tJREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, FranCiškanska ulica St. 8 {tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne , : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 6-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo ce oletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 88 . : : Posamezne številke po 8 vin. ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 6. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- i i~ t.it. gejema upravništvo. .-: Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemajo ' i Reklamacije lista so poštnine proste. ———-— Stev. 438. V Ljubljani, v torek dne 19. novembra 1912. Leto II. Srbska armada je zasedla Bitolj. Petdeset tisoč Turkov se je vdalo. — Turški poveljnik Zekki paša vjet. — (Glej Zadnje vesti.) Vojna na Balkanu. BOLGARI PRED ODRINOM. Vojni poročevalec berlinskega »Lokalan-zelgerja« poroča iz Sofije: Položaj pred Odrinom se je za Bolgare bistveno poslabšal. Opustiti so morali svojo Prvotno namero, da naperijo glavni naskok proti južni fronti, ker so tam utrdbe slabe in deloma zanemarjene. Odrin bi bil morda tudi že padel, Če bi ne bili dve poplavi odnesle te nade in prekrižale načrt za naskok. Prva poplava je bila kratka in nepomembna je predočila le resnost položaja, čez nekaj dni strogega mraza je nastopno kopno vreme in 10. t. m. so vnovič narastle vode. Valovi so šumeli ob vrhovih dreves na bregovih Marice, popravili so od bolgarskih čet osvojene pomož-”ev In°stove pri Karakoju, prav tako tudi most *“zn? Kadinkoja in so napravili zemljo ob Marici za široko močvirje. Poplava tudi otežuje Promet med severnim in južnim bregom Marice. Desno med Marico in Ardo stoji osma bolgarska divizija, na levem bregu Marice srbska divizija, za njo se vrstita enajsta bolgarska divizija in srbska donavska divizija drugega poziva, južno od Arde stoji brigada bolgarske devete divizije in bolgarska konjeniška brigada. Prve štiri divizije so Bolgari s sebi lastno brezbrižnostjo gonili v boj, da osvoje zaželjene postojanke; deset dni so trajali boji, ampak Bol-Kari so imeli velike izgube in malo uspeha, zakaj tisti Turki, ki so bili izprva neverjetno roalobrižni, so se mahoma povzpeli do energične, naravnost junaške brambe in branijo slednjo Ped zemlje pred naskakovalci. Napadi osme bolgarske divizije na Postepu so veljali Bolgare 1500 mož. Vzlic temu so Turki 10. t m. s ponočnim napadom zopet pregnali Bolgare s te višine. Bolgari je vzlic vsemu na-^ru niso mogli osvojiti nazaj. Razen tega so Mteli Turki 30 Bolgarov. Zelo slaba je bolgarska obležna artiljerija, od katere je en del bržčas odšel na Čataldžo. 'J jekaj gre tudi tretja srbska divizija, ki sem jo Srečal medpotom. Srbi so pripeljali pred Odrin težke topove. Lahko torej pričakujemo, da se bo trdnjava Vzdržala delj časa. Med bolgarskim ljudstvom *e vzbuja osuplost, ker tako dolgo ne pade Odrin in ker tako dolgo ne pride do odločitve pred Carigradom. Na poti proti severu so me ponovno izpraševali ljudje, kaj je zakrivilo izostajanje "adaljnih zmagoslavnih poročil. Vzrok je seveda ta, ker so poslali Bolgari svojega zadnjega tooža jn svojo zadnjo puško na fronto. Videl ^em na tisoče neizvežbanih Macedoncev, videl Sem celo mlade ljudi, ki so pred tremi tedni Prvič oblekli vojaško suknjo, pa so odhajali na bojišče. Globok vtisk so napravile na ljudstvo strašne Izgube od lozengrajske bitke dalje. Peljal Sem se z ranjenimi častniki, ki so ležali v mrzli noči brez postrežbe na slami in jih je tresla Mrzlica; zdravnikov ni bilo. Mnoe:o ranjencev pošiljajo iz lazaretov do- mov. Železnica je mnogo storila in še stori, ampak vagoni so za promet v miru nerabni. Čudovito je, da se kljub zmagam javlja nad prebivalstvom in vojaštvom nekako na-sprotstvo do častnikov. Morda hočejo izravnati to nasprotstvo s tem, da predlagajo veliko še-vilo podčastnikov in prostakov za častnike, pri drugi armadi nad sto. Omeniti še moramo, da razmerje med srbsko in bolgarsko armado ni vzorno in da se častniki izogibljajo drug drugemu. Bolgari gledajo na Srbe od zgoraj navzdol, čeprav napravljajo Srbi izvrsten vtisk. Srbi so bili bolje pripravljeni in so celo novo bolgarsko divizijo oborožili. Nadalje so tudi bolje oskrbljeni, imajo boljši sanitetni materijal in boljše konje. V bolgarski armadi se tudi pojavljajo epi- [ demije. na primer pri Mustafi paši driska in le-gar. Poročevalec sklepa: Še ne popolnoma demoralizirana turška vojska lahko brani zadnji prekop in izvršuje ugodne pogoje. ČATALŠKE UTRDBE. »Star pruski častnik«, carigrajski poročevalec »Frankfurter Ztg.«, piše svojemu listu: Neprenehoma dovažajo mnogoštevilni parniki čete v San Stefano, ki po izkrcanju takoj nastopijo pot proti mnogo imenovanim čatal-škim postojankam, kjer se bo v malo dneh odločila vojna. Neki turški list je sicer izrazil mnenje, da je celo po porazu pri Čataldži možna vspešna bramba Carigrada s pomočjo nekakšne črne vojske, ampak tako naziranje je napačno in se more roditi kvečjemu iz obupanih možgan. Z oboroženjem prebivalstva bi kvečjemu hujskali obupane ljudi na napade proti Evropejcem in s tem bi se zamotala Turčija še v muč-nejši položaj. Turško armadno poveljstvo je postavilo po mojih računih že 50.000 do 60.000 mož za postojanke pri Hademkoju in pošilja tje uro za uro nove sveže čete. Opravičevanje, da primanjkuie živil in municije, je tti nevzdržno, kakor je tudi bilo na mestu za prejšnje boje. Postojanke so 60 kilometrov daleč od Carigrada in pota, vsaj po turških pojmih, dobra. Če bi kljub temu odpovedali poveljstvo in bi generalni štab kljub resnemu položaju še nadalje posedal v razkošnih železniških vozovih in se dobro gostil vpričo stradajočih čet ter se najskrbneje bril in napajal z dišavami, potem bi bil seveda zadnji čas, da pošljejo nekaj visoko nastavljenih, odgovornih osebnosti k Alahu. Govoril sem z ducati turških častnikov, ki imajo v sebi mnogo duha Osmanov, Sulejmanov in Muktarjev, in ti možje bi tudi spadali k čataldži, ne pa junaki s peresom in jezikom, ki se iz vse armadne reforme niso naučili druzega, razen, da je genaral-ni štab previsok, da bi sam posegel vmes. Kar se tiče čatalške postojanke same. moram opozoriti na to. da dajejo marsikateri vojni zemljevid in na njem je nanizana dolga vrsta zemljevdi in na njem je nanizana dolga vrsta fortov od Črneča moria do Marmarskega. Na podlagi turških in enakih zemljevidov bi sodili, da imamo pred iaboj trdnjavo, ki se ne da zavzeti. In vendar je to popolnoma napačno. Na povratku sem jezdil skozi to postojanko in reči moram, da te utrdbe niso prav nič druzega kakor skromni zapuščeni okopi, ki jih največji optimist ne more imenovati fortov. Kako so prišli risarji zemljevidov do tega, da so jih zaznamovali za forte, mi je uganka. Samo na enem mestu sem videl čete, ki so delale nasipe. Delali so z največjo ravnodušnostjo, kakor da bi kopali krompir. Na tej turški ravnodušnosti za enkrat ne moremo nič predrugačiti. Turek je bil menda v spalni halji rojen in živi v njej. Če reče ob osmih zjutraj, pa pride opoldne, meni, da je celo točen ... Vojna je bila tik pred pragom, ko so smatrali v vojnem ministrstvu za potrebno, da prevedejo nemška določila za vojne utrdbe. Čemu, vedo bogovi. Če gre vse dobro, potem je hotel Alah tako: če bo vse zavoženo, potem je zopet hotel Alah tako. To je druga stran mohamedanizma, da ustvarja poleg energičnih, delavnih mož večinoma nepoboljšljive lenuhe. Na srečo Turkov pa čatalške utrdbe niso brezpogojno navezane ne na utrdbe ne na okope, dokler jih branijo ljudje, ki leže v največiem miru na trebuhu in streljajo. Čatalške postojanke tvorijo, kolikor daleč seže oko, prav izglajeno gladino, ki tudi sovražni ar-tiljeriji ne nudi primernega kraja. ŽRTVE BOJIŠČA. Če kaj utegne ljudstva svariti pred strašnimi posledicami imperialistične blaznosti, potem jih morajo poročila, ki dohajajo iz balkanskih • vojnih bolnic. Poročevalec londonskih »Timesov« pošilja iz Plovdiva pretresljiv opis bede in stiske, ki vladate zdaj v Bolgariji, ter strašnih prizorov, ki se odigravajo v vojnih bolnicah. Opisuje strašne bolečine ranjencev, ki so jih pripejaJi v bolnice na nerodnih vozovih, v v katere so bili vpreženi voli; vlekli so jih po grapavih potih. Poročevalec pripoveduje: »Mnogo manje nevarno ranjenih vojakov,, ki imaio rane od udarcev ali šrapnelov na rokah, se trudoma vlečejo ob vozovih, v katerih leže na slami njih nevarno ranjeni tovariši. Nobenega stokanja in godrnjanja ne slišimo. Ti kmetje imajo mnogo orientalskega stoicizma. Le kadar pridejo vozovi v široko dolino Marice, dvignejo reveži glave, ko zavonjajo vodo; oči se jim iz-jasne in na njihove pretresljive krike pride kateri samaritan, pa jim prinese v veliki posodi rmenkaste vode. Ampak dolgotrajno, utrudljivo popotovanje do bolnic žal še ni najhujše; po več bitkah so ležali ranjenci dva, tri