravniško preiskavo. Ta ugodnost se lahko vporablja od 15 aprila do zakliučno 10 iunja. Vse druge cene so razvidne iz prospekta, ki ga uprava pošlje na željo brezplačno. 310-n — Eksplozija filma. V Sen ti sta dva uslužbenca kina Urania paketfrala neki večji firm. Ko sta prižgala pečatni vosek, S3 ie vnel papir in nato tudi film, kar je povzročilo tako močno eksplozijo, da so se razbila vsa okna. Uslužbenca Nagvja so nezavestnega prepeljali v bolnico, gasilci Pa so komaj vdušlli ogenj, ker se je vnelo pohištvo v sobi. — Strašen spopad dveh rodbin. V Vukovcu blizu Skoplja sta se obitelji Muha-renovič ta Garibovič že dolgo preprrali radj neke male njivice. Predvčerajšnjim so se moški m druge obitelji znašli na njivi ter se po kratkem prepiru začeli pobijati s sekirami. Pretep je bil strahovit. K sreči so se blizu nahajali orožniki. Ali ko so prihiteli na njivo, je stari Muharenovič že bil mrtev. Tik ob njem je z razbito glavo ležal Demir Garibovič, ki je čez eno uro izdihnil. Ešrefa in Šerifa Gariboviča so prepeljali v bolnico, kjer se borita s smrtjo, okrevala pa bosta morda Asim MuŠta-fa in Adem Romadan. Tri nepoškodovane Pretepače so orožniki zaprli. I? Ljubljane —lj Prva seja ljubljanskega gerentskega sosveta. Na mestnem magistratu je bila sno-či pod predsedstvom vladnega komisarja g. Mencingerja prva seja novo imenovanega go-rentskega sosveta, ki je bila zgolj informativnega značaja, ker več članov seji ni prisostvovalo. Vladni komisar je Člane sosveta informiral o tekočih zadevah. Ker se seje nista udeležila dva ugledna klerikalca, se referati razdele med Člane sosveta šele na prihodnji seji, ki bo najbrž v ponedeljek. K naši včerajšnji vesti o imenovanju veletrgovea g. Koli mana v gerenteki sosvet smo naknadno izvedeli, da je bilo g. Kollmanu mesto v ge-rentskem sosvetu sicer res ponuđeno, da pa ga g. Kollman ni sprejel. Pač pa je bil poklican v sosvet g. Josip Gagel, trgovec na Sv. Petra cesta. V sosvetu je sedaj 5 pristašev SLS in dva radikala. —IJ Zdravstveno stanje Ljubljane. Od 22 do 31. marca je bilo rojenih v Ljubljani 52 otrok in sicer 29 dečkov, 23 deklic Mrtvorojeni sta bili 2 deklici. Umrlo je 30 oseb, 20 moških in 10 žensk. Naknadno j«! bHo prijavljenih še 6 smrtnih slučajev. Za ietiko so umrle 3 osebe, za rakom 3, za prirojeno slabostjo 5. za pljučnico 2, za boleznilc na srcu 2 itd. —lj Moste pri Ljubljani. Jutri, v soboto se vrši ob 8. zvečer v prostorih gostilne g Prusnfka sestanek Naprednega bloka. O politični situaciji poroča g. Rape, o deln v oblastni skupščini pa oblastni posanec g. Zebal Pridite vsi napredni volilci. da boste tudi po volitvah slišali Irudl svojega za upa m a. —11 Sumatra, domovina Malaicev. V soboto In v nedeljo prinaša Zveza kulturnih društev izredno zanimiv kulturni film, ki nam prikazuje v lepih slikah romantično življenle prebivalstva na otokih Sumatra, Java, Borneo ki Celebes. Film nam kaže romantiko neprodirnih pragozdov, bajno eksotično" floro, orjaške kače in druge živali pragozdov, zanimivo družinsko življenje Malajcev, njih svatbene ob čaje. plese itd. V soboto popoldne ob (430 Je Šolska predstava, za ostalo občinstvo se predvaja film v nedeljo ob 930 In 11. dopoldne. Predprodaia vstopnic od danes naprej pri blagajni kina Mitice. Ogledajte si slike v izložbenem oknu kavarne Zvezda in preskrbi te si pravočasno vstopnice, ker bo za film gotovo veliko zanimanje. Cene prostorom po 2 in 4 Din. —Ij Zanimivosti a ljubljanskega trga. Na ljubljanski trg so danes branjevke postavile prvi novi krompir, uvožen iz Trsta. Novi krompir je naravno z ozirom na uvozno carino zelo drag in slane 11 do 12 Din kg. Na trgu ga je le majhna količina, komaj nekaj košar. Jabolka 63 še vedno dobe, toda postala bo zelo draga. Danec je bil trg prav slabo založen z življenjskimi potrebščinami Celo jajc je bilo malo in se zopet draže. Na ribjem trgu so bile na prodaj le