KOLIKO STANE VOJNA? stran 2 NASLOV Leto XXXIV Št. 31 Murska Sobota, 12.avgust 1982 CENA 10 DIN VESTNIK VSI SMO ČUVARJI NAŠIH MEJA IN SVOBODE — Graničarji praznujejo vsako leto 15. avgusta ^oj Praznik. Na ta dan zvrstijo številna kulturna in športna srečanja ter obiski mladine m predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Tako poglabljajo sodelovanje med graničarji in prebivalstvom, ki je dobro razvito, hkrati pa izkazujejo enotnost in odločenost braniti pridobitve narodnoosvobodilnega boja, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter samoupravno socialistično skupnost. Ob našem obisku v enoti Toplice Gajiča v Murski Soboti so nam starešine in vojaki pripovedovali o ži-yljenju in delu graničarjev, ki je zahtevno in častno. Istočasno pa so izrazili zadovoljstvo nad izredno prijaznostjo in sodelovanjem prebivalstva. To pa je tudi poroštvo, da bomo znali braniti naše meje in svobodo, če bo potrebno. Zapis ob dnevu graničarjev objavljamo na 5. strani. PRED 20. JUBILEJNIM KMETIJSKO-ŽMLSKIM SEJMOM V GORNJI RADGONI Rekordno število razstavljalce v Obmejno mesto, tamkajšnji krajani in še zlasti kolektiv Pomurskega sejma v Gornji Radgoni so že dober mesec v znamenju priprav na letošnjo kmetijsko-živilsko manifestacijo, ki mesto ob Muri spremlja že dvajset leL Iz skromnih začetkov, ko so v Gornji Radgoni zagnani organizatorji pripravljali bolj trgovske sejemske prireditve, ko so razstavljalci svoje police postavili kratko malo na ulicah in parkirnih prostorih, se je v dvajsetih letih razvila sejemska razstava z bogatim programom. Da je sejem že zdavnaj prerasel svoje okvire, ni le spretna poslovna parola organizatorjev, marveč resničen uspeh in odraz potreb po takšni specializirani razstavi. Na sejmišču v Gornji Radgoni so letos celo povečali razstavne prostore, polepšali in asfaltirali odprti del sejmišča, toda kljub temu je število tistih, ki bi želeli na jubilejnem pomurskem sejmu prikazati svoje izdelke, novosti in zanimivosti, že zdavnaj več, kot to dopuščajo možnosti. Prek 50.000 kvadratnih metrov razstavnih površin so zato že mesec dni pred sejmom do zadnjega kotička razdelili med letošnje razstavljalce. Kar okrog 700 jih bo iz vseh krajev Jugoslavije in 140 iz tujine iz 12 držav. Tako kot vsa leta nazaj, so tudi letos v krogu organizatorjev Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, zadružna zveza ter poslovne in strokovne skupnosti agroživilskega kompleksa. Tako bodo tudi letos prikazani dosežki na področju govedoreje (na prireditvi bo spet nekajkrat priljubljena in še zlasti za kmetovale zanimiva in poučna revija najboljših živali s strokovnim komentarjem), ocenili in razstavili bodo meso in mesne izdelke, prav tako pa bo tudi že trad-cionalni prikaz vin zasebnih proizvajalcev in originalnih polnitev. Vsekakor velja posebej opozoriti na zanimivo osvežitev letošnje manifestacije v Gornji Radgoni, saj bodo letos končno le razstavili najbolje ocenjene konje, poleg te že več let nazaj željene predstavitve domače konjereje pa so poskrbeli tudi za revijo teh konj in nastop lipicancev. Da tudi letos ne bo manjkalo različnih strokovnih posvetovanj, podpisovanj raznih sporazumov in poslovnih dogovorov, najbrž ni treba posebej omenjati, saj je prav spremljajoči program sejemske razstave že nekaj zadnjih let požel vrsto priznanj in pohval. Sejem tako že davno ni več zgolj paša za oči, marveč tudi mesto izmenjave izkušenj, razgovorov in dogovorov. Prav slednje pa mu poleg drugih njegovih značilnosti daje posebno mesto med tovrstnimi prireditvami pri nas. V desetih sejemskih dneh se bo v Gornji Radgoni in okolici zvrstilo toliko različnih prireditev, da bi težko vse strnili v ta odmerjeni prostor. Da bo jubilejni, 20. kmetij-sko-živilski sejem, resnično nekaj posebnega in privlačnejšega od prejšnjih let tako za razstavljalce, organizatorje in seveda obiskovalce, po svoje zgovorno dokazuje tudi podatek, da so namreč mnoge razstavljalce zaradi pomanjkanja prostora — žal — morali zavrniti. Letošnji sejem bo namreč ob jubileju zanimiv in tudi aktualen še z nečim. Z motom namreč, ki usmerja razstavljalce — čimveč za izvoz! Janez Kurbus Nazaj v domači kraj... Prišli So delavci ln predstavniki gospodarskega življenja Pomurja, vsem zbranim pa je spregovoril Rudi Čačinovič, predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini SR Slovenije, kije med drugim poudaril pomen takšnih srečanj. Na njih se naši ljudje, ki začasno žive in delajo na tujem, seznanjajo z možnostmi za vrnitev in delo doma, prav tako pa na takšen način tudi spoznavajo nove pridobitve v domačem kraju in domovih ni. Spregovoril pa je tudi predsednik SPD »Lastovka« iz Ingolstadta Zvone Kokalj, kije med drugim poudaril: »Srečanja v domovini so vsako leto lepša in se jih iz leta v leto udeležuje več naših delavcev v tujini in izseljencev. To je tudi potrditev tesnega sodelovanja med OK SZDL iz Murske Sobote in našim društvom »Lastovka«, ki trenutno združuje prek 300 stalnih članov, vpisanih pa je še dvakrat toliko.« Ob glasbi in plesu ter sproščenem klepetu je tudi tokratno srečanje v Moravcih prehitro minilo, še zlasti za vse naše delavce na začasnem delu v tujini, pa tudi za naše izseljence. Zato jih je na poti jz Moravec nazaj v tujino še daleč daleč spremljala misel in pesem, ki sojo družno zapeli v veliki dvorani v Moravcih: »Jugoslavija, Jugoslavija ...« Zato se hočejo in morajo vrniti, so za trdno sklenili! Tekst: J. Kurbus Dvorana je bila skoraj premajhna za vse, ki so prišli na peto srečanje. Foto: A. Abraham [aktualno po svetu Bejrutska drama in bližnjevzhodna kriza se nadaljujeta. Izraelski bombniki so povzročili v Bejrutu pravo razdejanje in reševalci imajo polne roke dela. S težkimi stroji odstranjujejo ruševine in iščejo morebitne zasute žrtve. Medtem pa tečejo diplomatska pogajanja, da bi našli kar najbolj sprejemljive rešitve za vse strani. Ogorčenje spričo genocida v Libanonu pa se vse bolj krepi tudi v samem Izraelu. Tako seje v Tel Avivu konec prejšnjega tedna zbralo okoli 5000 ljudi; Židov in Arabcev, ki so sodelovali v protestnem pohodu in zahtevali, naj izraelska vlada umakne svoje čete iz Libanona. Afriški vrh čez tri mesece? Potem ko se je iztekel še poslednji, za 24 ur določeni poziv odsotnim afriškim voditeljem, naj pridejo v Tripoli in rešijo Organizacijo afriške enotnosti (OAE), so letošnji 19. afriški vrh naposled dokončno odpovedali in objavili, da ga bodo sklicali pozneje letos, najbrž čez tri mesece. Predsedstvo OAE ostaja tako še naprej v rokah kenijskega voditelja Daniela Arapa Mo-ija, ki zavoljo pomanjkanja kvoruma niti ni prišel v Tripoli, da bi ga za prihodnje leto izročil libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. Zbranih 22 afriških voditeljev je pod predsedstvom tanzanijskega voditelja dr. Juliusa Nyerereja sprejelo še zadnji poziv odsotnim afriškim državam, naj pridejo v Tripoli in omogočijo potek vrha, ki bi ga bili morali odpre ti minuli četrtek, vendar pa ga prvič v 19 letih obstoja OAE niso mogli zavoljo pomanjkanja potrebnega dvotretjinskega kvoruma udeležencev. Navzoči voditelji so navzočim zagotovili, da Saharska arabska demokratična republika, katere sporni sprejem v OAE februarja v Adis Abebi je povzročil razkol v afriških vrstah ne bo sodelovala na vrhunski konferenci, ki naj bi se posvetila le najnujnejšim vprašanjem. Dnevni red tega na naglo sklicanega vrha naj bi vseboval le nekaj točk. Prvič, izvolitev polkovnika Gadafija za predsednika OAE v prihodnjem letu dni. Drugič, izvolitev novega generalnega sekretarja OAE, namesto Edema Kodja, ki mu je ravno sporna odločitev o sprejemu Saharske republike preprečila ponovno kandidaturo. Tretjič, letni proračun OAE. In četrtič, potrditev gvinejske prestolnice Cona-kryja kot mesta jubilejnega, 20. vrha prihodnje leto. Toda ko je. poteklo določenih 24 ur za ta zadnji poziv, se je pokazalo, da je stanje udeležbe v Tripoliju nespremenjeno in da kvoruma ne bo moč doseči. Zato so se navzoči odločili, da vrh dokončno odpovejo in ga skličejo pozneje letos, po vsej priliki čez tri mesece, vmes pa naj bi skušali najti rešitev za nastali razdor v OAE. Sicer pa v celoti več kot 32 navzočih — to je dva premalo za potrebni dvotretjinski kvorum, ki bi omogočil regularni potek vrha — v Tripoliju nikoli ni bilo, pri čemer so šteli tudi dve sporni delegaciji, saharsko in čadsko. Mučnega dvotedenskega dogovarjanja in pričkanja v Tripoliju, ki se je začelo 26. julija, ko naj bi afriški zunanji ministri pripravili dnevni red za vrhunsko konferenco, je z odpovedjo vrha sicer konec, vendar pa se zbrani voditelji še niso razšli. Kot je rekel sejšelski zunanji minister Jacques Hodoul, se bo »pravi vrh zdaj šele začel«, pri čemer je mislil na vrhunsko srečanje tistih radikalnih afriških držav, ki podpirajo libijske ideje o koreniti peobrazbi gospodarskega in socialnega tkiva v črni celini. Zdi se, da bo Gadafi zdaj s temi svojimi isto-mišljeniki sklical poseben »mini vrh« tako imenovane »napredne Afrike«, ki naj bi pokazala »pravo pot drugim«, kot je bil rekel. (po Delu) Delo za vojaška tožilstva Poljska vojaška tožilstva so minuli mesec sprožila postopek proti 127 ljudem, od katerih je 23 obtoženih, da so kršili predpise o vojnem stanju. Med obtoženimi so aktivisti Solidarnosti, znanstveni delavci z visokih šol v Torunu in Siedlecu in neki belgijski državljan, ki je na Poljsko pretihotapil radijsko postajo. Kot je povedal tiskovni predstavnik glavnega vojaškega tožilstva, so prijeli skupino delavcev ilegalne tiskarne, ker so »tiskali in razpečevali besedila, ki bi lahko zbudila vznemirjenje v družbi«. Neka skupina ljudi je skrivala orožje, (strojnico in 12 revolverjev), prijeli pa so tudi delavce ladjedelnice Pariška komuna v Gdynii. Odkrili so jih, ko so skušali pobegniti iz Poljske z neko zahodno ladjo. Odkrili so tudi skupino, ki je nameravala ugrabiti letalo poljske družbe Lot. Kot je sporočilo glavno ODLOČIJO NAJ NEUVRŠČENI V Bagdadu so uradno sporočili, da Irak ne bo vztrajal, da bi bila sedma konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav v tem glavnem mestu. Minister za zunanje zadeve dr. Sadun Hamadi je predlagal, naj bi se v začetku septembra zbrali v Bagdadu šefi diplomacij neuvrščenih držav ter sprejeli dokončno odločitev o času in kraju konference. V Bagdadu pa poudarjajo, da Hama-dijev predlog ne pomeni še dokončnega odstopa od organizacije konference in iraška vlada se bo o tem predlogu še posvetovala z nekaterimi neuvrščenimi državami. Predlog Bagdada je odraz sedanje iraške realnosti (vojna z Iranom) in objektivnih potreb, da se dejansko ugotovi, kako neuvrščene države v tej situaciji gledajo na organizacijo konference v Iraku. Po ocenah Dolitičnih opazovalcev v Bagdadu se tukajšnje vodstvo zaveda odgovornosti in skuša storiti vse najboljše za interese gibanja v celoti. To potijuje tudi izjava Saduna Hamadija, kije dejal, daje Irak sposoben v napovedanem času pripraviti organizacijo konference, vendar ne želi, da bi le-ta potekala v neprijetni atmosferi. Za Irak je po njegovih besedah v tem trenutku najpomembnejše, da gibanje izide iz krize, da preživi in se okrepi. S tem je Irak sprejel tudi pomisleke nekaterih državnikov, ki so mnenja, da zaradi vojne ta država ni najprimernejši kraj za organizacijo konference, pa čeprav so po mnenju Hamadija ti pomisleki posledica nepoznavanja dejanskih razmer v Iraku. Kot smo že zapisali, pa bo Bagdad opravil še vrsto posvetovanj z nekaterimi neuvrščenimi državami, da bi »našli formulo«, ki bo zagotovila uspeh konference. Odposlanci predsednika Sadama Huseina so tako že odpotovali na Kubo ter v nekatere afriške in arabske neuvrščene države, predvidena pa so še potovanja v druge države. V interesu vseh neuvrščenih držav, pa tako tudi Iraka, je, da bi sedmi vrh kar najbolj uspel. vojaško tožilstvo, so vojaški tožilci uvedli »preventivne akcije« v militariziranih podjetjih in ustanovah, da bi seznanili delavce z »morebitnimi posledicami zaradi neopravičene odsotnosti«. Poljski tisk je objavil tudi vest, da je okrožno vojaško sodišče v Krakowu obsodilo na štiri leta zapora podpredsednika Solidarnosti v železarni Nowa Huta Stanislawa Handzika, kije po 13. decembru organiziral stavke in »širil govorice, ki sd zbudile vznemirjenje v družbi«. Kazen je pravnomočna, ker so jo izrekli po hitrem postopku. Podpredsednik sindikata Solidarnost za Bialystok Jerzy Antoni Rybnik, ki se je skrival od 13. decembra lani, se je zdaj prijavil poveljstvu vojvodske milice. V sporočilu notranjega ministrstva, ki ga objavlja PAP, je rečeno, da ne bo »deloval zoper pravno ureditev«, potem pa so ga izpustili. COLOMBO - V Sri Lanki so ukinili policijsko uro, ki so jo uvedli na jug« države zaradi neredov. Življenje v mestu Galleo seje normaliziralo, novih izgredov pa ni bilo. Vseeno še velja ukaz o izrednem stanju in cenzuri tiska. TOKIO - Ob vrnitvi iz ZDA je indijska premierka Indira Gandhi prispela še na neuradni obisk na Japonsko, kjer se je zadržala dva dni. Pogovarjala se jez japonskim premierjem Suzukijem. To je bil prvi obisk po trinajstih letih; komentatorji menijo, da je to začetek nove ere v razvoju odnosov New Delhi-Tokio. BUKAREŠTA - Su; danski predsednik Nimein je po obisku v Turčiji obiskal še Romunijo, kjer se je pogovarjal s tamkajšnjim predsednikom O’3' ucheskom o medsebojnem sodelovanju in mednarodnih problemih. QUITO - Tudi v Ekvadorju je prišlo do srečanja na vrhu, Španski voditelj Calvo Sotello se je z domačini pogovarjal predvsem o medsebojnem gospodarskem sodelovanju. HIROŠIMA - Oblasti tega mesta so objavile, daje prva atomska bomba v zgodovini človeštva ubila skupno 151689 ljudi. V poročilu je rečeno tudi, da je eksplozija posredno vpij; vala na usodo 402.491 Ijud> v Hirošimi, ki so še desetletja po tem dogodku Čuti posledice sevanja. ANKARA - Drugeg oktobra bi naj v O«3 prišlo do srečanja šet grške in turške diploma je, kar bi naj privedlo bistvenega izboljšanja s bih odnosov, ki vladajo in tema državama. Boljši nosi med tema državama ^ pomembni tudi za os Evropo in svet, saj g*®..j zelo pomemben strat položaj, kot je znano, p ~ spor nastal zaradi Cipm^ ""V žarišču dogodkov Odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja naslov, je: 150 milijard dolarjev. V razpravah o iransko-iraški vojni se često navaja ta številka, saj je Teheran izračunal, da bi takšna odškodnina odgovarjala za vse, kar je bilo v času vojne uničeno ter česar niso dogradili ali izvozili. Za vojno namreč v Teheranu krivijo Bagdad. Vsoto 150 milijard dolarjev so v Teheranu objavili po iranskem zavzetju Koramšarja. Takrat je namreč kazalo, da se bo kolo vojne sreče obrnilo proti Iraku, kar pa se je za zdaj, čeprav so, iranske sile vzhodno od Basre, vendar zahodno od utrjene meje, ni uresničilo. V trenutkih iranske evforije so namreč v Teheranu pričakovali, da bo Bagdad sprejel vsako zahtevo za ceno miru, vendar so Homeini in funkcionarji vlade v teh zahtevah šli predaleč. Zakaj? KOLIKO STANE VOJNA? Ko je v septembru pred dvema letoma prišlo do vojaškega spopada v Zalivu, je dobivalo svetovno tržišče iz Iraka 3,7 milijona sodčkov nafte dnevno, medtem ko je bilo iransko gospodarstvo takrat skorajda povsem paralizirano. Naj spomnimo, da se je takrat vrnil iz Pariza ajatolah, islamska revolucija pa je imela močne politične posledice, ki so se odražale tudi v gospodarstvu. Tako kot iraško, pa je bilo tudi iransko gospodarstvo močno odvisno od izvoza nafte. Za časa šaha Reze Pahlavija je Iran izvažal dnevno 5,5 milijona sodčkov nafte, po padcu šaha pa je Iran proizvedel dnevno, manj kot 2 milijona sodčkov nafte, izvozil pade milijon in pol sodčkov. Torej še pred samim začetkom spopada z Irakom niso bile niti zdaleč izkoriščene vse zmogljivosti naftne industrije. Res je sicer, da je Irak takoj ob začetku vojne vse Svoje vojaške sile usmeril proti iranski naftni industriji. Iraški »migi« so neprestano odmetavali zažigalne rakete na Abadan, dotlej največjo svetovno rafinerijo, kakor tudi na druga naftna polja in naftovode sovražnika. Povračilne ukrepe je izvajal tudi Iran, saj so njihovi »phantomi« napadali rafinerije v Basri, Bagdadu in Kirkuku, kakor tudi naftna polja in naftovode -proti Siriji in Turčiji. Čim so odpravili poškodbe, so bila že spet tu iranska letala, da bi nadaljevala s svojo raz-ruševalno akcijo. In obratno. Abadan je bil vedno znova in znova prizorišče napadov, dvigal se je dim. nafta pa je gorela več tednov. Nesporno je, da so bili, gledano dolgoročno, gospodarski potenciali Iraka in Irana, zahvaljujoč predvsem petrolejskemu dolarju, izredni. Iraško gospodarstvo je do začetka vojne napredovalo s koraki »sedem milj« in obetalo gospodarski »boom«, kakršnega svet še ni doživel. V Iranu je bilo treba seveda nekoliko počakati, da se krhka in mlada revolucija postavi na lastne noge. Računali sb, da bo takrat tudi Iran ponudil svetovnemu gospodarstvu podobne angažmaje za razvoj industrije, kmetijstva, infrastrukture in uvoza tehnologije — podobno kot je to že storil Irak. V septembru 1980 pa je kar čez noč postalo jasno: začela se je vojna. Načrti o izgradnji in modernizaciji dežele so bili na obeh straneh podrejeni ciljem vojne, saj je bilo treba orožje in strelivo drago plačati in obnavljati. Vendar so začete projekte nadaljevali, za Irak pa je značilen celo svojstven fenomen, saj je sklenil tudi nove pogodbe za razvoj gospodarstva. Vojna pa seje nadaljevala v nedogled, statistiki in poslovneži pa so vse to skušali spraviti. v številke in ugotoviti, koliko obe strani stane vojna. Pri seštevanju so upoštevali vse, kar se pač v takšnih okoliščinah upošteva. Nato je nekdo objavil podatek in drugi so ga ponovili. Tako so izračunali, da izgubita Irak in Iran dnevno zaradi vojne vsak po 80 do 100 milijonov dolarjev. Če računamo naprej, pridemo do zaključka, da stane vojna vsako državo mesečno po tri milijarde dolarjev in ker traja vojna že 22 mesecev, je to skupaj 66 milijard dolarjev. Četudi so ti izračuni še tako grobi, pa je razlika med 66 milijardami in 150 milijardami, kolikor so izračunali vTeheranu, skorajda nemogoča. Pri tem se zastavlja vprašanje ali ne želi Iran izkoristiti trenutnega položaja in z odškodnino postaviti na noge vse tisto, kar je doslej zamudil. Morda pa ima Iran tudi svojo, doslej neznano računico, ki jo bo morda položil na pogajalno mizo, če bo do pogajanj sploh prišlo? Irak doslej nikoli ni izrecno zavrnil ideje o plačilu ‘škode, kar bi lahko razumeli kot željo, da bi se vojna končno le končala. Zato v svetu zdaj razmišljajo o tem, ali bo res denar ustavil vojno, ki je doslej terjala že več kot 140 tisoč žrtev. Iran za' vojno izključno krivi Irak, zato je Bagdad zahteval ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi ugotovila, kdo je dejanski krivec. Irak namreč trdi, da je agresor Iran, kije 4-bra s težkim artilerijss orožjem hkrati napa del obmejnih mest na 'G strani. V Bagdadu se sK jejo tudi na številne pr£ ne note, ki jih je tamkaj vlada poslala vladi v 1 ranu in v katerih jo op jajo na morebitne P°. n;jo, Iz tega izhaja tudipoja da je iraška armada -mesec prešla na ifa, ozemlje samo zaradi da bi pregnala sovražni ni pa imela PT1611^ je iranskem ozemlju- roSto-potrdil tudi poznejši p voljni umik. - obe Naj bo kakorkoli z ’ade. strani bi si morali J rej vati, da se vojna c a v konča. Žrtve so iz . frOn-dan večje, v najdalj toVni talni vojni po drugi s oCi. vojni pa stradajo cel • v Vojna se obrača drllge korist ene pa sPe!_ea p3 strani, koristi od v nima nobena. Venda tem voino-polit^11 ostaja zaiku na žalost n_ -e dosti prostora za up STKAN 2 VESTNIK, 12. aktualno doma Izgube so se nakopičile ogledalo tedna PRISTRIŽENE PERUTI Zadnja zamrznitev cen, uslug in kreditov, to pa je že sedmi ukrep zvezne vlade v povojnih letih, ni povzročila mnogo odmevov v tujini, ker pač ocenjujejo ukrep kot enega izmed poskusov urejevanja razmer v gospodarstvu. Več komentarjev in različnih mnenj je slišati v domovini, češ da podobni ukrepi v prejšnjih letih in tudi drugod po svetu, v Evropi so letos zamrznili cene v Franciji, niso dosegli zaželenih uspehov in to predvsem zato, ker so cene takoj po odmrznitvi dobile peruti in so se začele strmo vzpenjati navzgor. Inflacijo, in to je osnovni namen zamrznitve, smo na ta način zavrli za nekaj mesecev, Potem pa je šlo zopet vse po starem. To je črnogledi del odmevov na sklep zvezne vlade o zamrznitvi cen. Za ukrep so se odločili, ker kljub pozivom na zmernost ni Prišlo do umirjenja pri cenah. Namesto dogovorjenega 15- klan, klan — NEZAKLAN Se :^an' ^an — nezaklan.je nekoč dejal zase Oskar Davičo, ko beoo kakšnim letom ali več javno spopadel s klani v ram^'^ .založniških hišah. Socialni pojem za klan je zbiraj. ^^.f^lšljenikov v književnosti ali drugih umetnostih za-govo^J’ ‘nleresov- O klanih v drugačnem smislu doslej nismo temv’LV^n^ar de nek‘ magister — ni važno kako se piše, kakim *al,rd' 'n dokazuje na podlagi svoje raziskave — pred fazšir' mesecfm Javno nastopil s trditvijo, da je pojava.klanov začiPtna nas še skoraj v vseh delovnih in drugih organi-enakjh sPretno uresničuje egoistične interese skupin kolekr's^r naJPfoj ugotavlja, da se klani bohotijo predvsem v Sam ki niso kdo ve kako homogeni, nimajo razvitega kakšU^aV^anJa' živijo v strahu pred nadrejenimi, nimajo darj^ Vekkih gospodarskih rezultatov, so navajeni gospo-nekdoJa^a tuJ račun itd. V takih kolektivih se torej hitro najde in sredstv Se povzpeti čez ostale in suvereno vladati ljudem sredstvi Metodanjegovegadelovanjapaje, da z vsemi Uresničuj ne navzgor vse svoje somišljenike in na ta način klanovsk tU^ Vse svoje interese. Vsakogar, kdor se zoperstavi vnaprej e>nu delovanju, pa klan nemudoma ožigosa in mu J ZaPečati usodo. Inna navadno 1 Kako to navadno izgleda? N“sft°*pka nesposobnega za Proglasijo za slabega delavca- za človek y kohkor ( sodelovanje., za delomrzneža in se k J Pda je obsojeni , takšno etiketiranje ne zaleže, se kla J j^ne'ga, kar sodi delavec šovinist, etatist. liberalist ah z J P zaleže, ker je vPolitični arzenal obsojevanja. Če pa sc , neoporečnost, I možno, da kdo zlahka dokaže svojo p . 0^ki: razglasijo. Potem se lotijo človeka z medicinskimi P P . duševni bolnik, l kako je zdravstveno dokazano, daJe Pr J' , alorej ne more da ne more biti odgovoren za svoja dejanj m pravzaprav b,,l koristen kolektivu, ampak* je so \ma za trditve 1 n^uren. Kolektiv polagoma to sPreJe^U' P zdravnika. I n°benih dokazov, kaj šele pismene diag- utrujanja ko- I Klan nadalje postopa po vseh Prav , za pripravljanje I ek'iva z dolgočasnim vodenjem post P . ,~cev praviloma I °dl°čanja, potem pa na hitro sklicuje zboi jn nespo- I akoj p0 delovnem času, ko so še preu rj '. ^janj klanov 1 obni za razsodno odločanje. V takem o• pne sklepe ter se pri I ahitro berejo predloge in vnaprej pri pr J katere ni treba I sklicujejo na eksperte, ki so to pr'P™’'1'1" takšnemu ^^ui, kaj šele preverjati njihove P^dfag jj0 ob besedo I dl°čanju kdo zoperstavi, potem ga nahitr p mudi na ,Pripombo »bodi kratek, saj vidiš da s pri svojem, mu I °silo ali večerjo« in če človek trmasto ] a:sezatorej I ^sijo. da to, kar govori, ni na dnevnem redu in naj 0S ^jsko na ves I Klani delujejo praviloma rep klanov sn^dv in posamezne člane kolektiva, . da so premalo I j same verjamejo, daje z njimi nekaJ kerpač vsak človek I I t ali imajo kakšne drugačne napa . P zaveda. I ^nekakšne napake in se tega več ah mJI amoupravnih I 'radi tega s^ žrtve ne pritožujejo zaradi i^g okolje in I če^'c in postajajo razdražljive. nezn°™ pa tudi v I ^,0^e dogaja, da končajo z infarktom, vcasi g rfmci ali vsaj pri psihiatru. nravljanja. ki jo j laht.anovs,<'0 delovanje je torej bolezen si. samoupra- i zdra^o samo s hitrejšim uve^^ družbeno-eknJa' 2 vzpostavljanjem zdravih sa P povezani tudi s I ki ^on,skih odnosov v kolektivih in če so , ajevne in druge 1 ‘zven kolektivov, velja to tudi za klan, klan I luPuosii. če tega ne dosežemo, bo nmsikdo^ ezaklan v svoji delovni in stanovanjsk [/iktor ^tre | ods tornega zvišanja smo v prvem poletju zabeležili dvig cen na malo za 19 odstotkov, življenjski stroški pa so višji kar za 21 odstotkov. Tudi za stopnjo inflacije vemo, da je ne bomo mogli zadržati pri 15 odstotkih kot smo napovedovali. Lani smo dosegli 40-odstotno inflacijo, letos pa se bo bržda ustavila na 27 odstotkih. Z ukrepom želimo doseči tri stvari. Najprej bi radi zaustaviti inflacijo, potem bi radi prisilili gospodarstvo k iskanju notranjih rezerv in kot zadnje, pridobili bi radi čas za nove ukrepe, s katerimi naj bi spodbudili urejevanje razmer. V Beogradu namreč pripravljajo vrsto programov za zdravljenje našega gospodarstva. Z njimi naj bi odpravili neskladja, kot so na primer nesorazmernost cen surovin in končnih izdelkov, neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem in kar je najvažnejše, nekonkuren čne cene našega blaga na tujih tržiščih. Ob tem velja opozoriti, da osebni dohodki ali plače niso zamrznjeni. V zvezni vladi so povedali, da pričakujejo spoštovanje dogovorov o zviševanju plač, in zato jih ni potrebno zamrzniti. Res pa je tudi to, da so z novimi pologi za kredite, na primer za kredit za avtomobil je potrebno položiti kar 80 odstotkov pologa, zavrli pretirano potrošnjo. Ljudje so jemali kredite za potovanja v tujino, poročajo pa tudi o zlorabah kreditov za zdravljenje. Predložili so lažne dokumente, denar pa uporabili za vse kaj drugega. Račun je bil logičen, kajti pri kreditih je visoka inflacijska stopnja podarjen denar. Se čas trajanja odloka? Zamrznitev naj bi trajala pol leta, vendar pa pričakujejo podaljšanje najmanj za dve leti. Ali bomo v tem času uspeli odpraviti neskladja? Upajmo. M. Cepič Kdo bo poravnal dolgove? Sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosova se letos spopada s številnimi težavami. Nobena obveznost iz leta 1980 še ni poravnana. Na žiro računih sklada je bilo nakazanih približno pol milijarde dinarjev manj, kot so ob tem času pričakovali. Večina republik še ni sprejela predpisov o prevzemu kosovskih dolgov za prej najeta posojila in obveznosti federacije za to leto. O vseh teh problemih so govorili tudi na nedavnem sestanku republiških in pokrajinskih resorskih sekretarjev z zveznim sekretarjem za finance Jožetom Florjančičem. Dogovorili so se, da bodo od vseh družbenopolitičnih skupnosti, ki doslej svojih obveznosti do sklada še niso poravnale, zahtevali, naj to nemudoma storijo. Od 799 milijonov dinarjev posojila za leto 1980, za katerega je bil zadnji rok vplačila 5. julij 1982, je do nedavnega prispelo le 398 milijinov dinarjev. Največ težav, poudarjajo v skladu, povzročajo nekatere skupnosti, ker zavlačujejo s sprejetjem predpisov o prevzemu kosovskih dolgov in letošnjih obveznosti federacije. Vse republike in SAP Vojvodina so se namreč obvezale, da bodo odplačale 1,75 milijarde dinarjev kosovskih anuitet za stara posojila. Predpisi o tem pa še niso sprejeti. Poleg Čme gore in Vojvodine družbenopolitične skupnosti drugod niso sprejele niti družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za zmanjševanje razlik med vpisom posojila in plasmajem sredstev v tem letu. Znano je namreč, da pritekajo sredstva od posojil in odplačevanja kreditov počasneje, kot se vrstijo nove zahteve. Letos je nanesla ta razlika že 755,3 milijona dinarjev. Zaradi tolikšnega zavlačevanja je bil sklad prisiljen odšteti iz »svoje« blagajne več kot 2,2 milijarde dinarjev za izplačilo obveznic organizacijam združenega dela, ki so vpisale posojilo prej. Če bodo vse težave, s katerimi se sklad zdaj spopada, uspešno in pravočasno odpravili, bodo dobile nerazvite republike in Kosovo še 5,6 milijarde dinarjev. Čeprav gre za začasne podatke — računalniško bodo obdelani in prikazani v posebni informaciji do konca tega meseca — pa pregled tekočih izgub po periodičnih obračunih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti v prvem polletju letošnjega leta, kijih je posredovala podružnica [službe družbenega knjigo-vodstva v Murski Soboti, [dovolj nazorno opozarja na .določene manj razveseljive trende. V obdobju januar— junij 1982 je v Pomurju z izgubo poslovalo 19 organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki so »pridelale« 350,28 milijona dinarjev izgube. Le-ta je za 10 odstotkov višja od lanske v prvem polletju, kar znaša 30,54 milijona dinarjev več. V primerjavi z zaključnim računom lanskega leta pa so izgube višje za okrog 20 odstotkov. V organizacijah združenega