vroče dneve in strupeno mrzle noči na bojišču, kjer so bili padli. Naižalostnejši pogled v bolnicah nudijo vrste ubogih vojakov z nabreklimi, ožganimi udi. ki kljub najskrbnejši postrežbi ne bodo ozdravili. V bolnici blizu bojne vrste sem videl — rad bi. da bi pozabil ta pogled oficirja, bolgarskega mladeniča, katerega truplo, glava, roke in noge je razcefralo in prevrtalo trinajst različnih ran od šrapnelov in krogelj. Revež ie umiral. S temi ranami ie ležal dva dni in tri noči na bojišču, vendar je bilo njegovo telo tako močno, da bi bil no sodbi zdravnikov gotovo okreval, če bi se mu ne vnela pljuča, ker je tako dolgo ležal na bojišču; razentega so se mu tudi rane prisadile. Njegova mati je sedela tiha v bolesti in brezgibno ob robu postelje in opazovala strežnice, ki so rahlo zavezovale strašne rane njenega sina. Slišal sem. da je vdova in ima še dva sina v bojni vrsti ... Na operacijski mizi sem opazil mladega Srba, ki je napol sedel in radovedno opazoval zdravnika, kako je bril ranjenčevo nogo, strašno prisajeni, skoro brezoblični stvor, predno jo je odrezal tesno pod členkom. »Bojim se, brezupno,« je delaj zdravnik. Ali ranjenec je zahteval le cigareto. Na tretjino ranjencev v bolnici so bili Turki. Pravijo, da so Turki večino svojih ranjencev pustili na bojišču. Pripovedujejo tudi, da so pustili le majhno število bolgarskih raniencev živih. Slišal sem strašne povesti o umorih, grozodejstvih Turkov; ampak v vojni slišimo toliko strašnih stvari, da bi morali pripovedovati le o tistih, ki smo jil videli na lastne oči. Videl sem bolgar. fantka, starega komaj tri leta. ki so ga našli po bitki pri Lozengradu vekajočega ob strani umorjene matere. Ena strežnic, ki je izgubila pri Lozengradu svojega sedemnajstletnega sina, ga je hotela vzeti za svojega.« Našim zaupnikom! Mnogokrat smo culi tožbe naših zaupnikov, kako grenka je časih naloga, ki so jo jim poverili sodelavci. Tožili so nam, da jih tovariši ne podpirajo v raznih slučajih, marveč smatrajo zaupnika za svojega slugo, ki mora skrbeti za vse potrebno v delavnici, in za vse, kar potrebujejo glede organizacije. Nasprotno pa smo slišali že mnogokrat pritožbe proti zaupnikom, češ da ne izvršujejo pravilno svoje naloge, in zato tudi Člani niso redni in točni. V ražjasnjenje teh nasprotujočih si tožb, ki so v veliki meri opravičene, in v odstranitev ne-dostatkov s te in z one strani, ob kateri seveda trpi tudi razvoj in napredek organizacije, naj služijo naslednje vrstice. Velike naloge, ki jih ima strokovna organizacija vršiti, zahtevajo tudi večje število funkcionarjev, ki si morajo natanko razdeliti svoj delokrog. Delo funkcionarjev se deli v dva dela: en del funkcionarjev ima iz.-vrševati notranje društveno, torej administrativno delo, drugi del pa se odloči za agitacijo. Za funkcionarje, ki imajo izvrševati administrativna dela, ter imajo voditi društvo v smislu postavnih določb, so merodajna društvena pravila, do katerih se imajo predsednik, blagajnik in zapisnikar strogo ravnati. Izvrševanje teh funkcij pa zahteva popolno znanje pravil, točnost v izvrševanju društvenih poslov ter Čut dolžnosti, ki so jih z izvolitvijo sprejeli. Naloge zaupnika pa so mnogostranske, trudapolne, da časih skrajno neprijetne. Tudi za zaupnika obstojajo pravila, ki pa se ozirajo le bolj na določene slučaje. Za rešitev naloge, ki jih ima zaupnik, pa ne bi zadostovala cela knjiga. Zaupnik je agitator za organizacijo in zastopnik svojih tovarišev v eni osebi, in vsak Domače novice. Slovenci še nimamo šaljivega lista. Tako je razlagati dejstvo, da se širi humor v listih, či-Kar uredniki bi bili razžaljeni, ako bi Smatrali nl«h delo za humoristično. Prosim Vas, zgodilo Se 3e, da so sklicali pri listu, ki se odlikuje po Množini urednikov, sejo, ko se je konštatiralo p°zitivno humoristično nagnjenje pri enem iz-tted glavnih urednikov. Seja je bila burna, Kredništvo in čitatelji veseli. Pozitivno humo-{"•stično nagnjenje je svojstvo, razširjeno v krogu nekaterih kulturnih delavcev. Tako n. Dr; se kaže pozitivno humoristično nagnjenje znanstveniku v tem. da ima največ kultur-in znanstvenih vtisov, kadar ga premetuje k°bila po snegu, ali pa pri predsedniku, kadar Pripoveduje s »turobnim glasom, kakor bi krvavelo govornikovo srce,« o zadnjem Sloven-CF- ki bo prvi Ilirec, ali pri publicistu-nadebud-n!^u, kadar daje Slovencem dobre nauke o pozivnem delovanju in kadar vprašuje po »je-Z|koslovnem« združenju ... Postoj 1 Zdaj Te imam, o nesreča vseh ne-?reč! Hujša si od lakote in vojske, hujša si od pbilic, teme in ostalih egiptovskih nadlog: jezikoslovno« združenje.., anketa o »jeziko-"'Ovnem« združ . . . anketa o pravopisju . . . Predavanje o »jezikoslovnem« združ . . . »je-J^oslovno« zbližanje . . . anketa o I ali u . . . jezikoslovje — naša nadloga in nesreča! Koliko imamo nepoklicanih jezikoslovcev? Miljon lih • Hcpumivaiini jciiMisiuvucv i miijuii £ )e: ljubljanska gospoda, ki zapušča gledišče, se govori na odru slovenski tako, kakor se javori — slovenski, in anketisti o »jezikoslov-ern« združenju, o pravopisu, o 1-u! Kar svet ni bilo naroda, ki bi bil tako temeljito 2d Narodov« poročevalec za — Ljubljančana Gorca. Errare humanimi est! A človek se čudi! Samo ena ženska na boiišču in še ono nežno četašico je imel g. Zvezdan za — moškega! Ali g. Zvezdan — čujte — kaj niste nemara perverzni? »Kako se kaj počutite gdč. četašica?« »Nisem nobena gospodična.« »Bežite no. sai se vidi na laseh, da so bili...« »To je bilo g. četašici vendar že preveč... dejala je karabinko čez koleno in mi obrnila hrbet.« Kako težak je poklic g. Zvezdana! Kako nežno čuteče bitje je gdč. četašica 1 Gospod Zvezdan se kar načuditi ne more, »v Belgradu se je zaklela, da vse postreli« zdaj na bojišču pa kaže nadležnim poročevalcem hrbet in pobira »šalice za kavo, sladkor, petrolej in podobne kuhinjske reči«. »Pa ste vzeli tudi metlo?« je vprašal gospod Zvezdan. »Vi, g. Zvezdan, zahvalite Boga, da je nisem, drugače bi Vam jih dala po glavi . . . ka} mislite, da smo v ljubljanskem salonu G. Zvezdan je napisal poročilo, kjer pravi: »Dobro sc je odrezala.« Res je. Našla se sta — mOj mlajši brat in g. Zvezdan. Vsak po svoje: g. Zvezdan pripoveduje na dolgo in široko, brez konca in kraja, kako se je fotografiral, kako mu kažejo hrbet, kako ga podijo z metlo. In vse to natisne mož-urednik. Moj mlajši brat napiše golo neumnost in tudi lo natisne mož-urednik. Župančič predava In dokazuje, da se izgovarja I kot u, a mož-urednik verjame poročevalcu, ki ni razumel Zupančičevega predavanja, mož-urednik verjame mojemu bratu, ki je dokazal na podlagi izmišljenih knjig, člankov in glasovnih zakonov, da se izgovarja u kot 1. Vsi se norčujejo, vse se laže! Samo mož-urednik tega ne ve, on ne ve, da se norčujemo vsi: oni poročevalec, ki ni razumel Župančičevega predavanja, oni g. Zvezdan s skodelo in metlo na bojišču m moj brat z »1-u«. , . Veriga je popolna, poklicani in nepoklicani sotrudniki se norčujejo, a mož-urednik tega ne sluti, na svojem stolcu sedi in venomer vpije; »Du-li-oli, du-li-5h.« zastopati, pri čemer mu njegove IžEuStiTFTrt 'krat uprizori Verdijeva Velemelodiozna velika zaupnik prevzame veliko odgovornost in nalogo, ki zahtevata celega moža. Če se oživi organizacija v kaki delavnici, potem mora zaupnik opraviti vse podrobno delo, indiferentom razjasniti pomen, korist in potrebo strokovne organizacije, ter jih pripraviti, da pristopijo k organizaciji. Uspeh te agitacije je odvisen od spretnosti zaupnika samega, ter njegovega spoznavanja in takta, zakaj z vsakim indiferentom se mora ravnati po njegovem značaju in temperamentu. Tu mora zaupnik najprej ukoreninjene predsodke in ne-zaupnost previdno odstraniti, hlapčevsko in bojazljivo vzgojene delavce se posebno težko prepriča. Iz novovpisanih članov mora zaupnik narediti organizirane in razredno zavedne bojevnike. Ta vzgoja pa zahteva veliko potrpljenja, samozatajevanja in — seveda tudi potrebne sposobnosti. Novi člani imajo o moči in delokrogu strokovne organizacije prav čudne pojme. Živeči mnogo let v nepoznanju lastnega položaja, so najbolj radikalni; že v prvem tednu hočejo imeti uspehe. »Organizacija mora za nas kaj ukreniti, zakaj pa plačujemo prispevke!