ščuke in nekaj postrvi, pač pa mnogo žabjih krakov. —lj Ob aprilskem kvartala. Stranke so ee začele po dolgih časib zopet v večjem Številu seliti, nekatere prostovoljno, druge z nasilno deložacijo. Na ulicah je opažati večje število selitvenih voz. V kolikor gmo informirani, se preseli v druga stanovanja okoli S družin. Mestni magistrat kot ivršni organ stanovanjskega sodišča mora v več slučajih intervenirati, da stranke Izpraznijo odpovedana jfm stanovanja, ker se do zadnjega časa z vsemi sredstvi upirajo izselitvi. Organi mestnega magistrata bodo te dni izvedli pet nasilnih deložacij. —lj Vreme. Ponoči in zjutraj je lahno deževalo. Zjutraj je bilo zelo hladno ter je termometer znatno padel. Vremenski prak-tlkarji napovedujejo za jutri ob nastopu mlaja — sneg in vihar. Včeraj Je ob 21. kazal barometer 758.7, termometer 10.7 st C, danes zjutraj barometer 760, lermometer -f 3 st. C opoldne barometer 7758, termometer -j- 7.5 st. C. —lj Opozarjamo na šolsko nastavo abi-turijentov Gradbene srednje Sole. Razstava obsega dela iz stavbarstva, arhitekture, dekorativnega risanja itd. in je na Srednji tehniški šoli odprta danes in jutri od 10. do 12. ter od 15. do 17., v nedeljo pa se ob 12. zaključi. _I j Obligacijsko posojila ljubljanske mestne občine. V novi finančni zakon je sprejet amandman, s katerim se trgovinski minister pooblašča, da lahko prizna obligacijam posojil mest značaj pupi lamo varnih papirjev. Na podlagi tega amandmana bo priznana tudi 6odstotnemu obligacijskemu posojilu ljubljanske mestne občine v znesku 80 milijonov pupilama varnost. —Ij Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani ee vrši v nedeljo, dne S. aprila točno ob 10. dopoldne na verandi hotela Union v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo na občnem zboru razpravljalo o cenitvi lastnih stanovanj, previsoki v od a rini in gos tašč ini v Ljubljani, o našem postopanju po novem stanovanjskem zakonu ter o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda. Ob enem se bo protestiralo preti morebitnemu podaljšanju stanovanjskega zakona. Radi tega vabi odbor vse posestnike iz Ljubljane in okolice, da se tega važnega občnega zbora udeleže v največjem številu. —lj Pevsko društvo >Ljubl anski Zvone Odslej redne vaje v novih prostorih v Gajevi ulici St. 2, I.: za mešani zbor vsak ponedeljek, za ženski vsako sredo, za moški vsak petek točno ob poiosmia zvečer. V zbor sprejemamo dobre pevce in pevke. Zglase naj se ob navedenih dneh. Odbor. 330-n —lj Sokol L ca Taboru vabi svoje člane na prostovoljno delo v nedeljo 3. in 10. aprila. Očigled težkim bremenom Tabora pomo-nja vsak prihranek za društveno blagajno nmogo. Pokažimo isto energijo in požrtvovalnost, ki je vedila naše vrste od pričetka do konca našega gradbenega dela. Kdor ne more osebno pomagati, naj se odkupi za 8 delavnih ur. Pričetek ob lepem vremenu ob pol 9. zjutraj na telovadišču. — Starosta. —lj Sokol Ljubljana IL opozarja na svojo prireditev 2. aprila ob osmih zvečer v Kazini. Na sporedu telovadne točke, petje društvenega zbora, družabni večer ter ples. Vstopnina 10 Din, Postrežba strogo solidna. —lj Dr. V. Stacul, specijalist za otroške bolezni, ordinira na Gosposvetski cesti 2 od 11. do 12 in od 2. do 4. 328-n —lj Vstopnice ca jutrišnjo predstavo »Kralja Oidipa«, ki jo priredi Podmladek Rdečega križa na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, se dobe v pred prodaji danes od 15. do 17. in jutri od 10. do pol 13. pri gledališki blagajni v operi. Na to zanimivo predstavo ponovno opozarjamo občinstvo. —I j Prva letošnja javna tombola. V nedeljo dne 10. t. m. se vrši na Kongresnem trgu velika tombola društva »Skrb za mladino«. Lepi dobitki, kakor kompletna spalnica iz trdega lesa, šivalni stroj, moško kolo, voziček, obložen s špecerijskim blagom, vreča moke itd., bodo gotovo privabili vsakega, da bo kupil par tablic. Vsak naj pomaga s par dinarji graditi dom v Aleksandrovem za revno deco. Odbor. 