dela z negativnim finančnim rezultatom je zaposlenih približno 3 tisoč delavcev, kar pomeni okrog 10 odstotkov vseh zaposlenih v pomurskem gospodarstvu. Največji izgubarji so letos v lendavski občini, saj nanjo odpade celo 64 odstotkov pomurske izgube. Že vrsto let prednjači po svojem primanjkljaju INA-Nafta TOZD Petrokemija z nekaj nad 110,07 milijona dinarjev, TOZD Rafinerija ima 106,09 milijona [izgube, sledijo pa Mesna industrija TOZD Klavnica v Murski Soboti s 34,31 milijona dinarjev, TOZD Elektro M. Sobota 10,52 milijona dinarjev, TOZD Elektro G. Radgona 10,93 milijona dinarjev, Lesnina TOZD Mizarstvo Ljutomer 20,30 milijona dinarjev, TOZD Agro-plod 14,11 milijona dinarjev in Konus TOZD Usnjarstvo 12,08 milijona dinarjev izgube. Našteti so samo največji izgubarji v pomurskem gospodarstvu. Navzlic dejstvu, da so polletne izgube za 13,55 milijona dinarjev manjše od izgub v prvem četrtletju in da se je število izgubarjev v tem obdobju znižalo za 21 tozdov oziroma za polovico, pa se je letos izguba pojavila kar pri Ustvarjalnejši pristop ZK do stabilizacije Vroča tema skorajda vsakršnih razgovorov v tem poletnem času je gotovo stabilizacija. Ne mine dan, da ne bi vedno znova načenjali nujnost ustalil ven ega obnašanja na področju gospodarstva, saj tudi polletni rezultati gospodarjenja jasno opozarjajo na zaostritev družbenoekonomskih odnosov v posameznih delovnih organizacijah. Da morajo biti komunisti aktivnejši, predvsem pa bolj ustvarjalni pri reševanju zapletenih gospodarskih problemov, smo slišali tudi na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti. Menili so, da se morajo komunisti v temeljnih organizacijah združenega dela in tudi v družbenih dejavnostih zavzeteie spopasti s težavami. Ce bo potrebno, bodo v vodstvih nekaterih organizacij združenega dela morali opraviti tudi kadrovske spremembe. Ob obravnavi polletnih periodičnih obračunov je zveza komunistov v marsikaterem delovnem okolju že sprejela konkretne usmeritve za aktivnost vseh članov v sindikatu, organih samoupravljanja in med delavci, da bi v prihodnjih mesecih dosegli boljše poslovne rezultate kot doslej. Iz sklepov občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti izhaja tudi zahteva po primernem informiranju delavcev. V tem smislu je Zveza komunistov dolžna zagotavljati, da bodo vodstveni delavci in strokovne službe 11 organizacijah združenega dela. Slabši pogoji poslovanja in druge okoliščine, kot so povečana porabljena sredstva. višja amortizacija zaradi močno zvišanih minimalnih stopenj in revalorizacije osnovnih sredstev, neplačani prihodki, problemi v proizvodnji, višje obrestne mere in prekomerna zadolženost s krediti, so namreč v mnogo-čem vplivali na primanjkljaje v dveh tozdih Elektra, Opekami Puconci, Komunali G. Radgona, TOZD Mizarstvo Ljutomer, TOZD Usnjama, TOZD Agroplod Ljutomer in drugje. Da ne govorimo posebej o že znanih vzrokih za izgube v naftni in mesni industriji. Poleg tega je letos izboljšalo poslovni uspeh le pet organizacij združenega dela, ki so v lanskih šestih mesecih še poslovale z izgubo. To so napr. TOZD Varis, Marles TOZD Tovarna pohištva, Ljutomerčan TOZD Les itd. Pred izgubami pa žal niso bili imuni tudi v dmžbenih dejavnostih pomurske regije, saj so v štirih organizacijah združenega dela s tega področja zabeležili nekaj čez 4,63 milijona dinarjev. Ob tem pa velja vendarle ugotoviti, da je ta izguba za 57 odstotkov nižja kot v lanskem enakem obdobju. Največjo izgubo imata TOZD Splošna Sobočani na MDA „Brkini 82” murskosoboške občine so na republiško mladinsko delovno akcijo ,,Brkini 82” odpotovali v nedeljo zjutraj. pa bo nedvomno pripomogel k hitremu in učinkovitemu ukrepanju za izboljšanje stanja. Š temi informacijami pa morajo biti seznanjeni tudi delegati v družbenopolitičnih skupnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Ni odveč povedati, da si morajo v zaostrenih pogojih gospodarjenja v vsaki delovni organizaciji prizadevati, da se čimbolj uveljavijo na domačem in tujem trgu. Borba za izvoz mora namreč postati stalna skrb, kajti drugače si bitke za popolno uveljavitev načel stabilizacijske politike sploh ne moremo zamišljati. V tem okviru pa mora zveza komunistov dajati pobude o vključeva bolnišnica (1,52 milijona dinarjev) in TOZD Naravno zdravilišče Radenci 2,77 milijona dinarjev. Spodbudno je, da sta obe izgubi nižji kot v prvih treh mesecih letošnjega leta, kar dokazuje izboljšanje poslovnega uspeha. Manjši primanjkljaj pa imajo še v osnovni šoli Gornji Petrovci in rakičanskem Domu oskrbovancev. Med pomurskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa je v prvem polletju letošnjega leta poslovalo z izgubo šest sisov. Skupna izguba znaša nekaj nad 26,41 milijona dinarjev, kar je sicer za 30 odstotkov manj kot v lanskem obdobju. Več kot 25,04 milijona dinarjev primanjkljaja odpade na vse štiri občinske zdravstvene skupnosti, preostali delež pa na komunalno skupnost za usposabljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči G. Radgona in ljutomersko občinsko skupnost socialnega skrbstva. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa so se izgube v zdravstvenih skupnostih zmanjšale za 34 odstotkov, kar dokazuje, da se že poznajo varčevalni ukrepi in višja prispevna stopnja za zdravstveno varstvo. Milan Jerše nju v mednarodno delitev dela, sai bodo delovni kolektivi les pomočjo prizadevanj za prodajo blaga in storitev na zunanjem trgu lahko prišli do potrebnih deviz za nabavo določenih surovin in reprodukcijskega materiala. Od tega je navsezadnje tudi odvisna nemotena proizvodnja izdelkov za široko potrošnjo. Prav tako morajo v vsaki delovni organizaciji komunisti kritično oceniti gibanje delitve osebnih dohodkov. Zveza komunistov pa bi naj ob nespoštovanju družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnega dohodka v murskosoboški občini samokritično opredelila obnašanje organizacij združenega dela oziroma njegovih samoupravnih organov in vodstvenih delavcev. Člani zveze komunistov se zavzemajo, da lahko delimo le toliko, kolikor smo ustvarili z delom, ter da spoštujemo družbeni dogovor, sprejet po samoupravni poti. Dosledno uresničevanje stabilizacijske politike pa terja, da se tudi zaostri odgovornost vsakega delavca do dela. Vprašanje kritike in samokritike ob nekaterih primerih neizpolnjevanja obveznosti mora postati osnovni način obnašanja članov zveze komunistov. Na ta način pa bodo zagotovljene tudi ustrezne razmere za hitrejšo uveljavitev samoupravnih odnosov v slehernem delovnem okolju. Milan Jerše 12. AVGUSTA 1982 STRAN 3 KMETIJSKO-UREDITVENI POSEGI: MELIORACIJE OB 15. AVGUSTU - DNEVU GRANIČARJEV V KORAK Z NAČRTI V Murski Soboti je bila razširjena seja predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine, na kateri so najprej obravnavali poročilo o poteku javne razprave o osnutkih dokumentov za 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, in pripombe, ki so se izoblikovale v razpravi v osnovnih organizacijah. Ocenili so, da je javna razprava o osnutkih gradiv za 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo potekal konec letošnjega oktobra v Novem mestu, opravljena v redu, saj je angažirala večino mladih v murskosoboški občini. O tem je bilo govora že na nedavni seji medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomuije in mladinski poletni politični šoli v Mariboru, kjer so podrobneje spregovorili o osnutku statuta in programski usmeritvi mladinske organizacije v prihodnje. Zato so na tokratni sejipredsedstvaOKZSMS v Murski Soboti sklenili, da bodo pred samim kongresom slovenske mladine znova analizirali dejavnost osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v murskosoboški občini na skupnem sestanku. Takrat se bodo tudi odločili za eno od razprav na 11. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije. V nadaljevanju seje so pregledali in oblikovali predloge za štipendije iz Titovega sklada. Čeprav je rok za prijave podaljšan do 31 avgusta, murskosoboška občina pa ima možnost štirih štipendij za dijake in študente ter 3 za mlade delavce ob delu, so sprejeli prošnje 4 dijakov oziroma študentov ter enega mladega delavca. Pri tem so upoštevali kriterije po katerih je pomem ben ne le šolski uspeh, ampak tudi družbenoekonomski položaj prosilca in njegova družbenopolitična aktivnost. Na predlog kadrovske komisije pa so za delegata na 11. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije evidentirali Milana Fujsa, člana predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti. Člani predsedstva OK ZSMS so se ob tej priložnosti seznanili tudi s krajšo informacijo o udeležbi murskosoboških bri-gaditjev na zveznih mladinskih delovnih akcijah. V Pomurju smo si zadali nalogo, da bomo v letih 1982—85 meliorirali 5.990 hektarjev zemljišč, in sicer: letos 1431 hektarjev, prihodnje leto 18398, v 1984. letu 1711 hektarjev in v zadnjem letu srednjeročnega obdobja T45lThektarjev. Največ zemljišč bomo usposobili v soboški občini (2330 hektarjev), nato v radgonski (1388 hektarjev), sledi lendavska (1272 hektarjev) in naposled ljutomerska občina (1000 hektarjev). Glede na to, da nosi pri melioracijah 90 odstotkov vrednosti investicij družba, le 10 pa člani melioracijskih skupnostih, gre torej za veliko ugodnost in je prav, da priložnosti ne zamudimo. Kako potekajo melioracije . v Pomurju? To je eno izmed osnovnih vprašanj, ki so zanimala novega predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in Erehrano Milana Kneževiča, i je v petek obiskal Mursko Soboto in se srečal s predstavniki izvršnih svetov, kmetijskih delovnih organizacij, vodne skupnosti in zemljiških skupnosti. Takoj moramo z zadovoljstvom ugotoviti — tako so tudi dejali poročevalci — da potekajo melioracije v Pomurju v predvidenem obsegu in da tudi kakih večjih časovnih zaostankov ni. Kar zadeva letošnji načrt melioracij ponekod, na primer v radgonski občini, melioracije že izvajajo, drugod pa se jih bodo lotili v poznopoletnem obdobju oziroma v jesen, ko bodo z njiv pospravili pridelke. Letos bodo izvajali kme-tijsko-ureditvene operacije v največjem obsegu v radgonski občini, kjer nameravajo me-liorirati 760 hektarjev zemlje, v lendavski občini bodo usposobili 416 hektarjev, v Soboško društvo upokojencev po programu organizira za svoje člane letno več enodnevnih izletov. Pred kratkim so izvedli izlet po Prlekiji. Potjih je vodila prek Ljutomera do lepe izletniške točke na Jeruzalemu, kjer jim je prijazna Filipičeva družina postregla z domačimi krapci. V nadaljevanju potovanja pa seje kot odličen turistični vodič izkazala Krista Filipičeva,predsednica KO SZDL Ivanjkovci kot poznavalka sleherne vasi tega območja, ter preteklosti in sedanjih razmer v teh krajih. Čudovita je bila vožnja po tako imenovani vinski cesti med samimi goricami, kjer so v Ivanjkovcih obiskali kmečki turizem Vinka Vincetiča ter se oskrbeli z žlahtnimi breskvami, v nadaljevanju poti si ogledali Ormož in vinsko klet v tem mestu, končali pa pri prijaznem kmetu — vinogradniku Vinku Ivanuši, ki ima solidno urejen kmečki turizem v Malem Brebrovniku pri Ivanjkovcih. Soboški upokojenci so bili navdušeni nad čudovito zeleno valovito Prlekijo, ki prav sedaj z vso lepoto goric vabi turiste od blizu in daleč. Izlet v te kraje bodo še ponovili. Menda le redkokje v svetu so trgovine odprte toliko časa kot pri nas. V lendavskem Univerzalu se pridružujejo ostalim trgovskim podjetjem, ki so pri Gospodarski zbornici Slovenije dale pobudo za pričetek postopka, ki naj bi privedel do dogovora o drugačnem delovnem času. Gre za to, da bi bile trgovine dnevno odprte manj časa. Pri naših sosedih v Avstriji so trgovine opoldne zaprte, prav tako pa enkrat tedensko tudi popoldne. • Najbrž se bodo slovenski trgovci v okviru gospodarske zbornice (potrošniških svetov najbrž ne bodo zaobšli) dogovorili za krajši delovni čas. Zdi se, da taka odločitev ne bi bila narobe, saj je zdaj v trgovinah, večkrat (pa ne le v Lendavi) več prodajalcev kot kupcev. Univerza! Lndava je odgovoren tudi za preskrbo s premogom. V prihodnji kurilni sezoni bi rabili 12 tisoč ton ,,črnega zlata”, vendar so jim premogovniki doslej dobavili 3 tisoč ton premoga, medtem ko so ga lani 8 tisoč 500 ton. V Univerzalu torej pričakujejo resne težave, saj si ne delajo iluzij, da bi dobili premog v željenih količinah. Njihovi glavni dobavitelji — bosanski premogovniki — zahtevajo poleg visoke cene še sovlaganja v razširjeno reprodukcijo, za kar pa v Lendavi ne morejo zagotoviti sredstev. soboški pa 255. V občini Ljutomer letos ne bodo izvajali melioracij. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič je ugodno ocenil prizadevanja Pomurcev, hkrati pa poudaril, daje treba tudi v prihodnje iti v korak z načrti. V mislih je imel ne le melioracije, ampak tudi komasacije in odkup zemljišč zaradi ureditve večjih proizvodnih kompleksov. Sicer pa je menil, da tudi melioracijske skupnosti morajo Sčasoma Projektanti se velikokrat ne morejo „ujeti” z zavodom za spome-nčko varstvo, ki trmasto vztraja, da je treba naravo ohraniti neokrnjeno, kar pa žal ni mogoče, če hočemo zamočvirjena zemljišča izsušiti. Potrebno je torej posekati drevje, izkopati jarke, zemljo preorati. . . ,,Že res, da nam ni in nam ne sme biti vseeno, kakšna je narava, torej moramo poskrbeti, da jo bodo še naprej krasile ptice, da bo raslo drevje. . ., toda dogovoriti seje treba, kaj naj prevlada na določenem območju: ali bo rasla pšenica ih druge poljščine, ali pa bodo še naprej regljale žabe,” je menil eden izmed udeležencev pogovora o melioracijah. In ker se še menda nismo temeljito dogovorili (projektanti in investitorji na eni strani ter zavod za spomeniško varstvo na drugi), rešujejo vsak primer parcialno, kar močno zavlačuje izdelavo načrtov in seveda melioracije same. Medtem pa inflacija požira načrtovana sredstva. priti v proizvodne skupnosti. Torej naj bi na usposobljenih in strnjenih zemljiščih proizvajali vsi lastniki parcel eno kulturo, seveda v ustreznem kolobarju. V kmetijsko-ure-ditvene operacije naj bi se bolj, kot doslej vključevali tudi porabniki hrane, in sicer ne le posredno (kot zdaj, ko plačujejo določen odstotek od osebenih dohodkov); ampak tudi direktno na temelju samoupravnega sporazumevanja in dogovaijanja. Prizadevanja pomurskih investitorjev v tej smeri so pravzaprav nuja, saj ugotavljajo, da svoj 10-odstotni delež težko zberejo. Melioracije so namreč sila drage. Ker investitorji kaj prida ne sodelujejo s projektanti, je treba dati veliko denarja ne le za zemeljska dela, ampak tudi za projekte. V kratkem naj bi pri sozdu ABC Pomurka ustanovili posebno koordinacijsko telo, ki bo povezovalo investitorje melioracij. .Obetajo si pocenitev del. To bodo dosegli tudi na ta način, da bodo izbirali najce-nejšega izvajalca del, kajti poslej ne sme imeti nihče monopola. Zlasti zasebni kmetovalci, ki pristopijo v melioracijske skupnosti, se pritožujejo, da so dela predraga. Koordinacijsko telo (njegovi strokovnjaki) pa bo strokovno ocenilo tudi način, kako usposobiti zemljišča. Na vseh res niso potrebne drenažne cevi. Meliorirane površine bo treba tudi bolje vzdrževati, sicer bodo investicije nesmotrne. Skrbi za usposobitev zemljišč ne prepuščamo zgolj kmetijcem, ampak je to naloga vseh nas, zlasti pa družbenopolitičnih skupnostih, posebej še njihovih izvršnih organov — izvršnih svetov. Ti naj bi v prihodnje temeljiteje spremljali potek izvajanja nalog, sprejetih za to plansko obdobje, je bilo še rečeno na posvetu v Murski Soboti. Š. SOBOČAN DA NAS NE BO ZEBLO | Tako kot prejšnja leta, I tudi letos močno primanj-I kuje kurivo, predvsem pre-* mog. Čeprav je bila dobava le-tega v prvih mesecih v I soboški občini večja kot V I lanskem letu, pa seje v me- seču maju zelo zmanjšala. Da bi zadovoljili mesečne I potrebe po premogu, bi po- trebovali dva tisoč šeststo ton. Mesečne zaloge pa za-_ doščajo samo za polovico I kupcev. Vzrokov je več. Naj-I pomembnejši pa je ta, ker zmogljivost rudnikov vedno Ibolj zaostaja za potrebami. Razširitev in posodobitev rudnikov bi pomenila tudi I večje količine premoga. Za razširitev zmogljivosti rudniki zahtevajo sovlaganje, za kar pa primanjkuje de-Inamih sredstev. Zaradi takšnih razmer so se v soboški občini odločili za omejen nakup za zasebnike. Vsako (gospodinjstvo lahko kupi samo tri tone. S tem hočejo omiliti pomanjkanje in vsem zagotoviti delno preskrbo. IOd prvega marca, ko so začeli z zbiranjem naročnin, se je prijavilo kar štiri tisoč tristo kupcev. Premog pajih Ije dobila polovica. Število naročnikov pa se veča. Veliko je takih, ki so se ob visoki — ceni kurilnega olja pre-I usmerili na uporabo pre- Na bližnji 15. avgust — dan graničarjev se intenzivno pripravlja tudi občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti, ki je vodstvom osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu in krajevnih skupnostih razposlala plan obiskov v enotah JLA. Skupno z direktorji delovnih organizacij in vodstvi ostalih družbenopolitičnih organizacij bodo v nedeljo, 15. avgusta, med 10. in 12. uro obiskali pripadnike'obmejnih enot JLA ter ob tej priložnosti graničarjem in njihovim starešinam čestitali ob prazniku. Z njimfpa se bodo srečali tudi na športnih terenih in se pogovorili o možnostih nadaljnjega sodelovanja vojakov, mladine in občanov. OO ZSMS iz krajevnih skupnosti pa bodo obiskale karavle, s katerimi imajo že dlje časa navezane tesne stike. Za tiste moga. Stanje se bo občutno poslabšalo, ko se bodo zasebnim potrošnikom pridružili še vrtci, šole in druge večje ustanove, in tisti kupci, katerim tri tone ne bodo zadostovale. Uvoz določene količine briketiranega premoga iz SZ in NDR bi delno prispeval k večji ponudbi. Trenutno poteka dogovarjanje, rezultati le-tega pa so še sprašljivi. Prodaja plina poteka brez večjih zastojev. Prodajna mesta so organizirana v Murski Soboti, Beltincih in Gornjih Petrovcih. Tudi količina drv zadošča povpraševanju. V Gornji Radgoni se srečujejo z enakimi problemi. Dobavitelji so zmanjšali dobavo premoga skoraj za štirideset odstotkov. Letne potrebe so dvanajst tisoč ton, torej vsak mesec tisoč ton. Zaradi pomanjkanja premoga je čakalna dobaod enega do dveh mescev. Naročila zbirajo v treh prodajnih mestih in sicer v Radencih, Vidmu ob Ščavnici in v Gornji Radgoni. Krajevnim skupnostim so poslali predlog, da bi predlagali prednostno listo naročnikov, na kateri.naj ne bi bili tisti, ki imajo lasten gozd. Tudi v radgonski občini število naročnikov stalno na- osnovne organizacije zveze socialistične mladine v murskosoboški občini, ki še nimajo nobenih stikov, pa je to prav gotovo dobra priložnost, da se povežejo s posameznimi karavlami, jih obiščejo in se konkretneje dogovorijo o najrazličnejših aktivnostih v prihodnje. Trdno sodelovanje med mladino in pripadniki obmejnih enot JLA v murskosoboški občini, o čemer pričajo tudi številna priznanja,je že dolgoletno in nadvse uspešno. Razne množične oblike usposabljanja, obiski na karavlah, razne oblike medsebojnega sodelovanja med pripadniki naše armade in prebivalstvom na obmejnem območju so namreč pripomogle k trdnemu varovanju naših meja. To je nedvomno pomembno zagotovilo tudi za naprej! jerše rašča. Drugače je s plinom- t Prodajalci in kupci so zado- voljni s količino in redno | dobavo. Z dobavo plina pa so za- M dovoljni tudi v ljutomerski I občini. Letno ga dobijo sto V šest ton, kar zadošča za vse kupce. Nezadovoljni pa so z I dobavo premoga. Do sedaj so prejeli dva tisoč petsto i ton.dokoncaletapagabodo še tri tisoč ton. Potrebe so I seveda mnogo večje. Da bi I lahko zadovoljili zahtevam vseh tisoč osemsto petnajstih ku pce v, bi po tre bo vali še šest tisoč petsto ton premog3’ | Pomanjkanje bo trajalo vse do konca leta, kar letos nis° I zbrali dovolj sredstev za so- financiranje v rudnikih- w Drugo leto bodo pravočasno zagotovili denar, ter tako g prispevali k boljši preskrbi g V lendavski občini Pr$ dajajo premog na petih pro g dajnih mestih. Ker niso z - g gotovili sredstev za | ciranje, tudi dobava mom?. peša. Z razpoložljivimi k g činami zadovoljijo le dvaj g odstotkov potreb. ^etn^oi I potrebovali petnajst ton, letos pa bodo d g g samo sedem tisoč ton- g septembrom pa bodo z & f tudi z omejeno prodaj zasebnike. _ Zver | 20. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽMLSKI SEJEM GORNJA RADGONA OD 20. DO 29. AVGUSTA Razstava domače in tuje kmetijske mehanizacije... goveje živine, plemenskih prašičev, konj, ovac, K perutnine, živilsko predelovalne industrije, vina, mesa, mlečnih izdelkov, semen, trsničarstva. Strokovne razstave, demonstracije, degustacije in bogat zabavni progrant^^ ____________-— VESTNIK, 12. AVG^>-^ STRAN 4 Graničarja na obhodu OB 15. AVGUSTU — DNEVU GRANIČARJEV i Vsi smo čuvarji naših | V narodnoosvobodilnem boju smo si Jugoslovani pri-I borili svobodo, skovali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter socialistično samoupravno druž-Ibo. To so vrline, ki jih mora mati ceniti sleherni državljan. Zlasti še, ker je bilo za B vse to žrtvovanih veliko člo-I veških življenj. To je še zlati I pomembno v današnjem raz-— burkanem svetu, ki je poln I grozot in sovraštva, zato morajo biti naše meje varne. Vsako leto 15. avgusta praznujejo graničarji svoj (praznik, z njimi pa tudi delovni ljudje in občani, saj smo vsi čuvarji naših meja in svobode. Ob tem prazniku Ismo obiskali enoto graniča- •jev Toplice Gajiča in se pogovarjali o njihovem'delu in življenju. V našem pogovoru Iso sodelovali starešina Zo-van Stojanovič ter vojaki Krešimir Dolenčič, Dragiša Krstič in Drago Kremenjaš- (GRANIČARJI živijo s PREBIVALSTVOM V naših prizadevanjih pri I Popravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito je izredno velikega pomena sodelovanje pripadni- Tako ne trdimo le tisti, ki srečno živimo v domovini, pač pa tako še morda močneje čutijo tisti, ki si kruh služijo v tujini. Nič čudnega torej, če se naši delavci, začasno zaposleni v tujini, in naši izseljenci, ko se vsako leto srečajo na tradicionalnem shodu, o domovini, o rojstnem kraju in vrnitvi domov najraje pogovarjajo. Kot da jim je težko govoriti tudi o kruti resnici, da so daleč od doma — pa čeprav žive tam že vrsto let — še vedno tujci med tujci. Čimprej priti domov. Ena sama in velika želja v srcih mnogih naših delavcev na tujem. gradnji komunalnih objektov ali pospravilu poljščin. Enota graničarjev Toplice Gajiča pa tesno sodeluje tudi z osnovnimi in srednjimi šolami ter z družbenopolitičnimi organizacijami. Z jo svoje predstavnike v občinskih konferencah ZK in SZDL, tesno sodelujejo tudi s pripadniki teritorialne obrambe in zveze rezervnih vojaških starešin. Prirejajo skupna predavanja in raz- anja med graničarji in mladino so pogosta kov JLA s prebivalstvom. Prav na tem področju so graničarji razvili pristno sodelovanje, saj jih prebivalstvo sprejema za svoje, jim Pomaga in obratno. Grani-earji se aktivno vključujejo v razne akcije, pa naj si bo to raznih nesrečah. mladino prirejajo proslave ob raznih praznikih ih srečanjih, se dogovarjajo za delovne in druge akcije, prirejajo kulturna in športna srečanja, kviz tekmovanja in drugo. Pripadniki JLA ima- rodnosti. V enoti graničarjev Toplice Gajiča dajejo posebno skrb tudi družbeno- političnemu delu in obravnavajo partijske in druge t dokumente, ki so jim vodilo pri nihovem delu. Biti graničar namreč pomeni odgo-। vomo ali častno nalogo. Pripadniki JLA sodelujejo z brigadirji republiške mladinske delovne akcije Goričko 82 na kulturnem in športnem področju. Zavedajo se, da imajo mladinske delovne akcije vse od osvoboditve pa do danes pomembno vlogo za našo družbo, zlasti na področju stabilizacije, varčevanja itd. V razgovoru z vojaki — graničarji smo tudi izvedeli, da so izredno zadovoljni, ker služijo vojaški rok v tem delu Slovenije, ter da so zelo cenjeni med prebivalstvom, saj si ob vsaki priložnosti pomagajo. Veseli pa so tudi, da so spoznali te kraje in ljudi, ki so izredno prijazni, saj se zavedajo, da so naloge graničarjev med najodgovor-/ nejšimi v JLA. Prav tako se prebivalstvo dobro zaveda,-da bo skupaj s pripadniki JLA branilo pridobitve naše revolucije, če bo to potrebno. Skratka, povsod, kjer se graničarji pojavijo so prisrčno sprejeti, kar tudi znajo ceniti in se počutijo, kot bi bili v domačem kraju. Zato so tudi ponosni, da na kapi nosijo petokfako zvezdo, ki je tako cenjena. OLGA KERČMAR, učiteljica slovenskega pouka v Ingol-stadtu: »V Ingolstadtu imamo precej slovenskih otrok, ki obiskujejo slovensko šolo oz. dopolnilni pouk. Tako poučujemo v matgrinem jeziku 73 učencev, poleg dopolnilnega pouka pa imamo še vsako soboto v društvenih prostorih Lastovke malo šolo. Vse otroke, ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk, moram pohvaliti, saj so izredno pridni in se z neko posebno ljubeznijo učijo domačega jezika in drugih slovenskih predmetov. Prav vsi se namreč zavedajo vrnitve v domovino in sije močno žele. Hkrati pa tudi vedo, da se morajo učiti, da se bodo lažje vključili v življenje doma. Seveda pa si tudi sama želim skorajšnje vrnitve.« ANTON KRANJČAN, že 11 let zaposlen v Nemčiji: »O svoji vrnitvi v domovino še ne morem povedati kaj točnega, čeprav se zelo želim vrniti. Po poklicu sem sicer rudar iz Velenja, v Nemčiji pa delam pri firmi za polaganje ploščic in estrihov. Z veseljem pa se vključujem v delo slovenskega prosvetnega društva Lastovka, ki nam v resnici pomeni nekakšno zatočišče sredi tujega sveta. Tako vsi lažje živimo v tujini, saj se lahko vsaj v naših prostorih pogovarjamo z domačimi ljudmi v slovenskem jeziku. Seveda pa si prav vsi želimo čimprej »odslužiti« to obdobje tujine in se vrniti domov.« RENATA ZEMLJIČ, 1 Metna učenka osnovne šole: »Uspešno sem končala 5. razred osnovne šole, seveda pa obiskujem tudi slovenski dopolnilni pouk. Veliko prijateljic in prijateljev imam v nemški in predvsem v slovenski šoli, ki jo zato raje obiskujem. Radi imamo svojo tovarišico, ki se trudi, da bi nas naučila lepo govoriti in da bi kar najbo^e poznali svojo domovino. Menije sicer lepo tudi v Nemčiji, vendar si z mamico in očkom vsi želimo čimprej domov. Ne vem še sicer, kdaj bo ta veseli dan, upam pa, da bo to čimprej. Veste, v tujini so tudi prijatelji, toda takšnih, kot so doma, ni nikjer drugje na svetu. Zato si želim čimprej domov.« ’ LE^LRRESimir do-I »Prijeti IZ ZAGREBA: ”ad vlina Presenečen ‘•»kaj oh ?tj0 Prebivalstva PGv tu^.^« sem’ da bik.« aj služim vojaški VOJAK DRAGIŠA KRSTIČ IZ NOVEGA SADA: » Lahko rečem, da mi je tukaj v Murski Soboti zelo všeč in da je v tem kraju prijetno služiti vojaški rok. Tukaj so tudi zelo razgiano družbenopolitično delo, športne in kulturne prireditve.« VOJAK DRAGO KREME-NJAŠ IZ ZAVIDOVIČEV: »Čeprav živim ob meji, se počutim, kot bi bil doma. Dobro sodelujemo s prebivalci in jim pomagamo, če je to potrebno. Oni pa so tudi zelo prijazni do nas.« STAREŠINA ZORAN STOJANOVIČ: »V enoti Toplice Gajiča namenjamo posebno skrb družbenopolitičnemu delu graničarjev, hkrati pa razvijamo tesno sodelovanje z mladino, družbenopolitični organizacijami in prebivalstvom.« OB 15. AVGUSTU — DNEVU GRANIČARJEV 12> AVGUSTA 1982 EMIL NOVOGRADEC doma iz Pirana, zaposlen v Ingolstadtu: »V Nemčiji delam kot monter, v prostem času pa zelo rad hodim v naše prostore Lastovke. Tam se ob srečanju z našimi domačimi ljudmi lahko sproščeno pogovarjam, tudi kegljamo in imamo druge športne prireditve. Tudi kultur- ne manifestacije, ki jih organiziramo, nas združujejo, prav tako pa številna družabna srečanja. Ob vsem tem pozabimo na tujino in smo bližje domovini. Tako se tudi s Slovenci v društvu med seboj spoznavamo. SIDONIJA ŠERUGA, dela v Ingolstadtu: »Že devet let tujine je za menoj. Z možem delava v tovarni Telefunken v Nemčiji, doma pa imava sina. Zato se pogosto vračava domov in si tudi želiva skorajšnje vrnitve. Če bo vse po načrtih, se bova čez dve leti za stalno vrnila, saj si že vsi želimo, da bi bila družina skupaj. Težko je daleč od domačega kraja in zato imamo vsi, ki delamo v tujini, eno samo veliko željo — čimprej se vrniti nazaj v domovino!