« Tako jih slišimo mnogokrat govoriti. Drugi zopet zahtevajo, da se neljubi delovodja odslovi. Na ta način hočejo preskušavati moč organizacije. Delavcem neprijetne že na leta obstoječe razmere se morajo kar čez noč odstraniti. Tu ima zaupnik težko stališče, vsi ga oblegajo z vprašanji in zahtevami. Sedaj mora biti zaupnik mož na svojem mestu ter dati tovarišem jasen in točen odgovor. Povedati jim mora, da organizacija nima nobene čarodejne moči, da ne zadostuje samo to, če člani plačujejo prispevke v mnenju, da ima organizacija v zameno izpolniti njih zahteve. Razložiti jim mora, da ima organizacija le toliko moči. kolikor jo ji dajo člani sami. Zabičati jim treba, da se zboljšanje delovnih razmer potom organizacije le korakoma izbojuje, kdaj, to pa je odvisno od članov samih. Zaupnik pa mora svoje sodelavce poučiti, da imajo tudi napram delodajalcu dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati. Kajti le oni lahko zahteva boljšo plačo, ki je točen pri delu. Zaupnik ima stremiti za tem, da si pri svojih tovariših pridobi vsestransko zaupanje, pri podjetniku pa vpliv. To se zgodi le takrat, če je zaupnik spreten ter poraben za delo in dostojnega vedenja. Paziti mora strogo na to, da pri podjetniku intervenira le takrat, kadar je trdno prepričan, da se je delavcu v resnici godila krivica. Mlajši člani organizacije prav v mnogih slučajih mislijo, da je zaupnik dolžan vse zastopati, za vsak malenkosten nesporazum intervenirati in za vsak odpust, če je bil tudi opravičen izvajati konsekvence. Le če zastopa pravično stvar, ter da v slučaju, kjer delavci niso opravičena — žal, da se to tudi dogaja — ne prevzame nobenega posredovanja. Podjetnik mora vedeti že naprej, da je zaupnik svoje stvari siguren. Uspeh potem nikdar ne izostane. Nič ne škoduje ugledu zaupnika bolj, kakor če mu utegne podjetnik dokazati, da je interveniral v slučaju, ki bi ga pravzaprav ne sme! zastopati. Če se stavijo resne zahteve na podjetnika, kakor skrajšame delovnega časa, povišanje plače, in odpravo raznih nedostatkov, se prične za zaupnika delo v čisto npvi smeri. Zaupnik mora natančno preudariti, ali je čas za mezdno gibanje ugoden, kakšne so razmere v drugih delavnicah tiste stroke, posebno ima paziti, če je ugodna konjunktura, ter natančno presoditi razmerje med organiziranimi in neorganiziranimi. Zahteve morajo biti obratu primerne. Izkoriščanje delavstva se tudi pri najboljši plači ne neha. Da je čisto nemogoče obstoječe plače kar na mah za 50% povišati, je jasno; kdor tega ne razume, ga mora zaupnik poučiti. Pri tem pa seveda pride časih med zaupnikom in ostalimi člani do nasprotja, ki se pa mora odstraniti. Zahteve mora zaupnik pri podjetniku Kam pa to pride?! »Slov. Narod« je bil mi-Btificiran in široki krog čitateljev menda tudi. Nihče rti ničesar slutil! Vsi verjamejo dokazu, da se izgovarja u kot 1, in tako popolnoma jih ie prepričal moj brat, da se ne čuje več po Ljubljani »muha« ampak »mlha«, nihče se ne vlačugari, ampak vse se vlačlgari, in kakor poznamo ljubljansko gospodo, bodo zopet zapustili gledišče, ako ne upelje Župančič takoj novega izgovarjanja. Sploh je Župančič pri nas kot dramaturg nemogoč, ako samo še enkrat Vzdihne ob pogledu na ljubljansko gospodo: »To so cucki«, namesto pravilnega »To so clcki«. Kam pa to pride?! Kolikokrat smo bili že tnistificirani, koliko so nam že nalagali pesniki in pisatelji in celo učenjaki ne govore zmiraj lesntce. A zdaj se bo še več lagalo in sleparilo po vzorcu »1-u«. Slovenski Babilon je gotov! Serija razprav bo sledila v »Sl. Narodu«; Gospod predsednik bo dokazal ob Knafličeveni »Soči: lizinu«, da Masaryk ne razumeva problema malega naroda; gospod Nadebudnik bo pisal o priponi-skost v sestavah a la »italijan-škost«; g. Wokurka bo napisal monografijo o kajkavskem narečju. Naši sociologi postanejo filologi in Škrabec pojde v stalni pokoj. Babilon! Babilon! Divji g. Brambovec napiše naslov »Ivan Lah« in popiše papirja na kilometre —- »Slov. Matica« pa mistificira javnost z izjavo, da je »Ivan Lah« zgodovinski roman. Gospod Zvezdan izjavlja, da ne pozna več razlike med dekletom in fandom, med skodelo in metlo uredništvo »Sl N « pa misti-Jicira javnost s trditvijo, da je Zvezdanova'izdava povzročila vojsko med Srbijo in Avstrijo. Babilon! Babilon! Sedim v mrzli Pragi pri običajnem čaju in tlgareti. Iz dima se vije neskončni kolobar: prednik . . . žurnalist . . . publicist . ; . znanstvenik . . . nadebudnik . . . predsednik . . . In široki krog čitateljev . . . neskončni kolobar In od daleč tam nekje iz Kranjske prihajajo turobni glasovi: »Du-li-oh, du-Ji-oh . . .« yiktor Jenčič. notorično spoznavanje obratnih razmer dobro služijo. V njegovih rokah je velikokrat odločitev izida mezdnega gibanja. Odkar imajo podjetniki svojo organizacijo, je pogajanje jako otežkočeno. Kajti poleg podjetnika sedi zvit in brezobziren »šarfmaher«, ki je odločen nasprotnik vsakega delavskega gibanja, in ki glede sredstev za razdiranje delavske organizacije ni čisto nič izbirčen. Zato je potrebno, da je pri takih pogajanjih navzoč tudi zastopnik organizacije. Čim previdnejše le zaupnik mezdno gj-banje pripravljal, tem lažje bo premagal tež-koče, ki jih bo naletel pri pogajanju in sklepanju nove pogodbe. Če se je na podlagi spretne predpriprave posrečilo skleniti primerno mezdno pogodbo, še nikakor ni vse delo končano. Sedaj pride še večja naloga, namreč, da se pridobljeno tudi obdrži. Pri tem pa je zaupnik navezan na so-pomoč. vseh svojih sotovarišev. Žal le, da se prav mnogokrat dogaja, da člani po končanem gibanju pozabijo na organizacijo. To so v prvi vrsti oni, ki jim plačevanje prispevkov najmanj ugaja. Dogaja se to po navadi le tam, kjer je organizacija še mlada, in kjer ponos, biti organiziran, še ni ukoreninjen. V takih slučajih je treba zaupniku največje eneržije iti odolčnosti, in treba je porabiti vsa sredstva, da pridobi organizacija prejšnjo veljavo. Vendar pa se mora zaupnik varvati vsakega terorizma ali zabavljanja, marveč iskati mora ugodne prilike, da odpadlim članom na lep in razumljiv način dopove, koliko da taki delavci škodujejo sebi in ostalim tovarišem s takim ravnanjem. Za to je najbolj primeren delavniški sestanek, na katerem se taki in enaki slučaji najlažje obravnavajo. nrav mnogokrat ne brez uspeha. Zaupnik pa se ne sme dati oplašiti radi neprijetnosti, na katere radi svojega delovanja pri nasprotnikih, indiferentih in krivih prijateljih naleti. Na hvalo in plačilo ne sme računati. Zavest zvesto izpolnjene dolžnosti in pa spoznanje, da stoji on na važnem mestu delavskega gibanja, mu da dovolj notranjega zadoščenja; uspeh, ki ga s svojim delovanjem sodoseže, je njegovo najlepše plačilo. Boj delavskega razreda se ne more danes ali jutri odločiti, temveč je dolgotrajen, ki privede časih šele po večkratnih porazih do zmage, in šele po mnogih zmagah do cilja. Ob vsem navdušenju, ki ga mora zaupnik pokazovati, vendar ne sme pretiravati, ali pa zbujati težko dosegljive želje in nade. Kdor tako dela, bo v odgovorni službi kot zaupnik socialističnemu delavskemu gibanju vsem izkoriščanim storil neprecenljivo uslugo, z notranjim zadovoljstvom pa bo za svoje delo. ki ga je opravil za skupnost, bogato poplačan. Ljubljana in Kranjsko. — In pri nas? Nemški sodrugi na Štajerskem in Koroškem so z neumorno agitacijo nabrali letos od 6. do 27. oktobra svojemu glasilu »Arbeiterwille« 3000 novih naročnikov. Krasen plod vztrajnega, vzornega dela, ^ ki smejo biti nanj sodrugi na Koroškem in Štajerskem po pravici ponosni! Ob tem sijajnem izpričevalu socialistične zavednosti koroških in štajerskih sodrugov piše bratski list »Arbeiterwille«; »Nove naročnike pozdravljamo najiskreneje. Največjega pomena je, da se je v tem tako resnem in za široke ljudske mase naravnost grozečem času štev. onih, ki se bojujejo za gospodarsko in kulturno povzdigo ljudstva, tako pomembno pomnožilo. Tri tisoč novih bojevnikov proti vojni nevarnosti, proti moritvi ljudstev, proti gospodarskemu in političnemu hlapčevstvu, pomenja močno povečanje vpliva in moči organiziranega delavstva. To naj pomislijo tudi tisti, ki zdaj z diplomatičnimi spletkami kockajo nad življenjem in zdravjem stotisočev zaradi dozdevnega interesa Avstrije na avtonomiji Albanije. In za s sabljo rožljajoče, na vojno hujskajoče kapitalistično časopisje je to prirastek novih bojevnikov za idejo svetovnega miru mogočna zaušnica, dokaz, da je ljudstvo izpregle-dalo zločinske nakane kapitalističnih podkup-ljencev s peresom in da vidi v socialni demokraciji in njenemu časopisju edino zavetje miru, človečanstva in kulture. Kar velja za »Arbei-tervville«, velja za vsak socialistični list, torej tudi za »Zarjo«. Slovenski sodrugi naj si vzamejo nemške sodruge na Štajerskem in Koroškem za sijajen zgled, pa naj gredo na delo za »Zarjo« s tisto neumornostjo, s tisto požrtvovalnostjo, s tisto vnemo in vztrajnostjo, ki je privedla 3000 novih bojevnikov v krog naročnikov graškega bratskega lista. Če bodo tako storili, uspehi ne morejo izostati. Da pa stori tako in gre na neumorno delo za svoje bojno glasilo, za »Zarjo», je socialistična, je najsvetejša dolžnost slehernega slovenskega sodruga. — Podružnica »Vzajemnosti« Vič-GHnce ima v soboto dne 23. t. m. ob 8. zvečer v salonu gostilne pri Travnu svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora in nadzorstva. 