829-n —lj Neprijeten 1. april. Velika neprijetnost je doletela danes tržnega kontrolnega organa, orjaškega Janeza. Povedali so mu, da so mu pri mesni blagajni odtrgali od plače večji znesek. Janez je z velikimi koraki tekel s trga v tržni urad, kjer mu je uradnica povedala, da so od njegove plače res odtrgali 700 Din na račun dolga, ki ga ima baje pri neki manufakturni tvrdki za kupljeno blago. Janez je razburjen protestiral: »Kaj? Ali me mislite potegnili za 1. april? Jaz nisem nikomur nič dolžan? Ta je lepa!* Ni se dal pomiriti, in urno se je požuril k dotičai tvrdki. Tam so ugotovili, da orjaški Janez ni kupil na kredit nobenega blaga, marveč nekdo drugi, ki nosi slično ime in je bil svojo-časno zaposlen pri drugem mestnem uradu, pa bil nedavno suspendiran. Ta Janez se je pač hotel okoristiti na račun poštenega Janeza. Ovadili so ga sodišču. —lj Težka nesreča. Kot Čuvaj pri mestnem stavbnem uradu zaposleni France Vrhovnik je včeraj okoli 18.30 s kolesom vosi I po Holzapflovi ulici. PriSel je na križišče Holzapflove in JegliČere ulice ter hotel zaviti v Ravnikarjevo ulico. V tem trenutku mu je pritekla nasproti 41etna hčerka krojaškega mojstra Nada Slaparjeva ter jo je kolo podrlo na tla. Kolesar Vrhovnik ni pravočasno mogel kolesa zavreti odnosno ga diri- girati v drugo stran. Povozil je deklico tako nesrečno, da si je pri tem zlomila levo nogo v členku. Kolesar sam je padel na tla ter se lahko poškodoval na raznih krajih, močno je bilo poškodovano tudi kolo. Deklico je njena mati odnesla v javno bolnico. —lj Drobna policijska kronika. Današnja kronika je prav kratka, čez noč nobene aretacije, nobenih napetih dogodkov in uikakih senzacijozialnih deliktov. Sploh to »noči mirovali celo veseli ponočnjaki. Danes zjutraj 6ta bili prijeti dve dekleti radi nedostojnega vedenja oziroma tajne prostitucije. —lj Namočena pojenovka pri Fr. Kham. —U Ugoden nakup nogavic vezenin in žepnih robcev le pri O. Dob«lcu Pred škofijo. 51L — Oroije. lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškami F K Kaiser. Ljubljana 13 L Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo. morejo se Čitati tudi ponoči. — En primer. PrvonprllsKe, toda resnične iz Beograda Čudodelni starec, ki oboja mrtve. — Z gladovanjem odpraviš vse bolezni in trakuljo! — Kruta usoda genijalnega izumitelja seruma proti epilepsiji. V Beogradu imajo čudodelnega star* ca, ki obuja mrtve. To je čiča (stric) Arsa Cvetkovič, čvrst in postaven de* dec, kakor da bi imel samo šest, pa nosi že devet križev na svojem neskriv. Ijenem hrbtu. Rodom je iz Vranje in je že za vladanja kneza Mihajla prišel v Beograd, kjer stanuja v Jatagan^bali br. 23. Čiča Arsa je nepismen, ima pa de* belo črno, dragoceno knjigo z nešteti* mi priznanji njegove čudodelnosti. Te* kom svoje dolge prakse je ne samo z masiranjem in lastnimi medikamenti ozdravljal bolehne, marveč tudi obujal k življenju polmrtve in čisto mrtve. 250 potrdil v njegovi knjigi z raznimi pečati svedoči, da je čiča Arsa zares čudovit padar, čudovitejši od Vorono* v a. Pripoveduje takole: — Bil je neki človek Edison, ki je iznašel svetlost, obstoja pa še drugi, Arsa Cvetkovič, masčr Srbin, ki mrtve obuja k življenju. Pozivali so me v Ber. lin in mi nudili milijone, pa nisem šel. Koliko ljudi sem v Beogradu izlečil in obudil, ne vem. Živi še žena izvoščka, Antonija, ki sem jo z masiranjem obu* dil pred 27 leti. Tudi Katico, ženo Gjo* ke Laleta. sem rešil groba in je pri živ pisali. Mož propagira stradanje kot univerzalno zdravilno sredstvo. Prireja predavanja in razširja svoje brošure. In kar je glavno: gladovalni apostol Suvorin ima že cel bataljon svojih zve-stih privržencev, ki se točno ravnajo po njegovih navodilih, uživajo samo čaj, se odvajajo kajenja in se počutijo — zdravi. Sinoči je Suvorin imel svoje sedmo predavanje, ali kakor sam pravi: zbor. Govoril je, kako se odpravi trakulja. Cisto enostavno: z gladovanjem! Cc sam stradaš, tudi trakulja ne bo imela kaj jesti. Toda ti se boš z energijo in bednim čajem ohranil pri življenju, trakulja pa bo poginila in mrtva pri= lezla na dan. Kakor doslej še vedno, je tudi sinoči Suvorin žel obilo pritrjevanja za svoje fenomenalno dognanje ter je vno= vič prodal celo kopico izvodov svoje prepričevalne brošure: .