« Tekst: Janez Kurbus, Foto: Abraham Albert STRAN 5 SREDI TURISTIČNE SEZONE SMO EMONA, TOZD AGROPLOD LJUTOMER Kumarice prinašajo milijone I Novinarji pravimo poletnim mesecem čas kislih kumaric. To je namreč obdobje, ko se ,,nič ne dogaja”. Povsem drugače pa je z občani, ki se ukvarjajo s pridelovanjem ta pravih kumaric. Le-te zanje niso prav nič kisle, ampak ,,sladke”, saj jim prinašajo milijone. Tisti dan, ko smo se oglasili na odkupni postaji Emone v Razkrižju, je bilo zelo živo: številni pridelovalci s tamkajšnjega območja so pripeljali svoj pridelek (kumarice seveda) in zdaj ga je bilo treba ne le stehtati, ampak tudi sortirati. Kumarice so torej vsipali v preprost stroj in ta je določil, v kateri kakovostni razred sodi posamezen ,,sadež”. Stroj je bil pravičen; vsem prinašalcem je delil ,,usodo”. Po enakih kriterijih. Če bi to opravljal človek, bi bil bolj subjektiven, mani pravičen. Pridelovanje vrtnin na območju Razkrižja se je močno razmahnilo. Tod namreč nimajo veliko zemlje, delovnih moči pa še kar precej, zato je tovrstna proizvodnja kot nalašč zanje. Pa ne samo zaradi zaposlitve, ampak predvsem zavoljo ustreznega dohodka. Na 10 arih je moč pridelati več kot tri tone kumaric. Izkušeni pridelovalci dosežejo celo številko 5 ton. Agroplod Ljutomer odkupuje letos kumarice L kakovostnega razreda po 18,10 dinarja, II. kakovosti po 12,50 in III. po 5,75 dinarja. Tam, kjer kumarice pobirajo vsak drugi dan, gre polovico pridelka praviloma v II. kakovostni razred, po 25 odstotkov pa v I. in III. razred. Na 10 arih je moč s kumaricami zaslužiti do 45 tisoč dinarjev. Lepa vsota, mar ne? V primerjavi z dohodkom v živinoreji, kjer je treba govedo pitati skorajda dve leti, je zaslužek pri kumaricah nadvse privlačen. ,,Je res tako, tovariš dipl. ing. Stevo Preglej?” smo povprašali vodjo kooperacijske proizvodnje povrtnin v TOZD Agroplod Ljutomer. ,,To prav gotovo drži. Z načrtnim delom in ceno seveda skušamo spodbuditi čimveč lastnikov parcel, da bi se ukvarjali s pridelavo vrtnin za potrebe naše predelovalne industrije. Do surovin prihajamo na več načinov: Z lastno kooperacijsko proizvodnjo, Dridelovanjem, organiziranem v okviru zadrug Panonka in Radgona ter Mursko Središče, nekaj vrtnin pa bomo kupili tudi od kmetijskih zadrug v Vojvodini in Slavoniji.” ,,Koliko posameznih vrst povrtnin pa nameravate pripraviti za konzerviranje?” , .Proizvodni obiekt smo v Lju- Foto: Š. S. Prevzem kumaric v Razkrižju. tomeru dobili 1979. leta. Žal se je zataknilo pri nameravanem uvozu ..konzervne linije”, zato smo jo naročili pri domačem proizvajalcu, enako pa seveda mnogi drugi, zato se je čas dobave nekoliko zavlekel. Zdaj je oprema končno pri nas, treba jo je le še nekoliko izpopolniti in montirati. Prihodnje leto bo stekla poskusna proizvodnja. Upam, da bomo kmalu zatem prešli na redno produkcijo. Letos bomo od naših dobaviteljev predvidoma prevzeli 170 ton kumaric, 400 ton zelja, 100 ton sladkih feferonov, 200 ton paprike, 20 ton fižola, 80 ton rdeče pese, 7 ton suhega semena golic, obeta pa se nam tudi odkup ajde in prosa.” ,,Boste vse to sami predelali?” ,,Kumarice, zelje, feferone, -papriko . . . bomo zaenkrat pripravili kot polproizvod, ki ga bomo pozneje, ko bodo avtomati za konzerviranje stekli, predelali v končni produkt in ga ponudili tržišču. Torej konzervirane povrtnine. Rdečo peso bo dobila tovarna Etol v Celju, ki jo bo predelala v živilsko barvilo. Fižol bomo v naravnem stanju dali trgovski nareži, prav tako pa tudi bučna semena, ki jih bo prevzela oljarna.” * ,.Emona, TOZD Agroplod, pa si prizadeva, da bi kmetje spet sejali proso in ajdo. Kakšni so dosedanji rezultati?” ,,Res je škoda, da so naši proizvajalci opustili ta dva strniščna dosevka. Ni res, da na tem območju ne bi uspevala, le pravo seme je treba .izbrati in posejati dovolj zgodaj. Sejanje na njivi, kjer je bila pred tem pšenica, ne da pričakovanih rezultatov, zato priporočamo setev na njivi, kjer je bil prej ječmen. Ta, kot veste, bolj zgodaj dozori. Naši kooperanti so letos zasejali s prosom 13 hektarjev njiv. Največjo površino je prosu namenil znani kmet iz Noršinec pri Ljutomeru, saj ga je posejal na 10 hektarjih. Ce bo pridelal vsaj poprečni pridelek 2 toni na hektarju, bo izkupiček kar lep. Se dražja pa je ajda, ki so jo naši sodelavci zasejali na 4 hektarjih. Te je moč pridelati na enem hektarju 1 tono.” Tako torej v TOZD Agroplod Ljutomer. Ne čakajo zgolj na zadruge, ampak v direktnem stiku s kmetovalci pospešujejo proizvodnjo. Povrtnine in dosevki, za katere se jim tudi gre, ne rabijo veliko zemlje, pač pa nekoliko več ročnega dela. Prav tu pa bi morali še bolj poprijeti na tistih območjih naše pokrajine, kjer imajo manjše obdelovalne površine in veliko pridnih rok. Da, pridnih! Žal' ima človek večkrat občutek, da Pomurci nismo več tako delavni, sicer bi bili bolj podjetni. Glede-na to, da nam blagostanja ne bo nihče prinesel na krožniku, je čas, da se zavemo in poprimemo tudi v ,,nepomurskih” dejavnostih. Ena izmed teh je pridelovanje povrtnin. Kljub doseženim uspehom (Agroplod ima 110 kooperantov), rezultati še vedno niso taki, kot bi realno lahko bili. Da se bo stanje spremenilo, pa bo treba premagati staro miselnost, češ: mi smo živinorejci. To že, vendar je ob tem še dovolj časa tudi za postransko dejavnost. Priporočamo jo tudi zaradi možnosti dodatnega zaslužka. V Agroplodu Ljutomer zdaj delata na področju pospeševanja pridelovanja povrtnin dva strokovnjaka. Letos se. jima bo pridružil še en, kar pa bo verjetno še vedno premalo glede na načrte, ki jih imajo. Prav bi torej bilo, da bi se nekoliko bolj podvizali tudi pospeševalci v posameznih zadrugah oziroma temeljnih zadružnih organizacijah. Vsi si moramo prizadevati, da na tej pomurski zemlji, ki je je za pridelovanje živeža žal vsako leto manj, pridelamo čimveč. Š. SOBOČAN NA BOBRE VSTOP PREPOVEDAN Na rokavu Mure pri Dolnji Bistrici je 1967. leta kmetijska zadruga Crenšovci dala zgraditi tako imenovano kolišče Bobri. V petnajstih letih so Bobri menjali več lastnikov, prav tako pa tudi upravnikov, in zlobneži pravijo, da so vsi obogateli. Nekaj resnice v tej trditvi prav gotovo je! Res pa je tudi, da danes gostišče Bobri kaže zelo klavrno podobo, še več: zaprto je, ,,ponaša” se zgolj zgoli- im stenami, pnnoa na ,,razgledno ploščad” pa preprečujeta po dve deski, zabiti čez vhod, na njiju pa sta napisa: Vstop prepovedan! Sila neprijetno se zdaj počuti človek, nekdanji gost, ki je tod pustil veliko denarja, ko vidi da upravljalci sredstev niso kaj prida namenjali za obnovo. Bobre so zaprli pred letom dni. Menda so vsak mesec namesto dobička prinašali 10 tisočakov izgube. Sedanji upravljalec TOZD Gostinstvo Lendava si res ni mogel privoščiti izgube še na Bistrici, ko pa si na vse kriplje prizadeva za pozitiven uspeh v hotelu Lipa. Odločil se je torej za prekinitev poslovanja. To je najenostavneje. Da pa bi Bobre morda predali v upravljanje kakemu zasebniku, o tem najbrž niso preveč razmišljali, sicer bi gostišče zdaj obratovalo. Interesenti so menda bili, seveda so bili pri pravljeni plačati razumno najemnino. Kako naprej? Tako, kot je zdaj, ne more in ne sme ostati. Bobri so neke vrste zanimivost Ppmurja, svojčas zelo obiskana turistična točka. V času, ko si prizadevamo za čimvečji gostinski in siceršnji turistični promet, moramo izrabiti vse možnosti za ustvaritev cilja. Bolj gospodarno kot nabiti tablo z napisom Vstop prepovedan, bi bilo, če pač druge rešitve ni, da bi gostišč prodali. Kak podjetnež bi ga hitro usposobil za ponovno obratovanje. Da, usposobil. Ne bo namreč dovolj zgolj oprema, ampak bo treba preveriti tudi,,temelje” — lesene, v vodo in zemljo zabite pilote, ali so dovolj močni ?a ,,tovor” "7 gostinski objekt in množico ljudi-Bobri so imeli vselej veliko gostot Resnici na ljubo pa ni moč prezreti dejstva, da so bili med obiskoval« tudi nekateri kalilci javnega reda«1 miru. Ti so veliko ,.pripomogli , da so starejši ljudje začeli gostišč11 obračati hrbet. Bodi tako ali drugače, Bobri še niso potonili. Kot je razvidno s sir ke, kolišče od daleč ne kaže, da bi mu bila zadnja ura. Naj bi mu res ne! Sedanjo tablo s prepovedjo obiska je treba čimprej zamenjati voščilom: Dobrodošli. -,.M š. SOBOČAN KONJENIŠKI KLUB LJUTOMER VAS VABI V SOBOTO, 14. AVGUSTA OB 15. URI NA VELIKO TOMBOLO, DOBITKI: GOLF JGL1 kom. ZASTAVA 101 3 kom. ZASTAVA 850 1 kom. JADRNICA ELAN 1 kom. ki bo na hipodromu v Ljutomeru 1500 I kurilnega olja JADRALNA DESKA D2 1 kom. 2000 kom. OPEKE GARNITURA MARLES IN ŠE VEČ BOGATIH DOBITKOV! Poleg pristnega ljutomerskega vina nudimo tudi specialitete na žaru in vola na ražnju. TOMBOLA BO OB VSAKEM VREMENU! ultufna obzorja PRED IN ZA KAMERO Poletna fotogalerija |kkMoJX Dober mesec je že, kar so v Pomurju v gosteh slovenski fil-marji. ki snemajo sedem televizijskih nadaljevank in celovečerec Po romanu Miška Kranjca: Strici so mi povedali v režiji Franceta Štiglica. Ves čas so v ospredju Pozornosti domače javnosti, Kjerkoli se pojavijo: najsi bo to v Filovcih, v filovskih goricah, Lendavi, Renkovcih, Nedelici in drugod, kjer brni kamera. Tako je bilo živahno v Selu, kjer so upri-zorili pravcato filmsko proščenje Pred znano rotundo. Pri tem je ^delovalo okoli 250 statistov. Še Prej pa je bilo delovno v soboški Zvezdi, katere restavracija je 'mela v sredo starinsko preobleko, ujej pa so se poleg filmarjev in zuanih slovenskih igralcev gibali 'udi domači obrazi. Tako je bil z violino nepogrešljiv Didi, Koci- “»ni slovenski igralec Radko Polič-Rac v vlogi s^ap^8 te^ je jz prve WuPumn pomenku s Ciganko - Meto Vramčevo. Posnete j epizode nadaljevanke Fačuk. Prova banda, ki je poskrbela za Pravo gostilniško vzdušje pretekli dniz glasbo,v ospredju kamere pa sta bila Radko Polič-Rac in Meta Vranič. Prvi, uspešni slovenski igralec, v vlogi starejšega sina Ivana in ona, kot Ciganka, ki mu prerokuje, pri tem pa nedvoumno vabi in razkazuje svoje čare. Pn_ 'eguje pa tudi s pesmijo. Dialog med njima, ki sledi, je naslednji: vaae klapa je potrebno vedno znova urediti w kreatorka maske Berta Meglič, osvežiti - ’ nl naključno dialekt kot je prekmurski in B™*" ^jasniti kako se po &a*al P« bradi, ko je Meti Vraničev! poskusa! poj * reče »gavalejri« in ne »gavaliri.« Ciganka: »Nekaj od toga bi rada zadržala zajsebe.« Ivan:»Ja!« Ciganka: »Itt vagyok (til san). Pridi.« Kader je iz prve epizode nadaljevanke pod naslovom Fačuk, sledile pa bodo še: Rodovna skupnost, Ljubezni,- Vojna, Zemlja, Veselo gostiivanje (kakršen je tudi naslov celovečerca), ki ga snemajo sočasno z nadaljevankami) in Polanska smrt. Tako bo ekranizi-rana celotna rodovna kronika Kranjčevega rodu Pucko oziroma Fujsov in saga o prekmurskem človeku, za kakršno lahko projekt Stricev označimo že sedaj, v delovnih snemalnih dneh, v katerih vreme letošnjega muhastega poletja številni ekipi ni naklonjeno. Zato pa šo ji ljudje, kajti med Pomurci je veliko zanimanja za osrednji slovenski televizijski in filmski projekt, pred kamero pase v teh dneh poleg znanih igralcev zvrščajo tudi številni domači statisti. da bodo tako nadaljevanke kot celovečerni film zares naše. O slednjem — filmu Veselo gostii-vanje — je pisatelj Miško Kranjec tako že dejal, da mora biti premiera v njegovi rodni Polani. In verjetno mu bo kot avtorju literarne predloge, točneje nagra- Galerija soboškega kulturnega centra je v poletnih dneh postala fotogalerija, kajti v njej je od 27. julija do 13. avgusta na ogled zanimiva razstava umetniških fotografij Miroslava Zdovca, Marijana Pfeiferja in Rojaka Jožeta Kološe-Kološa. Zdovc in Pfeifer razstavljata v mali dvorani. Kološ pa v galeriji. Slednji razstavlja glavnem priznana dela iz ciklusa Ko-štabona, v katerem se razhaja z domačijsko fotografijo filovskih lončarjev, prekmurskih domačij, ciganke lie in drugih, po katerih ga v svetu ob Muri najbolj poznamo. Njegova preselitev na Pri-' morsko je sooočanje z novo naravo, kar se odraža tudi na njegovih fotografijah. V foto-likovnih razmišljanjih ob vasi v neposredni bližni Kopra — Koštaboni naprimer in tudi drugih delih, ki so na ogled v galeriji. Marijan Pfeifer je svoje umetniške fotografije tako predstavil: »Ciklus razstavljenih barvnih fotografij obsega barvno pokrajino v njeni lepoti, plodovitosti... in to tisti del pokrajine, ki je ostal neoskrunjen. Časovno stisnjeni v stalnem napetem položaju in premišljevanju. kaj moramo še postoriti, >drvimo< kot nomadi mimo naravnih, enkratnih lepot tega koščka naše zemlje, na katerem živimo. Da bi tempo življenja za trenutek ustavili in da bi se zavedli teh lepot naše zemlje in jih tudi uživali, razstavljam te foto- Od preteklega jorka je v M urinem tozdu Ženski plašči na ogled trideset del udeležencev likovne kolonije, ki je v tem delovnem kolektivu potekala v 'času kolektivnega dopusta. V petih dneh, kar za tovrstno likovno manifestacijo ni veliko, je 'šestim od;osmih prijavljencev kolonije,- ki jo je vodila Ditka Petkovič, uspelo oblikovati dovolj del za razstavo. Akademska slikarka jo označuje za ski-cimo, iz razstavljenega pa je razvidno, - da so bile med tistimi, ki so' posegle po svinčniku, paleti in čopiču tudi modne- kreatorke; ki jim skicirka ni tuja. V glav- Da ne bo šlo v pozabo grafije v opozorilo vsem, da . očuvamo našo naravo, njene i lepote in nje slikovno moč za j svojo delovnost.« Tudi med izjemno lepimi 'i — umetniškimi fotografijami j Miroslava Zdovca, prevladujejo krajine. Njegova barvna fotografij a se zad i ra glo boko v problematiko slovenske kra-jinarske tradicije, izražene v fotografskem mediju, kot tudi v problem njene barvne interpretacije. Zdovčeva fotografija je v vsebinskem okviru vezana predvsem na čustveno obarvan izsek, na vsebinsko stopnjevanje z značilnimi horizontalnimi rezi in kompozicijskimi sestavi. kjer takorekoč ni pro Skicirna razstava nem pa so bile med udeleženci poletne mini likovne kolonije zaposlene v Murini proizvodnji. Med njimi Angela Bencak, ki je dejala: »Prvič razstavljam. Priglasila sem se, ko sem videla na stenčasu oglas za likovno kolonijo, na' katerem je pisalo, da je potrebno imeti za sodelovanje veselje do risanja. To sem imela’ in bilo je vse moje znanje.« Očitno dovolj za uspešen začetek, vstop v likovni svet, v- katerega so udeleženci omenjane kolonije -vstopili letos, v nadaljevanju pa bodo skušali še naprej odkrivati. Tako, kot ga je že prej v prostih trenutkih odkrival stora za ostrejše, dinamičnejše vertikalne poudarke. Kolikor jih naše oko sicer odkrije v mehkem, tonsko izredno uglašenem polju, vzpostavimo lahko že v naslednjem trenutku ravnovesje z značilnimi horizon talnimi elementi, elementi, ki narekujejo ostrino, natančnost skoraj vseh planov, se pravi, da se ne predajajo nekoč tako popularni »megličasti« zanesenosti in odmaknjenosti. Tako ocenjuje Zdovčevo fotografijo Aleksander Bassin, iz zbirke njegovih sedmih samostojnih tematskih ciklusov pa smo izbrali dokaj nenavadno fotografijo panja (zgoraj) Brigita Bavčar Ivan Zrinski, skladiščnik v tozdu Oblačila. Med njegovimi razstavljenimi slikami prevladujejo krajine, pa tudi med deli, ki jih je oblikoval doma in potem v glavnem razdal, so motivi iz narave prevladujoči. Med letošnjimi udeleženci kolonije je bil edini predstavnik moškega spola, kar v delovnem kolektivu, kjer prevladujejo ženske, ni naključje. Kljub temu se ni slabo počutil in v pogovoru je odkril da mu slikanje veliko pomeni, tako da bo kot ostali, prav gotovo sodeloval tudi v naslednji poletni likovni koloniji v Muri. Brigita Bavčar MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega kulturnega centra je do jutri — petka, 13. avgusta na ogled razstava umetniških fotografy Miroslava Zdovca, Marijana Pfeiferja in rojaka Jožeta Kološe-Kološa. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo v soboto 21. avgusta med 19. in 20. uro otvoritveni ogled razstave likovne pedagoginje Ane Kranjc iz Maribora. TOKRAT SLIKARSKA KO-IONTJA V LENDAVI Lendava ima bogato likovno tradicijo in že leta zapored tudi poletne likovne kolonije z mednarodno zasedbo. Lanska — 9. mednarodna likovna kolonija je bila kiparska, udeležili so se je akademski kiparji Slavko Kranjc iz Ljubljane, Szatmari Juhos Lazslo iz Madžarske in domačin Ferenc Kiralv. Letošnja mednarodna likovna kolonija bo slikarska, predvidoma bo potekala od 20. do 30. avgusta, udeleževalo pa se je bo sedem likovnih umetnikov. Med njimi bo tudi Marika Danč, ki izvira iz Lendave, diplomirala pa je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Ukvarja se predvsem s tapiserijo, uporablja pa naravne materiale: bombaž, svilo, volno in vrv. Iz slednje je tudi tapiserija na sliki spodaj. Knjige K?r bdografiL^m mclKto spremenila podobo svoje restavracije. °0 Posnel prizor *° Pa °^imo premišlja s katerega zornega ban: »Od kod si?« ciganka: »Od tu pa od tan.« »Tisitange sopenezi’.« c'ganka: »Pejnezi, mužika. pa ban: »Ti si srečna. Vse maš « jenega romana Strici so mi povedali in ostalih del. ki so iztočnica tako filma kot televizijskih nadaljevank. želja izpolnjena. Brigita Bavčar Foto: Albert Abraham Med Slovenci v Porabju je še moč najti starodavne predmete ki so že muzejske vrednosti, in tudi nekateri značilni običaji so se ohranili. Vendar pa marsikaj tone v pozabo. Da bi vsaj del bogatega ljudskega izročila ohranili znancem, so se pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem v sodelovanju z centralnim bazičnim muzejem za južnoslovanske narodnosti v Mohaču odločili, da bodo poizkušali zbrati in odkupiti v Porabju kar največ starinskih predmetov. hkrati pa na magnetofonske trakove posneti pripovedi o značilnih običajih, šegah in navadah. Tako so pretekli leden organizirali že drugi etnografski tabor v . Porabju. Večino predmetov, ki so jih zbrali v slovenskih krajih, bodo pre- ETNOGRAFSKI Tudi taka kočija, kot jo ima kočijaž Gerenčer iz Slovenske vesi, bo sčasoma najbrž postala zgodovinska vrednost. (Foto: J. G.) nesli v mohački muzej, kjerjih bodo strokovno obdelali in restavrirali, najbolj značilne pripovedi pa bodo objavili v zbirki Etnografija južnih Slovanov, ki jo izdaja demokratična zveza v Budimpešti. Tudi v Porabju oziroma v Monoštru (Szentgotthardu) nameravajo urediti muzej, v katerem bodo razstavili stare predmete, ki so se ohranili med porabskimi Slovenci. V ta namen so že odkupili posebne porostore. ki jih bodo preuredili v muzej do prihodnjega leta. Vanj vodo prenesli tudi dokaj bogato zbirko pokojnega učitelja Gašparja. ki je zbrane predmete v oporoki zapustil bodočemu muzeju. Prav bi bilo, če bi tako storili tudi nekateri drugi zbiratelji judskega blaga v Porabju. JOŽE GRAJ USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami Dobra knjiga v Murski Soboti so: roman HIŠA V MOČVIRJU Victo-rie Holt, ki ga je izdala Pomurska založba,pri Mladinski knjigi je izšlo delo Vojmira Šobajiča LJUDJE IN IZRAEL, ista založba pa je tudi publicirala priročnik Rolanda Gobčka VSA ČUDA SVETA. 12. AVGUSTA 1982 STRAN 7 naši kraji in ljudje OBISKALI SMO BOREČE LE VSLOGIJEMOC NA OBISKU V DOLNJI BISTRICI Vedno, ko se napotim v katero od pomurskih vasi, da bi jo spoznala in jo predstavila tudi drugim, si večkrat mislim: »Naše pomurske vasice so si zelo podobne. Lične hiše ob cestah so okrašene s cvetjem, ceste so polne ljudi in kmetijskih strojev. Ljudje živijo preprosto življenje, polno vsakdanjih problemov in tegob. »Toda ta podobnost je le navidezna. Vsak pogovor z vaščani me vedno znova prepriča v to, kako različne so vasi in l judje, ki živijo v njih. Tudi tokrat sva se z Bojanom odpravila na obisk v Boreče. To je majhna vasica v bližini Križevec pri Ljutomeru in šteje približno petinštirideset hišnih številk. Vas se razprostira vzdolž glavne ceste, ki vodi tudi v bližnjo opekamo. V dopoldanskih urah, ko sva bila na obisku, je vas precej samevala, le od bližnjega sodarja je prihajal ropot strojev. »Sedaj, v dopoldanskih urah so vsi v službi. Težko bosta našla koga doma. Poskusita tule pri Zorkovih, oni vama bodo lahko dosti povedali o vasi,« nama razloži starejši kmet, kije kosil ob cesti; Napotila sva se k Zorkovi družini. Doma sta bila Pavel Zorko in žena Rozina. Povedala sta, da nista »prava« domačina, toda v vasi živita že trideset let. Imata kmetijo in sedaj v poletnem času tudi veliko dela. Kljub temu sta se rada odzvala najinemu povabilu, da bi predstavila vas in življenje v njej. Boreči spadajo v krajevno skupnost Križevci. V to krajevno skupnost spadajo tudi vasi Križevci, Iljaševci, Vuča vas, Stara nova vas. Dobrava, Zasadi, Buče-čovci. Ključarovci in Lukavci. Med Boreči, in Križevci, kakor tudi med ostalimi vasmi krajevne skupnosti, je razvito vsestransko sodelovanje. Sodelujejo predvsem na kulturnem in športnem področju. »Že takrat, ko sva prišla v to vas so tu prirejali številne proslave in prireditve. Spominjam se, da je bil kmečki bal že takrat najbolj obiskana prireditev. Pripravljali so ga vsako leto, sedaj pa je vsako četrto,« pripoveduje Rozina. Tudi sedaj je močno razvito sodelovanje med gasilci, mladino in predstavniki Rdečega križa. To daje možnost, da še vedno prirejajo bogate kulturne prireditve in športna tekmovanja ter tako prispevajo k pestrosti življenja na vasi. Mnogo mladih pleše v folklorni skupini v Križevcih. Tudi nogometaši Partizana so zelo aktivni. »Prejšnjo nedeljo so pripravili veliko nogometno tekmovanje, na katero so povabili tudi nogometaše iz madžarskih klubov«, razlaga Pavel, ki zelo dobro pozna delo in življenje mladih na vasi. »Živimo v majhni vasi in to nas sili, da smo povezani med seboj in da drug drugemu pomagamo.« Veliko mladih je zaposlenih v Ljutomeru in v bližnji opekarni, ki je že v preteklosti močno vplivala na življenje v vasi. Leta 1912, ko jo je zgradil avstrijski kapitalist, je bila med tovrstnimi tovarnami v Jugoslaviji med največjimi. V njej so se zaposlili mali kmetje in vas se je spremenila v delavsko-kmečko naselje. Vse do druge svetovne je tuji kapitalist izkoriščal domače delavce. Med drugo svetovno vojno pa je tovarna samevala. Po vojni je spet oživela in postala del vasi. Močno se je razmahnilo sodelovanje med vaščani in tovarno. Že pred petnajstimi leti so asfaltirali cesto. Del sredstev so zbrali vaščani s samoprispevkom, ostalo pa je prispevala tovarna. Miroslav nama razlaga: »Dobro izbran in primemo obdelan les daje porok, da bodo sodi in kadi res dobre kvalitete«. Izbira hrastov in akacijin les, ki ga kupuje v Prlekiji. Primemo razžagan les.zloži v velike skladovnice, da ga obdelata mraz in sonce. Pred leti so ves les za sode tesali. Miroslav pa se poslužuje novejših tehnik. Z žago razreže les na primemo debelino in dolžino. Tudi železne obroče si pripravi sam. Ko ima vse pripravljeno, les zloži v primemo obliko soda in ga postavi na posebej pripravljena tla iz opeke. Znotraj zakuri ogenj in pripne viklo, ki s silo oblikuje pravo obliko soda. Nadene še železne obroče, ki pomagajo, da se les pravilno upogne. Z zunanje strani ga tudi večkrat navlaži. Vas v zelenju N avsezgodaj sem se zapeljal v Dolnjo Bistrico, kajti predpostavljal sem, da še vedno velja pregovor: Rana ura. zlata ura. Nič se nisem zmotil, saj sem vse občane, h katerim sem bil namenjen. našel doma. Nekaj novic, ki so mi jih povedali, lahko preberete v tem zapisu. OB 50-LETNICI NOVa STAVBA »Živimo v majhni vasi in to nas sili, da smo povezani med seboj,« pravi Pavel Zorko. Miroslav se bo kmalu pridružil upokojencem. Mogoče bo pa le kdo nadaljeval njegovo obrt. SPORAZUMELI SO SE Ob obisku pred dvema letoma so mi Dolnjebistri-čanci potožili, da se ne morejo dogovoriti z vodno skupnostjo o širini murskega nasipa. Domačini so zahtevali 6 metrov širokega, vodna skupnost pa je bila pripravljena narediti 4-metrskega. In kako so se sporazumeli? Popustili sta obe strani in Bistričanci so dobili nasip, ki je_ zgoraj širok '5 metrov! Še kar dovolj, da se po njem lahko zapeljejo s kmečkimi vozili: vprego in traktorji. Sploh pa murski nasip Bistričancem veliko pomeni; varuje jih pred naraslo vodo v Muri. Nobenemu izmed njih še ni zbledel spomin na naraslo reko, ki je pred leti, ko še ni bilo varnih nasipov, grozila s popolno poplavo naselja ob Muri. Ne le materialna škoda, ampak. tudi velik preplah se je loteval mirnih prebivalcev. domu v velikosti 5x5 metrov. Gradnjo je omogočila vas, pravzaprav vaški odbor krajevne skupnosti, zdaj pa je na vrsti tovarna mlečnega prahu, ki naj zbiralnico čimprej opremi s hladilno napravo, da bi tako lahko Bistričanci oddajali mleko ne le zgodaj zjutraj, ampak tudi zvečer. Računajo, da bo potlej enkrat več mleka. Sicer pa so letos oddali tudi mnogo zrnja. Načrt so ne le dosegli, ampak celo presegli- ELEKTRIKA JE MOČNA —- . , Ko že predstavljam dosežke zadnjega obdobja, ne smem prezreti tudi rekon-strukoije električnega omrežja. To bi po novejših predpisih moral opraviti DES Elektro s svojimi sredstvi. vendar so priskočili na pomoč tudi Bistričanci; vrednost njihovih del znaša 100 tisoč novih dinarjev-Zdaj, ko je električno om- Gasilci tovarne in vaški gasilci si medsebojno pomagajo ob morebitnem požaru v vasi in tovarni. Pred kratkim so v krajevni skupnosti rešili velik problem, ki je pestil vaščane Borec. S skupnimi močmi so uredili strugo potoka Virje. Zarasla struga je ovirala normalni odtok vode in le ta seje ob večjem deževju razlila po vasi in poljih. Podoba kraja bi bila nepopolna, če ne bi obiskala in predstavila delo vaškega sodarja Miroslava Klukoviča. »Tudi iz Ljubljane so prišli snemat, kako izdelujem sode, nista edina, ki vaju to zanima.« Te obrti seje izučil že pred tridesetimi leti v Murski Soboti pri mojstru Pelcu. Leta 1952 pa je odprl svojo lastno delavnico »Sod je tako končan. Vstavim mu še dno in ga dodelam, ter prodam. Večinoma jih kupijo privatniki, povpraševanje pa je odvisno od pridelka. Čim boljši je pridelek, tem večjih prodam. Cena pa je odvisna od velikosti soda.« Povprašali smo ga tudi, kako bo v bodoče in kdo bo nadaljeval njegovo obrt. Nasmehnil se je in dejal: »Na to vprašanje pa res ne morem odgovoriti. Sorodnik Slavko se uči te obrti, če jo bo pa opravljal tudi v bodoče, tega pa ne vem.« Zadovoljna in polna vtisov sva zapuščala vas Boreče. Spoznala sva utrip vasi in prijazne ljudi. Zavedava pa se, da je ostalo še veliko nedorečenega. MAJDA ZVER A * Na Dolnji Bistrici si vsi prizadevajo, da bi bilo v va«1 največ zelenja. Resnično ga v kraju ne manjka, zato je " _ Ije lepo. Foto: »• pred kratkim dogradili in ga slovesno predali namenu preteklo nedeljo, ko so proslavili tudi 50-letnico delovanja gasilskega društva. Povedali so nam, da jih je Poseoej ponosni so na prizidek pri gasilskem domu, ki so ga (Foto: J. G.) priložnostih. Poleg tega so tuai les potreben za gradnjo dobili zastonj od lastnikov gozdov. Tako so pokazali, da se da marsikaj postoriti, če je dobra volja, organizacija in solidarnost. Predsednik vaškega odbora in hkrati tudi predsednik gasilskega društva Ignac Šadl (drugi z leve) nam je povedal, da nimajo radi sestankovanja, saj se da marsikaj pogovoriti tudi ob vsakdanjih nova stavba, v kateri so uredili tehtnico in osemenjevalnico za živino, skladiščne prostore, sanitajije in garažo za gasilski avtomobil, veljala okrog 200 tisoč dinarjev in da so domala vsa gradbena dela opravili s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Podobno kot skoraj povsod na Goričkem tudi v Dolnjih Slavečih sprejmejo gosta kar se da gostoljubno. Najprej vam ponudijo domačo kapljico, potem pa še južino. Nekaj morate vzeti, drugače se počutijo skoraj užaljeni. In kaj nas je pravzaprav pripeljalo v ta kraj? Prišli smo na njihovo posebno željo, da bi nam pokazali, kaj so letos postorili, in povedali, kakšne načrte imajo za naprej. Nov prizidek gasilskega doma v Dolnjih Slavečih, ki so na slovesno (Foto: J. G.) Na otvoritvi so najbolj aktivnim članom gasilskega društva podelili posebna priznanja, med oblikovana pa je bilo tudi 9 jubilantov, ki so člani društva že 50 let. Uspešno končana naloga, ki so si jo zadali šele do prihodnjega leta, je močna spodbuda za nadaljnje akcije. Jeseni se bodo lotili zavažanja vaških cest, že sedaj pa si zelo prizadevajo, da bi v kraj napeljali telefon. Okrog 20 interesentov je pripravljenih za to pridobitev primakniti lastna sredstva. Čimprej pa bi radi dobili tudi gasilski kombi, saj so še med redkimi društvi, ki nimajo lastnin vozila. Garaža v ta namen je že pripravljena in upajo, da bodo tudi pri zbiranju sredstev naleteli na razumevanje vaščanov in širše družbene skupnosti. BOLJŠA ZALOŽENOST Dolnjebistričanci imajo malo trgovino v zadružnem domu. Mnogo časa so si prizadevali in modelovali pri trgovskih podjetjih, naj bi katero izmed njih zgradilo večji trgovski lokal, vendar s pobudo niso uspeli. Zdaj pa se je stanje na lepem spremenilo. Vaški zidarki mojster se je odločil, da sam zgradi večji objekt, v katerem bo bife, ob njem pa še prostor, ki ga bo dal v najem trgovskemu podjetju. Bistričancem je vseeno, v čigavi stavbi bo trgovina, samo, da jo bodo imeli. Drugače pa so v zadnjem času nekoliko bolj zadovoljni tudi s ponudbo v sedanji utesnjeni trgovini. Dobili so namreč novo poslovodki-njo. ki je popestrila zalogo blaga, zato se je povečal promet. Seveda v zadovoljstvo Potrošnika iz Murske Sobote. Večje izbire pa so veseli tudi domačini, saj najnujnejše reči dobe kar v domači trgovini in jim ni treba v Črenšovce. Beltince in Mursko Soboto. režje izpolnjeno in ga.napa' jata dva dodatna transfoU matorja, je elektrika dovolj močna in kmetijski ter g°s' podinjski stroji gladko jo. Sploh pa modernizacij, kmetij in gospodinjstev tn“ Bistričancev nista zaobslM marsikatero nekdaj delo (na primer v živinof^ pripravljanje krme s siarn^ reznico, ki so jo svoj^ vrteli ročno) je zdaj °P^ vljeno z lahkoto. VAS V ZELENJU __' JOŽE GRAJ ZGRADILI MLEKARNO Precej Bistričancev je zaposlenih. s tem pa ni rečeno, da so obrnili hrbetkmetij-stvu. Nikakor ne! V vasi je precej lepo urejenih kmečkih domačij. Na posestvih se ukvarjajo z marsičem, še • največ pa z živinorejo. Tudi proizvodnje mleka ne zanemarjajo. V ta namen so zgradili prizidek gasilskemu Dolnja Bistrica se de 1> .j več zaselkov. V tej rep°r j, jih ne bom našteval P°l0 krepim naj. le ugotovite^ je vas, ki je vsa v Polna je rož v gredah, oknih, veliko je okrasn grmičevja, pa tudi ciP^sc ligustra. Na Donji Bistri doma vrbe žalujke, nji... Zlasti lepo je kri -e ob pokopališču. Tudi za" < počivališče Bistričance polno zelenja. Do tak^jj $ dobe vasi sicer niso Pr^nc kako posebno načrtm akcijo, ampak sP°n^ Ljudem je pač prešlo v in kri, kot pravim0 domače, da je treba ČJ skrbeti tudi za lep kraja. posebej pa Še P želskega naselja. Tu n2 ^(j živi človek, ki ne sm skregan z naravo-zaradi tega ne. ker m2 pri-kruh. Na Bistrici si spodobi povedano) dan režejo večji kos * .of Pač rezultat dela delavcev v združenem vseh krajanov. 