3. Raznoterosti, člani so vabljeni, da se zbora polnoštevilno udeleže — Iz Šiške. Pota v Šiški so grozna. Naše županstvo je čisto apatično. Po Celovški cesti je »dobra« pot — drugod pa jojmine! Gg. obč. odborniki — primite gospoda župana, da bo saj malo poskrbel za red na potih in cestah! — V Tržiču priredi podružnica »Vzajemnosti« v soboto 23. novembra veselico z dnevnim redom: 1 petje, 2. šaljiva posta, 3. prosta zabava s plesom. — Petje proizvaja pevski klub »Vzajemnosti« v Tržiču. — Začetek veselice ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. za oseba. Vabi se vse prijatelje »Vzajemnosti«, da se udeleže te veselice. Za dobro postrežbo bo poskrbel gostilničar Pelar. — Zanesljiv penzionlst dobi v večjem rudarskem kraju lepo postransko službo. Za . pojasnila se je obrniti na upravo »Zarje« v Ljubljani. — Iz gledališke pbarne. V četrtek 21. t. m. .(za abonente pepar) se po petih letih zopet ,en- opera »La Travlata«, ki je na našem odru že tolikrat žela največje uspehe. Opera je docela na novo zastavljena in naštudirana. Glavne vloge so v rokah gospodične Richterjeve in Fantove in gospoov Vondra, Tejfar, Kovač, Povhe, Bukšek in Križaj. Povpraševanje po vstopnicah je že sedaj toliko, da smemo tudi to pot računati na izvenredno lep poset in, ker se pred polno hišo vse drugače igra — poje, tudi na popolni umetniški uspeh. Režijo vodi g. Fej-far, ki se je v vseh doslejšnjih glasbenih prireditvah izkazal razumnega in rutiniranega režiserja, dirigira pa g. C. M. Hrazdira, ki je v zadnjem hipu, šele početkom oktobra skombinirani orkester v najkrajšem času na najugodnejši način konsolidiral. La Travlata. (Violetta.) Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Dumasovem romanu »Dama s kamelijami«, napisalF. M. Glave, uglasbil G. Verdi, preložil A. Funtek. — Violeta, pariška labkoživka, se je seznanila z Alfredom Ocrmon-tom, zaljubila se vanj z vso silo resnične ljubezni in zato sklenila opovedati se dosedanjemu življenju. Združena v prosti ljubezni živita samima sebi. Pride Alfredov oče in očita Violeti, da je njena zveza z Alfredom uničila vso Alfre-ovo prihonost in vso srečo njegove sestre. Z gibljivimi besedami jo prosi, naj se Alfredu odpove in ga vrne družbi in bodočnosti. Violeta se starčevim prošnjam ne more zoperstavljati. S strtim srcem ostavi Alfreda, češ, da se je naveličala njegove ihe ljubezni in da jo neodoljiva sila vleče nazaj v prejšnje razuzdano šumno življenje. Da utolaži svojo istinito srčno bolest in zaduši glasove, ki v njej kriče po ljubljenem Alfredu in po tihi sreči, se Violeta kakor pobesnela strmoglavi v vrtinec razuzdanega življenja. Ob neki taki orgiji se srečata z Alfredom. Zbrana je velika, sijajna družba, med njo ie tudi baron Dounhal, Violetin tačasni častilec. Alfred, ki Violeto še vedno ljubi, ji očita njeno besno ra zuzdanost in jo smrtno razžali. Zato ga Violetin častilec pozove na dvoboj. Violeto pa je Alfredovo očitanje tal- doboko zadel v srce. da ji je vsa duša razdejana in da začne vsled notranje razburjenosti hirati. Ko njegov oče vidi, da Violeta umira samega hrepenenja po Alfredu, da mu pa navzlic vsemu ne izda privega vzroka svoje propasti, razjasni svojemu sinu sam, da ni res, da bi bilo Violeto od Alsreda odtrgalo poželjenje po nebrzdanem razkošju, da se mu je marveč s krvavečim srcem odpovedala, ker ni hotela biti na poti njegovi in sestrini sreči, in mu končno dovoli zopetno zvezo z Violeto. Ves srečen hiti Alfred k svoji Violeti — pa je že prepozno. Razdejano srce je izkrvavelo. Violeta umre v Alfredovem objemu. — I. dejanje: Dvorana pri Violeti. Ensemble njenih gostov. Napitnica Alfredova »aN zdravje, na zdravje, nalijmo si čaše«) in Violetina (»Med vami zavest me obhaja, da krasno na zemlji je žiti). Alfredova ljubezenska izpoved »Ko vas ugledal sem neki dan.« Zbor: »Je že v jutru zora vstala«. Violetina arija »Prečudno, prečudno!« in »On je mora, ki živ je stal v sanjah pred mano često.« —dejanje. Soba nekje na kmetih. Alfredov prizor »če sem o nje, pa zame ni veselja« in arija »Njene ljubezni mili smeh«. Prizor in dvospev med Violeto in Alfredovim očetom- Alfre-oče: »Gospodična Valery?« in »Hčerko Bog je drago dal«. Prizor med Alfredom in Violeto: Alfred: »Kaj delaš.« Prizor med Alfredom in očetom: ariia očeta: »Ali te ne miče kraj, kjer prebil si mlade dni?« — III. dejanje. Dvorana pri Flori. Zbor ciganskih mask »Me mlade smo ciganke«. Prizor z Violeto in Douphalov poziv na voboj. Prizor med Violeto, Alfredom in njegovim očetom. Violeta: »Oh. Alfred, slu saj. ne sodi krivo!« — IV. dejanje. Violetina spalnica. Prizor med Violeto, Anino in zdravnikom. Violeta čita pismo Alfredovega očeta, v katerem privoljuje v zopetno zvezo med njo- in Alfredom. Violeta: »Oj slike dobe zlate, vam pozdrav moj bodi zadnji!« Prizor in dvospev med Violeto in Alfredom. Violeta: »Moj mili Alfred, koliko veselje!« Finale: Alfred, njegov oče. Violeta. Violeta umre. — Na današnji koncert »Glasbene Matice« opozarjamo vse slovensko koncertno občinstvo v prepričanju, da bo koncert vsem obiskovalcem nudil res lep umetniški užitek. Vspored je lcrasan in pomemben v delih absolutne glasbene vrednosti. Do besede in veljave pridejo 4. domači izvrstni skladatelji: Lajovic, Premrl, Jeraj Schwab. Njih dela, velike vrednosti v razvoju slovenske glasbe, je vredno, da jih vsak Slovenec spozna, uživa in čisla. Zelo razveseljivo je tudi sodelovanje domačega umetnika Trosta in sodelujočega virtuoza na harfo — Holya. Na skladate!ie, sodelujoče umetnike, orkester »Slovenske Filharmonije« in pevski zbor »Glasbene Matice«, smo lahko ponosni. Naj bi slovensko občinstvo ne prezrlo njih kulturnega delovanja. Začetek koncerta je točno ob pol 8. uri. — Umrl je danes po noči v Zeleni jami, po daljšem bolehanju Anton Košak. — Umrli so v Ljubljani: Franc Zdravje žel. nadpremikač, 50 let. — Anton Pogačnik, mlinar, 72 let. — Marjeta Medja, hiralka, 91 let. — Ivan Škerjanec, bivši delavec, 68 let. — Vigo de Redange, c. kr. geometer, 38 let. — Marija Mittermayer, klobučarjeva vdova, 83 let. — Josip Železnikar rejenec, 2 dni. — S trebuhom za kruhom. V nedeljo sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko 2 Slovenca; iz Nemčije se je povrnilo 50, iz Inomosta pa 20 Hrvatov. 200 Italijanov je šlo domov iz Kranjskega in Ogrske. — Dve nesreči. V nedeljo je padel delavec Anton Kenda v Zagorju ob Savi z okoli 60 metrov visokega skalovja ter si pri padcu zlomil levo roko in se tudi po životu hudo poškodoval. — Posestnikov sin Valentin Tušar je pa na Javorniku pri Jesenicah na cesti padel in si zlomil desno nogo. Oba so pripeljali v deželno bolnišnico. — Izgubil je gospod Ciril Globočnik črn polsvilnat dežnik. — Hlapec Fran Borin je izgubil višniev.o konjsko odejo, — Kuharica Marija Rojškova je izgubila denarnico z mafij-’ šo vsoto denarja. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 19., sredo 20. in četrtek 21. novembra 1912: 1. An-tibes. (Kolorirau naravni posnetek.) 2. Luka kralj bokserjev. (Velekomično z Andre De-edom.) 3. Dragoceni dragulji. (Japonska drama. Velezanimivo. Samo popoldne. 4. Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 5. Najnovejše z balkanskih bojišč. (Velezanimiv film. Pohlep po zlatu. Samo zvečer. Maks hoče postati večji (Velekomična učinkovitost.) Štajersko. — Trbovlje. V soboto se je utrgal vsled nakopičenega materijala na Doberni velik plaz, ki je prišel do zapadnega revirja. Silni pritisk je porušil dve skladišči za olje, poslopje s stroji je bilo poškodovano, eno kovačnico in mizarsko delavnico pa so morali podreti. Nevarnost je, da se podro na zahodnem revirju razni objekti, ker plaz še vedno pritiska in preti celo stari separaciji. V tem slučaju bi bilo ogroženo tudi izvažanje premoga. Skoda je znatna. Da preprečijo nadaljno utrgavanje zemlje, so ukrenili dela za odvajanje vode. Monarhija si osvoja Balkan. K RAZPUSTU OBČINSKIH SVETOV V DALMACIJI. Monarhija si osvaja Balkan! Bolgarija sl hoče prilastiti Tracijo in Macedonijo, Srbija osvaja Staro Srbijo, Grška Epir in Avstrija —« Dalmacijo. Ker je pozneje začela, so seveda tudi uspehi neznatni — doslej si je osvojila le dve točki: Šibenik in Split. V tedve mesti je Avstrijska vlada poslala komisarja, in baron Heinold je v tistem hipu nepostavno razbil občinsko avtonomijo, ko iztresa grof Berchtold svoje goreče srce za avtonomijo — Albanije. Ampak šalo na stran! Po vseh dalmatinskih mestih so bile pretekli teden navdušene demonstracije za vojni pohod četverozveznih državi na Balkanu Te demonstracije so bile avstrijski vladi povod in pretveza, da je odstavila v Splitu in Šibeniku občinski odbor in ne meneč se za zakonita določila porušila občinsko avtonomijo in poslala svoja komisarja. Črno-žolti avstrijan-ski patriotje nismo in za strahotno klanje na Balkanu, ki bo fizično in denarno ubilo balkanske narode, se ne navdušujemo, vzlic temu menimo, da privlačnost Črne gore v normalnih od-nošajih obstoju avstro-ogrske monarhije ne