-Kako se sprovodi gladovanje.* Kruta usoda je predvčerajšnjim za* dela genijalnega Arpada Eczervja, o katerem smo svoj čas istotako že poro^ čali. Mož je madžarskega pokoljenja, prišel pa ie julija 1925 v Jugoslavijo ter ljenju.- Pred 38 leti sem v mileševski • ciobil službo v tovarni vagonov v Kru občini kmetu 2iki obudil dete, ki je | ševcu. Lepega dne se je znašel v Beo-že tri dni ležalo mrtvo. In oživel sem ; gradu in jo mahnil naravnost v ministra Milislava Gjurdieviča, ki je nato pre* stal vojno in še živi. Na Korziki sem obudil neko žensko, v Marselju neko gospo. Vsi so me občudovali. — Lečim revmatizem, tuberkulozo, jetiko in vse nogoče bolezni. To bom zdaj opustil in samo mrtve obujal. — Mrtvi Bcogradčani me lahko pozove jo na dom, oni na deželi naj mrliča polože na led in naj ga z vlakom pošljejo v Beograd. Obudim lahko mrliča 10 ali 15 dni po smrti, ako je na ledu. Plačilo po dogovoru ... Tako pripoveduje Čiča Arsa in mu po ničemer ni prisoditi abnormalnosti, kakor tudi priznanja in občinski pečati v njegovi Črni knjigi niso falzificirani. Razgovor z njim in njegovo sliko pa prinaša včerajšnje «Vremei>. Drugi čudoviti apostol, ki v Beo* gradu širi kuriozno metodo za lečenje vseh bolezni in podaljšanje življenja do Metuzalemove starosti, je ruski eml* grant Aleksej Suvorin O njem smo že- jo stvo za narodno zdravje s senzacijo* nalno novostjo: — Izumil sem najučinkovitejše zdravilo proti epilepsiji! ... Prosil je ministrstvo za patent in za nekak izreden doktorat, da bo lahko izvaja! svojo prakso. Ker so ga z zna* nim neumevanjem modernih pridobitev odbili, je Arpad začel na lastno pest. Toda ni izgotavljal zdravila, marveč sc lotil ponarejanja tisočakov. Izgotovil je štiri prav mizerne falzifikate, nakar ga je policija izvohala in izročila sodišču. Predvčerajšnjim se je vršila razprava in umni Arpad se je zagovarjal: — Hotel sem delati reklamo. Tiso* čaki so lepo risani. Ker sem vložil na ministrstvo prošnjo glede specijalnega seruma proti epilepsiji, sem hotel po narejeni tisočak pokloniti za reklamo in spomin vsakomur, ki bi se udeležil slavnostnega banketa ob otvoritvi mo* ;e prakse ... Zašili so ga za dve leti. Iz Maribora —m Ostra obsodba klerikalnih »uspehov«. Poleg železničarjev in gospodarskih krogov, ki lim klerikalci vsiljulejo »uspehe« svojega plodonosnega delovanja v ob-I ki redukcij in omcievanla stanovskih pravic ostro rbsolajo klerikalno politiko tudi vsi zasebni nameščenci, ki so jih klerikalci s svojimi kapitulacijami v Beogradu postavki iz de\ia pod kap. Velika večina zasebnih nameščencev ima povprečno plačo 1500 Din Vsi ti so bili doslej oproščeni vseh davkov. Od t. aprila dalje pa morajo plačati povprečno oo 1000 Din davka, kar je v času splošne gospodarske krize tem ob-Čutnejše. Društvo privatnih nameščencev namerava sklicati v prihodnjih dneh protestni shod. da javno obsodi klerikalno-ra-dikalno socijalno pravičnost, ki znižuje davke onim, ki lih lahko plačajo ter nalaga bremena najslabše plačanim Delodajalci so danes pri izplačilu mesečn h plač že začeli odtegovati odpadajoče zneske, kar je med prizadetimi naravno zbudilo veliko ogorčenje. —m Požar na Pohorju. V sredo zvečer je b'lr opazili na Pohorju v smeri proti Mariborski koči požar. Nebo je bilo daleč naokrog rdečkasto, iz Česar se sklepa, da ie mora! biti požar večii. Nekateri so sprva celo mislili, da je izbruhnil ogenj v Mariborski koči Naslednjega dne je