1! STRAN 8 kmetijska panorama Premije za rejo plemenskih telic in krav Temelj govedoreje je v kakovostni in številčni osnovni čredi Piemenic. V zadnjem času na tem področju beležimo določen Pozitiven premik. Na območju Pomurja je za rejo kakovostne P emenske živine zanimanje še zmeraj veliko. Vzredimo dovolj rernenske živine za remont in tudi za prodajo izven Pomurja, delež pri tem imajo kooperanti KZ Panonka, saj so fedili za pleme oziroma dobili premije v letu 1980 za 2.484 in etu 1981 za 2.707 plemenskih telic. Pri tem pa se tudi prodaja P entenskih telic in krav na sejmih v Murski Soboti povečuje. 1981° S° samo reJci KZ Panonka v letu 1980 prodali 705, v letu ' pa 848 plemenskih živali. Pri tem zaznamujejo rahlo pa-nJe staleža plemenic. V drugih predelih SR Slovenije je padec šev^0'1' mn°go večji. Da se osnovna čreda krav ne bi zmanj-odl m-oziroma da bi jo spodbudili smo se v SR Sloveniji Sm°ci L naPrej premiira rejo plemenskih telic. Prav tako rej^e °dločili, da premiiramo tudi povečanje staleža krav pri OJZ navodil o uveljavljanju premije za plemenske telice za isti ov°čr.ede plemenskih krav v letu 1982je razvidno, da veljajo pre pogoji, kakor do sedaj. To je, da telice, ki lahko dobijo n morajo biti potomke prednikov iz kontrole proizvod-se ' leltce morajo biti breje najmanj 7 mesecev, oplojene s mOr^Om bikov, določenih s programom osemenjevanja; biti preJ-° v kontroli proizvodnosti A ali Z. V navodilih navajajo, da teliCa'Ja VVpada samo telicam za nadaljnjo reb, ne pripada pa q ’P? k' j*h prodajo ali drugače odtujijo. °dločT P?sPešdi povečanje staleža krav, smo se v SR Sloveniji Pride' ' V premiirati tudi to. Za uveljavljanje premije vodnV P°^tev je krave iz kontrole A ali Z (iz kontrole proiz-čredok^ ’ Proroij® lahko uveljavijo rejci krav, ki povečujejo krav s,v°d živali in več osnovne črede. Za povečanje staleža pridoht v Prosha telice v kravo, nakup ali drugačen način se štete d *rave- Če gre za nakup ali drugačen način pridobitve, ni st J a 8re za povečanje staleža, če novo pridobljena krava Rej^ lel jn je iz kontrole proizvodnosti po načinu A. P^tnen^" ^uveljavi premijo za kravo, kije bila premiirana kot premij Ska te''ca- V primeru prodaje ali drugačne odtujitve že Prem3”6 ^rave nov' rejec nima pravice do uveljavitve premije, mensk^v Za reJ° Pomenskih telic in povečanje staleža ple-navodTh raV Se uYe Uav U a prek organizacije združenega dela. V ’ Pridni,1. Je določen način evidence in postopka ter možnosti Prem Ve premiJe' PremijellranJe reje je že ustaljeno in znano, uveljavljanje navodil Za P°ve^anJe staleža krav pa je novost. Podrobnejša Prijave 3 ° tem bodo dajali pospeševalci KZ in kontrolorji ŽVZ. Zbirali va wveUavUanJe premije za povečanje črede krav bodo komisija ‘ro*01!* ŽVZ. Upravičenost premije bo ugotavljala rejcih veina tri mesece na domu rejcev. Za osnovo črede kraV pri more Vehartaležkravz31. 1981. Prodajakravmed letom ne _____J 1 Za osnovni stalež. dipl. ing. Tibor Titan ABC POMURKA ZA ZIMSKI TURIZEM ^ijavil^? ^etn? in zimsko sezono se je Kranjska gora že tortni ce t a ln v tujini kot pomemben turistično-zimsko $lovenijj । Po. številu nočitev je že na tretjem mestu v snežne ra?3^ Za Mo^ljano in Portorožem. Ugodne klimatske in °biska v 7 zimskem času pogojujejo tudi nenehen porast °dloča da'? i se.zonL saj se vse več naših in tujih turistov Aem teku de ^V0J.e8a dopusta preživi na smučanju, smučar-aipski ozi ’ sankanju, drsanju ipd. Lahko trdimo, daje postal Gorski« r°ma gorski turizem prav tako aktualen kot recimo stalna ^npA^T^jkljivost zimske ponudbe Kranjske gore pa je Plačano vo 3 ° • Anicah m na smučiščih. Smučarji hočejo s ^ptan Z°Vnico za žičnice veliko prevozov ter stalno urejena gradnjo nc>S^^'šča, red in varnost. Vse to bo zagotovljeno z ?acije s ovin žičnic in smučišč in nakupom ustrezne mehani-'^adnio C^Jem Je formiran Odbor sovlagateljev za AHC pOrn, ,lc m sm učišč, v katerem uspešno sodelujejo SOZD 'n $ŽD Goren OZD K°mPas’ Lek, OZD Autocommerce J?113 Prva? ZU^tat ta^° združenih finančnih sredstev je že zgra-la novoz„ aza ®tema žičnic skupno z obsežnimi smučišči. Ves naratoval nCni s.*stem je v pretekli zimski sezoni že uspešno i L.e§aje biimenjene.nal°žbe so veljale 72 milijonov dinarjev, lastn' i? Za 50 milijonov bančnih kreditov, 22 milijonov pa n $ Gorenm s.redstev. Kot investitor nastopa ABC Pomurka javlja] J a Jesenice, TOZD Žičnice Kranjska gora, kije tudi ^^jesaviiVj ostalih žičnic in smučišč na vsem območju ^ljubKe do'me- ' k^uPu tenM°^net^U Poteku investicije, pa seje zataknilo pri ?reditne rmi Ca' Težave z uvozom so preprečile nakup stroja iz om°toviti ^gotovinskih sredstev pa TOZD Žičnice ne morejo Us čil, da at0 seje Odborsovlagateljev skupno z investitorjem ,rezna sretU^6 na^uP teptalnega stroja, oziroma da zbere «en s° prin Z rozSitjenim krogom sovlagateljev. V ta na- V’ nai NV11 sarnpupravni sporazum o združevanju sred-k- ŽaraJi * ®a P°dpisalo 125 delovnih organizacij. diassbohrerenotne8a strojnega parka so se odločili za teptalec bC^jev. D Z Ustreznimi priključki, ki bo veljal 5 milijonov go ° združi^nV sre.dstva bo zagotovil investitor. Sredstva snre trgovsL e °ŽD, ki opravljajo na širšem območju Kranjske jčMe 5.682 Prom.etno *n turistično dejavnost. Slednje bi pri-0 .aJOna§jr*p marJev na zaposlenega; delovne organizacije, ki in Trna ležišč °°m°čju Kranjske gore hotelske, turistične sobe M?asebnih va.v Počitniških domovih, počitniških stanovanjih ten6 sfed Pa dd57 dinarjev na. ležišče. Vsota tako a tePtaIrP • ste.v Je milijonov dinarjev kolikor je nabavna Hip Med n “V Pr'ključki. P(JCe, TOzrP^P1^. DO K°mPas- Lek. Gorenjka. Autočom-sai ličnice je tudi sestavljena organizacija ABC ac*je na G S0 njeni sestavi tudi gostinsko turistične orga-jorenjskem. Boris Hegeduš . —— ostala na kmetiji Kmalu bo deset let. odkar so Keremarjevi iz Peskovec na Goričkem zgradili nove hleve in se preusmerili v pitanje goveje živine. »K temu nas je precej nagovarjal 'takratni pospeševalec na našem območju tovariš Puhan, za katerega nam je še zdaj žal, da smo ga izgubili, saj je, bil v stalnem stiku s kmetovalci in nam zares veliko pomagal.« — In kakšne so vaše izkušnje po tolikšnem času spremenjenega načina kmetovanja, smo povprašali gospodarja A leksandra. Ko smo'takole kramljali z. gospodarjem, sta^se nam pridružila še njegov sin Stanko z ženo Gizelo. Oba sta še dokaj mlada in z velikim veseljem delata na kmetiji. Gizela je celo pustila delo v tovarni Pletilstvo v Prosenjakovcih, kjer je bila zaposlena 3 leta. Prav nič ji ni žal za to. Doma še dobro razumejo in to je najvažnejše, pa tudi zaslužek ni tako slab. Celo avto sta si kupila. Sicer pa so doslej največ denarja vlagali za nabavo kmetijske mehanizacije in razne druge opreme, pa tudi Kerčmarjev! iz Peskovec so med prvimi v tem predelu Goričkega preusmerili svojo kmetijo v živinorejo. (Foto: J. G.) ' »V hlevu imamo prostora za okrog 30 glav živine, in to 16 privez, ostalo pa v boksu. Na naših poljih zato v glavnem pridelujemo krmne rastline, saj ne vem, kako bi šlo brez domače hrane. Najbrž bi bila računica precej manj ugodna, kot je sedaj. Zgradili smo seveda tudi silose za koruzo in nabavili potrebno mehanizacijo. Doslej je še kar šlo.« — Se vam je splačalo mehanizacijo kupovati le zase? »Saj nismo vsega sami kupili. Večino smo nabavili skupaj s sosedovimi Kučanovimi, ki so. prav tako preusmerili svojo kmetijo v živinorejo, sicer pa smo povezani kar v štirih strojnih skupnostih. Včasih bi morda res bilo bolj pri roki, če ne bi bili odvisni od drugih, toda treba je gledati na stroške in mislim, da je to eden izmed načinov, kako poceniti pridelovanje hrane.« — Koliko pa vas dela na vaši kmetiji? »Za delo sposobni samo štirje. Poleg naju z ženo še sin in snaha. Sicer pa nas je v družini sedem.« pri hiši je bilo treba nekaj postoriti. — Kakšne rezultate torej dosegate?nasje zanimalo bolj podrobno. Povedali so nam. da so, denimo lani, imeli okrog 50 starih milijonov dinarjev dohodka (bruto), od tega pa jim po odplačilu kreditov in drugih obveznosti sicer ni ostalo ravno veliko. Letos so prodali le še 5. glav živine — 3 bike in 2 kravi — sicer pa so se v zadnjem času bolj preusmerili v proizvodnjo mleka. Letno ga odnesejo v zbiralnico okrog 25 tisoč litrov, ena krava pajim v sezoni da okrog 4.600 litrov mleka. Pri tem pa jih moti to, da jim po 3 mesece obračunavajo enako stopnjo tolšče, ne da bi se kdaj približali najvišji stopnji, čeprav bi glede na krmo to pričakovali. Ko smo že odhajali, nam je gospodar pokazal tudi vinograd, ki so ga nanovo uredili, in 'pokazal malo dalje ter dejal: »Poglejte, tam pa smo ' imeli skoraj 20 let večji sadovnjak, a sva s sinom izpulila drevesa, ker se ni splačalo, in zdaj pridelujemo tam koruzo ali druge poljščine.^—- Jože Graj V LJUTOMERSKI KLETI BODO LETOS PREVZELI VSE KOLIČINE GROZJA, KI GA BODO PRIPELJALI ZASEBNI VINOGRADNIKI Odkar so v pretežni večini gorice na območju lendavske občine obnovljene, torej so vinogradniki izruvali šmarnico in zasadili žlahtno trto, je pridelek ne le kvalitetnejši, ampak ga je tudi več. Tako se mnogi .vinogradniki postali tržni proizvajalci. Ker v Lendavi nimajo urejene večje vinske kleti, ki bi prevzemala grozdje in ga predelovala v vino, se je kmetijska zadruga povezala z ljutomersko kletjo in zdaj že nekaj let vinogradniki vozijo grozdje tja. Lendavsko območje je v skupni količini prevzetega pridelka vsako leto pomembnejše. Tako so pridelovalci tega območja lani dobavili (zasebni in družbeni sektor) okrog 800 tisoč kilogramov grozdja. Prav tolikšno količino pa so pridelali tudi v Slo-vinu. Zasebni proizvajalci z ljutomerskega območja, združeni v temeljni organizaciji kooperantov, pa so oddali 750 tisoč kilogramov. Ljutomerska klet je torej prevzela 2.350 tisoč kilogramov grozdja, iz katerega so pridobjli 1 milijon 800 tisoč litrov vina. Lendavske gorice tudi tokrat obetajo obilen pridelek. Med dosedanje tržne proizvajalce grozdja se bodo to jesen uvrstili novi. Mnoge skrbi, ali bo ljutomerska klet tudi letos prevzela vse količine grozdja. Ali ne bo morda čas prevzema. Da bi odkup potekal hitreje, se ga morajo pridelovalci bolj držati. Sicer pa se bomo o tem letos posebej dogovorili s kmetijsko zadrugo Lendava. Grozdje odkupujejo le prek zadruge.« — Kaj pa kvaliteta pridelka? »Taje bila lani zaradi časa, ki je potekel od trgatve do prevzema grozdja, nekoliko slabša. Letos bomo kvaliteti grozdja namenili večjo skrb. Prav tako pa tudi posodi, v kateri kmetje vozijo grozdje. Lani, na primer, jih ni bilo malo, ki so pridelek pripeljali v plastičnih vrečah, kjer je bilo prej umetno gnojilo. Že res, da so vreča oprali, vendar v prihodnje naj ne bi uporabljali take embalaže, pač pa le plastične gajbice ali pa folije, ki jih je treba razgrniti na kmečkem vbzu ali pa traktorski prikolici in. vanje nasipati grozdje. Ne le higienično, ampak tudi bolj estetsko je tako ravnanje.« — Lani so pridelovalci grozdja pred trgatvijo dobili končni obračun. Kako pa bo letos? Je akontacijska cena dokončna, ali pa se morda obeta kak dinar zraven? »V poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije se bomo predelovalci. proizvajalci in kupci predvidoma do L septembra dogovorili ne le za letošnje ' Medtem ko iz lendavskih goric poročajo o bogati bližajoči se trgatvi, pa nekoliko slabše kaže na območju Ijutomersko-—ormoških goric. Lanska slana je uničila vinograde na površini 65 hektarjev, ki pa jih vseh doslej še niso obnovili. Tudi letošnji mraz ljutomerskim goricam ni prizanesel: škodo je prizadejal kakih 20odstotkom družbenih vinogradov in na 100 hektarjih zasebnih goric. Najbolj prizadeta vinogradniška območja so: Slamnjak, Globoka in Kopriva. lendavsko območje zapostavljeno? Odgovor na ta vprašanja smo poiskali pri direktorju TOZD Ljutomerska klet dipl, ing. Mitji Senčarju: »Tudi letos bomo prevzeli vse količine grozdja, ki ga bodo pridelali v družbenem in zasebnem sektorju, zato je strah, da bi pridelovalce pustili na cedilu, odveč. Prepričan sem, da bo letos potekal prevzem hitreje, kotje lani, ko so morali številni naši dobavitelji po več ur čakati na prevzem. Tedaj so bile naše predelovalne zmogljivosti preskromne. Medtem smo dobili novo veliko stiskalnico, in to jesen bodo tako obratovale kar tri. To’ bo prav gotovo pripomoglo k hitrejšemu prevzemu grozdja?« — Je bila zgolj stiskalnica ozko grlo? »Ne! Čas prevzema se je podaljševal tudi zaradi tega, ker so grozdje pripeljali tudi manjši proizvajalci. Nekateri izmed njih so na primer imeli po nekaj deset kilogramov. Bolj gospodarno bi bilo, če bi vinogradniki, ki pridelujejo manj, najeli traktor in bi skupaj oddali svoj pridelek. Kakih večjih odstopanj pri sladkorni stopnji pri istih ali mešanih sortah ni. Če bi ravnali tako, bi bil prevzem hitrejši. Drugo, na kar želim posebej opdzoriti. pa je dogovorjeni odkupne cene grozdja, ampak tudi o končnem obračunu za prevzeto grozdje v lanski jeseni. Prepričan sem, da * odo proizvajalci dobili nekaj zraven.« Tako so povedali v Slovinu TOZD Ljutomerska klet. Kam z obilnim pridelkom iz lendavskih goric zdaj ni več dilema. Upajmo le, da bo grozdje še naprej zdravo in da ga ne bo uničila toča. Zoper to nadlogo imajo tudi na območju lendavskih goric orožje: rakete. Letos še ni bilo toče, saj so jo preprečili z izstreljevanjem raket in še naprej bodo streljali v vsak zlovešči oblak. . Ob obisku v ljutomerski kleti pa smo povprašali tudi, kako gre prodaja vina. Glede na to, da je kupna moč prebivalstva nižja, smo domnevali. da potrošniki manj posegajo tudi po vinil. »Čeprav smo pridelali 1 milijon 800 tisoč litrov vina, s prodajo ljutomerčana in len-davčana ter naših buteljčnih vin sploh nimamo težav. Če ne bi prodaje nekako uravnavali. bi bila klet že zdavnaj prazna. Do časa, ko bo na voljo novo vino, so še dobri štirje meseci, zato moramo imeti zalogo vse dotlej. Naša vina prodamo v Ljubljani. Celju. Pomurju in Mariboru«. S. SOBOČAN Turnišče: cene pujskov Pretekli četrtek (5. avgusta) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču M pujskov in jih skoraj vse prodali. Cene pa so se gibale od 3.4(10,00 do 4.200,(M) dinarjev za par. Sejmišče odpirajo ob 6.00 uri. ne zgodi se vsak dan NAPOLEON JE BIL O Napoleonovem življenju vemo veliko, saj je bilo doslej o njem napisanih več tisoč biografij, še vedno pa izide lemo po nekaj njegovih življenjepisov. Tako so znane tudi nekatere njegove nenavadne razvade in obnašanja. Bil je zelo vraževeren, saj je verjel v horoskope in vedeževanja, nekajkrat pa se je močno prestrašil, ker je razbil ogledalo. Strašno se je bal številke 13 in verjel, daje torek zanj nesrečni dan. Prav tako si je vtepel v glavo, daje črka M za njega nesrečna, usodna. Eden od njegovih življenjepi-scev piše, daje bil Napoleon zelo nedostojen za mizo. Jedel je zelo bučno, srebal juho, se presedal na stolu in celo lovil hrano z rokami. Pri tem seje navadno tako umazal, da seje moral takoj po obroku preobleči. Jedel je brez kakršnegakoli zaporedja. Včasih je najprej pojedel potico in šele PAPUANCI VOLIJO—Volitve na Novi Gvineji trajajo več tednov, saj se morajo o kandidatih izreči tudi pripadniki najbolj oddaljenih plemen. Volilne skrinjice morajo zato prenašati čez neprehodne pragozdove, reke, viseče mostove... stare koprive najbolj pečejo Biti samoplačnik je danes jako v modi. Zadnje čase postaja vse bolj navada, da postajamo supersamoplačniki, kar pomeni, da moramo za vse, kar plačamo, odšteti super veliko denarja. Super-plačnik si na primer, kadar greš po kruh in »navadnega«, belega ali črnega kruha zmanjka in ti prodajalke s smehljajem ponujajo alpskega. Mimogrede povedano — za nakup takšnega kruha moraš biti zelo velik super-plačnik. saj ga kilogram prodajajo po 595 starih dinarjev. Mnogi pravijo, da ima ime alpski prav zato, ker ima tako visoko ceno kot A Ipe najvišje vrhove. Samoplačnik pa si tudi takrat, kadar moraš s svojim, avtomobilom na službeno potovanje: Znanec Bertalan, ki je za vratarja pri zelo pomembni ustanovi, mije ondan dejal, da so že lansko leto izračunali, koliko stane kilometer vožnje s fičkom. Rekel je, daje bila lani cena te vožnje kar okrog 108 starih di- nato juho, jedel pa je zelo hitro. V osmih minutah je bil sposoben pojesti tudi osem kosil. Tudi v ljubezni je bil nepotrpežljiv. Ko mu je avstrijski cesar dal za ženo, svojo hčerko princeso Mario Louise, jo je Napoleon pričakal na meji. Stopil je v njeno- kočijo, spustil zavese in ji vzel nedolžnost — še preden sta se poročila. Napoleon je bil torej zares čudak, kar je malce nenavadno za tako slavnega človeka. Sicer pa je na svetu mnogo čudakov in eden od takih je tudi Španec Zlilio Diaz. Ko se mu je rodil peti otrok in sicer sin — prve štiri so bile hčerke — gaje dalv otroški voziček in se odpravil na pot. V osemnajstih dneh je prevozil z njim 965 kilometrov. In če smo že pri pešačenju, še nekaj zanimivosti o tem. Da narjev. Medtem pa se je podražilo že marsikaj z bencinom vred in tako zdaj mimogrede stane kilometer vožnje s fickom gotovo vsaj 120. če ne kar 130 starih dinarjev. Tako vidiš, izgubiš pri vsakem kilometru — »službenem« seveda — ki ti ga plačajo po 90 starih dinarjev, okrog 40 din, pri 1000 kilometrih je to 40, pri 50.000pa 200starih tisočakov. In povrh te še mnogi gledajo po strani, če na službene poti odhajaš s svojim vozilom, ter govorijo, da »neupravičeno bogatiš«. Prav zatoje sosed Maks dejal, ČUDAK se nekdo odpravi na kakšno daljšo pot peš. ni ravno nenavadno, bolj nenavadno je, če se odpravi na pot ritensko. Tako je leta 1931 Plennie Bingo iz Texasa odšel na veliko potovanje od Texasa do Carigrada v Turčiji — ritensko. Celo na ladji, s katero seje prepeljal v Evropo, je vsak dan hodil po palubi 12 ur ritensko. Dnevno je tako prehodil 75 kilometrov. Nekoliko skromnejši podvig pa je pred dvema letoma dosegel tudi Američan Jack Harris. Ta je ritensko prepešačil ameriški kontinent od New Yo rk a do Los Angelesa. Da bi videl, kam gre, in da se mu ni bilo treba obračati, sije namestil na ramena avtomobilsko vzvratno ogledalo. Leta 1889 pa so prispeli v Pariz tudi trije mladi Madžari.-Pešačili so nepretrgoma trideset dni, ne da bise ustavljali. Pred seboj so porivali voziček, v katerem so izmenično tudi spali. Turški sultan Mehmed II. pa ni bil znan le po svoji krvoločnosti, pač pa je gojil tudi lubenice. Ko se je nekoč sprehajal po vrtu, je opazil, da ena manjka. Poklical je evnuhe in »grešnika« pozval, naj se sam javi. Ker se krivec ni javil, jih je postavil v vrsto in naročil, da jim po vrsti razparajo trebuhhe. Lubenico so našli šele pri štirinajstem evnuhu. Mehmed II. pa je nekoč poklical na dvor beneškega ' slikarja Gentilea Bellinija in mu naročil, naj naslika »Smrt sv. Ivana Krstitelja«. Kot je znano, je bila Ivanu Krstitelju na.zahtevo Salome obrezana glava in ta zgodba je navdihnila mnoge slikarje. Ko je bila slika gotova, Mehmedu II. ni bila všeč, ker so bile na obrazu premalo izražene bolečine. Sultan je poklical svojega sužnja. mu dal pred slikarjem obrezati glavo in Bellini je sliko popravil. Takoj nato je s prvo galejo odpotoval iz Carigrada, ne da bi počakal na plačilo. krat več hrane, kot je sam težak. V letih pred zadnjo vojno, ko so bili v modi visoki ženski klobuki, je bil pred vhodom v zagrebške kino dvorane naslednji napis: »Prosimo žene, da med filmom snamejo klobuk, da ne bi motile gledalcev za sabo!« Najtežja kovina osmij je 23-krat težja od vode. Ob tem pa naj dodamo, da sta kilogram osmija in kilogram vode enako težka. devetih let v današnje in dognali boste, kje smo. ZAPLOTNIŠTVO PO NAŠE Radijski kolega L. S. je pred leti kanil pobarati soboške gospodinje, kaj sodijo o preskrbi v mestu. A kaj se mu je primerilo? »Vsaka še je otepala mikrofona. vsem se je nekam mudilo, kar naenkrat so vse imele doma sestradane može in otroke. Kar devet gospodinj smo nagovorili, vendar nobena ni hotela stopiti pred mikrofon (pravne podlage za — Tarnaš, da ti zmanjkuje denar za dograditev hiše. Čudno. Za^^ potem dovohs, da C| zidarji in ostal’ d® malico dve uri in P - Na tak način pjj bijo vsak dan manj h uji benega materiala to je nekaj... NATAKARJI NA KOLESIH Mnogi tokijski natakarji morajo biti še posebej vešči, saj morajo s kolesom prepeljati naročeno jed v bližnjo hišo ali pisarno. Ce je naročilo nekoliko obilnejše, mora biti izkušenost še toliko večja. Šokantno deluje podatek, ki so ga objavili pred nedavnim in po katerem porabi en Madžar poprečno 3.900 forintov letno za alkohol. Ta vsota je za 200 forintov večja od tiste, ki jo potroši za nakup mleka, mesa, knjig in časopisov. Porazno deluje tudi podatek, ki izhaja iz tega in pove, da Madžar v treh desetletjih in pol zapije blizu 700 tisoč forintov, kar je približno toliko, kot stane komfortno dvosobno stanovanje. Madžari danes popijejo mnogo več, kot kdajkoli prej. Vzroke za to je iskati predvsem v izbljšanju življenjskega standarda in pitje je na Madžarskem postalo prava moda. Statistični podatki kažejo, da seje Madžarska po potrošnji alkoholnih pijač v zadnjih petih, šestih letih povzpela s 13. na 7. mesto v svetu, po potrošnji žganih pijač pa celo na 3. mesto. Narod, ki je včasih pil v glavnem le vino, je postal narod, ki pije vse več žganje, konjak, rum ... Tudi pogostne podražitve ne vplivajo na zniževanje potrošnje. število ljudi povečalo , le za 0,66 odstotka. Japonski demografi predvidevajo, da bodo čez deset let v poprečni japonski družini živeli manj kot trije ljudje. Francoski pridelovalci šampanjca pričakujejo bogato letino. Po predvidevanjih francoske zveze pridelovalcev bodo letos napolnili 200 do 220 milijonov steklenic. Lani so jih zapečatili »samo« 90 milijonov. — Tovariš, tu na kolodvoru boste snemali del novega slovenskega filma o stricih. Kje naj stojim? — Stojite lahko za kamero, Svetovni modni kreato; rji so letos doživeli pra'1 polom kar zadeva kopalne obleke. Čeprav so hoteli na kopalke obleči še enodelne kopalne kostume, iz tega m bilo nič. Ničesar pa ni bilo tudi iz bikinija. S svetovom plaž prihajajo v glavnem fotografije privlačnih deklet, ki improvizirajo le kakšno krpico okrog bokm in vznemirjajo s svojim’ oblinami. Nekoliko se je zmanjšal0 tudi število rojstev v Indtji. , Tako so se v tej državi izognil’ približno 5 milijonom rojstvom, za kar gre zasluga različnim kontracepcijskim metodam v 1981-1982. V tem času se je namreč dalo sterilizira’1 2.784.436 prebivalcev, večinoma žensk. STRAN 10 VESTNIK zg vsakogar ne k aj tneje se o počutili Vaze in cvetje Kakšne vaze naj bi imeli in koliko, da ne bi prišli nikdar v zadrego? Bolj kot število je odločilna oblika, barva in velikost vaze. Najvažnejša je oblika, ker odloča o učinku in - trajanju cvetja, pomembna pa je tudi širina grla. Pri cilindrično oblikovanih vazah mora znašati najmanj tretjino njene višine. Izjeme so le vaze za dragoceno eksotično cvetje z zelo majhnimi odprtinami za en, kvečjemu dva cvetova ali vejici. Vaza naj poudari lepoto cvetja. Cvetje naj bo okras v stanovanju, ne vaza. Ne pozabimo tega pri izbiri in nakupu. Brezbravno steklo, kristal ali bel porcelan ne motijo barvnega poslanstva cvetja. Nasprotno! Nekako zadržane vaze ne vzbujajo pozornosti in s tem samo povečajo čar aranžmaja. Kako velike naj bodo vaze? To je odvisno od vrste naj-'jubših rož. Najuporabnejše velikosti so med 10 in 35 centimetri višine. Vaza v obliki krogle je Primernejša za obilnejše šo-Pke, pri katerih poudarimo količino in ne posamičnega cveta. Grlo mora biti primemo široko, da vse cvetje doseže vodo. n<^SOkVaZ8 M na tla je I "®Pogrešljiva za okrasne ’cje na primer češnjeve, in 'ke rože — sončnice. za posebno cvetje okrasne vejice ima izredno ozko grlo, saj jenamenjenale Posamičnim ali kvečjemu dvema cvetovoma. Ne sme •»ti preozka ali previsoka, da se ne prevrne. Mini vaza je visoka največ 1" centimetrov in naj ima ši-roko grlo, kajti drobno cvetje mora nadomestiti svojo majhnost z obilnostjo: trobentice, vijolice, mačehe, šmarnice____ nesreča ne počiva — Pomisli, brez plače sem ostala! Si kaj zagrešila pri nor-." Ne, samo v dve trgovini šla ... MEHANIKOV NASVET ~ Pravite, da ste avtomobil temeljito pregle-oah in preizkusili. S tehnično uslugo ni-Se,P zadovoljen. Med Vožnjo je še vedno tako prej. Preveč brni, pri Pfestavljanju škripa. Kaj nal še zamenjamo? . — Voznika, če povem s^reno. VSE LEPO O HIŠNI POMOČNICI . "Nova hišna pomočnica je 'krstna. Vedno pride ob pra-v^rn času, ne spogleduje se z Voženj, pa še prah na policah omarah je nedotaknjen • •“ Vespe spet v modi skrb za higi Vespe, lambrete in drugi motorji z malimi kolesi in z direktnim pogonom na zadnje kolo, popularno vozila šeste-desetih let, so spet sila moderne. V Italiji, na primer, kjer izdelujejo znane vespe, je povpraševanje tolikšno, da je treba na motorček čakati pol leta. Tudi drugod po svetu, recimo na Japonskem, so prav tako hitro prisluhnili povpraševanju po tovrstnih motorjih in tovarne so si hitro opomogle. V zadnjih dvajsetih letih so namreč bolj životarile, saj so jim močno konkurirali avtomobili. Medtem se je bencin nekajkrat podražil (pri nas smo seveda prebili mejo razuma!) zato je marsikdo prisiljen avto zamenjati z mo-torjem. Mlajši se najbolj navdušujejo, vsaj v zadnjem času, za skuterje tipa vespa. Njihova prednost je v majhni porabi goriva, udobnem sedežu in ščitnikih za kolena in zaščitenem (pokritem) motorju. Dasiravno imamo pri nas Cvrtje po kmečko Jajčne jedi lahko hitro pripravimo. Pripravljene so tako-rekoč v nekaj minutah. Njihova priprava je enostavna. Z malo fantazije in spretnosti jih lahko spreminjamo na mnogo načinov. Izjajc je hitro pripravljeno kosilo, večerja ali predjed, bodisi da je jed hladna ali topla. Nadvse pa je važno, da so jajca sveža. Previdno ubijemo vsako posebej, da ne pokvarimo še ostalih sestavin. Posebno v počitnicah, na dopustu ali izletu so jedi izjajc zelo primerne. CVRTJE PO KMEČKO Sestavine: 2 jajci na osebo, 2 dkg prekajene slanine, 1 večji krompir, malo čebule, 1 žlica masti. Krompir olupimo, zrežemo na kocke in ga v slani vodi skuhamo. Lahko kuhamo tudi neolupljen krompir in ga šele nato olupimo in zrežemo na kocke. Tudi prekajeno slanino zrežemo na kocke, jo v ponvi popečemo, nato jo poberemo in stresemo vanjo krompir ter ga zapečemo. Krompirju dodamo na drobno zrezano čebulo in tudi to prepečemo. Dodamo še pečeno slanino, in če je potrebno, solimo. Vlijemo razžvrkljana jajca, previdno mešamo in spečemo. Povrhu potresemo rdečo papriko ali ipoper, a tudi brez e tega lahko serviramo. NADETA JAJCA Sestavine: 4 jajca, košček masla, 1/4 v mleko'namočene žemlje, 1 rumenjak, sardelna pasta, 3 žlice smetane, sol, drobnjak ali zeleni peteršilj. 