more biti nevarna. Če vidi avstrijska vlada v teh' demonstracijah državno nevarnost, če voha v njih srbski iredentizem, mora imeti strašno slabo vest in se zaveda težkih grehov, ki jih je nad narodi na jugu države izvršila. Dalmatinska slučaja kažeta popolno nesposobnost avstrijske vladne modrosti in razodevata, da je notranja politika v Avstriji vredna vnanje. O razpustu občinskih odborov v Splitu in Šibeniku smo dobili naslednja poročila: Šibenik, 18. novembra. Včeraj zjutraj je prišel v občinski urad okrajni glavar Calebich' ter podal načelniku občinskega zastopa, županu dr. Krstelju, dekret, s katerim se razpušča občinski zastop in imenuje za komisarja okrajni komisar Ltiger. Namestništvo utemljuje razpust s tem, da so bile na iniciativo občinskega zastopa prirejene manifestacije za narode na Balkanu, pri katerih so dejanjsko sodelovali tudi župan in občinski svetniki. Pri teh demonstracijah je baje prišlo tudi do državi sovražnih klicoV, in demonstracij. Namestništvo se sklicuje glede razpusta na § 110. dalmatinskega občinskega reda. Dr. Krstelj je na to izjavil, da razpusta ne pripozna, ker je neupravičen in nezakonit in ker manjka soglašanje dalmatinskega deželnega odbora, kakor to predpisuje § 110. dalmatinskega občinskega reda. Izjavil je nadalje, da ne izroči občinskega urada in ne odstopi nikakor ter da se ukloni samo oboroženi sili. Okrajni glavar je nato poklical orožništvo, ki je zasedlo občinsko hišo in vse pisarne. Na opetova-ni poziv je vztrajal dr. Krstelj na svojem stališču in je odšel, ne da bi bil predal občinsko upravo. Občinska hiša je blokirana od orožništva. Med prebivalstvom vlada strahovito razburjenje. Ogromna množica je prirejala dr. Krstelju in občinskemu svetu ovacije. Voditelji sedaj nasprotnih si strank so se sestali k skupnemu posvetovanju. Popoldne sta dospela poslanca; Drinkovič in Trumbič, živahno pozdravljena od tisočglave množice. Na glavnem trgu so se vršile manifestacije za narodno edinstvo. Voditelji vseh strank so nagovarjali množico ter jo' poživljali, naj vztraja v borbi za narodne ideale in za svobodo. Mesto je zasedeno od orožništva. Vojaštvo je konsignirano in ulice izgledajp kakor ob času obsednega stanja. Deželni odbor, mnogo občin in med njimi tudi Dubrovnik so izrekli popolno solidarnost z županom v Šibeniku. Split, 18. novembra. V soboto zvečer je okrajni glavar Silva izročil splitskemu županu Kataliniču dekret, s katerim se razpušča občinski zastop. Obenem pa imenuje za komisarja' dr Šporn. Tudi v Splitft je izjavil župan, da ne pripozna dekreta, ker z razpustom ne soglaša deželni odbor. Ukloni se samo oboroženi sili in ne izroči občinske uprave komisarju. Okrajni glavar je to izjavo protokolira! in se nato odstranil. Vest o tem dogodku se je hipoma raznesla po mestu. Na trgu se je zbrala množicaV ki je prirejala županu in občinskemu zastop*1 burne ovacije. Orožniki so zasedli trg in vse ulice. Orožništvo je aretiralo tudi več odličnih oseb. Vojaštvo je konsignirano. Kakor občinski zastop, tako bodo razpuščena tudi razna drtf" štva. v . v Šibenik, 18. novembra. Zvečer je orožništvo aretiralo več oseb, ki so,bili policijsko takoj op ■ sojeni na 14 dni zapora. Med njimi so Stolic*. Klarič, Frankopan, Baranovič, dr. Magazi * Anipcia in Barzetič, Zader, 18. novembra. Dalmatinsko namestništvo je izdalo komunike, v katerem utemeljuje razpust občinskih svetov v Splitu in Šibeniku ter pravi: Oblasti niso imele ničesar proti temu, da ljudstvo manifestira v prilog balkanskemu narodu. Oblasti pa so morale poseči vmes, ko So se te manifestacije izpremenile v demonstracije z državi sovražno tendenco. Ker so se te demonstracije vršile deloma pod patronanco občinskih zastopnikov in so ti zanemarjali svo-ie dolžnosti, skrbeti za mir in red, je morala razpustiti občinska sveta, da tako prepreči vsako, domnevanje, da bi bilo dalmatinsko prebivalstvo v zadnjem času popustilo v lojalnosti in y svojem dinastičnem čustvovanju. O vzroku razpusta. Šibenik, 19. novembra. Kakor se čuje. je bil baje vzrok razpusta občinskih svetov v Šibeniku in Spljitu od županov in občinskih svetnikov izdelani oklic, ki je pozival na manifestacije za balkanske države. Demonstracij se je baje udeleževal tudi preiskovalni sodnik 'dr.Ferič ter veliko število sodnih in upravnih uradnikov. Aretirali so mnogo oseb. Poslanci pri notranjem ministru. Dunaj, 19. novembra. Poslanci Trešič, Ivčevič in Dulibič so bili včeraj pri notranjem ministru baronu Heinoldu in so imeli z njim enourno posvetovanje vsled razpusta sibem-Škega in spljitskega očinskega sveta. Poslanci So opazarjah. da je napačno mnenje, kakor da bi bilo hrvaško prebivalstvo sovražno monarhiji. Minister Heinold se je še enkra branil z razlogi, ki so navedeni v vladnem komunikeju, 'češ da so se slišali pri demonstracijah državi sovražni klici. Demonstracij so se udeleževali tudi občinski svetniki. Poslanci so odvrnili, da Se ti slučaji pretiravajo. Za ravnanje posameznikov ne smemo delati odgovorne splošnosti. Obžalovati je, da pri nastavljanju vladnih komisarjev niso vprašali deželnega odbora za isvet. Heinold je odgovoril, da ima vlada pravico nastavlati komisarje Poslanci so ga zavrnili, da bi bila vlada morala poprej z deželnim odborom stopiti v stik. Baron Heinold ie opomnil, da je o vprašanju, ali bi bila morala poprej vlada 'topiti v stik z deželnim odborom, dvojno mnenje. Podoben slučaj,^ razpust puljskega občinskega sveta, je zdaj še na upravnem sodišču, in odločitev tega sodišča bo principelnega pomena Posvetovanje dalmatinskih poslancev. Dunaj, 19. novembra. Danes bodo imeli Poslanci Biankini, Tresič. Perič, Dulibič in iv-čevič posvetovanje, na katerem določijo taktiko zaradi razpusta obeh občinskih svetov. Vestnik organizacij. , Šišenska podružnica „Vzajemnosti“ ima v torek '9- novembra, ob 8. zvečer važno sejo, zato naj se je Odborniki zanesljivo udeležijo. Odborova seja podružnice „Vzajemnosti“ Vič-Glince bo v sredo 20. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, so odborniki vabljeni, da sc je gotovo udeleže. Seja založbe „Zarjc“ bo v sredo zvečer ob 6. v Uredništvu. Zadnje vesti. Vojna na Balkonu« jrURŠKA POROČILA O BITKI PRI HADEM-KO.UJ. Carigrad, 18. novembra. »Sabah« poroča, &a so se morali v bitki pri Hademkoju Bolgari umakniti. Carigrad, 19. novembra. Generalissimus Nazim paša je poslal velikemu vezirju naslednji brzojav z dne 17. novembra: Danes zjutraj se je začel boj naše artiljerije in pehote fc bolgarsko pehoto, ki je hotela prodirati. Boj Se trajal do večera, prekinil se je za eno uro. Bolgarsko pehoto, ki je skušala prodirati proti našemu središču in našemu desnemu krilu, smo i ognjem iz topov pognali nazaj. Tri sovražne baterije stno uničili. Carigrad, 18. novembra. Boj pri Čataldži *n Derkosu je trajal ves dan do ene ponoči. Začel se je v soboto z napadom infanterije in topništva. Sultan je poslal četam cesarski pozdrav in častitke. (To je prav po ceni!) Prebivalstvo v Carigradu je zelo razburjeno. Carigrad, 19. novembra. Med Derkosom in Pyrgosom so polili Turki ‘grmovje s petrolejem, da zažgo topove, če bi sovražnik prodiral. TURŠKI USPEHI? Carigrad, 19. novembra. Glavni poveljnik Nazim paša poroča: Po krvavem boju, ki je trajal štirinajst ur, je naša armada prodrla do Kavaklija. Sovražnik je poražen. Razen na tisoče ranjencev je izgubil sovražnik tri bataljone, ki smo jih zajeli obenem s častniki. Turskim vojakom se je prebral sultanov ferman |n nato so se borili kakor levi. Upam, da bom »oj uspešno nadaljeval, še predno dospe srbska armada. Carigrad, 18. novembra. »Alemdar« poroča: Desno bolgarsko krilo pri Čataldži je “trašno trpelo. Premeniti je moralo svoje postojanke, zapustivši veliko število mrtvih °6()0(??!) ujetnikov in 42 topov. Mornarica nas Pe izborno podpirala. Sultan je dal sporočiti Prestolonasledniku turško zmago po svojem Prvem komorniku. Enako veliko zmago jav-lajo tudi iz severnega krila, kjer se Turki, čvrst0 Podpirani od streljanja bojnih ladij, osvojili ;l^vf.?