šele prišla vest. da ie pogorelo gospodarsko poslopje nekega posestnika. Četrt ure od koče. Radi pomanjkanja vode le bila vsaka reševalna akcija nemogoča. —m Tufsfco-prometuo pisarno otvori v •Mariboru Zveza za tuiski promet v mariborski oblasti. Pisarna bo izdajala vozne Hstke za vse tu- in inozemske proge, oskrbovala vizume za pome liste, hotelske sobe itd. ter dajala Interesentom sploh vse Informacije o na-Slh tulskopromettiih centrih, kopališči)] in letoviščih. Poleg tega bo ta urad sistematično zbiral propagandni arhiv In skrbel za primerno propagando doma in v inozemstvu. Zveza za tujski promet Je Izdelala *sežen program za pov-zdigo tujskega prometa v mariborski oblasti ln upati ie. da bo našla v javnosti potrebnega razumevanja in podporo. GosDodorstuo —g Zaposlitev inozemskih delale* v Turčiji. Po poročilu ministrstva tuostrajjskili del postaja zaposlitev inozemskih delavcev i Turčiji z dneva v dan težja, ker je splošan stremljenje, da se trgovino in industrijo na-cijonalizira in da ne mora pri tem zaposliti v prvi vrsti samo domaČe delovne moči. Ker u i v Turčiji kvalificiranih delavcev, obstoji možuosl zaposlitve inozemskih kvalificiranih moči, vendar je nebhodno potrebno, da si vsakdo že prej g pogodbo zagotovi zaposlitev, ker bi sicer imel razne neprilike. —g VIII. vzorčni sejem v Milanu .-e viH od 12. do 27. aprila t. L Italijanska vlada je pooblastila svoje konzule v inozemstvu, da dovolijo posetnikom velesajma potna viza proti polovični taksi. —g Posojilo Hipotekarne banko. Beogradski listi poročajo, da je najela državna Hipotekama banka pri ameriški finančni skupini Seligman posojilo v znesku 15 milijonov Din. Šefi opozicijonainih strank m sklenili energično protestirati proti leniu. ako finančni minister ne da potrebnega pojasnila. Po drugih vesteh posojilo še ni definitivno sklenjeno in zato tudi ni povoda za proteste. —g Seja utritnega odbora. 6. aprila bo vršila v Beogradu seja tarifnega odbora, pri kateri se bo razpravljalo o tarifah za prevoz cementa. 7. aprila se sestane ek-» kutiva tarifnega odbora, ki bo razpravlja'.i o sklepih sekcije glede tarif za prevoz lesa. —g Seka tffee trgovskih svei z Da lun cijo. Poleg drugih vprašanj, ki zajiimajo Reko. je bilo sproženo tu ii vprašanje obnovitve pomorskega prometa z Dalmacijo. Mei vojno je bil pomorski promet Reke z Dalmacijo glavni činitelj napredka in razvoja rezkega pristanišča. Leta 1913. je znašal uvoz iz Dalmacije na Reko 730.000 kvintalov, leta 1925 pa samo 175.000. Izvoz z Reke v Dalmacijo je znašal 1. 1913. 1.360.0(10 kvintalov, 1. 1924. pa samo 29.000. Na podlagi teh podatkov zahtevajo Rečani upravičeno pomorske zveze z Zadrom in drugimi važnejšimi mestf Dalmacije češ, da bo Reka v nasprotnem slučaju sistematično propadala. Izjava Izjavi tam, da se s sodni jsko postavi jc» nun skrbstvom moje matere ne strinjam, ker tudi plača ni meni nakazana, kar je bistvo vsega. LJublfana. 1. arjrila 1927. ALOJZ KRESAL, učlteli srnin To in ono Atentat na Forda Avtomobilski kralj v boju z živilskimi trgovci« Avtomobilski kralj Itenry Tord je zašel v neprijeten položaj. V Detroitu, sedežu Fordove avtomobilske industrije, so pričeli energičen bojkot proti Fordovim avtomobilom vsi trjzovci, mesarji in drugi obrtniki: bojkot pa se širi tudi po drugih ameriških mestih in zavzema vedno večje dimenzije. Vzrok je zelo interesanten in prav amerikanski. Ford je jeseni zvišal svojim delavcem plače, tako da znaša najmanjši zaslužek delavca v njegovem podjetju 5 dolarjev dnevno. Ko se je to zvedelo, so trgovci in obrtniki v Detroitu izkoristili konjunkturo in povišali cene raznim življenskim potrebščinam. Delavci so se pritožili pri Fordu, ki je bil baje zelo ogorčen in se je hotel temeljito maščevati. Ustanovil je lastne prodajalne za živila in oblačila, v katerih je nudil svojim delavcem blago za mnogo nižje cene kakor se je prodajalo