4 jajca trdo skuhamo, položimo jih v mrzlo vodo, olupimo in po dolgem razpolovimo. Rumenjake in namočeno ter ožeto žemljo skupaj pretlačimo, 1 rumenjak umešamo z malo masla, dodamo z žemljo vred pretlačena jajca, 1 žlico smetane, poper, sardelno pasto, in če je potrebno, še solimo. S to maso nadenemo polovičke jajc. Ostanek nadeva umešamo s smetano in gorčico v gosto omako, z njo prelijemo v skledo naložena jajca. Obilno jih posipljemo z drobno narezanim drobnjakom ali zelenim peteršiljem. Namesto sardelne paste lahko dodamo nadevu dušeno gobe ali sesekljano šunko. NISO SAMO ZOBOZDRAVNIKI BAV-BAV — Bleda in preplašena si, Milika. Greš spet k zobozrdavniku? — Ne, napojilasem se v trgovino ... ŽIVLJENJE JE PRAZNIK »Pravijo, da je življenje praznik, jaz pa še vedno zatrjujem — hvala za takšno praznovanje!« TUDI TO SE ZGODI »Pomisli, bil sem vzoren kavboj, šef ranča me je dobro plačeval, potem pa je vse začelo drseti navzdol. Najprej mi je v noči nekdo ukradel orožni list, drugo noč mi je zmanjkala pištola, pa sedlo in puška .. .zdaj pa še za konja ne vem kam ga je vrag odnesel...« tovarno motorjev, skuterjev ne izdelujemo, amoak zgolj mopede in kolesa z motorji. Velika škoda, da se v Tomosu počasi prilagajajo povpraševanju, saj, če bi zdaj ponudili tržišču tudi skuterje, bi dosegli ogromen finančni uspeh. Ta bi jim bil še kako dobro došel, saj vemo, da je trenutno stanje sila slabo. Vespe smo tako primorani uvoziti. Letos smo jih pripeljali 400 in vse so bile brž prodane, čeprav so s carino in drugimi stroški vred stale 80 tisočakov. Torej skoraj toliko kot mali avtomobilček. Da je povpraševanje po skuterjih veliko, se lahko prepričate, če se sprehodite med malimi oglasi v Delu. Veliko oglaševalcev želi kupiti, če ne novega, pa vsaj rabljeni skuter. Tudi dekleta so nora na te motorje. POTNIK V MOTELU — Gospa, zanima me, če lahko nocoj prespim pri vas? Avto mi nekaj nagaja. — Lahko, če moža ne bo domov .. . NEZANESLJIVOST PA TAKA — Stojan, v našem tozdu so me poslali k vragu in še delovno knjižico so mi vtaknili v žep. — Pa se nisi pritožil? — Ne. V našem drugem tozdu že tri tedne uspešno delam kot šef komercialnega sektorja. ČISTOČA V KUHINJI Kuhinja mora biti vselej čista! To je pomembno že zaradi namena kuhinje in s tem zaradi kakovosti hrane, ki jo uživamo. Kuhinja, v kateri ne vzdržujemo zadostne čistoče, je zelo vabljiva za razne žuželke, mrčes in druge nezaželjene goste. Danes ni težko vzdrževati (kuhinje čiste in urejene. Delo nam olajšuje več stvari: večinoma so kuhinje majhne, z le nekaj prostimi kvadratnimi metri površine; v kuhinjah je tekoča voda, ki je speljana v kanalizacijo; materiali, s katerimi so obloženi zidovi in tla, se z lahkoto čistijo, perejo in sušijo; kuhinjsko pohištvo je izdelano iz lesa, vendar je ta obložen s plastičnimi prevlekami, ki jih je zelo enostavno vzdrževati. Potrebujemo le mokro krpo, gobo ali ščetko in čistilno sredstvo; vedra za odpadke s plastičnimi vrečkami omogočajo redno zbiranje smeti in dnevno praznjenje. Gospodinja se danes torej ne more več pritoževati, daje čiščenje kuhinje težko in mučno delo. Na voljo ima zelo učinkovite pripomočke, kot so krpe, gobe, specialno vpojni predmeti, papir itd., pa čistilna sredstva v tekoči ali praškasti obliki ali pa v pršilnih (spray). Vse to hitro in učinkovito odstranjuje nečistočo. mehansko ali kemično. OTROK MOČI POSTELJO V večini družin pomeni otrokovo močenje posteljice in hlačk pravo tragedijo. Vendar se ni treba preveč razburjati, saj močenje v otroški dobi v večini primerov ni bolezen. Veliko otrok ne more zadržati seča, dokler sečnik ne postane tolikšen, da zmore zadržati seč, ki se nabere čez noč. Pri večini je to v četrtem ali petem letu starosti. Močenje naj vam torej ne zbuja skrbi vse do petega ali šestega le- Čebula zoper visok pritisk? Zdaj je čas piknikov in veselic, z vsem tem pa so že kar neločljivo pomešana vonja po mesu, pečenem na žaru in po čebuli, ki pač sodi zraven. O slednji gre slab glas, da pušča v ustih zadah, ki naj bi bil grozno neprijeten, pa zaradi tega marsikdo noče ugrizniti v pekočo ,,poslastico”. No, tisti, ki imajo visok krvni pritisk, naj kar zagrizejo vanjo, saj jim prav lahko koristi pri premagovanju te zahrbtne bolezni, ki se je upravičeno drži naziv tudi ubijalec. Zdravje je vredno zadaha po čebuli, pa tudi ni čisto res, da smrdi. Znanstvena raziskovanja so pokazala, da surova čebula vsebuje precejšnje količine prostaglandina A, gledano seveda z očmi farmakologa, saj je v resnici v glavici čebule le četrt miligrama te snovi. Doslej prostaglandina v rastlinah niso našli, že dlje pa je znano, da ta snov znižuje krvni pritisk. Strokovnjaki ne vedo, kakšno vlogo ima prostaglandin v čebulni glavici, a važno je, da so ga odkrili. Res je, da zgolj to, da je v čebuli ta snov, še ne pomeni, da je mogoče odpraviti visok krvni pritisk le z uživanjem čebule, a dosedanje raziskave kažejo, da so poskusnim Živalim s prostaglandinom iz čebule znižali pritisk. Zakaj bi potemtakem to ne veljalo za nas? Zaradi prihranka časa, truda in denarja, za to, da bi gospodinja vzdrževala čistočo v kuhinji ob najmanjšem možnem naporu, je potrebno, da že takrat, ko kupujemo kuhinjsko pohištvo, pazimo na nekatere detajle: • ro.čice za odpiranje vrat in predalov naj bodo oblikovane tako, da omogočajo čiščenje tudi na tistih delih, kjer se rada zbira umazanija; • nepotrebni okraski, kot so razne izbokline in vdolbine na vratih in predalih, bodo le otežili čiščenje; • delovna površina v enem delu vdolž celotnega kuhinjskega niza, bo preprečevala padanje ostankov in smeti v reže med posameznimi elementi kuhinjske opreme. V kuhinji imamo tri vrste ta starosti. Če pa se pri otroku zelo počasi in še po petem letu ne razvije kontrola med močenjem, je potreben zdravnikov nasvet. Sicer pa je pri otroku, ki moči posteljico, potrebna velika mera potrpežljivosti. Ugotoviti moramo, če ni močenje morda posledica čustvenih težav otroka. Zaradi močenja mu tudi ne smemo posvečati preveč pozornosti. Otroku namreč to ugaja, saj je na ta način v središču pozorno- SESTAVIL MARKO NAPAST RAZPOSAJENA ŽENSKA VEČ ŠPORTNIH PANOG VISOKA TEMPERATURA DEL TELESA IVAN ' PREGELJ SRBSKI TEDNIK Z VISOKO NAKLADO ČASOPISNI OGLAS. INSERAT RAVNA POKRAJINA ALKOLOID V VOLČJI ČEŠNJI - DEL BESEDE NOBELU KULT IN ČAŠČENJE TOTEMOV ŽIG * NORVEŠKA DOMOVINA ARMENCEV REKA V GANI, PRITOK VOLTE NEKDANJI TEROR V ALŽIRIJI BOHORIČ ANI. FILM. IGRALEC IN PEVEC (FRANK) ATIŠKI HEROJ GLAVNO MESTO MAROKA JAKA AVŠIČ NEKDANJI PODPREDSEDNIK ZAR (ALI) AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE MIT0L0-' ŠKO BIVA-LIŠČE UMRLIH EKSPLOZIVNO TELO URADNI SPIS NIGERIJSKA NACIONALNA ZVEZA TELOVADNA VAJA TORINO BODEČA RASTINA SUHIH PREDELOV BRZOSTRELKA * REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: toaleta, opravek, Roksana, plat. Ob, eon, Kra, D, šari, iranist, rasisti, AD, t, Niagara, Japonec, Enoš, Po. odpadkov: odpadke hrane, ki so večinoma kompaktni, imajo svoj vonj in privlačijo mrčes. Take odpadke moramo kar najhitreje odstraniti. Prazne konserve, čvrste in pa tiste, ki jih lahko stisnemo, imajo slabši vonj, vendar so tudi privlačne za mrčes. Velike konserve (prazne seveda) pa so nam še v napoto. Tudi te odpadke moramo kar naj-hitrje odstraniti. Tretja vrsta odpadkov pa je papirnata in kartonska ambaiaže, ki je sicer velika, vendar je brez vonja in je relativno čiste. Odpadkov se bomo najlažje rešili, če j ih takoj sortiramo in jih spravimo v ločene vrečke. Te vrečke nato odnašamo iz stanovanja in odlagamo na način, ki je predpisan, z občinskim odlokom oziroma z navodili krajevne skupnosti. sti. Pustimo nevšečnost nekaj časa vnemar in otroka pohvalimo zaradi česa drugega. Tako bo kmalu spoznal, da nas njegovo ' kljubovanje ne vznemirja, in bo sam zaprosil za posodico. Veliko storimo tudi, če otroku vsaj dve uri pred spanjem ne dajemo izdatnih količin tekočine. Vsekakor pa moramo otroka pred spanjem vedno opomniti, naj gre na stranišče. AVGUSTA 1982 STRAN 11 LU XUN PREVEDLA JANA ROŠKER »Ne vem zagotovo« je I zares zelo, uporaben stavek. I Korajžni, a neizkušeni mladi I ljudje prav radi pomagajo so-I ljudem pri pomembnih odlo-I čitvah, jim svetujejo določe-I nega zdravnika in podobno. I Če se potlej vsa stvar pone-I sreči, se spremene v grešnega I kozla in glavni vzrok vsega hudega. Veliko bolje je, če se odgovornosti enostavno izmakneš s to pripravno frazo. Ravno srečanje s to beračico me je spet enkrat prepričalo o brezpogojni potrebnosti tega stavka. Vendar tesnoba v meni ni popustila in tudi naslednje jutro mi je pred očmi vedno znova vstajala slika tega dogodka. Ves čas so me mučile moreče slutnje. Sredi puste knjižnice, kamor je vdirala pobitost sivega, zasneženega dneva, sem to tesnobo občutil toliko močneje. »Bolje, da pojdem. Že jutri se bom vrnil v mesto!« sem se odločil: p:Po drugi strani pa .. . Če pomislim, kako dobre in poceni so kuhane plavuti v gostilni Fuxing. . . Za en Juan jih dobiš zvrhan krožnik. Bog ve, če so se medtem kaj podražile?... Prijatelji iz preteklih let so se sicer raztepli kot oblaki na nebu, vendar bi bil pravi greh, če bi obiskal svoj rojstni kraj ne da bi znova poskusil Fu-xingske plavuti morskega psa, pa četudi bij ih moraljesti čisto sam .. . Naj bo kakorkoli — že jutri odpotujem !«. Že velikokrat sem doživel, da se mije zgodilo ravno tisto, kar sem predvideval, ali česar sem se bal, pa naj je šlo za še tako nemogoče stvari. Zato me je bilo strah, da bo tudi tokrat tako. In zares so se pričele dogajati nenavadne stvari. Proti večeru sem skozi steno nepričakovano zaslišal glasove. Iz ene od sosednjih sob je bilo Novoletna žrtev slišati glasen pogovor skupine ljudi, ki so očitno razpravljali o nekem dogodku. Glasovi pa so kmalu utihnili in slišati je bilo samo še Četrtega strica, ki je z velikimi koraki hodil gor in dol po sobi in gromko rohnel: »Pa ravno danes — niti malo _prej in niti malo kasneje! Ce to ni dokaz za to, kako nemogoče in absurdno je to bitje!« Najprej sem bil začuden in takoj za tem me je znova prevzel občutek nejasne tesnobe, kot da bi stričevo vpitje veljalo meni. Poškilil sem skozi vrata, vendar nisem videl nobene duše. Zdi se mi, da je pretekla cela večnost, preden se je končno prikazal sluga, ki mi je vsak dan pred večerjo prinesel čaj. Šele od njega sem končno uspel izvedeti, kaj se je pripetilo. »Nad kom se je Častiti ravnokar tako razjezil?« sem ga vprašal. »Nad kom neki? Jasrio, da nad Xiang Linovo ženo!« seje glasil njegov skop odgovor. »Kaj pa je z njo?« Postal sem zelo nervozen. »Mrtva je!« Srce v prsih se mi je krčevito stisnilo in zbal sem se, da me bo razneslo. Čutil sem, kako mi je izginila vsa kri z obraza. Sluga ni ničesar opazil, saj ni niti za hip dvignil glave. Zbral sem se in poskušal izvedeti kaj več. »Kdaj pa je umrla?« »Kdaj? Včeraj ponoči — ali pa morda danes zjutraj. Ne vem natančno.«' »In kako je umrla?« »Kako neki?! Jasno, da zaradi revščine!« Njegov glas je bil tak kot vselej in ne da bi dvignil glavo in mi privoščil pogled, je zapustil sobo. Tesnoba v meni je kmalu popustila. Moje slutnje so se uresničile in ni se mi bilo treba več skrivati za svojo frazo »ne vem zagotovo« in tudi ne slepiti s slugovim odgovorom o smrti zaradi revščine. Zadeva je bila končana. Oddahnil sem si. Kljub temu pa se je od časa do časa oglasila v meni slaba vest. Prinesli so večerjo. Družbo mi je delal Četrti stric, ki se je držal zelo strogo in svečano. Mikalo me je izvedeti kaj več o smrti Xiang Linove žene, vendar je bilo to težje, kot sem si spočetka predstavljal. Čeprav je Četrti stric zelo učen, še vedno živi v vraževernem svetu, polnem strogih običajev in pravil, ki se jih je treba do potankosti držali. Če si kdo v času novoletnega žrtvovanja drzne omeniti nekaj, kar je v zvezi s smrtjo ali boleznijo, je to nezaslišana predrznost in v nebo vpijoč greh, ki prikliče nesrečo nad vso družino. Tudi, če je pogovor o tovrstnih stvareh neizogiben, se jih ne sme izraziti naravnost. F takem primeru moraš vse, kar želiš povedati ali vprašati, »prevesti« v poseben, prav v ta namen ustvarjen jezik ugank in namigovanj. Na žalost sem bil jaz vse te fraze in formule že zdavnaj pozabil. Nekajkrat sem se brezuspešno poskušal spomniti katerega od »dovoljenih« vprašanj, vendar sem se končno vdal v usodo. Zdelo se mi je, da sem iz stričevega strogega obraza razbral, da si tudi o meni misli podobne stvari, kot o Xiang Linovi ženi: »Pa ravno sedaj — niti malo prej in niti malo kasneje — ravno 'sedaj me je moral priti nadlegovat! Če to ni dokaz za to, kako nemogoče in absurdno Je to bitje!« Zato sem mu hitro povedal, da nameravam naslednji dan zapustiti Luzhen in se vrniti v mesto. Upal sem, da ga bo ta novica razvedrila in zares se ni preveč trudil, da bi me prepričal, naj ostanem malo dlje. Pri mizi je vladalo prisiljeno in moreče vzdušje, vse dokler večerja ni bila končana. Pozimi so dnevi kratki in ker je povrh vsega še snežilo, je mestece prav kmalu utonilo v mraku.^>Za razsvetljenimi okni si lahko razločil živahne ljudi, ki so imeli polne roke opravkov. Zunaj pa je bilo vse mirno, samotno in tiho. Tišina je bila tako globoka, da se mi je zdelo, kot da slišim snežinke, kako lahno padajo na debelo snežno odejo, ki je pokrivala vso okolico. V tem trenutku sem se počutil zelo osamljenega. Obsedel sem na mestu in samo šibak pramen svetlobe, ki ga je dajala oljna svetilka nad mojo glavo, mi je delali družbo. Premišljeval sem o Xiang Linovi ženi, o 'tej nesrečni ženski, ki so jo bili ljudje vrgli na gnoj, tako kot odvrže otrok igračo, ki se je je bil naveličal. Toda njeno obličje je v gnoju zapustilo globok odtis. — Ljudje, ki znajo uživati življenje, so se morda čudili in jezili, da si je Xiang Linova žena sploh drznila tako dolgo živeti. Sedaj je končno vse urejeno. Wu Chang, duh večnosti in smrti, jo je vzel za vselej s seboj ter skrbno počistil in zabrisal vsako sled za ubogo beračico. Ne vem, ali duhovi so ali ne, vsekakor pa mislim, da bi bilo v današnjem svetu bolje, če se taka nesrečna bitja, kot Xiang Linova žena, sploh nikoli ne bi rodila. S tem bi naredila uslugo tako sebi kot ostalim ljudem, ki jih pogled na take nesrečneže samo moti in jim kvari dobro voljo. Ko sem tako sedel in premišljeval, me. je začelo šepetanje snežink tolažiti in počasi sem se spet pomiril. Vse, kar sem kdajkoli prej videl ali slišal v zvezi s Xiang Linovo ženo, vsi ti posamezni drobci spomina iz njene usode so se pred mojimi duhovnimi očmi počasi uredili in se združili v pisan mozaik njenega življenja. Xiang Linova žena ni bila rojena v Luzhenu. Nekoč na začetku zime se je Četrti stric odločil, da bo zamenjal služkinjo. Privedla jo je tetka Wei, ki je v Luzhenu veljala za posredovalko služb. Lasje Xiang Linove žene so bili takrat speti z belimi trakovi, kar je bil znak žalovanja. Nosila. je črno krilo, modro majico in svetlo zelen telovnik. Takrat je imela kakšnih šestindvajset ali sedemindvajset let. Njen obraz je bil zagorele bronaste barve in njena lica je pokrivala rdečica. Tetka Wei jo je klicala za Xiang Linovo ženo. Povedala je, da je dekle soseda njene-matere, da ji je umrl mož in si je zato prisiljena poiskati delo zunaj svoje vasi. Četrti stric je nagubal čelo in Četrta tetaje takoj vedela, kaj to pomeni — njen mož ni bil ravno navdušen nad tem, daje Xiang Linova žena vdova. Njej sami je mlada žena ugajala, zakaj njen obraz je bil pošten, njeni udje krepki in trdni. Xiang Linova žena je pokorno povešala pogled in dajala vtis poslušnega dekleta, ki mu nobeno delo ni pretežko. Zato se je Četrta teta delala, kot da ni opazila nagrbančenega čela svojega soproga in se odločila, da bo dekle v žela v službo. Med preizkusno dobo je od jutra do večera neumorno delala. Zdelo se je skoraj, kot da jo vsaka prosta minuta neizmerno dolgočasi. Bila je energična in tako krepka, da bi se lahko kosala z marsikaterim moškim. Zato je že po trehJ dneh dobila stalno zaposlitev in Četrti stric ji je vsak mesec izplačal petsto kovancev. Vsi vaščani so jo klicali enostavno Xiang Linova žena in njeno pravo ime ni nikogar zanimalo. Ampak tetka Wei je bila doma v Weijiashanu in ker je zatrjevala, da je Xiang Linova žena iz iste vasi, seje tudi ona po vsej verjetnosti imenovala Wei. Xiang Linova žena ni bila preveč zgovorna. Usta je odprla šele, kadar jo je kdo kaj vprašal in celo takrat so bili njeni odgovori kratki in jedrnati. (Nadaljevanje prihodnjič.) Nihče, ki bi slišal materine izbruhe, ne bi mogel verjeti, da je v Marji kljub temu toliko ljubezni do nje. Svojega čustvovanja punca nikoli ni kazala na zunaj. Mirna in zadržana je bila, da je človek težko uganil, kaj se dogaja v njeni notranjosti. Molče, na svoj mehak, a nedostopen način je prenašala materino jezo in prav na isti način je za mater in sestro vztrajno in vestno skrbela. Bita sem v marsičem podobna slepcu; brez pomoči svoje okolice nisem mogla živeti. Navezanost, ki je prehajala na Marjo, je bila ena izmed teh mojih nujnih potreb po pomoči. Bila sem prisiljena, da vedno iščem opore pri tistih, ki so mi pomagali. Tisti, ki so me razumeli in mi dajali opore. Preveč sem potrebovala take ljudi, da bi podvomila o tem, da v njih ni samo dobrota, ampak vseobči čut, razumevanja človeških odnosov, ki smo o njih takrat govorili. Napovedovali smo vest, v katerem bo vladalo prvič, odkar živi človek, popolno medsebojno razumevanje, ljubezen in strpnost. Vse smo gradili na tem. Ne na pisanih zakonih. Zganili smo v ljudeh globoko zakopano željo doseči tako življenje, o katerem smo bili celo trdno prepričani. Zunanji znak preloma med starim in novim je bilo tudi vsesplošno tikanje. Vsi smo se tikali, staro in mlado, če smo vedeli drug za drugega, da smo istega mišljenja. Kljub Marjini pomoči sem vendar čutila, da se je v meni nekaj spremenilo. Nič več ne morem zbrano presojati, kaj mi bo prinesel jutrišnji dan. V kolikor mislim na Črno vas, na Jerebicevo delavnico na Karlovški cesti, na Helenin brlog na Bregu, na Predovičevo, potem na Vodnikovo, povsod sem le čutila neko notranjo trdnost, imela sem svoje načrte. Zdaj pa se mi je začelo vse razkrajati. Niti za trenutek vnaprej ne vem, kaj bom doživela, kaj bom morala ukreniti, da bova ostala z Darkom na površju razmer, ki so se vedno bolj zapletale. Podobno sem čutila, kakor v Črni vasi, ko mi je nekaj reklo: treba je iti. Kamorkoli, samo iti. Takrat sem šla, ker je bila pred menoj Ljubljana. A kaj je zdaj pred mano? Ničesar. Kam ubežati življenju, ki ga moram živeti. Tu moram ostati in čakati na jutrišnji dan. Da Štefkina pomoč pomeni zame življenjsko rešitev, sem vedela. Zavedala sem se tudi, da ta rešitev danes je, jutri pa je lahko ne bo več, ker je povezana s tolikimi zaprekami. Mojo negotovost je nekega dne potrdila deklica, ki je stopila v kuhinjo. Bita je stara kakih trinajst let. Zaprla-je vrata za seboj • in me vprašala, če sem jaz teta Ana. Ko sem slišala, da sprašuje zame, sem se ustrašila, ker ni pomenilo nič dobrega. „ Kaj bi rada?" ,,Mama ima žolčni napad in ne more priti. Darka bo podojila doma. Jaz ga bom odnesla.". .. ko so cvetele marelice ,, Jožica, ne boš ga mogla nesti. Pretežak je zate." ,,Bom, bom. Saj tudi' našega dojenčka nosim, ko mama dela pri strankah:" Ce ji mama zaupa svojega dojenčka, ji bom morala zaupati tudi Darka. Morala sem privoliti v ta njegov čuden pohod na pašo. Zavijala sem Darka v odejico in rekla Jožici: ,,Prav do doma ga ne boš mogla nesti." ,, V Mostah grem na tramvaj. Ustavi pa na Dolenjski pred našo hišo." Ko sem ji dala štručko, jo je hitro prijela z obema rokama in jo stisnila k sebi. Obrnila se je z njim proti vratom in po šolsko pozdravila: ,,Na-svi-de-nje!" Odprla sem ji vrata in šla za njo na hodnik. Teta Joža je samo gledala. Bila je marsičesa navaiena. a to. kar počnem z otrokom, ji ni šlo v glavo. Najbrž je mislila, da sem čisto ponorela. Potem sem v sobi pri oknu opazovala, kako je šla Jožica s štručko po Predovičevi ulici proti tramvaju. Ustavila se je, si Darka predejala, popravila mu je odejico, nato pa hodila dalje. Čakala sem jo nemirna, dokler ga ni sitega srečno prinesla nazaj. > Drugega dne je Štefka prišla. Ni bila še zdrava. Medtem ko je dojila, mi je pripovedovala o težavah z žolčem, ki njeno družino prizadenejo, ker ne more kuhati in prav tako ne hoditi pospravljat. Dve stranki je obdržala iz prejšnjih časov, dve zelo dobri stranki: Japonko in bivšega banskega svetnika. Obe sta z njo ljubeznivi in ne skoparita. Med njenim pripovedovanjem, ki je bilo sočno, skoraj zabavno, sem opazovala njeno razpokano kožo na rokah. Te roke skrbijo za pet otrok. Obiski pri meni ji pri gospodinjstvu nič ne prispevajo. Še prinesla bi mi kaj, če bi jo prosila. Pripovedovala mi je, da je Japonka zelo radodarna. Zanimiva gospa. Posteljo ima z baldahinom. Videla jo je že oblečeno v kimono, in kako pridno in spretno dela copate za baletke. Tudi žena bivšega banskega svetnika je dobra. Ko je nekoč Štefka zbolela in več dni ležala, je prihajala k njej, prinesla kruh in včasih kako prgišče riža. Še dojenčka ji je skopala. Nekaj se je moralo zgoditi, ker je na cesti nastal nemir. Ljudje so begali sem in tja, vojaki so tekali v našo hišo k dekletom in spet nazaj na cesto. Dekleta so z njimi prihajale na cesto, nekatere so si celo brisale solze. Jokale so. Marja je prva prinesla vest iz mesta, da je Italija kapitulirala-Slišala je celo, da so Mussolinija aretirali. Te vesti sem se sicer razveselila, a začelo me je skrbeti, kaj bo zdaj. AH bo nastal splošen nered, klanje? Bela garda je izgubila svoje zaščitnike, zemljo pa se kar sama od sebe ne bo pogreznila. . Bila sem iznenadena in brez izkušenj, da bi znala kaj predvideti. . • K temu se je pridružil izbruh neznanskega strahu pri Joži. Sunkovito je odprla vrata v sobo. Njena pojava je bil žalostna. Razmršeni lasje, blodne očjrahlo odprta usta. Prazne, udrte prsi so se ji čudno gibale, roke je spustila ob sep in prste je imela stegnjene, kot da bi hotela kaj zgrabiti 1 raztrgati. Stala sem osupla z Darkom v naročju sredi sobe. Ona pa:,, Ven iz mojega stanovanja, takoj ven!" Nisem vedela, kaj bi. Samo čakala sem. Marja in Berte s jo začeli miriti. A ni nič pomagalo. Krilila je z rokami m J odganjala. Kapitulacijo Italije sem tako doživljala težje kot nasi fronti. V tem je iz mesta prihitela Katja. Videla je, daje teta J izgubila živce. Tudi Katji je ukazala, naj se takoj poberem0. Katja je mirno sedla, počakala, da je prenehala s pl besed. ,,Nikamor ne greva, "je trdo dejala. .-g Teto Jožo sta Katjina odločnost in hlad presenetila- K J je nadaljevala, ne da bi dvignila glas in ne da bi popust' / ostrino:,, Ohraniti moramo mirno kri. Ce pa bi naju z g kdo spravljal v nevarnost, bo po njem. Zapomnite s/ to, Joža. , j Res jo je s to grožnjo ukrotila, vendar samo toliko, kričala in ‘divjala. Čutile pa smo, da je ostala trd°vtgig Neprestano je v kuhinji metala žlice po mizi, trdo P. jg kozice na štedilniku, kar je bil znak, da se nevihta ni P°' y Nismo je pustile ven. . ggje Ko je šla po vodo na hodnik, smo oprezale za n^Je/(/et smo se, da bi v svoji neprištevnosti zinila kaj kateri izmed ali celo kakemu italijanskemu vojaku, ki so tekali po stop jp Ko smo tako za silo vzpostavili red na naši domači 'r. gfpo sva ostali s Katjo sami, je bila mnenja, da se ne prema vg nikamor. Mesto je v negotovosti, Italijani čisto zmešam, N na policija je v ostrini popustila,- bela, garda pa se Pr!Pr?i:gno, v sprejem Nemcev. Obetajo se hudi časi, najhujši za Ljub J kateri bo v nekaj dneh zavladal gestapo z belo gardo- (Nadaljevanje prihod STRAN 12 dopisniki so zabeležili VUČJA VAS Za sabo imajo že peto krvodajalsko akcijo Krajevna organizacija Rdečega križa v VuQj vasi posveča med drugim precej po-zornosti krvodajalstvu. Peto akcijo so pripravili v drugi polovici minulega meseca, poroča dopisnik Milan Lebar. Na odvzem krvi so odpeljali kar 52 krvodajalcev. Med starejšimi je čedalje več mladih. Krvodajalcem in dobrim organizatorjem v krajevni organizaciji RK lahko rečemo samo — HVALA! M. L. V lendavski delovni organizaciji IN A — Nafta v okviru kulturnega društva uspešno nastopa tudi Lična vasica med Križevci in Vidmom, brez kakšnih večjih posebnosti. A vendar lepa v svoji preprostosti, mirnem in urejenem življenju. Pripeljal sem se v ta — vsaj na pogled — idilični vsakdan in ustavil pred vaško trgovino. Za pultom stoji prijazen mož srednjih let, ki pravkar v drugo prešteva denar, ki ga bo vrnil stranki. Lep poletni dan je, vaščani so na poljih ali v službi, zato v trgovini ni gneče. Pogostitev starejših občanov Brigada RK Karel Barbarič na MDA »Goričko je pretekli teden pripravila pogostitev starejših občanov v krajevnih skupnostih Čepinci in Salovci. V Cepincih in Šalovcih se je v vaških dvoranah zbrala večina starejših občanov, katerim so briga-,rji RK in drugi pripravili pester kulturni program zreeitacijskimi in pevskimi točkami ter jih na koncu Pogostili. Brigadirji pa so takoj zatem vse ostarele, ..L.z?ra?* bolezni niso mogli priti na pogostitev, • .na domovih in jim izročili darila. Starejši v r”' 'z KS Čepinci in Šalovci so bili zelo zado-oijni s programom, ki so ga pripravili brigadirji. dvorana v Čepincih med kulturnim programom. Tekst in foto: Drago Jakič Pomurske občinske gasilske zveze na svojih območjih vsako soboto, poleg siren, preizkusijo tudi brezžične zveze, ki so za hitro posredovanje velikega pomena. Takšne aparature ima že 161 pomurskih gasilskih društev. F. K. V Rakičanu 13 ulic v D-R v vaškega Canu dokončujejo dela pri gradnji v ned|i;^as^skega doma, ker bo otvoritev že Številke v medtem pa nameščajo tudi hišne ulic b0doV-P^ameznih ulicah. Kar trinajst ime dokt inie'' v tem kraju in ena bo nosila pionirjev0^3 Vrbnjaka, ki je bil eden od J v Pomurskega zdravstva. —js— Brigadirski vrtci Turnirji v malem nogometu Na turnirjih v malem nogometu so se tekmovalci precej izkazali, saj so za organizacijo poskrbeli domala vsi, ki se navdušujejo za to športno dejavnost, posebno OO ZSMS. Na turnirju v Tropovcih — sodelovalo je šest ekip — so prvo mesto osvojili domačini, drugo in tretje mesto pa prva in druga ekipa iz Gradišča. V Vanča vasi, kjer se je prijavilo 13 ekip, je prvo mesto osvojil Dobel, drugo Vanča vas II in tretje Roma. Na Krajni so bili prvi Petanjci, drugi Strukovci in tretji Skakovci. PETANJCI S kolesi v Zadar Na zanimivo pot so se petega avgusta s kolesi odpravili štirje mladi iz Petanjec — Marjan Drvarič, Viki. Stanko Zamuda in Milko Smolko. Do Zadra, kjer je njihov cilj, bodo morali prevoziti 250 kilometrov. Ob odhodu so povedali, da še na dolgi poti malo bojijo nagajivega vremena in okvar na kolesih. Oboje lahko precej zavleče njihovo poletno potovanje. F. K. DELAVNI GASILCI. . . Ker je večina Berkovčanov zdoma, sc pogovarjam kar s trgovcem, ki pa se izkaže kot prijeten sogovornik, ki je dobro seznanjen z dogodki na vasi. ,,Franjo Kapun,” se predstavi in v isti sapi‘omeni, da je tajnik vaškega gasilskega društva. Ponosen je na delo gasilcev in tudi sam je aktiven-že od leta 1958. ,,Prišel si ob pravem času, saj te dni praznujemo 70. obletnico obstoja društva. Ob tej priložnosti smo odkrili spominsko ploščo desetim ustanoviteljem. V okviru jubileja smo, ali pa še bomo, pripravili veliko prireditev — tako kulturnih kot športnih. Sicer pa smo dom gasilcev začeli graditi že leta 1968, vendar še do danes ni popolnoma urejen. Imamo 52 članov, pa tudi oprema zadostuje za vaške potrebe — leta 1972 smo namreč kupili motorno brizgalno. Delo v društvu je seveda prostovoljno, moram pa reči, da smo z dejavnostjo vaščanov zelo zadovoljni. Predvsem z mladino dobro sodelujemo. Denarja skorajda ne dobivamo, večino sredstev prispevamo sami.” ... IN MLADINCI Tedaj se pogovoru pridruži mladenič zagorelega obraza, ki je prišel po cigarete. Predstavnik mladincev torej, ki kar takoj prevzame besedo in opiše delo mladinske organizacije. ,,V vasi nas je 32, torej kar precej — imamo namreč Te 35 hišnih številk. Večina nas je zaposlenih doma na kmetijah ali v bližnjem Ljutomeru. Delamo največ v okviru vasi, medtem ko povezave z ostalimi kraji praktično ni.” ,..la, od leta 1978 nimamo več samostojne krajevne skupnosti,” 'povzame besedo Franjo Kapun, ,,do takrat je bil namreč v Berkovcih sedež zelo majhne KS, ki je vključevala le še vasico Bolehneči-ci. Prav zato je prišlo do združitve in od tega leta sc naša KS imenuje Logarovci-Bcrkovci. Ta združitev pa ni bila najbolj uspešna, vsaj v dosedanjih štirih letih ne. Vsaj ’ nam, v Berkovcih, se zdi tako. Medsebojne povezave in sodelovanja ni, na nobeni ravni. Naj po ričko ^'^ade RK Slovenije na MDA »Go-trovcih >n s i ^'i6 vrtc’ — v Markovcih, Pe-deležni M®^ancih. V vseh treh vrtcih so malčki večjnn Jd । n.e Prijaznosti mladih brigadirk in za SDoznai<> JP. ‘° P™3 'n edina priložnost, da Vaseh na r ^'»živ-žav« v vrtcih, kajti v mnogih obiskovali ^rickem ni možnosti, da bi otroci otroci vsai »ePrav starši to želeli. Tako pa skupinaht6™e spoznavajo življenje in delo v Šolsko živIje^je°Zne,’e vk*ju^*j° v Predšolsko in Vr*ca v^Maik^včth' b^adirke iz brigadirskega SREČANJE Boris ima še veliko načrtov Tekst in foto: D. J. Predvsem ga je potrebne poznati, bi Borisa Goloba, mladega gostinskega in turističnega delavca iz Gornje Radgone, od nedavnega pa tudi vodjo turistične postojanke na Janževem vrhu, pozna veliko ljudi. Ne le domačini in njegovi poklicni kolegi, tudi številni domači in tuji gosti, ki radi zahajajo tjakaj. Komaj dobro leto je pravzaprav minilo, kar so prenovljeno stavbo gornjeradgon skega Kmetijskega kombinata preuredili in v njej pripravili privlačne gostinske prostore. Pravzaprav še celo več kot samo to, kajti očetje ideje, da bi v nekdanji zidanici uredili gostinsko-turistično postojanko, so bdi s to zamislijo pionirji na področju nekakšnega družbenega kmečkega .turizma. Čeprav zamisel ni bila slaba, saj so mnogi hvalili originalno ,,prešo". na katero so postavili polne steklenice Janževca in kozarce, pa v začetku nekako ni šlo, kot so sprva pričakovali. Boris, ki Je prej delal v hotelu Grozd v Gornji Radgoni, ni ime! lahke naloge. Postojanko je bilo treba voditi, jo približati gostom ter hkrati poskrbeti za ureditev okolja. Mladega fanta, že od vsega začetka marljivega gostinca in polnega zanimivih načrtov, vsega tega ni bilo strah. in spravilom krme pomurski *endar se niniknaj° sre.