žne okope, uplenili 17 topov. Bolgari so nieli 890 mrtvili, in 700 ranjenih, ki so jih .ransportirali preko San Stefana v Isniti. Štiri °'8arske bataljone se popolnoma uničili. *. v Carigrad, 19. novembra. »Alamdar« po-a: Turki so zopet osvojili Safidže. ARETACIJE MLADOTURKOV. Carigrad, 19. novembra. Doslej so aretirali 90 članov mladoturške stranke. »Alemdar« poroča, da ima vlada neovrgljive dokaze, da so voditelji mladoturkov agitirali po vojašnicah za popolen preustroj vlade. V uredništvu »Tanina« so zaplenili 10.000 pamfletov proti velikemu vezirju Kiamil-paši, ministru Noradhungianu in še višjim osebam. Najvažnejše listine je komite spravil na varno v Švico, odkjer bodo pričeli z novo mladoturško propagando v Evropi. Husejn Džavid, ki je v Bukarešti, bo tam začel zopet izdajati »Tanin«. Opozicija v mladoturški stranki zahteva obračun o treh miljonih funtov, ki jih je dobila mladoturška blagajna v dar od raznih patriotičnih zbirk. Med aretiranci je brat Šefket paše. Voditelj komiteja dr. Nazim je v Solunu. Talaada, bivšega ministra, so aretirali predvčerajšnjim v bližini nemškega poslaništva. Ubežal je voditelj bojkotskega gibanja proti avstro-ogrskemu blagu, Ali Kilear, ravno tako tudi senator princ Said Halim, ki je zalagal komite z denarjem. Nadaline aretacije še slede. Dva »Ta-ninova« urednika so obsodili k pet oziroma sedemletni trdnjavski ječi in bivšega poslanca Ubej Tulo na pet let. KOLERA V CARIGRADU. Bukarešt, 19. novembra. Najvišja zdravstvena oblast je bila brzojavno obveščena, da je v Carigradu zadnje dni obolelo 1270 oseb na koleri. Pred mestnimi vrati stoji na stotine voz z begunci, ki imajo večinoma vsi kolero in katerim je zabranjen vstop v mesto. Trupla mečejo enostavno pod vozove. Berlin, 19. novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Carigrada: Mestu preti velikanska nevarnost, ker je dokazano, da je jezero Der-kos, ki preskrbljuje mesto s pitno vodo, popolnoma inficirano. IZKRCANJE INOZEMSKE MORNARICE V CARIGRADU. • Carigrad, 18. novembra. Danes zjutraj so vse inozemske ladje izkrcale 2000 mož, ki so prišli na suho z orožjem in zastavami. Moštvo je zasedlo bolnišnice, šole in druge zavode. Strojne puške so že včeraj pripravili na suho. Carigrad, 19. novembra. Inozemsko mornariško moštvo je v Peri in Galati. Moštvo se ogiblje cest in straži le javna in najvažnejša zasebna poslopja svojih poslaništev. V slučaju potrebe bodo ščitili s turškim orožništvom poslaništva. Število izkrcanega moštva znaša 10.000. SRBI OSVOJILI BITOLJ. Belgrad, 18. novembra. Ob 6. zvečer je dospela semkaj vest, da so osvojili Srbi po trdovratnem boju Bitolj.. Belgrad, 19. novembra. Poraz Turkov pri Bitolju je naravnost strahoten. Srbi so ujeli 50.000 turških vojakov z armadnim poveljni-štvom vred. Med tem tudi generala Zeki pašo in Fethi pašo. S tem je Turški odpor v Macedo-niji popolnoma zlomljen. Turki so se branili dva dni obupno, a so se morali slednjič umeknlti srbski armadi. PRODIRANJE K JADRANSKI OBALI. Berlin, 19. novembra. »Berliner Tageblatt« poroča iz Drača: Doslej ni še opaziti, da bi Srbi prodirali proti Draču. Ako bi Srbi prišli proti Draču, tedaj bo mohamedansko prebivalstvo pribežalo na avstrijske parnike, a Albanci so pripravljeni, da branijo Drač proti Srbom. Avstrijski Lloydovi parniki potrjujejo, da so Črnogorci osvojili Sveti Ivan. Osvojitev se je izvršila brez vsake bitke, ker so Turki prej zapustili kraj. Črnogorci so nadaljevali pohod proti Lešu. Tukaj se bo najbrže razvil obupen boj. SRBSKO PRODIRANJE. Belgrad, 19. novembra. Srbska armada namerava po osvojitvi Svetega Ivana, Leša in Drača, marširati proti Valoni. Arnavti so se vdali na vsej črti in so obljubili Srbiji zvestobo!?) General Zivkovič se bo vrnil po izvršenih operacijah v Sandžak. GRKI TTSVOJILI OTOK IKARIA. Atene, 19. novembra. Poveljnik grškega brodovja v Egejskem morju javlja, da so Grki svojili otok Ikaria. Ljudstvo je bilo navdušeno, ko je zaplapolala grška zastava na otoku. MIROVNO VPRAŠANJE. Belgrad, 19. novembra. »Tribuna« priobčuje naslednje pogoje balkanskih zaveznikov za sklenitev premirja: Odhod Turkov iz Odrina. Bitolja, Janine in Skradra; Turčija se mora odreči evropskemu ozemlju; vhod za-veznili armad v Carigrad, kjer bodo prokla-mirali balkansko zvezo; Turčija mora plačati odškodnino; internacionalizacija Carigrada in svoboden prevoz skozi Dardanele. Carigrad, 19. novembra. Porta se je obrnila do inozemskih suverenov s prošnjo, da naj izposlujejo pri zaveznikih mir. Peterburg, 19. novembra. Kiamil paša je prosil ruskega poslanika, da naj posreduje pri kralju Ferdinandu za premirje in sicer za to, da pokopljejo mrtve m uvedejo mirovna pogajanja. Turška vlada je obljubila, da ustavi dovažanje čet iz Male Azije in da se umakne iz čataldžinskih postojank, če Bolgarska odstopi od osvojitve čataldžinske črte. Od obrambe Odrina Turčija ne odstop'. A VSTRIJA IN SRBIJA. eBrlin, 19. novembra. Poročevalec »Lokal-anzeigerja« javlja iz Sofije, da Srbija nikakor ne bo odstopila od svojih zahtev po jadranskih * lukah. Bolgarija bo podpirala z vso močio srb- ske zahteve. Srbija le zato odlaša z odgovorom Ugronu, 'da se bo pripravila na vojno. Belgrad, 19. novembra. Na bosanski meji zbira Srbija baje čete vseh kategorij. Oficialno to vest preklicujejo. Belgrad, 19. novembra. Vlada ni avstrijskemu poslaniku poslala še odgovora. Splošno sodijo, da se je konflikt med Avstrijo in Srbijo silno poostril. Z napetostjo pričakujejo odločitve, ki bo padla v teku prihodnjih dni. SRBSKE NAMERE. London, 19. novembra. Srbski ministrski predsednik Pasič je izjavil dopisniku »Daily Te-legrapha« v Skoplju, da bo Srbija šla do Jadranskega morja in osvojila luke in če se zgodi, kar se hoče. Avstrijski predlogi, naj gre Srbija k Egejskemu morju ali naj uporablja kako dalmatinsko luko, so popolnoma nesprejemljivi, prav tako kakor avtonomija Albanije. Carinska združitev Avstrijsko Ogrske z balkanskimi dr-žn.vami je stvar bodočnosti, sedaj je to izključeno. Tudi internacionalizacija železnic v evropski Turčiji je izključena. NEMČIJA IN ITALIJA STA ZA AVTONOMIJO ALBANIJE. Belgrad, 19, novembra. NetnšEl poslanik Grleslijger ht zastopnik italijanske vlade Rlnelli sta bila včeraj pri Paslču In Izjavili v Imenu svojih vlad, dia podpirata zahtevo Ay|trIj«ko-Ogrske po avtonomiji Albanije. PROTESTNO ZBOROVANJE ITALIJANSKIH SODRUGOV. Milan, 18. novembra. Včeraj so priredili italijanski socialisti protestno zborovanje proti vojni, ki se ga je udeležilo 5000 oseb. Prvi govornik, sodrug Glčckel z Dunaja, je izvajal, da je Avstrijsko-Ogrska glavni krivec sedanje balkanske vojne, ker je 1.1908 strgala berlinsko pogodbo in anektirala Bosno in Hercegovino. Za njim so govorili še italijanski in francoski poslanci. Sprejeta resolucija obsoja vojno in zahteva avtonomijo Albanije. PROTESTNO ZBOROVANJE FRANCOSKIH SOCIALISTOV. Pariz, 18. novembra. V St. Gervaisu pri Parizu je bilo protestno zborovanje francoskih socialistov proti vojni. Govorili so belgijski, ruski, nemški in avstrijski socialsti. Za avtrjske socialiste je govoril sodrug Pernerstorfer z Dunaja, ki je pozdravil socialistično Francijo v imenu avstrijskega proletarijata in izjavil, da ves avstrijski proletariat obsoja vojne. Sodrug Scheidemann iz Berlina je dejal, da nemški proletariat ne bo streljal na francoske brate, če bi izbruhnila vojna. DELEGAClJSKO ZASEDANJE. Plenarna seja avstrijske delegacije. Budimpešta, 19. novembra. Grof Mer-veldt je otvoril včerajšnjo sejo tri četrt na deset. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o proračunu vnanjega ministrstva. Delegat grof Latour upa, da se ohrani mir. Na koncu govora se mora seveda navduševati za nove žrtve molohu. Delegat dr. Korošec želi prijaeljstva monarhije do balkanskih narodov ter zagotavlja monarhiji in dinastiji zvestobo. Delegat Hruban (češki klerikalec) zapoje pesem o interesih monarhije na Balkanu. Delegat Choc se obrača proti šikaniranju Čehov in Poljakov na Pruskem. Dolžnost slovanstva bi bila, da čim prej in resno vpliva na Rusijo, da ohrani avtonomijo Poljske. Tudi Rusinom se mora dovoliti avtonomija. Dualizem in zmožen življenja. Državo se mora pre-osnovati na federalistični podlagi. Delegat Helmer govori za avtonomijo Albanije. Delegat Pittoni (soc. dem.) izjavlja, da ne bo nič odvedlo socialne demokracije od njene misije, ki je ohranitev miru. Načelo socialnih demokratov, Balkan balkanskim narodom, so si prisvojile skoro vse stranke. Geslo socialnih demokratov, mir za vsako ceno, so na mnogih mestih napačno razlagali. Socialnim demokratom gotovo ni vseeno, kako pojde razvoj na Balkanu in kakšni so odnošaji monarhije do njega. Načelo socialnih demokratov je: Av- strija nima ničesar iskati na Balkanu z orožjem. Socialni demokratje so pogosto izjavili, da niso za razdelitev ampak za avtonomijo Albanije. Nikakor pa ne morejo privoliti, da se uniči evropski mir zato, da se zagotovi Albancem avtonomija. Govornik se potem peča z vprašanjem o obnovitvi trozveze in z razmerjem do Italije. Govornik je za trozvezo. Vendar so vsi socialni demokratje mnenja, da bi morali biti odnošaji med Avstrio in Italijo boljši. Precejšen del italijanskega časopisja ni prijazen Avstriji, vzroki so iskati tudi v ravnanju z avstrijskimi Italijani. Dokler se narodnostni program temeljito ne reši. se gotovo ne more Italijanom v Avstriji dobro goditi. Ampak poročanje, ki gre iz Avstrije v Italijo, pretirava. Število nezadovoljnih Italijanov v Avstriji je sicer zelo veliko, ampak število iredentistov je prav neznatno. Vprašanju o iredentizmu ni moči priti v okom s črnimi pretiravanji. Da se to vprašanje reši, mora iz-gniti slednja ozkosrčnost. Tudi za Italijane naj napoči v