po trgovinah. Kljub temu izkazujejo Fordove trgovine še lep dobiček in je Ford zato to panogo svojih podjetij še razširil ter odprl trgovine vsemu prebivalstvu. To pa je izbilo sodu dno. Trgovci niso mogli vzdržati konkurence; ker se Ford za njihove proteste ni zmenil, so sklenili, da bodo odslej bojkotirali vse Fordove izdelke. Svoj sklep radikalno izvajajo, z neverjetno naglico pa se je bojkot razširil tudi že na St. Louis in druga mesta države MissourL Na tihem podpirajo bojkotno akcijo tudi Fordovi konkurenti v avtomobilski industriji, ki so cene svojim avtomobilom znatno znižali, tako da se splošno računa, da bo moral Ford kapitulirati. V zvezo z bojkotom oroti Fordu se spravlja tudi nesreča, ki je dni zadela avtomobilskega kraha. V torek zvečer se je Ford vozil v avtomobilu po Detroitu. Na vožnji se je avtomobil baje radi defekta motorja prekucnil, Ford sam pa je bil težko poškodovan na glavi in si ie tudi pretresel možgane. Splošno na se govori, da ne gre za nesrečo, arrrpak za dobro premišlien atentat. Forda sta baje na njegovi vožnji v avtomobilu zasledovala dva neznanca. Ko je Fordov avto prispel na samotno cesto, se je avto obeh zasledovalcev % vso silo zaletel vanj in ga treščil ob stran ceste, kjer ie porušil mlado drevo in nato zdrčal no nasipu. Atentatorja sta pobegnila in policija ju je doslej zaman iskala. Forda so preiskali zdravniki in ugotovili, da ima pretresene možgane. Njegovo stanje pa se je že izboljšalo. Prostitucija v Moskvi Sovjetska vlada je razdelila vse pereče gospodarske in socijalne probleme na poedine fronte, kamor pošilja s pomočjo agitacije komuniste, da se bore proti težkim posledicam svetovne vojne in sociialne revolucije. Med take fronte spada tudi boj proti prostituciji. S. Daniševsiki oišev>Prav-di<, da momentano ni na razpolago točnih podatkov o obsegu prosti ucije, da je pa iz vsakdanjega življenja razvidno, da je pognalo to sociiaino zlo v Rusiji zelo globoke korenine. Na Kur-skem kolodvoru v Moskvi ie baje 300 stalnih prostitutk, med njimi 13% mladoletnih deklic. Isto žalostno sliko nudijo tudi ostali moskovski kolodvori. Število prostitutk v Moskvi znaša več tisoč. Kako zelo je razširjena prostitucija v Moskvi, je razvidno tudi iz števila spolnih, bolezni. V prvem četrtletju predlanskega leta je šlo skozi tri vene-rcloške zavode v Moskvi 11.012 spolno bolnih« od katerih ie obolelo 6276 prvič. Mnogi bolniki se lečijo tudi privatno. Splošno lahko rečemo, da se okuži v Moskvi vsako leto okrog 50.000 oseb. Prostitutke se rekrutirajo večinoma iz služkinj in delavk, ki izgube svoje službe in se ne morejo drugače preživljati. Boi proti prostituciji ie v prvi vrsti gospodarski problem. Ako se gospodarski položaj ne bo zboljšal. bo število prostitutk in spolno bolnih vedno bolj naraščalo. Sovjetska vlada se bori proti prostituciji na ta način, da skuša prostitutke izolirati, spolno bolne Da lečiti na držav, stroške. Toda s tem obvaruje spolnih bolezni samo neznatno število žensk, Na profilaktični moskovski stanici se je izlečilo zadnje dve leti samo 500 spolno bolnih žensk, dočim jih je ostalo najmanj trikrat toliko brez zdravniškega nadzorstva. Transfuzija krvi Prvi poizkus transfuzije krvi datira iz leta 1723, ko sta dva angleška za ravnika preizkušala to sredstvo na živalih. Zdravnika sta proučila posledice krvne transfuzije na ovcah, konjih in psih, nista si pa upala prenašati krvi s človeka na Človeka. Prvo transfuzijo krvi na človeku je riskiral profesor medicinske fakultete v Parizu Jean Denis, ki je hotel rešiti življenje nekemu mladeniču in mu je v ta namen vbrizgal v žile dovodnice konjsko kri. Operacija se je posrečila in profesorji pariške Sorbonne so se začeli zanimati za to odkritje. Pozneje so skušali pariški učenjaki, med njimi tudi kraljičin zdravnik Helvetius, izpo-slovati zakonito dovoljenje za krvno tran^ruzijo. 