^e- Pomagajo si s stroji, “a so na " °i ,n na*'v' vrstijo tako pogosto, bbračanin Posu*ene trave že po prvem .“'cer neiLi-T^ Premočene. Krma bo s tem Bodejo za v ib 28ubila na kvaliteti, vendar jo sako ceno suho spraviti pod streho. -js- vem primer iz šolstva: otroci iz naše vasi hodijo v križevsko, tisti iz Bolehnečicev pa v šolo v Videm ali Staro goro.” Vzroki za tako nepovezanost so verjetno v tem, da je teritorialno KS zdaj večja in tako narašča tudi medsebojna odtujenost । vasi. To niso le izkušnje Berkovčanov, tako je v mnogih drugih KS. Znano je, da v majhnih vaseh obstaja tesna povezanost in dobri odnosi, ko pa pride do razširitve, ti odnosi ostanejo v mejah vasi, zapiranje v to okolje pa seveda ne more prispevati k razvoju sodelovanja v KS. Štefan Špilak, berkovski mladinec, se spomni zadnje nedelje. ,,Priredili smo kmečke igre, ki Trgovec, tajnik GD, odličen poznavalec razmer na vasi, prijazen sobesednik in še kaj — Franjo Kapun. naj bi bile odslej tradicionalne, sovpadale pa bodo s praznovanjem obletnic GD. Pomerili smo se v hoji po sodih, vlečenju vrvi, hoji po opekah in v ,,vožnji samokolnic”. Prireditev smo izvedli na igrišču, ki smo ga z delovno akcijo — trajala je vsega skupaj devet dni — sami uredili. Tudi mi smo zelo zadovoljni s sodelovanjem z gasilci, to pa sta obenem edini organizaciji v vsasi,ki sta dejavni. Sestajamo sc v gasilskem domu in v pri-hodnje bomo uredili mladinsko sobo.” Franjo v šali pristavi, da bi se Danes dela na Janževem vrhu tričlanska ekipa. Čeprav so v velikem gostinskem objektu pa z voljo in delom zmorejo vse naloge. V kuhinji delata mlad kuhar in kuha ica. ki po potrebi obleče tudi obleko natakarice, Boris pa skrbi za oskrbo in goste, streže za točilnim pultom in se seveda rad pogovarja tudi z obiskovalci. Mlada kipa je vzbudila pozornost in pri-ijiibljenost met! tistimi, ki že dalj časa obiskujejo Janžev vrh in tudi med tistimi, ki so zidanico obiskali prvič. • Glavna cesta skozi vas je asfaltirana, ostale vaške poti pa so še makadamske. Videz vasi bi bil gotovo lepši, če bi uredili tudi te — toda za zdaj je ostalo le pri dogovarjanju. verjetno sestajali v gostilni, če če bi le to v vasi imeli. ,,Tudi na področju kulture smo delavni,” nadaljuje Štefan, ,,ob vsakem večjem prazniku pripravimo kulturni program; zdaj pa se pripravljamo za izvedbo Veselega večera, saj imamo šalo vsi najraje — sprosti nas in zabava. Tako predstavo smo že imeli in z njo smo gostovali v okoliških krajih. Denar za našo dejavnost je seveda tudi vprašanje. Pred leti smo z občinske konference še dobili nekaj sredstev, trenutno pa je tega le malo. Delamo ljubiteljsko in sami poskrbimo za to, da si kaj zaslužimo. Denar dobimo od nogometnih turnirjev pred kratkim je sodelovalo 10 ekip — in članarine. Mladi v Berkovcih so torej marljivi. Ne le vsak zase, pač pa enotno, združeni z različnimi dejavnostmi, k-i bogatijo njihovo življenje. USPEHI, TEŽAVE, ŽELJE ,,Z lastno požrtvovalnostjo in enotnostjo, pa seveda tudi s pomočjo družbe, nam je v vati že marsikaj uspelo urediti,” meni Franjo. ,,Elektriko smo dobili leta 1953, trgovina pa je že od 1958. Pred petimi leti smo dobili asfalt, vendar je asfaltirana le glavna cesta. Vaške ulice so še vedno makadamske. Seveda bi radi tudi to uredili, vendar za zaj še nismo rešili vseh vprašanj, ki se s tem v zvezi pojavljajo,Omenil sem že, da smo tudi gasilski dom zgradili največ sami, mladinci prirejajo delovne akcije — torej smo kar delavni. Imamo še zbiralnico mleka, ki ga vozimo v Ljutomer. Avtobusna povezava je zadovoljiva, vozi tudi delavski avtobus.” Franjo in Štefan sta povedala mnogo stvari o vsakanjem življenju v Berkovcih. Želita si, da bi oživelo sodelovanje z ostalimi vasmi, seveda pa se je za to potrebno potruditi. V trgovini se je medtem nagnetlo precej ljudi, Franjo je moral spet na delo. Zahvalil sem se jima za sodelovanje in se poslovil v upanju, da sem izvedel dovolj, da lahko predstavim življenjski utrip te prleške vasice. Ce je to res, bodo lahko najbolje presodili Berkovčani sami. Bojan Peček Boris zatrjuje, da morajo še veliko postoriti, preden bo zares vse tako, kot si to člani mlade ekipe predstavljajo in želijo. Seveda pa so že z dosedanjim delom lahko zadovoljni, saj — tako je pripovedoval Boris — je na Janževem vrhu čedalje več organiziranih skupin, ki prihajajo tjakaj poteg vsakdanjih obiskovalcev. Tudi s poslovnimi kosili in malicami so uspeti, saj je vse več tistih pomurskih delovnih organizacij, ki svoje poslovne goste pripeljejo sem med gorice. Najbrž pa so k uspehu pripomogle tudi cene, ki niso pretirane in seveda predvsem zagnanost, vljudnost ter sposobnost mladih gostincev. Poznavalci pravijo, da ima Janžev vrh še veliko možnosti za razvoj. Tudi tujci radi zahajajo k tej turistični postojanki, česar so mladi delavci kolektiva seveda zelo veseli. Če bodo tudi želje, ki jih imajo in ki obetajo ureditev okolice popestritev ponudbe in tudi glasbeno obogatitev, zares uresničili, potlej bodo časnikarji še kdaj pohvalno pisali o Janževem vrhu. Tekst in foto: J. Kurhus 12. AVGUSTA 1982 STRAN 13 šport OB35-LETNICI KK POMURJE BELTINCI Prvenstvo Slovenije NAMIZNI TENIS PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO Dušan Kovač obetajoč Na zadnji skupni seji upravnega odbora kolesarskega kluba Pomurje iz Beltinec, organizacijskega odbora XXIV. dirke »Po Pomurju« in odbora za pripravo proslave ob 35-letnici kluba so se dogovorili, da bodo klubskijubilej proslavili delovno in skromno, brez večjih materialnih stroškov. Osrednja proslava jubileja bo v soboto, 21. avgusta 1982, ob 9.00 uri pred blagovnico Potrošnik na Titovi cesti, kjer bo krajši kulturni program in start XXIV. dirke »Po Pomurju«, ki šteje za prvenstvo Slovenije v ekipni in posamični konkurenci za člane, mladince in mlajše mladince. Člani bodo startali ob 10.00 uri in bodo prevozili 145 km, mladinci ob 10.15 uri in prevozili 95 km, mlajši mladinci pa bodo prevozili 50 km dolgo progo in bodo startali ob 10.30 uri. Proga bo vodila iz Murske Sobote skozi Gederovce, Cankovo, Grad, Bodonce, Černelavce in nazaj v Mursko Soboto. Člani bodo prevozili tri, mladinci dva in mlajši mladinci en krog. Cilj dirke bo prav tako pred blagovico Potrošnik na Titovi cesti od 11.45 do 13.30 ure, ko bodo podelili kolajne in pokale najboljših tekmovalcem ter priznanja najzaslužnejšim članom kluba in zunanjim sode- Člani upravnega odbora KK Pomurje iz Beltinec ob prevzemu BLOUDKOVE PLAKETE leta 1977. Le še slab mesec nas loči od začetka tekmovanj v novi sezoni, od katere si Sobočani spet obetajo dobre rezultate, posebno še v mladinski in pionirski konkurenci. V članski konkurenci bo vsa pozornost namenjena tekmovanju v drugi zvezni ligi, saj saj si spodrsljaja v tej konkurenci ne smejo privoščiti kljub temu, da še danes ne vedo, s kakšno ekipo bodo nastopali, ker mislijo nekateri igralci zahtevati izpisnice, drugi pa spet premišljujejo, ali bi v novi sezoni še nastopali. Prav lahko se zgodi, da od soboške zlate generacije pionirjev in mladincev — Kovač, Horvat, Veren, Varga — ne bo nihče igral za Sobočane v drugoli-gaški konkurenci, čeprav bi bili klubu še kako potrebni. Sobočani so pričeli z letošnjimi pripravami zgodaj —- 26. julija, ko so se zbrali vsi mladinci in pionirji, s katerimi se računa v novi sezoni. Čeprav so prejšnja leta odhajali na fizične priprave izven Murske Sobote, so se letos zaradi stabilizacije odločili drugače in bodo vse priprave izvedli v Murski Soboti, kjer trenirajo dvakrat dnevno vse do konca meseca avgusta. Treninge vodi profesionalni trener Šercer, kateremu pomagajo še Sukič, Vinčec in Unger. Sicer pa se bo tudi letos nekaj najboljših Sobočanov udeležilo republiških priprav. Republiške priprave za najboljše slovenske pionirje in pionirke, bodo od 5. —15. avgusta v Gornji Radgoni, ki je med mnogimi kandidati ponudila najboljše pogoje. Priprave bo vodil kitajski trener, svetovni prvak iz Sarajeva Hsi En Ting z ženo,, kar bo nedvomno pripomoglo h kakovosti priprav. Med trideseterico najboljših in najperspektivnejših slovenskih pionirjev in pionirk je strokovni svet NTZS določil Sobočane: Boruta Benka, Robija Benkoviča, Ivana Kuzmo, Mirka Ungerja in Tanjo Sinic ter iz Lendave Damira Peršo. Z njimi vadita tudi Radgončana Drozdek in Zajmi. Na zadnji seji strokovnega sveta NTZS je dobil veliko priznanje najboljši slovenski pionir Dušan Kovač, ki gaje strokovni svet uvrstil v najperspektivnejšo skupino štirih igralcev Paviča, Podlesnika, Zalaznika, ki jim bo posvečal največjo pozornost ter nudil kakovostne priprave na vseh nivojih, največ pa v republiškem centru pod vodstvom republiškega inštruktorja Janškovca in kitajskega trenerja. Tako se je Kovač od 4.—15. julija že udeležil priprav državne mladinske in pionirske reprezentance na Ravnah, skupaj z nekaj najboljšimi mladimi iz Jugoslavije. Kovač bo sodeloval na letnih pripravah najboljših slovenskih članov in članic v Radovljici od 16.—31. avgusta, med najboljših 16 igralcev, ki bodo na teh pripravah, pa je strokovni svet uvrstil tudi drugega perspektivnega Sobočana Mirana Močana, kar je zanj vsekakor veliko priznanje. Tudi te priprave bo vodil republiški in-štrukto ter kitajski trener. Sobočani se tako vneto pripravljajo na novo sezono in pričakovati je, da jo bodo pričakali dobro pripravljeni. V drugi polovici avgusta jim bodo delali družbo najboljši igralci iz Doboja in razna prijateljska srečanja s to ekipo, ki tudi igra v drugi zvezni ligi, bodo že pokazala, kako so pripravljeni. M. U. razreda osnovne šole Edvard Kardelj iz Murske Sobote in najboljši slovenski pionir v minuli tekmovalni sezoni. ter skupaj z Verenom in Benkom naslov ekipnega prvafca Slovenije. Na drža-vnenS pionirskem prvenstvu pa j| bil med posamezniki tretji, prav tako pa tudi tretji skupaj z Verenom v dvojicah. poleg tega pa so Kovač. Veren in Benko letos v Darmstadtu v ZR Nemčiji na rhali olimpiadi ekipno osvojili prvo mesto. Na tem tekmovanju so sodelovali predstavniki ZR Nemčije. Anglije. Francije, Španije. Norveške. Madžarske. Švice in Jugoslavije. Dušan Kovač pa je med pionirji v pretekli sezoni močno zmagal na rangllestvici Slovenije. Z namiznim tenisom seje začel ukvarjati v prvem razredu osnovne šole, zanj pa ga je navdušil oče. Prvi vidnješi uspeh je dosegel v lanskem letu, ko je ekipa Sobote, ki so jo sestavljali. Kovač, Močan in Veren osvojila naslov ekipnega pionirskega prvaka Slovenije, sam pa je na državnem pionirskem prvenstvu med posamezniki lavcem. Republiško prvenstvo za ekipe in posameznike pa bo 12. septembra na Tišini. Organizator pričakuje udeležbo vseh najboljših slovenskih kolesarjev, ki istočasno tudi sodijo v sam jugoslovanski vrh. Favoriti med posamezniki so: Polončič (Rog) pri članih Papež (Novo mesto) in Pintarič (Astra) pri mladincih ter Ugrenovič ( (Astra) pri mlajših mladincih. Za boljša mesta se bodo tudi 'borili domači kolesarji: Škafar pri članih, Sreš pri mladincih ter Titan in Berden pri mlajših mladincih. V ekipni konkurenci imajo največ možnosti za medalje in republiške naslove tekmovalci Šave, Roga in Novega mesta. Za dobro uvrstitev pa se bo potegovala tudi domača ekipa mlajših mladincev, ki jo sestavljajo: Bertalanič, Čeh, Titan in Berden. NOGOMETNI KLUB RENKQVCI PONOSNI Nft NOVO IGfflSCE Prihodnjo nedeljo bodo v Renkovcih slavnostno predali namenu novo nogometno igrišče, ki je za kraj, zlasti pa za nogometni klub, velika pridobitev. Na pobudo ljubiteljev nogometa, zlasti mladih, so v Renkovcih pred štirimi leti ustanovili nogometni klub. Ker niso imeli lastnega igri ALI FINETINA NENAVADNA ŽIVLJENJSKA ZGODBA šča, so najprej igrah tekme v Dobrovniku, zatem pa v Turnišču. S tekmovanjem so začeli v drugi občinski nogometni ligi Lendava zunaj konkurence in dosegali razveseljive rezultate. Izkazali pa so se tudi naslednje leto, ko so tekmovali v drugi občinski ligi Lendava in osvojili drugo mesto, kar jim je omogočilo sodelovanje v prvi občinski ligi Lendava. Žal so se po enem letu zopet vrnili v drugo občinsko ligo. Zaradi odhoda petih igralcev na odsluženje vojaškega roka pa tudi kaj več kot solidno uvrstitev v drugi občinski ligi niso pričakovali. Največja želja ljubiteljev nogometa v Renkovcih pa je bila, da dobijo lastno igrišče in zaigrajo pred domačim občinstvom. Zato so se- lotili gradnje igrišča na zemljišču, ki so ga odkupili od kmetov. Pri gradnji so opravili okrog 650 prostovoljnih delovnih ur. Največ prostovoljnega dela pa je opravil Štefan Tratnjek, ki je tudi trener moštva. Vteh dneh so do igrišča uredili vodovod, v programu pa imajo še ureditev slačilnice in ograje okrog igrišča. V klubu namenjajo posebno skrb tudi vzgoji mladih nogometašev. V novi tekmovalni sezoni si želijo, da bi dosegli čimboljše rezultate in se ponovno vrnili v višji rang tekmovanja. Veliko pomoč imajo tudi v številnih navijačih, ki jih zvesto spremljajo na tekmah ne le doma, temveč tudi v gosteh. Upajo, da se bo tudi slavnostne otvoritve igrišča, ki bo v nedeljo, 15. avgusta 1982, ob 14.30 udeležilo veliko ljubiteljev nogometa in si ogledalo mednarodno prijateljsko tekmo med Bad Radkersburgom in Ren-kovci. F. Maučec NOGOMET PRVO MESTO LIPI OLIMPIJA : AVSTRIJA (C) 1:1 V okviru turnirja za pokal Alpe-Adria sta se v Bakovcih moštvi Avstrije iz Celovca in ljubljanske Olimpije razšli z neodločenim rezultatom. Gol za Olimpijo je dosegel Terčič. Sodil je Pahor iz Lendave. NAFTA : MTČ 2:0 Lendavčani so premagali moštvo iz Čakovca. Strelca sta bila Feher in Gavrič. SLOBODA : MURA 2:3 Nogometaši Mure so v Varaždinu premagali domače moštvo. Gole so zabili: Jančar, Slavic in Šavel. PRED LETOŠNJIM JUGOSLOVANSKIM KASAŠKIM DERBIJEM OD FULME DO FEGRINE Alojzom Slavičem iz Križevec. Fegrina, ki je letos že zmagala na poskusnem derbiju v Beogradu, velja za glavnega favorita letošnjega derbija v Mariboru. Njen kilometrski čas (L 19,6) le za malenkost prehiteva žrebec Dingo (L 19,3), last Marka Slaviča iz Ključarovec. Že takoj na začetku velja pripomniti, da izhaja Fegrina iz tako imenovane kmečke reje ameriškega kasača, se pravi, da so bili njeni predniki uporabni za vsa kmečka dela in za tekmovanje hkrati. To je v preteklosti dajalo mur-skopoljskemu kasaču prizvok posebne kvalitete. NK Rakičan je pripravil nogometni turnir na katerem so sodelovala štiri moštva. Zmagala je Lipa pred Radgono, Rakičanom in Tišino. (fk) MNL — MLADINCI ROGAŠOVCI PRVAK V minuli tekmovalni sezoni v medobčinski mladinski nogometni ligi Murska Sobota so imeli največ uspeha nogometaši Rogašovec, ki so z dvema točkama prednosti osvojili naslov prvaka. NAFTA : HEVIS 4:1 Lendavčani so porazili madžarsko moštvo. Gole sta dosegla Gavrič 3 in Cofek. BAKOVCI : LAAFELD 3:0 Nogometaši Bakovce so premagali avstrijsko moštvo. Strelci golov so bili: Smodiš, Buzeti in Kreft. Rogaš ovci 20 13 3 4 50:21 29 Puconci 20 11 5 4 66:36 27 Beltinka 20 10 6 4 51:20 26 Veržej 20 974 55:24 25 Rakičan 20 10 5 5 49:34 25 Tišina 20 9 4 7 50:33 22 Tešanovci 20 9 3 8 49:52 21 Lipa 20 6 4 10 42:48 16 Carda .20 4 5 11 35:70 13 Dokležovje 20 4 3 13 33:70 11 Bakovci 20 3 1 16 27:99 7 -- MALI NOGOMET ZMAGALA VUČJA VAS , sc V Hrastje-Moti je bil turnir v malem nogometu, katerega • udeležilo 22 ekip. Zmagala je ekipa Vučje vasi pred Mladostjo iz tje-Mote in Swingom iz Radenec. «0. L kasačev 1. novembra istega leta). In ta začetek sodi v hlev enega takrat številnih rejcev ameriških kasačev na Murskem polju — Martina Makovca na Grlavi. Hčerka omenjenega, Terezija, in njen mož Alojz Novak, ki sedaj tam gospodarita, hranita dokumente o začetkih Fegrininega pedigreja. Lujzek, kot ljubitelj kasaških konj, pa ve tudi po lastnem spominu veliko povedati, kako tudi ne, ko pa po materi izvira iz velike,,konjske” Slavičeve družine. Tako je povedal o direktni Fegrinin! liniji: Fulmoje potem oplemenil Rodaun, leta 1927 je skotila Fineto, ta, ki jo je Za začetek organizirane vožnje so si izbrali dve poji . denske, in sicer v nedeljo, 22. avgusta 1982, s startom vM® Soboti pred zgradbo skupščine občine ob 730 uri. Za vzdrzlj^O jj bo pot dolga 90, za ostale pa okrog 30 km. Istočasno bodo izvedli anketo med udeleženci z namenom, da bi zbrali z® rekreativcev, ki jih bodo upoštevali pri programu dela. Z vabijo, da se uvodne prireditve udeleži čimveč ljubiteljev sarstva. To pa bo tudi dobra preizkušnja za bližajoči se KOLESARSKI MARATON TREH SRC, ki bo v soboto, avgusta 1982. oplemenil Bak, Fino, Fina, ki jo je oplemenil Goon, Finejšo, Finejša je skotila Fistrino, ki ji je bil oče žrebec Deuwile. Fistrina, ki jo je oplemenil žrebec Novelet, pa je pred štirimi leti povrgla Fe-grino. Vse to pa ni bilo niti tako enostavno in hitro, kot zgornje naštevanje. Mnogi rejci kasaških konj so davno nekoč dajali najbrž prednost temu, da je bil konj lep in šele nato hiter. Takšen rejec je bil — kot trdi njegov zet Alojz Novak — tudi Martin Makovec, ki je s svojimi konji tudi tekmoval, ker pa najbrž ni imel prave trenerske roke, nikoli ni zmagoval. FINETA ODIDE IN SE — VRNE Fegrinino zgodbo je treba začeti pravzaprav s Fineto, živahno svetlorjavo žrebico in kasneje kobilo, ki je zaradi svoje prevelike živahnosti delala lastniku Martinu Makovcu tolikšne preglavice, da se je odločil, da jo proda. Cisto zagotovo je naključje, daje kot žrebička dobila ime, ki je kako pristojalo njeni nravi: fin te po francosko pomeni P*-6, san, pretkan (celo malce nu ben). Tako se je nekega dne 1937 Fineta znašla v Novakove« hlevu v Babincih pri LjutorPe jj Toda že po slabem letu jo je . Ludvik Slavič in v njegovem vu je skotila Fino, ki je P . e,L se Ijala rod vse do Fegrine. Fine” je leta 1941 znašla v hlevu A Novaka v Banovcih, kjer je s la več dobrih in predvsem konj (Felza, Finetka). ja Naključje je najbrž hote je potem Alojz Novak m . v 1946 pripeljal Fineto spet n Qf|a_ hlev, kjer se je skotila — na „ |e. vo. Bilo je to skoraj po dese tih trdega kmečkega dela, ^jaJ Ko je Makovec Fineto P g in ko je videl, kakšno P^—ojih daje, je večkrat dejal: ,JZ . jj. lepih konj delajo sedaj dr tre!” hjca je Fegrinina praprapraba & na Grlavi živela še n’a in svoje smrti, nič več pret prebrisana ... 720dba Takšna je na kratko vSi prednice Fegrine, za kater v ^fa-prepričani, da bo v nedelj riboru prva. VESTNIK, 12. STRAN 14 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI umrli Prehitri dopustniki V ponedeljek, 2. avgusta, ob 15. uri se je zgodila huda prometna nesreča na nezavarovanem železniškem prehodu v Vegovi ulici v Murski Soboti. Aleksander Kerčmar iz Murske Sobote je hotel z osebnim avtom čez tire, pri tem pa se ni ravnal tako kot zapoveduje prometni znak stop. To pa je bilo usodno, saj je prav v tem hipu Pripeljal vlak, zadel ob avto in ga zbil s proge. Vozilo se je prevrnilo na streho. Gmotna škoda znaša HO tisočakov, neprevidni voznik Pa se je k sreči le lažje poškodoval. . Na kliničnem centri; v Ljubljani je 2. avgusta umrla 6-letna Anica K- s Kuzme. Klonila je zaradi hu-blh telesnih poškodb, ki jih je dobila 24. julija, ko jo je na kolo naložila 8-letna soseda, kmalu zatem pa sta med vožnjo po klancu navzdol padli. T avgusta se je pripetila promet-na nesreča na magistralni cesti v Podgradu. Voznik osebnega avta ,an Muhič, ki se je peljal iz Gornje Radgone proti Podgradu, je zapeljal na desno bankino, po njej vozil 33 metrov, nato pa zapeljal v obcestni jarek. Po njem je vozil še Kakih 10 metrov, nato pa spet zabijal na cesto in peljal čeznjo. Prav v tem času je nasproti pripekal z osebnim avtom Dušan Zeme 'z Murske Sobote. Prišlo je do Mnenja. Posledice: gmotna škoda na vozilih znaša po prvih ocenah ob tisočakov, Zenetova sopotnica rjnrija pa se je lažje poškodovala, muhiča so zaradi suma, da je vozil P?n vPHvom alkohola, pregledali zdravniki. brijem Maitz iz Murske Sobote se je 3. avgusta peljal z osebnim avtom po lokalni cesti Melinci—Dokležovje. V Ižakovcih mu je nasproti po sredini ceste pripeljal da je vozil z neprimerno bistrostjo in pod vplivom alkohola. Ne preseneča torej, da ga je med vožnjo začelo zanašati in da je naposled V Pomurju so pretekli teden bile prometne nesreče v porastu, med njimi pa je bila najhujša v Melincih, kjer se je telesno poškodovalo pet oseb, med njimi trije otroci. Neprimerna hitrost je povsem uničila osebni avtomobil na fotografiji. Foto: UNZ M. Sobota Janez Marofa iz Melinec. Ko je Maitz videl, da utegneta vozili trčiti, se je umaknil na skrajno desno stran cestišča, vendar nesreče le ni uspel preprečiti; voznik kolesa z motorjem Maroša je trčil v Mait-zev avto, nato pa padel in se hudo poškodoval. Ugotovili so, da je Maroši delal (slabo) družbo alkohol. Voznik osebnega avta francoske registracije Mirko Horvat iz Gornje Bistrice se je 6. avgusta peljal proti Melincem. Miličniki pravijo, zapeljal na bankino, nato pa treščil v drevo, ob katerem se je avto seveda ustavil. Bilanca nesreče pa je takale: voznik in trije sopotniki so lažje poškodovani, četrti sopotnik — 8-letni Igor — pa je dobil hude poškodbe. Gmotno škodo so ocenili na 100 tisočakov. V soboto, 7. avgusta, ob 16.30 se je zgodila prometna nesreča v Polani pri Murski Soboti. Slavko Su-dec s Koprive v ljutomerski občini se je peljal iz Cernelavec proti Pre-danovcem. V Polani je z dvorišča Darko kuzmic S kolesom po Jugoslaviji Prvi mokri kilometri Kmalu po odhodu iz Murske Sobote se je začelo. Dež je ceda-'je bolj m, po wi take vožnje v gostem dežju, sva prispela v Lendavo. V bifeju se nama je kar prilegla Coca cola z rumom. Pez kar naprej lije, toda midva Jo s- polno paro mahava prot' Hrvaški Nekaj minut čez dvanajsto je bilo Mursko Središče že za nama. Ljudje, ki so stali pred izložbami, so si gotovo mislili kako lahko po takem vremenu vozi nekdo v kratkih hlačkah in majici. Po lepi, ravni, vendar mokri cesti, sva v okolici Koprivnice zavila v gostilno. Po nekaj minutah sedenja za mizo se je pod nama na nabrala kar precejšnja luža. Tudi namizni prti niso nič boljši. Toda prijazna natakarica ni bila nič jezna, nasprotno, se ponudila je, da nama nareže domačo šunko in kruh, ki sva ga Ponesla s sabo. Ko sva se pošteno najedla in spila vroč čaj, je tudi pot, ki je bila pred nama, Postala lažja. Bližajoči se mrak naju je opomnil, da je potrebno misliti na spanje. Nič kaj prijetna ni bila misel, da boš prebil noč na vedrem in vlažnem, kajti spalne vreče so se kar pošteno namočile. No, nekako je minila tudi noč, čeravno kmet, na čigar njivi sva prenočila, ne bo vesel, ko bo opazil ležišče. Jutro je bilo boljše od onega v Murski Soboti, saj ni deževalo, pa tudi na dež ni kazalo. Zajtrkovala sva na nekih podrtih deblih ob cesti, tako da so naju mimoidoči vozniki nemo opazovali. Saj ni vsakdanje, da vidiš v ranih urah, ko je še rosa, kako se nekdo masti s šunko na deblih. Moj kolega je celo izjavil, da se cel teden ne bo umival, tako naju je opral dež. Jutro je bilo kar prijetno za vožnjo, pa tudi lepa ravna podravinska pokrajina je kar vabila, da jo občuduješ. In ko se je dan počasi obračal v kasno popoldne, se je tudi .najin požrešni trebuh oglasil. V neki vasi, kjer se je že od daleč videl napis trgovina, sva se ustavila. Pri sestopanju s kolesa se mi je zgodila neljuba stvar. Ni smešno, če te piči čebela v bliži- no predela, ki ni za v časopis. Vendar pa je to povzročilo kar precej smeha med ljudmi pred trgovino. Toda kmalu je bilo tudi to pozabljeno, kajti proti večeru, ko se končujejo dela na polju, je bilo po vaseh vse polno deklet, ki so naju spodbujale z nasmehi, pa tudi kakšen poljubček je splaval po zraku. Samo kaj, ko sva prehitro vozila, pa naju ni dohitel. Ni bilo več daleč do Osijeka in res se je kaj kmalu prikazala tabla s tem napisom. Seveda prevoženi kilometri terjajo svoje, zato sva takoj zavila v prvo restavracijo in se tam dobro zasidrala za mizo. Ko sva opravila 1o najvažnejše opravilo, so nama tudi kartice s pozdravi šle hitro od rok. Po kratkem ogledu mesta naju je pot po lepi pokrajini pripeljala do mesta Vukovar. Vendar se je kaj kmalu pokazalo, da nama dela ta neskončna ravnina preglavice. Ni ravno prijetno, ko voziš dve uri ali še več, ne da bi videl kaj drugega kot peso, koruzo ali podoben pridelek; še ovinka ni bilo nobenega. Toda noge in volja so le vzdržali in kaj kmalu je tudi mesto Bačka Palanka ostalo za nama. Malo izza mesta sva prvič zagledala reko Donavo, v vasi kraj nje pa lep običaj. Sredi vaši je bilo zbrano staro in mlado ter se vrtelo ob zvokih mladega harmonikarja, ki je stal na sredini kroga. Kasneje sva izvedela, da je to pri njih običaj, ne pa svatba, kot sva prvotno mislila. Prve sence so že padale in morala sva poiskati ležišče. Kmalu sva ga našla, vendar bo druga noč na prostem hitro pozabljena. (se nadaljuje) nenadoma pripeljal kolesar Ludvik Nemec iz Kupšinec. Po trčenju so ugotovili, da se je kolesar hudo ranil, škodo na avtu in kolesu pa so ocenili na 10 tisočakov. Nemca so odpeljali na zdravniški pregled. V nedeljo, 8. avgusta, so se zgodile tri večje prometne nesreče. Prva se je pripetila ob 11.20 uri na lokalni cesti zunaj naselja Andrejci. Voznik osebnega avta Franc Grof iz Sebeborec se je peljal iz Andrejec proti Sebeborcem. Zaradi utrujenosti in domnevne alkoholiziranosti je med vožnjo zadremal. Povsem razumljivo je, da se taka vožnja ni mogla končati drugače, kot se je: v blagem levem ovinku je zapeljal v desni 1,50 metra globok jarek, nato pa v gozd, kjer je trčil v drevo. Voznik se je hudo poškodoval, materialna škoda pa znaša 10 tisočakov. Druga prometna nesreča pa je bila v Križevcih v Prekmurju. Tudi ta je posledica neprimerne hitrosti in verjetne vinjenosti. Jože Kučan iz Križevec se je z avtom avstrijske registracije peljal proti Domanj-ševcem. V blagem levem ovinku je zapeljal na levo stran cestišča, ko se je nasproti pripeljal osebni avto, v katerem je za krmilom sedel Stanko Skerlak iz Domanjševec. Dasiravno je Skerlak vozil pravilno po svoji desni strani, se je kljub temu zgodila nesreča, ker — kot že rečeno — je drug udeleženec (Kučan) vozil nepravilno. Telesnih poškodb ni, pač pa gmotna škoda, ki znaša 80 tisoč dinarjev. Kučana so odpeljali na odvzem krvi. Pa še tretja nedeljska nesreča, ki se je zgodila zaradi tesnega prehitevanja. Takole je bilo: voznik osebnega avta Rado Kranjc iz Gornje Radgone se je peljal zOre-hovskega vrha proti Zbigovcem. Bilo bi vse v redil, ko mu ne bi nasproti privozil prav tako z osebnim avtom Milan Peklar iz Zbigovec. Zaradi ozkega cestišča sta se avta ob srečavanju oplazila. Skoda znaša 60 tisoč, dinarjev, sopotmka voznikov obeh avtov pa sta se poškodovala. Teden torej spet v znamenju prometnih nesreč. Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so v ponedeljek povedali, da se je število nezgod povečalo med drugim tudi zaradi letnih dopustov. V tem času so namreč doma številni delavci, sicer začasno zaposleni na tujem, pa tudi mnogi domačini dopustujejo. Ne eni ne drugi se ne držijo doma, torej so veliko na cesti, nemalokrat preveč pritisnejo na plin in nesreča je tu. Apeliramo na dosledno upoštevanje prometnih predpisov. Torej: zmerna vožnja, nič alkohola, tehnično neoporečno vozilo itd. Žal pa preteklega tedna nismo končali tudi brez drugih težav. Mislimo predvsem na izdatno deževje. Čezenj jamrajo ne le kmetje, ki pravijo, da je moče več kot dovolj, ampak tudi mnogi stanovalci, organizacije združenega dela, stanovanjske skupnosti, upravni organi . . ., ki jim je voda zalila kleti. Minule dni so zato bile spet vključene gasilske črpalke. V Murski Soboti se je dvignila voda tudi v kanalizaciji in marsikje iztekla v klet. Med drugimi vodotoki je na-rastel tudi Marijanski potok, prebil nasip in voda se je razlila po travnikih in poljih ter povzročila ogromno škodo. Gmotno so prikrajšani tudi na številnih območjih Goričkega, kjer je voda uničila marsikatero vaško cesto. V tem predelu Pomurja, v Otovcih, pa je tudi treščila strela. To se je zgodilo 3 avgusta, v dopoldanskem času. Škoda, ki je posledica požara, znaša 250 tisočakov, oškodovana pa je družina Helmuta Prosiča. S. s. OBČINA LENDAVA — Tadej Markoja, 15 dni, Odranci 131; Janez Pintarič, 43 let, Dolgovaške gorice 195; Geza Berke, 53 let, Lendava. Partizanska 14; Jožef Gone. 68 let. Dolga vas 56; Vendel Herman, 68 let. Lendava. Kidričeva 5; Mihael Kavaš;72 let, Odranci 20; Franc Dragošič. T2. let. Gornji Lakoš 43; Kazimir Čurič. 74 let, Črenšovci 77; Marko Horvat. 75 let. Trnje 137; Jože Černe, 75 let, Renkovci 21; Lajos Cigany. 78 let. Pince 7; Štefan Lebar, 78 let. Gomilica 87; Ivan Žalik, 80 let. Dolnja Bistrica 156; Janez Ritlop. 82Jet, Črenšovci 96; Ivan Petek, 84 let. Turnišče 128; Ana Cigan. 61 let. Žižki 1; Elizabeta Sabo, 75 let, Lendava. Partizanska 88; Marija Gibičar, 78 let, Lendava. Partizanska 35; Barbara Pozderec. 78 let. Trnje 151; Katarina Šebjanič, 78 let, Odranci 110; Katarina Magyar. 78 let. Kapca 12; Irena Horvat, 80 let, Lendava. Kovačeva 8; Marija Kikel. 81 let, Črenšovci 191; Elizabeta Both. 82 let. Dobrovnik 216; Magdalena Ftičar. 83 let, Hotiza 6; Rozalija Kozar. 86 let. Trnje 10; Barbara Režonja, 87 let, Renkovci 26; OBČINA GORNJA RADGONA — Ludvik Koloman, 41 let, Negova 15; Peter Krempl,-56 let, Črešnjevci 110; Jernej Gregorič, 61 let, Mali Moravšček 6; Martin Mir, 68 let, Grabonoš 24; Frančišek Verač, 69 let. Stanetinci 19; Edmund Hegediš, 72 let. Gornja Radgona, Ptujska cesta 7; Franc Vogrinec, 75 let. Zgornji Kocjan 10; Matej Fekonja, 83 let, Stanetinci 29; Agata Fekonja. 53 let, Grabanoš 55; Vladimira Stelcl, 55 let. Gornja Radgona. Partizanska 37; Irena Menedija, 58 let. Spodnja Ščavnica 18; Jožefa Slavič. 70 let. Črešnjevci 33; Elizabeta Babošek. 76 let. Gornja Radgona. Pokopališka 3; Frančiška Prejac, 76 let, Zbigovci 17; Apolonija Weiss. 80 let. Zagajski vrh 41; Franičiška Plesec, 81 let, Radepci. Mladinska 12; Marija Lukač, 82 let, Šratovci 21; Marija Knaflič, 86 let. Ivanjševski vrh 31. krvodajalci PRIM AT LENDAVA — Martin Lebar (4), Branko Grebenjak (6), Stanislav Bedemjak (1), Anton Barač (3), Ladislav Koša (5), Anton Gabor (1), Andrej Pucko (2), Franc Pavšič (3), Janez Somi (3), Branko Brunec (13), Anton Štefanec (4), Karel Žižek (3), Jože Špilak (3), Štefan Tot (2), Štefan Verbančič (2), Stefan Geči (8), Franjo Šarkezi (5), Jurij Beko (2), Franc Vida (5), Ludvik Škrilec(7), Stefan Žižek (3), Franc Laj (1), Irena Vida (5), Stefan Sabo (6), Ladislav Horvat (4), Marjeta Kerčmar (1), Jože Hozjan (3), Ivan Hozjan (3), Jože Sečkar (1), Jože Fratar (1). ELMA LENDAVA — Stanko Špiclin (6), Majda Novak (4), Milka Novak (5), Anica Vučko (4), Terezija Lapajne (4), Katarina Jaklovič (6), Štefan Hozjan (3), Jože Kasaš (14), Jože Hozjan (6), Helena Hozjan (4), Jože Magdič (5), Slavica Marčeta (4), Gabriela Pongrac (2), Marija Novak (5), Gizela Šarkezi (2), Jolanda Požgai (1), Marija Rantaša (1), Katarina Gyurkač (1). GORENJE-VARSTROJ LENDAVA — Elizabeta Kepe (6), Štefan Kepe (5), Peter Gal (9), Jože Magdič (4), Geza Kuštanci (6), Ludvik Felšo (7). Jože Gjerkeš (3), Ciril Zver (5), Franc Krajčič (6), Franc Jaušovec (1), Tibor Horvat (1)„ Jože Madjar (3), Marija Bogar (10), Franc Sever (5), Ludvik Žižek (3), Jože Pintarič (2), Stevo Nikolič (9), Jože Sabo (4), Franc Varga (4), Vili Doma (4); Štefan Gone (4), Štefan Madjar (3), Avguštin Čemi (2), Anton Tratnjek (3), Janez Kavaš (5), Martin Jerebic (7). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Alojzija Obran (4), Stara Nova vas; Jože Meglič (25), Mura M. Sobota; Vinko Jerič (18) Pomurje M. Sobota; Milan Balaško (13), Kom. podjetje Sobota M. Sobota; Ludvik Breznjek (9), PTT M. Sobota; Stanko Oškola (6), Certus: Franc Dani (20), Nemčavci; Janez Jerič (8), Kom. podjetje Sobota; Verona Horvat (4), Spl. bolnica M. Sobota; Bernarda Tratnjek (2), Murska Sobota, Tišinska 6/a; Albert Matiš (14), Kuzma. KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Neugodno vreme z močnim neurjem in točo je v soboto zopet zajelo Pomurje. Najhujše je bilo v soboški občini. V Gerlincih in Korovcih je toča uničila precej poljskih pridelkov, v M. Soboti pa poplavila kleti. Brez elektrike so bili razni kraji na Goričkem vse do nedelje dopoldne. Najhujše je bilo zopet v Noršincih, kjer je na istem mestu kot pred dvema tednoma tokrat narasli hudourni Marijanski potok pretrgal oba preslabo utrjena nasipa. Voda je na obeh straneh poplavila več kot 50 hektarjev poljske površine. Poplavljena je bila lokalna cesta Noršinci — Martjanci. Zaradi splošne nevarnosti bodo proti malomarnim gradbincem vodovoda povzeli primerne ukrepe. Štefan Abraham Delovna nesreča in utopitev V torek, 3. avgusta, je Koloman Antalič iz Sebeborec najel delavce, ki so začeli obnavljati staro stanovanjsko poslopje. Med njimi je bil tudi 35-letni Aleksander Fartelj z Vaneče. Dopoldne so delali normalno, popoldne pa je Fartelj stopil na trhel strop iz desk in padel skozenj ter z glavo udaril ob betonska tla. Brž so ga odpeljali v soboško bolnico, kjer je kmalu zatem umrl* Padel je z višine 4 metrov. V nedeljo, 8. avgusta, so Kovačevi iz Gaberja postali zaskrbljeni za očeta — 69-letnega Štefana. Navsezgodaj je odšel na njivo, Id je na drugi strani rokava Mure. Čez vodo se je zapeljal s čolnom. Ker se dolgo ni vrnil, so obvestili milico. Delavci UNZ in vaščani so čez čas našli utopljenca. Domnevajo, da je padel v vodo, ker se mu je med potiskanjem čolna po vodi prelomil kol. AVGUSTA 1982 STRAN CLO VEK IN NJEGO V POKLIC KRAJEVNA SKUPNOST STROČJA VAS Mnogim je pomagala na svet Obiskat sem Marijo Kiraly s Kapce, ki je tri desetletja opravljala delo babice. »O meni bi radi pisali? Radi bi zvedeli o delu babice na podeželju? Nič kaj takega vam ne bom vedela povedati, kar bi vas in vaše bralce utegnilo zanimati,« je menila Marija. Pa je končno le pristala na pogovor. '»Biloje to 1937. leta, kmalu potem ko sem se poročila. Vaški predsednik mi je predlagal, naj bi šla v babiško šolo, saj na tukajšnjem območju ni bilo babice, nosečih žensk pa je bilo mnogo. Posvetovala sem se z možem in odšla v Ljubljano v 2-letno babiško šolo.« »Kdo pa je tedaj lahko postal babica?« »Tedaj so sprejemali le poročene mlade žene, ki so že rodile. To pa menda zategadelj, ker so torej same že občutile bridkost nosečnosti in poroda in seveda veselja, ko so dale življenja zdravemu otroku« »V katerih krajih pa ste opravljali babiško službo?« »Moje delovno območje so bile tele vasi: Gornji in Dolnji Lakoš, Kapca, Kot, Gaberje, Hotiza in nekaj časa tudi Polana.« »Poklic babice-porodni-čarke ste opravljali v času, ko naši kraji še niso bili gmotno preskrbljeni, ko je bila zdravstvena in higienska osveščenost še na nizki ravni. Delali ste v času, ko so ženske rojevale veliko otrok.« »Da, bila so to huda leta. Ženske so rodile kar doma. Letno sem pomagala na svet kakim 150 do 180 otrokom. Glede na to, ker večina žensk rodi ponoči, sem morala velikokrat od doma sredi noči. Seveda pome niso prišli z avtom, ampak sem se odpeljala, če je le šlo, s kolesom. Pozimi nemalokrat tudi peš. Bila sem še mlada in zame to ni bilo težavno. Veselila sem se rojstva slehernega otroka.« »Tedaj še ni bilo na voljo sredstev za preprečitev nosečnosti, tudi naravni zakoni so bili ženskam najbrž slabo znani.« »Da, tako je bilo. Prav zaradi tega pa tako številne družine. Na mojem območju jeena ženska rodila 24 otrok, v poprečju pa sojih, vsaj tja do 1960. leta, imele po 8. Seveda je bilo bolj malo kruha za vse.« »Pa ne le kruha, ampak tudi oblačili so se slabo.« »Ni bilo malo primerov, ko so novorojenčka zavili kar v navadno doma stkano platno. Tudi pravih plenic ni bilo.« »So bile vse matere in očetje veseli svojih številnih otrok?« »Lahko trdim, da so bili! Tudi tašče in tasti! Nikjer nisem občutila, da bi se kateri zdrznil, češ: kaj pa je tebe treba bilo. Ljudje so otroke sprejemali kot dar, ki se mu ne smeš odpovedati. Na mojem območju je bilo tudi nekaj otrok s telesnimi oziroma umskimi hibami in tudi te so sprejeli, dasiravno je bila možnost splava oziroma oddaje takega otroka v ^vod za usposabljanje.« »Babica-porodničarka ste bili od 1939. do 1970. leta, ko so vas upokojili. Kolikim otrokom pa ste pravzaprav pomagali na svet?« »Eh, kaj bi to? Nisem si zapisovala števila rojstev. Prva leta jih je bilo veliko, pozneje, ko pa se je ponudila možnost splava, pa se je število rojstev zmanjšalo.« Gladko tekoč pogovor je zastal pri obeh. Babica Marija Kiraly se je nekam daleč zamislila. Noben od naju zadeve ni posebej komentiral. Le mislila sva si: ali je edino to način, da si ustvariš družino z enim ali dvema otrokoma? Strinjala sva se, da ne. »Jaz se v to, koliko bo kdo imel otrok, nisem vmešavala. Svetovala pa sem že načine, kako načrtovati družino,« je naposled dejala babica Marija Kiraly. Rojstvo otroka, posebej, če je zavestno »naročen«, je veselje za starše, stare starše in rodbino. Krst otroka je treba proslaviti. Svojčas je pri obredu sodelovala tudi babica, sajje moralaoprositi botro ... Vabili so jo tudi na pojedino. Marija na slavje praviloma ni šla, ker je bilo v glavnem ponoči. V tem času pa je morala biti doma, saj, kot je že povedala, večina nosečnic je rodila ponoči. »Največkrat med 22. in 3. uro,« je pristavila moja sogovornica. Predlagalaje tudi, da se pogovarjava naposled o čem drugem, kajti v življenju ni nič takega storila, da bi jo bilo treba posebej na veliko predstavljati. Odvrnil sem ji: »Mnogim ste pomagali na svet. Ali ni to veliko dejanje nekoga, pa čeprav je to njegov poklic?« »Že, žeje bilo to odgovorno poslanstvo. Vsi porodi so se posrečili. Umrla je le ena porodnica, pa še ta v bolnici. Sirota je bila bolna. Otrok ne bi smela imeti. Pa je zanosila! Ko je bil še čaš za splav, da bi si tako rešila življenje, gaje odklonila. Rodilaje v letih, kp je že njena hčerka imela otroka. Revica je kmalu po porodu umrla. Osem mesecev pozneje pa tudi otrok.« Zelo rad bi vam svojo sogovornico predstavil tudi s sliko, vendar ni dovolila fotografiranja in tudi slike mi ni bila voljna dati. »Kaj bi z mojo sliko? Jaz nisem pomembna, pomembnejši so »moji« otroci iz omenjenih krajev, rojeni v letih 1939-1970.« Skromna babica Marija Kiraly ima po svoje prav. Želim. da bi bila bolj zdrava, kot sicer je, in da bi še naprej spremljala svoje nekdanje kričače, ki pa so zdaj stari od 12 do 43 let. Š. SOBOČAN RAZPISUJE na podlagi 3., 34. in 43. člena zakona o uoravlianiu s stavbnim zemljiščem (Ur. »st št. 7/7/ SRS) in 14. členom Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ljutomer fUr. objave št. 20/78) Rože za Marijo JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča namenjena za individualno gradnjo v skladu z urbanističnim programom za območje jugovzhodno od krajevne ceste Stročja vas—Podgradje (neposredno v bližni otroškega vrtca) Stročja vas. 1. Parcela št. 281/15 v izmeri 8,23 a za izklicno ceno 49.380 din za odškodnino pravice uporabe 2. Parcela št. 281/14 v izmeri 9,13 a za izklicno ceno 54.780 din za odškodnino pravice uporabe 3. Parcela št. 281/1 in 284/6 v izmeri 13,77 a za izklicno ceno 82.620 din za odškodnino pravice uporabe. Stroški delno komunalno urejenih stavbnih zemljišč znašajo 25.000 za parcelo, navedene parcele pa ležijo v k. o. Stročja vas. V Kamovcih pri Dobrovniku stoji neposredno ob cesti Magdičeva domačija. Menda ga ni popotnika, ki se ne bi ozrl proti novi hiši. Pozornost pritegnejo rože, ki krase balkone. Tudi mi si nismo mogli kaj, da se ne bi ozrli nato »cvetlično gredo«. Še več! Oglasili smo se kar na domu in Marijo, ki je pravkar zalivala rože, povprašali, odkod tako veselje do rož. »Rože so moje največje veselje! Čeprav je pri hiši vedno veliko dela, da ne govorim o opravilih na polju, si le utrgam nekaj deset minut dnevno in poskrbim, da so moje rože zalite. Veseli me, da lepo cvete jo in da se potniki, ki gredo skozi vas, večkrat ustavijo in zlasti tujci —fotografirajo našo hišo. Sicer pa sem rože imela tudi na starem domu, pa tudi ko sem bila še dekle in stanovala v Nedelici, so mi pomenile rože del življenja.« Marijaje povedala, da imata nekaj zaslug za cvetoče balkone tudi hčerka in zet, ki sta iz tujine prinesla semena, pa tudi ko se občasno vrneta domov, rada posvetita nekaj časa rožam. Sicer pa je Marija dejala, da sta mlada zelo pridna in kadar prideta z Innsbrucka domov, vselej poprimeta za delo na kmetiji. Še več: dopust si vzameta, ko je doma največ dela. Pa še nai kdo reče, da (nekateri) mladi niso pridni! Marijina hčerka/ in zet sta zelo delavna. Kako ohraniti lepe rože? Marijaje dejala, da z njimi ni veliko dela. Le rednp jih zaliva. Tekst in foto: Š. SOBOČA N Izvršni svet SO Gornja Radgona, napodlagi sklepaz dne 8/7—1982 za prodajo osnovnih sredstev objavlja javno licitacijo 1) Osebni avto CIMOS CITROEN, tip D super — 5, letnik 1974, z izklicno ceno 107.000 din in 2) Osebni avto ZASTAVA 750 L, letnik 1974, z izklicno ceno 19.200 din Javna licitacija bo v sredo, dne 25/8— 1982 s pričetkom ob 10.00 uri na dvorišču uprave SO Gornja Radgona. Ogled vozila je možen istega dne med 8.00 in 10.00 uro. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % varščino kot zagotovilo za udeležbo na javni licitaciji. Od izl i c iti rane vsote plača kupec prometne davke za osebno vozilo pri svoji občini. Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Cankova ponovno razpisuje prosta dela in naloge — ravnatelja osnovne šole Cankova za 4 leta (ni reelekcija) — kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s 137. členom zakona o osnovni šoli, — imeti morajo ustrezne moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti Nastop službe s 1. 9. 1982 oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni po sklepu sveta šole. SVET OSNOVNE ŠOLE STROČJA VAS — Ljutomer RAZPISUJE dela in naloge 1. vzgojiteljice in 2. varuhinje za oddelek jaslic Pogoji: pod 1 — medicinska sestra otroške smeri ali vzgojiteljica pod 2 — šola za varuhinje. Prosta dela in naloge razpisujemo za določen čas od 1./9. do 31./8.—83(1 leto). Rok prijave je 15 dni po objavi! Planinsko društvo Ljubljana-Matica Kadrovska komisija Ljubljana, Trdinova 8 za planinske postojanke objavlja prosta dela in naloge KUHARIC KUHARSKIH POMOČNIC NATAKARIC NATAKARSKIH POMOČNIC Delo se združuje za nedoločen čas ali določen čas. V poštev pridejo KV ali priučene gostinske delavke, za občasno delo tudi upokojenke. Napisane ali osebne prijave sprejemamo na gornji naslov 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu komisije. Poskusno delo traja tri mesece, spremljajo in ocenijo pa ga delavci planinskega doma. Vabimo vas, da si z vestnim delom zagotovite osebne dohodke, stanovanje in vso oskrbo. Pogoji natečaja 1. Natečaj bo usten in se ga lahko udeležijo interesenti osebno ali s pismenim pooblastilom, ki bo dne 5. 9. 1982 ob 8. uri dopoldne v prostorih Krajevne skupnosti (osnovni šola) Stročja vas. 2. Interesenti morajo prijaviti pismeno udeležbo najpozneje do petka 3. 9. 1982 v prostorih Krajevne skupnosti Stročja vas Prijavi priložite potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 odstotkov od izklicne cene Varščina se plača na žiro račun krajevne skupnosti Stročja vas št. 51930-780-72600 ali v prostorih krajevne skupnosti 3. Šteje se, da je natečai uspel če se za posamezno zemljišče prijavi vsaj 1 ponudnik. 4. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik mora plačati odškodnino za pravico uporabe zemljišča in delno komunalno ureditev v 30 dneh po sklenitvi te poaodbe. Če ni plačana odškodnina vtem roku se smatra, da ponudnik odstopa od pridobljenega zemljišča. 5. Rok za začetek gradnje na pridobljeni parceli je eno leto od sklenitve pogodbe o dodelitvi pridobljenega zemljišča. 6. Stroški javnega natečaja bremenijo kupce zemljišča. 7. S plačilom delno komunale ureditve idobi kupec parcele pravico priključitve na električno omrežje in javni vodovod s tem, da stroške priključitve bremenijo investitorje. 8. Interesenti si lahko zemljišče ogledajo na kraju samem, podrobne informacije pa daje tajništvo Krajevne skupnosti Stročja vas. Obrtno podjetje ,,KOMUNA" Beltinci objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avto WARTBURG — turist, neregistriran, nevozen. Izklicna cena je 20.000 din. • 2. Termogen peči tip MTP-85 (2 kom.). Izklicna cena 10.000 din za kos: 3. Tračna žaga. Izklicna cena 6000 din. 4. Mlinski valjak „STUPNIK" 600 x 300. Izklicna cena je 25.000 din. Licitacija bo v soboto, dne 21. 8. 1982, na dvorišču delovne enote Mizarstvo v Beltincih, Kocljevo naselje 9. DELOVNA ORGANIZACIJA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota Po sklepu DS objavljamo LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev inv. št. 623 hidravlično dvigalo 615 hidravlično dvigalo — garažno 614 hidravlično dvigalo 750 hidrav. dvigalo IMV 1,5 t 740 enosteberno dvigalo 741 enosteberno dvigalo 572 čuvajnica — lesena 946 avtodvigalo — FEDERAL Licitacija bo 28. 8. s pričetkom ob 8. uri, v prostony Interesenti si lahko ogledajo navedena sredstva 2 o licitacijo od 6. do 14. ure. _ . . vCjjo v Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati K višini 10 odstotkov od začetne cene. . začet-cena 1000 400 2000 25-000 22.000 22-000 500 60.00° STRAN 16 VESTNIK, 12. Radijski in televizijski spored od 1 3. do 19. avgusta PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDR ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO j RADIO MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ! MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30-Spored zabavne glasbe, vmes reklamna sporočila, 16.00-Dnevnik, 16.10 Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 17.55 Poročila, 18.00 Domači ansambli: Alpski kvin-pl’ 18.30 Obzornik, 18.45 rot v prihodnost. Psiha in materija, izobraževalna od-daja, 19.15 Risanka, 19.24 1’ in radio nocoj. 19.26 fmo do zma, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 propagandna oddaja, 20.00 antje s Hill Streeta, ameri-SKa nadaljevanka, 20.49 Propagandna oddaja, 20.50 Prezrite, 21.05 Španske Perne zvezde: Angeles Gu-ln- 22.00 Spremljamo — n°de*uimo-. 22.10 Nočni ki-• Dnevnik neke sobarice, /^coslro-italijanski film, 23-45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: D.25 Test, 17.40 TV lRmnl v madžarščini, p?n°° TV dnevnik, 18.15 otroška oddaja, »45 Narodna glasba, 19.30 simr nCynik’ 20.00 Koncert ddRča^p68^ ,orkestra gle' n„ d čapuol iz Toulousa oLaUbrOVniških Poletnih 20 ss TVab’ 20.50 Poročila, na Torišča, dokumentar-kL ndaja’ 21,45 Nočni ame(^0uus — slepi konj, ^nški film (do 23.55) ljubljanska banka ------^ pooiurska banka Poročih YJdeotrani,' 18.00 18.15 pa’18-°5 TV koledar, na glasb-i 1Cio 18,45 Narod-nik' 20 00 F30 TV dnev’ Streeta ?°mnantje s Hil1 stari prijati0 Violina -benaoda T zabavnoglas-dnevnik 21,55 TV °d^ iK!“; B"1, TV AVSTRIJA P?0Pr°8ram 8.05 Šolsk^Tv^.. P°ročila. danska rJ 2Op°l-§ar izTa^^ ’400 Ed-selje z,TCka’ 14-50 Ve-sledeh Z bavo' 15.00 Po 16.00 Fei : tjega tisočletja, WombeL Pe?2 Pec- 16-25 •fenny « p-20 Matt in skPanček i57oSopanpček kum, 17 30 n - Pan'0Pt>-cin, 18 00 ^mztnsk' maga-18.30 C? Avstr'ja v sliki, Pomagač * sllkk 19.15 ^Sod^e p. m)’ 20.10 «a, 20 552eorga Thomalla-studio Sport’21.10 Nočni ^^OOk^3"1 hago^pas' 17,30 Brez Čas v Zrca a 45 Vehke reke — tajska Rodovine, 20.00 Ki-feti, ŽO^o^^^r^1 Pred 500 I'OprežfS ;‘LT"'k' madžarska ?ru8e5nPnabln]sov čekan m film 16 3nVaDnos,k kra‘ek 25T MarU^T^v^111 predal Jinut ^acs- ’d.50 5 nn°vi gora d ^gije' 16 55 'Jnt, ]7S?(-a' dokumentarni iMo tv Zgodba s puste. £ella. I9?d"7"*. 19.00 i V 'gra on 4nTr starcev, syi?-21|o°j4KSc Po1 ni res, 2 ,35 TV i 'nanon v civilu * v dnevnik. 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK? 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 15.40 Poročila, 15.45 Dobrotljivi zmaj, madžarski mladinski film, 16.40 Nogomet Željezničar:Galenika, prenos v odmoru Propagandna oddaja, 18.30 Znan-stveno-tehnični filmi: Obnovljivi viri energije, 19.00 Naš kraj: Limbuš, 19.15 Zlata ptica — Makedonske pravljice: Zviti Peter, 19.20 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zma, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 X, Y, Z, ameriški film, 21.40 Zrcalo tedna, 21.55 Človekova glasba: Novi glasovi, glasbena serija, 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.05 Predstava z otroškega festivala Šibenik ’82, 18.05 Valter Brani Sarajevo, ponovitev TV nadaljevanke, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert zabavne glasbe, 20.30 Poezija, 21.00 Poročila, 21.05 Feljton, 21.50 Športna sobota, 22.10 Svet okoli nas, dokumentarni film (do 22.55) TV ZAGREB 15.45 Mladi za mlade, oddaja TV Ljubljana, 16.10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Mali koncert, 16.40 Nogomet Željezničar:Gale-nika, prenos, 18.30 TV dnevnik, 20.00 Maturantski večer, sovjetski film, 21.35 TV dnevnik, 21.50 Za konec tedna— Obdonavska mesta: Zemun. 23.20 Poročila OPOMBA: Bukarešta: Balkanske atletske igre TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.25 Sedem let nesreče (film), 16.00 Risanke, slikanje, oblikovanje, 16.30 Flipper, 16,55 Spanček Zaspanček, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Mladina in glasba na Dunaju, [8.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zabavna oddaja, 20.50 Šport, 21.45 Drakula ne spi (film), Drugi program 16.10 Tedenski spored, 16.25 Ali poznate melodijo, 17.25 Poletno gledališče, 18.00 Za prijatelje filma, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Prafaust, 21.10 Religija, 21.15 Jerry Cotton (film). TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 10.10 Bolnica na robu mesta, pon. 13.50 Lutke. 14.35 Paganini, nadaljevanka. 15.50 Madžarska pšenica. 16.35 Zabavna glasba. 16.50 Družinski magazin. 17.30 Kuhajmo. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Filmski koktajl: L Breki, 2. Madigan, 3. Humor Harold, 4. Nori leksikon, 5. Disko. 22.00 TV dnevnik. VAS TEDNIK - AVGUSTA 1982 VESTNIK 10.05 Najčepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 — Telefon: 21-232; TV LJUBLJANA 9.30 Poročila, 9.35 Živ žav, otroška matineja, 10.25 B. Čopič—A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Sa„ 11.25 TV kažipot, 11.45 Čez tri gore: Fantje treh, dolin, 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Poročila (do 13.20), 15.30 Poročila, 15.35 Show fantastico, zabavnoglasbena oddaja, 16.35 Hiša voščenih lutk, ameriški film, 18.00 Športna poročila, 18.15 Nastanek in razvoj Jugoslovanskega vojnega letalstva: Propelerska letala od 1945-1953: L del, dokumentarna serija TV Novi Sad. 18.45 Indija: Čas bogov — 2. del, oddaja iz dokumentarne serije Opera narave, 19.15 Risanka, J9.20 Cik cak, 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Aleksiev: Ilinden, nadaljevanka TV Skopje, 21.30 Človek brez meja: Zakaj živi človek, dok. serija, 22.05 Športni pregled. 22.35 Reportaža z nogometne tekme CZ: Sarajevo. 23.05 Poročila Oddajniki II. TV, mreže: 13.45 Zeltweg: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Avstrije EVR, Bukarešta: Balkanske atletske igre, Glasbeno popoldne, TV ZAGREB H. Brazde, oddaja v madžarščini. 12.00 Dnevnik, 12.15 Kmetijska oddaja, 13.15 Filmski program za otroke, 16.05 Kritična točka, 16.35 Rembrandt, 17.05 Glasba narodov: Indija, 17.35 Tarzan in njegov sin, film, 18.55 Risanka,. 19,30 Dnevnik, 20.00 Ilinden, nadaljevanka, 21.35 Du-brovška karavana, 22.05 Športni pregled, 22.35 Reportaža s tekme Crvena zvezda: Sarajevo, 23.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA L program 10.00 Mladinski koncert, 13.45 Formula 1 — za veliki pokal Avstrije, 16.00 Preizkušnja poguma —japonski mladinski film, 16.40 Klub seniorjev, 17.30 Z očmi prednikov, j8.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Sorodstvo po izbiri — Ob Goethejevem letu, 21.10 Šport. 21.30 Lepa obleka, 22.15 Zadnja poročila TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 14.15 Spored Studia Szeged. 15.00 Policijski pes Kantor. 16.05 Narodne, najboljše priredbe. 16.25 Priporočamo naše-sporede. 16.55 Čar temačnosti, kratek film Alberta Fischerja. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.05 Srečanje s hudičem, amer, film. 21.00 Šport. 21.10 Trio, glasbeni film. 21.35 Poročila. 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.25 Ljudje in zemlja, ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Dediščina za prihodnost: Sporočilo, bogov, kulturno dokumentarna oddaja, 18.30 Obzornik, 18.45 Kontra ritem, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 S. Koprivica: Krojači kavbojk, dram a. TV Beograd, 21.10 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Skopje, 21.50 V Znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 Lutkarski pogovori, 18.30 Ljudske pripovedke, KUD Branko Krsmanovič (samo za Lj 2), 19.00 Tele-sport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 21.00 Poročila, 21.10 Srečanja v studiu, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.10). TV ZAGREB 17.50 Video, 18.00 Poročila, 18.15 Lutke, 18.30 Zgodbe narodov in narodnosti, 18.45 Kontraritem, mladinska oddaja, 19.15 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 20.55 Izbrani trenutek. 21.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja, 21.45 Hartera, dok. film, 22.00 Dnevnik. /o ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 1. program 14.00 Edgar iz Tamaraka ali Novi čas — 8. del, 15.00 Pridobitev za vse, 16.00 Am dam, des, 16.25 Glej natančno, 16.30 Nekoč je bil . .. človek — graditelji katedral, 17.00 Sedmi kontinent, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport ob ponedeljku, 20.05 Profis — kdo lovi 20.55 Večerni šport 2. program 16.30 Kompas, 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih, 17.30 — Radijski disco klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 17.50 Poročila, 17.55 Mali pingvin, francoska otroška serija, 18.10 Kitajska: Jutro v Pekingu, 18.30 Obzornik, 18.45 Mostovi-hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost, 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio . nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Aktualno, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 R. Rolland: Jean Christophe, francoska nadaljevanka, 21.50 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.40 TV dnevnik v Madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18:15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja, 18.45 Amaterski studio, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Makedonska ljudska glasbila, 20.25 Čas podvigov, dokumentarna serija, 21.15 Poročila, 21.20 Koncert na Splitskem poletju ’82 (do 22.20) TV ZAGREB 17.30 Video, 18.05 Koledar, 18.15 Lutke, 18.45 Amaterski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja, 20.50 Osvajanje, film, 22.30 Dnevnik. TV AVSTRIJA 1. program 14.00 Edgar iz Tamaraka, 14.50 Popaj risanka, 15.15 Srečanje s tretjim tisočletjem,' 16.00 Am. dam, des, 16.25 Oddaja z miško, 17.00 Nečak iz Amerike, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Argumenti, 20.30 TV igra, 23.05 Zadnja poročila lovca, 17.00 Možnosti, 17.30 Lunina baza Alfa 1,., 18.30 Čas v sliki,' 19.15 Igralna deska, ki pomeni svet, 20.05 Najeta pot v pekel — usoda narkomana, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Poklonjeni dan 9 VESTNIK TV MADŽARSKA Ni sporeda 15.30 Zabavna glasba z obvestili in-reklamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — N a kaj minut z. . . 