Avstriji nova doba. Govornik koriča: (Izpolnili bomo svojo nalogo v interesu pobratimstva narodov, v interesu miru in kulture/ / / Delegat dr. Leo kritizira posilno politiko pruskih šovinistov proti Poljakom v Nemčiji. Obžaluje, da se voditeljem naše vnanje politike doslej ni posrečilo odvrniti najožjega zaveznika od te oolitike. Kot avstrijski državlja- ni, torej kot zavezniki nemške države, kličemo ta svarilni klic. Delegat dr. EHenbogen (soc. dem.) ponavlja zahtevo, da more rešiti diplomacija po mirni in le po mirni poti diference med monarhijo in Srbijo. Delegat Wolf, bivši veliki prijatelj Holicn-zolerjev, govori črno rumeno govoranco. _ Vnanji minister grof Berchtold označi svojo vnanjo politiko z besedami: Zvesto vztrajanje pri obstoječih trdno ustanovljenih zveznih razmerah in dosledno zasledovanje zmerne, po nikaki teritorialni ekspanziji stremeče, toda za naše interese skrbno pazljive realne politike. Med drugim se zavzema za samostojne Albance. Sicer pa je bil njegov govor silno prazen. Konec seje tri četrt na štiri. Prihodnja seja danes. TISZA V ARADU. Bombardiran z gnilimi jajci. Arad, 19. novembra. Včeraj je dospel semkaj grof Tisza, spremljan od 80 vladnih poslancev, da poda poročilo o svojem delovanju. Aradsko delavstvo je uprizorilo poldnevno generalno stavko in je obmetavalo Tiszo s kamenjem in z gnilimi jajci. Prostor pred zborovalnim lokalom je zaprl policijski kordon, šofer in sluga Tisze sta bila oborožena z revolverji. Pred minoritsko cerkvijo so sprejeli Tiszin avtomobil s kamenjem in s klici: Abzug. Zandarmerija je razkropila množico. Kmalu se je razširila vest, da je policija obstrelila nekega dečka, kar je povzročilo med mnežico velikansko razburjenje. Šele čez delj časa so poklicali in žandarmi razkropili demonstrante. SHOD PROTI VOJNI. V nedeljo dopoldne je bil v tržaškem Delavskem domu shod zoper vojno in vojne hujskače. ki ga je sklicala deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke. Shod je otvoril in mu presedoval sodrug Mihevc. Poročal je sodrug Regent. Za njim so govorili še sodrugi Ferri, Golouh, Bahun, Li-pošič in sodružica Gornikova, ki je zbudila viharen aplavz. Končno je bila sprejeta naslednja resolucjia. Delavci, zbrani na shodu jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Delavskem dom v Trstu dne 17. novembra 1912 izjavljajo, da je vsaka vojna, ki ne izvira iz ljudske volje, zločin nad delovnim ljudstvom ki se more razvijati le v miru in v vzajemnem sodelovanju vseh narodov. Uvažujoč narodnostne in gospodarske razmere balkanskega polotoka se shod, popolnoma strinja z resolucijo, ki jo je sprejela konferenca balkanske socialne domakracije v Bel-gradu meseca oktobra 1911 in ki zahteva v rešitev balkanskega vprašanja konfederacijsko republiko balkanskih narodov na podlagi narodne avtonomije za vse narode na Balkanu. Zaradi tega se ptidružijo s polnim prepričanjem klicu avstrijske socialne demokracije, ki hoče Balkan balkanskim narodom. Izjavljajo tudi. da so odločni nasprotniki vsakršnemu vojaškemu ali diplomatičnemu posredovanju velesil, ki bi imelo namen obnoviti neumstveni in nazadnjaški »status quo«, ki ga je sedanja vojna na Balkanu nagloma in za vedno uničila. Nadalje izjavljajo, da Je največji interes avstrijskega prebivalstva, da si Avs.trija pridobi prijateljsko razmerje z balkansimi narodi, in se zaradi tega odločno protivijo vsakršnemu umešavanju Avstrije v balkanske zadeve, zavedajoč se dejstva, da bi tako umeševanje utegnilo zanetiti splošno evropsko krvavo klanje, ki bi evropske narode gospodarsko in kulturno upropastilo in zavedajoč se obenem, da je novi položai Balkana močno izpremenil orijentalsko vprašanje, s katerim so vladajoči krogi opravičevali neznosno vojaško in mornariško oboroževanje, vabijo vse slovenske delavce, da razvijejo z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, protimilitaristično agitacijo, za razoroževanje in za mir. Novice. * Elektrika kot živilo. Na kongresu za una-predovanje znanosti v Nimesu je izjavil profesor Bergonier iz Bordeauxa, da je mogoče z jakim električnim tokom stalno nadomeščati človeško hrano In pijačo, zlasti ona živila, ki dajejo človeškemu telesu potrebno toploto. Profesor Bergonier je zatrdil, da je s to metodo dosegel mngo lepih uspehov pri ljudeh, katerih želodec ni mogel dobavljati telesu potrebne hrane. Pri ljudeh, ki so bili vsled prenapornega dela oslabljeni, je s pomočjo elekričnega toka odstranil živčno napetost, vrni! sposobnost za delo in bledico v obrazuGe kmalu pregnala zdrava barva. — Ali bodo agrarci grmeli zoper elektriko! * Hudomušen tat. V Kodanju je prišel v čakalnico sodnika mož s.pismom. Pismo je oddal slugi s prošnjo, naj je takoj izroči sodniku, ker je v pismu važno poročilo. Sluga vzame pismo in je nese k sodniku. Sodnik odpre pismo. Pismo je imelo kratko vsebino: »Ali pač pojde?« Sodnik obrača pismo na vse strani in maje z glavo. Potem ukaže slugi, naj pokliče moža v sobo. Sluga gre v čakalnico, a mož je izginil, a z njim tudi dragocena kožuhovinasta suknja sodnikova. Tam, kjer je prej^ visela suknja, je bil pritrjen listič z napisom: »Šlo je!« * Premeteni osel. Človeštvo dela oslu veliko krivico, ker ga prišteva med najneumnejše živali. Ravnatelj pariškega muzeja pripoveduje o oslu, ki so ga rabili v muzeju, da je prenašal tovore iz laboratorija, velezanimivo dogodšči-no, ki kaže, kako premetena žival je. Kadar je bil osel brez posla, je bil na obzidanem dvori- šču. Iz dvorišča se }e pa prišlo skozi vrata na vrt, kjer so zelenele najbujnejše in sočne rastline. Osel je porabil vsako priliko, da je neopažen smuknil na vrt. In sicer najrajše tedaj, ko je popravljal zidar na dvorišču zid. Zato so naročili zidarju, naj skrbno zapira vrata na vrt. Ali vzlic temu so zopet in zopet zasačili osla na vrtu. Končno so sklenili, da opazujejo dolgo-ušca. Izkazalo se je, da je osel z zobmi pritisnil na kljuko, pahnil v vrata in šel na vrt. Na vrata so sedaj pritrdili zapah. Tri dni je bilo vse dobro, ali pozneje je osel dan za dnem zopet uhajal na vrt. Zopet so ga opazovali in videli, da je osel odpahnil zapah, pritisnih za kljuko in zadovoljen sam s seboj korakal na vrt. Odtlej je zidar zaklepal duri. To je pa osla močno užalilo, zlasti še. ker je ob zaklenjenih durih odpo-vedalt njegovo modrost. V zidarju pa je videl svojega največjega sovražnika. Sklenil je, da se maščuje. Ko je sedel zidar pri malci in si privoščil k maslenemu kruhu tudi steklenko vina, je prišel osel in mu prevrnil steklenico. Seveda se ni zidar malo razjezil. Prihodnji dan je zidar zamašil steklenico. Osel pride in zopet prevrne steklenico, a kaj začuden je bil, ker se ni izlilo vino. Čez dvi dni jo je pa osel »pogruntal«: ni le prevrnil steklenico, temveč je tudi razbil. * Razstava poštnih znamk. Največjo razstavo poštnih znamk, 300.000 znamk, vrednih (> miljonov mark, je videti te dni v Londonu. Iz vseh delov sveta so prišli zbiralci znamk, da si ogledajo to največjo razstavo, kar jih je bilo že doslej. Neizmerne vrednosti so izpostavljene pod steklom, čez noč jih dobro zapro. Najbolj obučudujejo obiskovalci ploščo, s katero so bilu utisnejene Mavricijeve znamke. Ploščo cenijo na 100.000 mark. Le še 27 Mtvricijevih znamki majo, od katerih velja par 70.000 mark. Posebnost so tudi znamke iz Urugvaja. Posebno pozornost švzbuja zelena kittjska znamka za eksprezna pisma. Znamka ima štiri dele. Kdor odda na Kitajskem ekspresno pismo, dobi del te znamke, ostale tri dele shrani pošta in kdor bi hotel obdržati te tri dele, ga zadene osra kazen. Angleški nabiralec znamk Lovelace je dobil v času kitajske revolucije celotno znamko, edino. ki se nahaja izven Kitajske. Havajska uni-Jonska znamka iz srede prejšnjega stoletja se ceni na 40.000 mark, rabili so jo havajski misijonarji in je zelo redka. Trst — Predavanje priredi v petek 22. in soboto 23. novembra 1912 ob pol devetih zvečer »Ljudski oder«. Predava v Delavskem domu. ulica Madonnina 15, sodrug Fran Milost o predmetu pariška komuna. Vstopnina 20 v. — Veselica v Sv. Križu. Pretečeno nedelj) ie priredila v Križu podružnica »Ljudskega odra« veselico s petjem, godbo in dramatično predstavo. Veselica je uspela najsijajnejše v moralnem in materialnem oziru. Velika dvorana pri Maganji je bila nabito polna domačega občinstva, ki je pokazalo tudi to pot, da ceni visoko prireditev naših delavcev in delavk. Kriška godba je pod vodstvom gospoda Furlana rešila svojo nalogo tudi to pot častno in tudi to pot sc je pokazal pri godbi znaten napredek. Znamenje, ki nam pove. da se učitelj in člani godbe trudijo prav resno povzdigniti ttodbo do popolnosti. O pevskem zboru bodisi moškem ali mešanem, moramo potrditi, kar smo že povedali. Pri vsakem nastopu velik napredek bodisi v predavanju zborov ali tehniki petja, kakor tudi v glasovih. Poleg že proiz-vajenih zborov: Delavski