1 oda oblasti dovoljenja niso hotele dati, ker so se nekatere operacije ponesrečile in ker je nastal v profesorskem zboru medicinske fakultete spor glede krvne transfuzije na ljudeh. Takratni papež in francoski kralj Ludvik XV. sta transfuzijo krvi na ljudeh sploh prepovedala. Sele čez 20 let je dosegel angleški zdravnik Jenner na tem polju važne uspehe, ki so služili za podlago poznejšim Paste-urjevim eksperimentom. Užaljeni diktator Španski diktator Prima de Rivera je doživel nedavno malo nezgodo, ki pa je bila povod raznim komentarjem in satiram, predvsem s strani ooozicijo-nalnega časopisja. Neke noči je prav slabo snal. vstal je in se spodtaknil ob težko preprogo. Diktator je izgubil ravnotežje in telebnil na tla. Pri tem ie zadel z glavo ob oster rob omare Drugo iutro je imel diktator oteklino na obrazu. Vest o njegovi nočni nezgodi se ie bliskoma raznesla in listi so poročali o nesrečnem padcu. Neki katalonski listič si ie pa diktatorja pošteno privoščil. Pod naslovom »Prednosti vode« je priobčil strupen članek, v katerem pripominja, da se onemu, ki pije vodo, pač ne more pripetiti taka nesreča. Na podlagi tega komentarja je bil lastnik lista obsojen na mesec dni zapora, pa tudi list je bil začasno ustav- ljen. Diktator sam je bil globoko užaljen. V nekem intervjuvu ie iziavil novinarjem, da v svojem življemu še ni pokusil kaplje vina. kar lahko potrdijo številni njegovi priJateliL Kdo ima prav. se ne ve. ker ima diktator dovolj sredstev, da zamaši tudi resnici usta. Ljudožrstvo ciganske tolpe dokazano Slovaške oblasti vodijo že nad dva meseca preiskavo proti ciganski tolpi, ki je več let po Slovaškem nekaznovano ropala in morila. Aretirani cigani so izpovedali, da so nekatere žrtve skuhali in pojedli. Vest o ljudožrstvu je vzbudila med prebivalstvom splošno ogorčenje. Spočetka niti javnost, niti preiskovalni organi niso mogli verjeti, da je ljudožrstvo v 20. stoletju sredi Evrope sploh mogoče. Izpovedbe poe-dinih ciganov niso nudile pravne podlage za obsodbo in zato so morali preiskovalni organi nadaljevati preiskavo, da najdejo kosti žrtev ciganske tolpe. Te dni je stari cigan Rvbar iz lastnega nagiba izpovedal, da ie pripravljen pokazati kraj, kjer so kosti zakopane. Preiskovalna komisija je odpotovala z njim v Moldavo in začela iskati kosti. In res so našli na polju blizu Moldave kos Človeške lobanje, nekaj reber, prstov in del noge, na katerem se je poznalo, da ie bila odsekana s sekiro. Iz tega se da sklepati, da so cigani svoje žrtve res kuhali in jedli. Istočasno je madžarsko orožništvo obvestilo slovaške oblasti, da je vrgla reka Brodva pri Niškovcu na suho trup umorjene ženske z razsekano glavo, odsekanima rokama in desno nogo. Truplo je ležalo v reki od lanske jeseni. _ Konec zloglasnega bandita Sardinija. Sicilija in Kalabriia so do danes tvorile eldorado za brigante in bandite, ki so strahovali cele pokrajine. V zadnjem času je italijanska vlada začela energičen boi proti tei sodrgi in zdi se, da bo roparske romantike tudi v teh krajih kmalu konec. Nedavno smo poročali, da ie bil na Siciliji ubit kralj sicilskih bauditov, te dni pa je slična usoda zadela niegovega poklicnega tovariša na Sardiniji, ban- dita Saccu. Saccu je bil glavar mnogoštevilne banditske tolpe rn ie strahoval vso Sardinijo. V brutalnosti in brezobzirnosti je daleko prekašal slavonskega hajduka Jova Čarugo. kaiti tekom 15-letne dobe haidukovanja ie umoril nad 60 oseb. Oblasti so ga zasledovale že nad 10 let, do živega mu niso mogle. Saccu se je znal spretno umikati nastavljenim pastem, imel pa je tudi zaslombo med priprostim ljudstvom, ki ga ie narav-ncst oboževalo. Toda te dni ga ie doletela usoda. Karabinjeri so obkolili tabor banditov, v nastali ogorčeni borbi pa je bil Saccu ubit. Večina bauditov je obležala na boiišču. pa tudi karabinjeri so imeli več žrtev. Brata roparskega glavarja so ujeli živega. Vest o koncu proslulesra briganta je radostno odjeknila med imovjtejšim prebivalstvom na Sardiniji, ki se bo sedaj pošteno oddahnilo. Na Saccujevo glavo je bila razpisana najrrada v znesku 80.000 lir (okoli 200.000 Din). X Strela udarila v cerkev. V Konlgshof-nu v Nemčiji je med hudo oevihto treščilo v zvonik tamošnje cerkve. Strela je po po U notna porušila zgodovinski stolp. Cerkev je bila nabito polna, vendar so ostali vsi ljudje nepoškodovani. X Težka železniška nesreča v Rumuniji. V neposredni bližini Bukarešte se je te dni dogodila težka železniška nesreča. Iz Bu* dimpešte prihajajoči brzovlak se je v vso silo zaletel v neki tovorni vlak. Pri siloviti koliziji sta bila dva vagona tovornega vlaka popolnoma razbita. Strojnik in kurjač iste« ga vlaka sta bila ubita, dočim je bilo v brzovlaku več oseb težko aru j enih Kdo je zakrivil katastrofo, še ni ugotovljeno. X Strahovita nesreča v ameriškem rudi niku. V bližini Johnstona v Ameriki se je v rudniku Ehrenfield dogodila katastrofal: na nesreča, V rudniku se je vnel plin, vsled česar je 300 rudarjev odrezanih od sveta. Do sedaj še niso rešili nobenega od pone* srečencev in ni upanja, da je kateri še pri življenju. X Popla\*e reke Mississippi. V državi Arkasas v Ameriki je reka Mississippi str a. hovito narasla in poplavila vso okolico daleč naokoli Nad 100 aralov sveta je pod vodo. Skoda je ogromna, ker so uničeni pos rpladanski posevki. * Obitelj, ki Šteje 500 let. V sielu Gofcfe-vil v Švici živi rodbina Frutierer, čije sleherni član je dosegel visoko starost. Od poMh še živečih bratov je najstarejši star 91, ostali pa 89, 85, 82 in 80 let, njih sestra pa jih ima 73, tako da šteje rodbina skupaj ravno o<~0 let. Prazno sobico oddam šivilji ali samostojni gospe, event. tudi s souporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod «SolnČna lega/755». Najstarejša slovenska pleskar* aka in U Carska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Gospo* sveisk: cesta (dvorišče kav ar« ae eEvropa*.) Se pripo oči. — Izvršite* toč* na, cene zmerne. 78/T WAKEP1ELD motor o/l Zastopstvo i en*gros*prodaja: „TEBIN" Zagreb« Prerado viceva 18. TeL 27—04. Premog, drva, koks, oglje. — «ILIRIJA». Ljubi ja* Kralja Petra trg 8. Tele. na, fon št 2820. 52/L Mlad gospod vojaščine prost, vešč slov en* akega, hrvatskego, nemškega in italijanskega jezika ter stroje« pisja — išče primerno službo. — Ponudbe pod »Takojšnji nastop/742» na upravo «Slov. Naroda*. E E EiE EjE E.E'E.E Sposobna inozemska tvornica volnatih štul in klobukov išče serioznega, spretnega zastopnika za novo Srbijo. — Samo ne* anonimni dopisi pod «W. V. 5173» na: Rudolf Mosse, Wien L, Seilerstatte 2. 760 Zahvala Žalujoči sorodniki po umrlem gospodu Antonu Repovsu izrekamo vsem prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje in za spremstvo pri pogrebu najlepšo zahvalo. Še posebej pa se zahvaljujemo cen j. učitelj« skemu zboru L drž. deške osnovne šole v Ljubljani za krasni venec. Rodbini Lužar—Repovš- Popolnoma novol Visoka pesem prave ljubezni I Prekrasna vsebinal Napete sce« nel Velezanimivol Elegantno! Moderno! Idealno lepi naravni posnetki! Velikanski uspeh včerajšnje premijere! Predstave danes ob: 4., % 6-, ^ 8. in 9. uri. Pomnožen orkester pri vseh predstavah! PAUL RICHTER, H. \. v. SCHLETTOW, Clairc Rommer Elitni Kino Matica, aajudobnejši kino ▼ Ljubljani. Tel. 2124 NAJBOLJŠI BRNSKi BlflGOV Zajamčeno čistovolnene moške --in damske blagove — — — — zadnjih novosti — — pomladno In letno sezifo razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEGL - imHOF, nuno Palackeho tf. 12 Največja Izbiri. — Najnižje tvorniike cena — Najsolidnejša izvršitev vseh niročiL Na zahtevo-vzorci-zastonj.in poštnine prosto. J Vabilo 7t9 na XXXI. redni občni zbor Posojilnice za Loški potok, Drago in Travo, reg. zodr. z neom. zavezo v Loškem potoliu Iti se bo vršil 10. aprila t. I. ob štirih po;, v