pozdrav. Nazaj v planinski raj in Zbujanje duhov, ki so bili peti z izredno preciznostjo, smo imeli prijetno izne-nadenje treh novih mešanih zborov, ki so se jih naučili pevci in pevke v kaj kratkem času. Lep je Hajdrihov mešan zbor »Sirota«. Tu smo imeli priliko slišati prvič gospodično Lilko Ma-ganjevo v kontraalt selo spevu. Lep. nežen in mi! glasek je to. vreden negovanja. Pianissimo spremljevanje zbora k solospevu je bilo tu res točno izvedeno. Ljubka in mila sta Sattnerje-va »Švicar na planinah« in »Kadar mlado leto«. ZJasti pa je bila izvedena poslednja z redko preciznostjo. Težavno nastopanje in lovljenje glasov je zbor rešil naravnost umetniško. Razume se, da gre za vse priznanje v prvi vrsti pevovodju sodrugu Giinterju. ki se resnično (rudi napraviti iz zbora nekaj umetniškega. Seveda so sem pa tja še nekatere hibe. katere se bodo sčasoma in z vajo odpravile. Bolje bi morali biti komportirani ženski glasovi in tenorji. Basi so dosegli v tem oziru, lahko trdimo, popolnost. Po petju so nastopili domači di-letantic s šaloigro »Doktor Rodin«. Igra je nehvaležna in se iz nje ne da narediti kdove kaj. Vendar moramo izreči igralcem vse priznanje. Po veselici je bil ples, ki je trajal živahno do polnoči. Kriškim sodrugom pa čestitamo na zopetni lepi prireditvi, ki dela čast vsem, ki so r>ri njej sodelovali. — Smo in ostanemo mednarodni. Iz Sv. Križa pri Trstu smo dobili sledeči dopis, ki ga prav radi objavimo: V nedeljo 24. novembra priredi tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veselico, katere Čisti dobiček je namenjen božičnici, ki se priredi letos otrokom kriške slovenske ljudske šole. Idejo o božic-nici, ki naj se priredi otrokom slovenskih šol, smo pozdravili tudi socialni demokratje. Zato smo se tudi pridružili veselici, ki bo 24. novembra v korist tej božičnici in naša podružnica »Ljudskega odra« je sklenila, da bo pri tej veselici radovoljno sodelovala. »Slovenski dom«, glasilo naprednih kmetov, je pa objavil v svoji zadnji številki dopis, v katerem pravi, da smo pokazali s tem kriški socialisti, da nismo mednarodni ampak da bije v nas srce za slovensko šolsko mladino. Ni bilo prav. da se je tako pisalo. Mi smo mednarodni in taki hočemo tudi ostati. Med nami in drugimi slovenskimi socialisti ni nobene razlike. Za naše sodelovanje pri nedeljski veselici ve tudi politični odbor naše stranke in vodstvo »Ljudskega odra« v Trstu in obe vodstvi sta naše sklepe o sodelovanju potrdili. Znamenje to. da delamo vedno kakor smo delali doslej dogovorno in v tesni stiki z našim vodstvom. Mednarodnost ni breznarodnost. Za našo šol. mladino, za naše otročiče in za njihovo izobrazbo nam je vedno bilo srce. in že pred leti, ko smo ustanovili skupno z nesocialisti v Križu podružnico Ciril-Metodf.ve družbe, smo pokazali, da tudi proti tej družbi nimamo ničesar, dokler se giblje v svojem delokrogu. Le tega ne bi dovolili in ne bomo dovolili nikdar, ako bi se hotelo iz šolske mladine in Ciril-Metodo-ve družbe kovati orežje proti nam delavcem, proti našim organizacijam in društvam in proti naši stranki, ki je nam sveta in za katero se bomo borili kakor za naše življenje. Mednarodni smo kakor vsi socialni demokratje. Socialistična mednarodnost pomeni, da se morajo delavci mednarodno združiti v boju proti svojim mednarodno združenim izkoriščevalcem. Pomeni bratstvo in slogo med delavci, pomeni vzajemno sodelovanje narodov za napredek in kulturo. Nikdar ne pomeni sovraštva med narodi, tudi ne sovraštva do svojega naroda. Naš boj je naperjen proti nesocialističnim strankam ne zato. ker so slovenske, marveč zato, ker so protidelavske. In zoper take stranke se bomo vedno bojevali z vso silo, z vsemi močmi. Taki so socialni demokratje povsod, taki smo tudi mi. Ampak dovolj tega! V nedeljo bo veselica, ki je nameniena našim otročičem. Radi bomo pri tej veselici sodelovali in radi se bomo udeležili vsi te prireditve potom katere bomo skušali na božičnici razveseliti naše male šolarčke. — Ivan Sedmak. — Stenografski odsek »Ljudskega odra« ima v četrtek, 21. t. m. zvečer svojo sejo. Vabimo vse člane, da se je gotovo in točno vde-ležijo. Na dnevnem redu so važne stvari. — Odbor. — Oni član, ki ima knjigo »Ljudskega odra« »Z ognjem in mečem« je naprošen, da jo vrne v najkrajšem času, ker bo drugače društvo prisiljeno poslužiti se drugih korakov. Odgovorni urednik Fran BartL Tzclnfa in zalnsrn založba »Zarje«. TW<;| ’• Tiskarna« v I 1uH*nH. -WA/-'\A/v- jS> V kratkem začnemo raz----------- pošiljati -------- koledar * za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in jc jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasn'1'' 'r "'""'mbra. — Vsebina: Koledar, — ! ^ki,— Kolkovne lestvice. — Inozu vred- nosti v kronski veljavi.— Množi n.i u^redel-nica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Največja mesta na zeml|l. — Obrtna sodišča v lužnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzomištva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Poincn nekaterih parlamentarnih besed. — Napoieon Bonapaite (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :: v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: »Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. (S*— A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Jlajnovej&e! Najnovejše Maksim Gorkij ^ Mati“. ?=» u1 Cena K 4*—. j To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelje, je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, W je — knjigo založila in izdala. Alt sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Za kamnolom s celoletnim obrate"1 se išče kamnolomski mojster eventuelno s kakimi 20—30 delavci. Ponudbe v nemšknm jeziku pod W. G. 8820 dostavlja RUDOLF MOSSE, Dunaj 1, Seilerstatte 2. £ obakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-seraia) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Uarriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru* Bajc, »lica Geppa Kovač Antonija prodaialna v Sv. Križu« Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto. Segolin Rosa Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava da sva otvorila 17. t. m. na Sv. Jakoba trgu na novo preurejeno vinsko klet štev. 5. Točila se bode pristna stara kranjska kapljica iz kleti slavne deželne vinarske zadruge, kakor tudi istrska vina. Za obilen obisk se priporočata udano > , ' Leopoldina in France Bergant. Občno konsumno društvo v Zagorju (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) vabi svoje člane na drugi ki bo v zmislu § 47. zadružnih pravil odstavek 2 sklepčen in se vrši v četrtek. 28. novembra 1912 ob pol 6. zvečer v prostorih občnega konsumnega društva v Zagorju. Dnevni red: 1. Preosnova zadružnih pravil. 2. Ustanovitev prodajalne v Trbovljah. Vstop je dovoljen samo članom konsumnega društva. Zagorje, dne 17. novembra 1912. Ivan Wallend predsednik nadzorstva. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin, v naslednjih Južni kolodvor, na peronu, ^šrnat, Kolodvorska cesta. Zu Dan Žič. Kolodvorska cesta. B ‘ riž, Dunajska cesta. St^rkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta Kanc, Sv. Petra eesta Treo. K ušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulioa. Remžnar, ZeleDa iama. Svetek, Zaloška cesta. Šešark, Selenburgova ulioa Suhadolc Ati ton, Zelena jama 50. tobakarnah; Dolenec, Prešernova ulioa Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulioa. Wisiak, Gospodska ulioa. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulioa. Sušnik, Rimska oesta. Klanšek, Tržaška oesta. Elsner, Kopitarjeva ulioa Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šišb Likar, Glince. eiezeršek. Zaloška cesta ,SLAVIJA‘ VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporočajte^ vabi p. n. slovensko občinstvo, da Oklepa*Lvarovinr ____________i...« 9?wtipnip in nroti nnJ.im le nri nid. — RA NK a si.AVMA' ima nosebno uoodne pogoje In prikladne nadne za zavarovanje življenja. Njeni tarifi zr pnpOrOCa 1CI VOLJ* p* **• wwuiaivU| ud stvicps žiivflruvalin Docodbe posebno za življenje in proti požaru ie. pri njej. - BANKA .SLAVUA' ima posebno ugodne pogoje in "*Sne za “varovanje življenja. Njeni tari« z' priskrbljene za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim' ^jenske police banke .Slav je so ne- izpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira Nnka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodel m namenom m stremi za izboljšanjem In oM-mosvolitviio narodnega gospodarstva. Ogroriv./i rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobičkaje do sedaj izplačala svojim članom živ J -Skegaoddelka K 2 4^6-719. Kapitalij in škod je do sedaj izplačala K 109.358-861. - Vsa pojasnila daje ter cenike ln razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALKI ZASTOP .SLAV1JE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.