16.30 — Glasbena oddaja, 17.00 —• Vključitev RLJ. 15.30 Zabavna glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, Glasbena 16.10 — oddaja, 16.30 — S pesmijo in plesom po Jugoslaviji, 17.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA f 18.00 Poročila, 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška nadaljevanka, 18.30 Obzornik, 18.45 Glasbeni amaterji: KUD Branko Krsmanovič, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zma, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Zurich: Mednarodni atletski miting, prenos, 21.45/22.00 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.40 TV dnevnik v madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 Padla z neba, otroška serija, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Na sivi obali, na sivem morju, vzhodnonemška drama, 21.40 Poročila, 21745 Panorama, kulturna oddaja (do 22.30) TV ZAGREB 17.50 Video. 18.05 TV koledar, 18.15 Padla z neba, 18.45 Zapojmo, zaigrajmo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zurich: Mednarodni atletski miting, 21.45 Žene z obale, serijski film, 23.15 dnevnik. ^TVAVSTRIJA I. program 14.00 Edgar iz Tamaraka, 14.50 Življenje na tleh. 15.15 Srečanje s tretjim tisočletjem, 16.00 Družina slonov, 16.30 Ostržek, 17.00 Policijska kontrola. 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Mali junak — francoski film, 20.45 Šport TV LJUBLJANA 17.40 Poročila, 17.45 Mladi virtuozi: Fagot, 18.00 Živ čav, otroška veselica, 18.30 Obzornik, 18.45 Milano, reportaža, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno de zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Poletna srečanja, glasbena oddaja, 21.00 Žačelo se je v bronasti dobi, dokumentarna oddaja, 21.50 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.40 TV dnevnik v madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 »Jole, Jole«, otroška oddaja, 18.45 Humor vojvodine, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Filmski večer: občutljivo ravnovesje, ameriški film (do 23.00) TV ZAGREB 17.50 Video, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Jole, Jole, otroška serija, 18.45 Humor Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, politični magazin, 21.05 Televizija v gosteh, zabavnoglasbena oddaja, 22.05 Dnevnik. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 1. program 14.00 Edgar iz Tamaraka, 14.50 Popaj risanka. 2. program 16.30 Kompas. 17.00 Orientacija, 17.30 Lunina baza Alfa L, 19.30 Čas v sliki, 20.15 TV igra, 21.03 Dallas, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 2. program 14.30 Kompas, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Lunina baza Alfa L, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kultura ob sredi, 20.05 Igralsko življenje Paula Hoffmanna, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Umetnost, 22.05 Einsteinove sanje 15.15 Srečanje s tretjim tisočletjem, 16.00 Am, dam, des, 16.25 Glej natančno, 17.00 Kuharski nasveti, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki 18.30 Čas v sliki, 19.15 Skoraj kariera — film, 20.45 Narodno gledališče, kaj je to?, 21.35 Večerni šport. 2. program 16.30 Kompas, 17.00 Po Avstriji, 17.30 Lunina baza Alfa L, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dalli-dalli, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 Dopisujte v VESTNIK TV MADŽARSKA 15.15 Kratki filmi. 16.00 Prirodopis obiskovalca. 16.30 Športni muzej. 16.55 Se še spominjaš? Operetni spored Roberta Ratonyija. 17.25 Brez naslova, spored Studia Szeged. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta, nadaljevanka. 19.55 Umetnina tedna; El Greco. 20.Q0 Razgibano življenje. 20.35 Glasbeni 'butik. 21.35 TV dnevnik. TV MADŽARSKA | TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 9.20 Sovražnik države št. 1, film. 15.10 Vulkani v Evropi, avstrijski kratek film. 16.05 Obvestila. 16.10 Svet jezika. 17.00 Rudarski film iz Do-roga. 17.30. Glasbeni film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Morje, nadaljevanka. 19.55 Panorama, svetovna politika. 20.55 Glas in nekaj mask. 21.40 TV dnevnik. 21.50 TV ogledalo. 15.15 Vse hočem vedeti, kratek film. 15.25 Otroci v hiši, nadaljevanka. 16.00 Roparji, ameriški film. 17.25 5 minut meteorologije. 17.30 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Starinska zgodba, drama v dveh delih, posnetek gledališke predstave. 21.40 Domovina, domovina. . . 22.25 TV dnevnik. STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 13. avgusta — Liljana SOBOTA, 14. avgusta — Anastazija NEDELJA, 15. avgusta — Marija PONEDELJEK, 16. avgusta — Rok TOREK, 17. avgusta — Radivoj Sreda. 18. avgusta — Helena ČETRTEK, 19. avgusta — Marijan kino; ..PARTIZAN” ŠALOVCI 14. avgusta ameriški barvni film: ..SEDEM NEBEŠKIH DEKLET”. GORNJA RADGONA 13. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: ..EDEN PROTI VSEM”; 14. avgusta ob 20. uri ter 15. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: „LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM”; 18. avgusta ob 20. uri ter 19. avgusta ob 18. in 20. uri avstralski film: ..POBESNELI MAKS”. Ogled filma otrokom ni priporočljiv. LJUTOMER 14. avgusta ob 20. uri ter 15. avgusta ob 17.45 in 20. uri francoski film: ,,JAVNA HIŠA 122”; 18. in 19. avgusta ob 20. uri italijanski film: „MORILC1 NA MOTORJIH”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 14. in 15. avgusta film: ..BEG V ATENE”. CRENŠOVCI 13., 14. in 15. avgusta ameriški barvni film: ,,ROJ UBIJALCEV”. prodam BELO VINO in bučno olje prodam. Nemčavci 34. M-2895 RENAULT 4, TLS, 1979, karam-boliran, prevoženih 32.073 km, ugodno prodam. Ogled vozila na dvorišču Agroservisa, M. Sobota. Informacije po telefonu 23-650 — po 15. uri. M-2896 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno, lahko tudi po kosih, prodam. Informacije po telefonu 23-650 — po 15. uri. M-2896 POHIŠTVO SPALNICE UGODNO PRODAM. Ogled po 14. uri. Gregorčičeva 41, Murska Sobota. M-2897 MLADO KRAVO, visoko brejo, prodam. Pečarovci 86. M-2899 ZASTAVO 750, registrirano do junija 1983, po zelo ugodni ceni prodam. Žižki 128, p. Crenšovci. M-2900 NOVO ELEKTRIČNO KITARO ,,GHERSON”, uvoženo iz Italije, prodam za 13.000 din. Telefon 22-132. M-2901 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, novo, prodam. Vučja vas 29, p. Križevci. M-2902 ZASTAVO 128 PRODAM. Glavica, Staneta Rozmana 6, telefon 22-059. M-2903 HRASTOVE PLOHE, suhe in visoko brejo kravo prodam. Dolič 121. M-2905 GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem in načrtom v Moravcih, prodam. Telefon: 062-28-754. M-2907 NEDOGRAJENO HIŠO V CANKOVI PRODAM. Informacije: Domajinci št. 35. M-2908 ZASTAVO 101 B, letnik 1979, prevoženih 41.000 km, prodam. Krpič, Staneta Rozmana 2. M-2909 VODOVODNO ČRPALKO, 3-tazno, 4-lamelno, z rezervoarjem ali brez, prodam. Luk, Cankarjevo naselje 28 ali Cankarjeva ulica 65. M-2913 WARTBURG, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled popoldne: Polana 18/B, p. Puconci. M-MM NJIVO, primerno za gradnjo in travnik, vsakega po 40 arov v Le-merju, 8 km iz Murske Sobote, prodam. B. Banfi, Staneta Rozmana 15, Murska Sobota, ali po telefonu 22-210, interna 297. M-2915 1 OR D ESCORD UGODNO PRODAM. Jože Vaupotič, Cezanjevci 43, p. Ljutomer. In-267 ALUMINIJASTI SOD ZA GNOJNICO s črpalko, 1200 1, prodam. Cezanjevci 17/A, p. Ljutomer. ln-264 FORD TAUNUS 1600, letnik 1976, prodam. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure. Dolamič, Cven 99/C, p. Ljutomer. In-263 MOTORNO ŽAGO ST1HLER in žago cirkularko prodam. Stanko Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-262 TOVORNO VOZILO TATRA 138-S, generalno obnovljeno, prodam. Informacije po telefonu 062-303-077. In-266 MOTOR ZA PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Telefon 22-210, interna 297. M-2916 MALE PUJSKE PRODAM. Ve-ščica 61, p. M. Soboia. M-2917 126 P ter razne dele za NSU PRINZ 1000 in 1200, ugodno prodam. Zadravec, Ravenska 44/A, Beltinci. M-2918 CITROEN GS, potreben manjšega popravila in motorno kolo MZ 175, ugodno prodam. Roman Holcaphel, Plitvica 3, Apače. Ogled v soboto in nedelio. M-2919 TRAKTOR VLADIM1REC T-40 PRODAM. Jože Tibaut, Budinci 1, p. Šalovci. M-2758 ZASTAVO 101, letnik 1973, prevoženih 67.000 km, prodam. Ogled: Franc Sraka, Turnišče 153. M-2920 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 400 litersko, zelo malo rabljeno, prodam. Klekl, Arh. Novaka 9, Murska Sobota. M-2922 KRAVO, 5 let staro, brejo devet mesecev, prodam. Trnje 5, p. Crenšovci. M-2923 ZASTAVO 750, neregistrirano, prodam za rezervne dele. Prosenjakovci 95. M-2924 DROBILEC ZA ZRNJE IN KORUZO, elektromotor, 9,5 KW in vso opremo za priklop motorja prodam. Maučec, Lukačevci 2, p. Martjanci. M-2925 MOTOR Z MENJALNIKOM ZA ZASTAVO 101 prodam. Marko Husar, Ključarovci 8, p. Križevci pri Ljutomeru. In-225 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 200 1, in motorno nahrbtno škropilnico STHILL prodam. Jože Kramar, Mekotnjak 2, p. Ljutomer. ln-256 ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Jaušovec, Kamcnščak 42, p. Ljutomer. In-254 SEME KRMNEGA OHROVTA, večjo količino, prodam. Tešanovci 12. M-2813 SALONITNE PLOŠČE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2814 DRUŽINSKI ŠOTOR PRODAM. Informacije po telefonu 23-513 ali popoldne: Stara 1/11-14. M-2815 TRAKTORSKI PRIKLOPNIK ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Se-bcborci 56, p. Martjanci. M-2817 TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Puconci 41. M-2818 OLTOVE PLUGE, skoraj nove, prodam. Čahuk, Križevci 95 v Prekmurju. M-2820 KOSILNICO ZA TRAKTOR FERGUSON PRODAM. Cena 10.000,00 din. Jože Čuk, Kapelska cesta 9. Radenci. M-2821 OPEL, letnik 1965, prodam. Ogled v popoldanskem času. Brezovci 48, p. Puconci. M-2822 Gostilna HORVAT - LOVENJAK, Polana 40, pri Murski Soboti sprejme takoj KV ALI PK NATAKARICO z nekaj let prakse, samostojno, z delnim znanjem nemščine. Nedelje proste, OD in delovni čas po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon (069) 23-282. Polagam keramične ploščice ter opravljam vsa zidarska in fasaderska dela. Cenjenim strankam se priporočam. Alojz Ficko Večeslavci 87 p. Rogašovci MA RIJI KORPIČ iz Markovec in izvoljencu Janezu, želi ob sklenitvi zakonske zveze, vse naj lepše, predvsem pa iskrenega medsebojnega sožitja ter tih in miren skupni dom — botrina Trplan iz Markovec. GEZI SER UGI iz Puževec, ob praznovanju 30. rojstnega dne iskreno čestita ter želi še veliko zdravih in srečnih let v družinskem krogu — žena Sida, sinček Milan, starši in brat Marjan. GOZD, 40 arov, mešani les, prodam. Moravci 19, p. Martjanci. M-2823 FIAT 750, letnik 1971, v nevoznem stanju, ugodno prodam. Štefan Vereš, Gregorčičeva 33, Beltinci. M-2824 kupim TRAJNOGOREČE PEČI, neuporabne in potrebne popravila, kupimo. Emo servis, ul. 17. oktobra 23, -Murska Sobota, telefon (069) 23-530. M-2816 sobe OPREMLJENO SOBO oddam brezplačno dijakinjama, ki bi bili pripravljeni pomagati v hiši v zimskih mesecih. Keršovan, Mladinska 38, Murska Sobota. M-2845 SOBO ali stanovanje v Radencih ali okolici iščeta mlada zakonca. Naslov v upravi lista. M-2860 PROFESORICA SLAVISTIKE išče sobo s souporabo kopalnice ali garsonjero v Murski Soboti s 1. 9. 1982. Ponudbe po telefonu (061) 454-668. M-2874 SOBO v Murski Soboti s souporabo kuhinje ali enosobno stanovanje išče intelektualec. Naslov v upravi lista. M-2912 STANOVANJE v Ljutomeru ali okolici išče petčlanska družina. Andrej Van, Šprinc 19, p. Ljutomer. ln-265 zaposlitve STRUGARJA SPREJMEM TAKOJ. Strojno ključavničarstvo Pa-vlinjek, Temlinova 4, Murska Sobota. M-2828 KV ali PK NATAKARICO SPREJMEM. Stanovanje in hrana v hiši. Oraič, Zg. Kungota 6, telefon (062) 68-613. M-2826 PRIUČENO ali kvalificirano kuharico (kuharja) sprejmem v redno delovno razmerje s 1. septembrom 1982. Gostilna Ignac Rajh, Bakovci. M-2847 POMOŽNEGA DELAVCA za kovinsko stroko zaposlim. Geza Kranjec, mehanik, Martjanci. M-2856 razno OTROKA SPREJMEM V VARSTVO. Lanjšček, Staneta Rozmana 21, M. Sobota. M-2832 MOŠKI, star 42 let, delni invalid, oskrbovanec DOMA V RAKIČANU, z lepo pokojnino, želi spremeniti okolje in zato spoznati dobrosrčno žensko s stanovanjem in po možnosti z avtom, za nadaljnjo oskrbo. Resne interesentke lahko dvignejo naslov na upravi lista. M-2853 NAJDENO! Najdeno je žensko kolo. Lastnica ga lahko dobi v Brezovcih št. 40. Potreben dokaz o lastništvu (reg. številka kolesa). M-2906 LASTNIKI HIŠ! Polagam vse vrste keramičnih ploščic in opravljam druga zidarska dela. Vprašati pri Dundeku, Cankarjeva 87. M-2910 OSAMLJENO STAREJŠO OSEBO VZAMEMO V DOSMRTNO OSKRBO. Ponudbe na upravo lista. M-2825 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan I.opamik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo, Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gdntčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Lj'utomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730—30-4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK Ukrepi potrebni na področjih Močno neurje s točo, kije v zadnjih dneh divjala v Pomurju, je močno prizadelo kmetijske površine. Najbolj so poškodovani posevki koruze m sladkorne pese, sadno drevje in vinogradi. Koruznim posevkom v tem momentu ne moremo pomagati. Vsako čiščenje, rečenje je izredno težavno in malo pomembno. Sladkorno peso obvezno poškropimo takoj s sredstvi proti cerkospori ali pegavosti listja. Uporabimo: enovit M 40 dkg/ha, ali enovit M 20 dkg/ha +, brestan 30 dkg/ha. Verjetno bo potrebno škropljenje ponoviti čez 20 dni, ko uporabimo 40 dkg/ha enovita. Sicer pa ima vsak pridelovalec sladkorne pese tiskana navodila, ki jih je dobil od tovarne sladkorja. Kjer je problem voluminozne krme, za-sejamo vsa stmišča s krmnimi rastlinami in njih mešanicami, kot je bilo svetovano v Vestniku 8. julija. Od prezimnih dosevkov svetujemo ozimno ogrščico 14 kg/ha, mešanico inkamatke, julke in grašice 20 + 30 + 20 kg/ha. Med posevki, ki pa ne prezimijo priporočamo ohrovt zeleni angeliter 10 kg/ha, oves + grašico 75+60 kg/ha, koruzo + grah 35+50 kg/ha ali oves + grah 90+40 kg/ha. Vse posevke pognojimo z dušičnimi gnojili, prav tako dognojimo travnike in na ta način pridelamo še pomembne količine voluminozne krme. ' Poškodovane vinograde takoj poškropo-mo — proti peronospori: z ditanom M 45 25 dkg/1001 vode, ali antrakolom 20 dkg/1001 vode, ali folpetom 20 dkg/100 1 vode, ali kaptanom 20 .dkg/100 1 vode, ali bakreni antrakolom 40 dkg/100 1 vode, ali z antra; kolom BT 20 dkg/1001 vode (ki deluje tudi proti oidiju) — proti oidiju dodamo škropivu še: cosan 30 dkg/100 1 vode, ali bayleton 5 dkg/1001 vode — proti sivi grozdni plesni pa dodamo istemu škropivu lahko še: ronilan 10dkg/100 1 vode, ali sumilex 10 dkg/100 1 vode. Poškodovane nasade jablan in hrušk škropimo s: — captanom 20 dkg/1001 vode, ali baycorom 10 dkg/1001 vode. Pri sortah občutljivih na plesen bomo dodali še: — bayleton 5 dkg/1001 vode. Za obrambo proti jabolčnemu zavijaču pa dodamo še: —Basudin 20 dkg/1001 vode, ali gusation 20 dkg/100 1 vode. Poškodovano koščičasto sadje: višnje, breskve, marelice (v kolikor so že obrane) škropimo s radociranom 20 dkg/100 1 vode ali captanom 20 dkg/1001 vode. KRAJNC Milko, dipl. ing. agf-DŽUBAN Geza, kmet, mg J Prekinjen asfalt PREKINJEN ASFALT — Zunaj Ljutomera, blizu znane vinske kleti, so pred časom namenili večjo površino zem- Iljišč individualni stanovanjski izgradnji. Da so parcele B lahko drago prodali, so jih pred tem komunalno uredili. Po, Kidričevem naselju so torej potegnili tudi asfaltni trak. Žal B pa ima ta eno napako: je pretrgan. Makadamsko cestišče Ije dolgo kakih 500 metrov. Vsi občani tega naselja, s K katerimi smo se pogovarjali, so zatrdili, da bi rajši pri- I maknili nekaj več denarja za parcelo, ko bi le bili povsem povezani z Ljutomerom z asfaltom. Res, neprijetna zadeva. IVtis si človek popravi šele, ko se zapelje po naselju in vidi lepo urejene hiše. Nekatere so pravo razkošje domišljije in I — denarja seveda. Kar zadeva cesto, kaže, da jo bodo letos B naposled le zgradili, seveda pa bo stala veliko več denarja I kot bi za dela odšteli, če bi jih opravili hkrati z asfaltiranjem ulic. Foto: Š. Sobočan PIRAMIDA — Na najvišj' točki lendavske občine v naselju Lendavske gorice stoj* tako imenovana Piramida-Zidani objekt je nadomestil prvotni leseni stolp. Žal Pa okolica piramide ni urejena, kar je razvidno tudi z naše sle ke. Prav bi torej bilo, da bi se v krajevni skupnosti Gorice nekoliko resneje lotili tega znamenja, ki stoji v goricah nedaleč od zidanice Meka Kranjca- Mimo stolpa vodi vinska cesta in potemtakem si stolp vsak dan ogleda veliko turistov. Nad zanemarjeno okolico in načetim objektom seveda niso navdušeni. , „ Foto: Š. Sobočan Spolnila rada je vsakemu željo, vrata odprla mu in srce, bila nam je veselje, sedaj pa nam oči po njej rose. ZAHVALA Mimo in tiho je za vedno zaspala naša 71. letna mama m stara mama Frančiška Ficko iz Vidonec Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, kakorkoli pomagali in Pajkom pospremili na njeni zadnji poti ter zasuli njen grob s cvetjem. Posebna zahvala z4ra/ |e£im ter ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka za lajšanje. 0^red, Iskrena zahvala tudi g. župnikom Kuharju, Gumilarju in Ficku za pogrebni pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede. Vidonci, 6. 8. 1982 ŽALUJOČI: VSI NJEN! ________________.__ VESTNIK, 12. AVGU^-^ STRAN 18 prodam AUDI 90, letnik 1967 (tudi po de-in dvobrazdni plug prodam. Vrečič, Petanjci 89. M-2826 KOMBINIRANO PEČ ZA kopalnico in trajnogorečo peč Prodam. Zenkovci 89, p. Bodonci. M-2829 120 W OJAČEVALEC (0,6 M), ki-aro goodwin (0,8 M), bas EDO m’? M) in 12-strunsko kitaro (0,1 prodam. Telefon (069) 22-132. M-2830 motorno kolo prima (po-flobno VESPI), potrebno manjšega Popravila, prodam. Simonič, Vego-Val5.M-2831 HLADILNIK, primeren za kuhinjo, večji, star eno leto, ugodno K'io m’ Hopoča 65, p. Rogašovci. **1-2833 AVTO RENAULT-6, letnik 1971, M°2825 Pap'Ž’ Razla80va 14- . Pl AT 750, letnik 1970, prodam. P' Rogašovci. M-2828 l .AREJSO HIŠO v Radovcih z noroc zemlje prodam. Informa- L-ocil'ja Čerpnjak, Predanovci zac' Puc°nci. M-2829 J. £V0 101 > letnik 1974, Pro-nT^'Xropovci 15- M-2830 BROŠKO POSTELJO z vložkom M Naslov v upravi lista. tovorni avto mercedes, m„’ . z rezervnimi deli in guts 1 t?* x 2®k prodam. Sodišinci AVTO '^na' M'2842 Drevn- P?LONEZ, star dve leti, zerv Zeni^ 7'000 km 'n plastični re-& v 0,je’ 2000 L prodam, h 8 tJi' rKarel Dervarič, Čerlavci n. ZASTA VA23’767- M-2843 ^STAVo ioi, letnik 1973i poce. M-2846 am' H°rVat’ Krog 151' SPeEDn TOMOS TL-14, rdeče Abraham’ hibne V° 101> ^nik ’972, brez-ProdamreSStjirano do junija 83, P- Bodo ^^“k, Zenkovci 79, DoiSa3' M-2849 ^,N0 IN SVINJO ZA 21-086 m ,PRODAM. Telefon Nov, M'2841 stro, iXČEVAEEC din TRiS.W’ Prodam za 20.000 NOVI 22‘128' M‘2852 ali meni^°SILEC SIP 35 prodam 108 n za 4 P Dolnja Bistrica ’ p' Vrenšovci. M-2847 Lepi so bili ti časi, ko si se dragi sinko zibal v rokah naših, a mineva leto dni, odkar si se poslovil od nas za vedno ti in ostal nam je boleč spomin ... V SPOMIN 26. julija mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil komaj 3-letni sinek, bratec in vnuk Thomas Kerec iz Čepinec ragi sinko! Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Spominjamo se tvojih Hval- živih oči. tvojega nasmeška in tvojega milega glasu. a vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Neutolažljivi: mamica, očka, bratec Rainer, dedka in ostalo sorodstvo Ti draga mama in stara mama spiš v temni jamici. naše srce pa joče in trpi v žalosti... ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame in stare mame Frančiške Bernjak roj. Gergek iz Radovec ki n- sosedni 7ž;.letu starosti za vedno zapustila, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sožalje t PDJdleljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli Zadnii aarovah vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na Pot‘-. Hvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Kakičanu, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žaloslinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Radovci. 31. maja 1982 Žalujoči: hčerka Olga z družino, sinova Elek in Edi ter ostalo sorodstvo NOVO HIŠO v Radencih, takoj vseljivo, prodam. Informacije: (069) 21-026. M-2849 Nedograjeno hišo v Beltincih, Ravenska 72, prodam. Informacije do 31. 8.: Janez Lačen, Desnjak51,p. Ljutomer, po 1. 9. na naslovu: Janez Lačen, Friedrich Fischer strasse 5, 8058 ERDING, Nemčija. M-2861 PUHALNIK ZA SENO, novi, prodam. Prosenjakovci 76. M-2862 ŠKODO 110 LS, letnik 1975, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Stanko Tibaut, Mala Polana 45, p. Velika Polana. M-2863 BULTACO 250 CROS UGODNO PRODAM. Albert Klekl, Jusa Kramarja 5. M-2864 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300 1, staro štiri mesece, z garancijo, prodam ali menjam za manjšo. Jože Sobočan, Dolga vas 25. Le-231 KRAVO, brejo' sedem mesecev in molzni stroj westfalia prodam. Ga-berje 69. Le-240 18 AROV VINOGRADA (osemletni nasad) z novo kletjo (asfalt, elektrika, voda), s sodobnim inventarjem, pri ,,trojici” v Lendavi prodam. Naslov v upravi lista. Le-235 TELEVIZOR GORENJE 900 AVTOMATIK, črno-beli, prodam. Poj bič, Partizanska 91, Lendava. Le-243 ROGERS DRUMLICA PEDAL BAS BOBEN in stojalo prodam. Strukovci 50. M-2865 GOZD V BOKRAČI, cca 25 arov (bor, hrast in drugo), ob glavni cesti, prodam. Brezovci 36. M-2866 LADO 1200, registrirano do avgusta 1982, prodam. Sever, Veščica 42, p. M. Sobota. M-2867 VISOKOBREJI SVINJI PRODAM. Dolnja Bistrica 37. M-2868 OPREMO ZA DNEVNO SOBO SISTEM TRIGLAV, dobro ohranjeno, prodam. Ogled med 13. in 16. uro. Plej, Titova 13, Radenci. M-2868 LEPO OTAVO PRODAM. Brezovci 40. M-2869 GOZD, 50 arov (mešani les), prodam. Ivanovci 25, p. Fokovci. M-2870 MLADO KRAVO, brejo osem mesecev ali brejo telico prodam. Šadl, Kruplivnik 35, p. Grad. M-2871 DIANO, letnik 1977, zelo dobro ohranjeno, prodam. Partizanska 37, Lendava, telefon 75-782. M-2872 KRAVO s teletom ali brez — po izbiri in teličko, staro 14 mesecev, prodam. Janez Malačič, Križevci 56 v Prekmurju. M-2873 ZASTAVO 101, letnik 1978, karambolirano, ugodno prodam. Jože Horvat, .Črenšovci 145. M-2875 MOSKVIČ KARAVAN, star 15 mesecev, prodam. Jože Gregorin-čič, Prisojna cesta 1, Radenci. M-2876 CIRKULARKO z 1-faznim elektromotorjem prodam. Krog 54. M-2877 FIAT 750 PRODAM. Ogled popoldne: Lendavska 69, Murska Sobota, M-2878 ŠKODO 100 L, neregistrirano, v ' voznem stanju, prodam. Cena 15.000. Domonkoš, Mačkovci 43. M-2879 FIAT 750, (tudi po delih), motor za IMV MORIS 1600, in stiskalnico za izdelovanje raznih pokrovov prodam. Beznovci 46. M-2880 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Radovci 2. M-2881 KUHINJSKO POHIŠTVO PRODAM. Trstenjakova 52, Murska Sobota. M-2882 ZAMRZOVALNO OMARO, 120 litersko, prodam. Murska Sobota, Vrtna 4, stanovanje 3. M-2883 DVOBRAZDNE TRAKTORSKE -PLUGE, gumi voz, slamoreznico s puhalnikom in električni štedilnik prodam. Markišavci 32. M-2884 KAVČ GARNITURO, televizor črno-beli, preprogo (1,5 x ,2 m), malo' rabljeno, po ugodni ceni prodam. Vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista. M-2885 MALE PUJSKE PRODAM. Veščica 19, p. Murska Sobota. M-2886 NEMŠKE OVČARJE, stare 12 tednov, z rodovnikom, prodam. Renkovci 76. p. Turnišče. M-2887 VODOVODNO ČRPALKO z motorjem in rezervoarjem, novo, nerabljeno, ugodno prodam. Simon Košar, Šafarsko 5, p. Ljutomer. In-260 LADO 1600, spredaj karambolirano, staro devet mesecev, prodam. Branko Hanžekovič, gostilna Cven 2 (od 11 h dalje), p. Ljutomer. In-261 FORD CAPRI 1300 ccm, letnik 1969, prevoženih 130.000 km, registrirano do julija 1983, rahlo karambolirano, prodam za 35.000 dinarjev. Evgen Fajhtinger, Štefana Kovača 5. M-2888 TRAKTOR URŠUS, 35 KM, dobro ohranjen, s plugom, brano in jcrmenico prodam. Naslov v upravi lista. M-2889 NAROČILNICA Podpisani ............................. Kraj .............................. ulica .......................... hišna številka ............................ naročam VESTNIK. Letno naročnino v znesku 375 din bom plačal v enem ali dveh obrokih po splošni položnici. V ............................ dne ................................ 1982 Lasnoročni podpis FIAT 750, prevoženih 50.000 km, prodam. Zenkovci 30. M-2890 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Ružič, Gančani n. h., ali telefon 22-719 do 14. ure. M-2891 MOTOR IN DRUGE REZERVNE DELE ZA S1MCO 1000 PRO- V SPOMIN 19. avgusta mineva leto dni žalovanja za našo zlato mamo Liziko Vrbnjak iz Precetinec Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe zlata mama ni, da bi skupaj še bili! VSI NJENI Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo? V SPOMIN 11. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš mož, očka in žet Ernest Siplič z Vaneče Težko je spoznanje, da te ni več in da te nikoli več ne bo med nami. Vendar spomin nate še živi in bo živel, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: VSI NJEGOVI Kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe dragi, ljubljeni! ZAHVALA Kruta usoda je tragično, nepričakovano in mnogo prezgodaj iztrgala.iz našega okolja komaj 26-letnega sina, brata, strica in nečaka Ludvika Skledarja iz Serdice 135 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali ter dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani zadnji poti in njegov grob zasuli s’ cvetjem, nam pa izrekli sožalje, prisrčna hvala. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, gasilcem in mladini ter njihovim predstavnikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Globoko žalujoči: mama, oče, brat Franc, sestri Vera in Milena z družinami ter ostalo sorodstvo . ZAHVALA letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, . stara mama in prababica Vilma Šandor iz Košarovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ter ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku za tople poslovilne besede, pevcem za odpete žaloslinke. osebju internega oddelka za nudeno pomoč ter sosedom in sovaščanom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat —- prisrčna hvala! Žalujoči: otroci in ostalo sorodstvo DAM. Babič, Vrtna 8, Murska Sobota, M-2892 KOPALNO KAD PRODAM. Cajikaticvo naselje 23, telefon 21- ' 596. M 2893 DVE KRAVI in zidani hlev za rušenje prodam. Ivan Kianec, Selo. M-2894 . KOSI LNICO BCS z obračalnikom prodam. Kolman, Salahovci 24, p. M. Sobota. M-2771 RAZTEGLJIVI KAVČ in dva fotelja, omaro,, primerno za samsko sobo in mizico s štirimi štoli prodam. Zdravko Ambruž, Križevci 73 pri Ljutomeru, ln-250 £12. AVGUSTA 1982 STRAN 19 v besedi in sliki po pomurju BOGOJINA PRISRČNO SREČANJE INVALIDOV Društvo invalidov Murska Sobota in poverjeništvo Bogojina sta preteklo soboto pripravila v Bogojini tradicionalne srečanje, katerega so se udeležili invalidi iz Rogašovec, Martjanec, Murske Sobote, Rakičana, Gančan in Bogojine. Namen tovrstnega srečanja, ki je vsako leto v drugem kraju je, da bi se invalidi med seboj spoznali, sprostili in pozabili na vsakodnevne težave. V imenu domačinov sta udeležence srečanja pozdravila Ivan Bojnec, vodja poverjeništva Bogojina, in Jože Savel, predsednik KO SZDL Bogojina, ter jim zaželela prijetno počutje. O pomenu srečanja pa je govoril Štefan Sedonja, podpredsednik Društva invalidov Murska Sobota. Zatem pa so jim pripravili prisrčen kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Bogojina z recitacijami in plesi pod vodstvom mentoric Slave Berden in Zlate Magaši, otroški pevski zbor pod vodstvom Ivanke Pucko ter mešana pevska zbora KUD Bogojina in Društva invalidov Murska Sobota, ki ga vodita Štefan Pucko in Štefan Sedonja mlajši. Po končanem kulturnem programu je bilo tovariško srečanje, ki bo udeležencem ostalo v lepem spominu. Organizatorji srečanja pa so se s šopkom rož spomnili najstarejšega člana — 86-let nega Štefana Puhana in predsednika Društva invalidov Murska Sobota Martina Perdigala. F. M. Ste se že kdaj peljali po cesti iz Gederovec proti Murski Soboti? Potem ste prav gotovo že videli nenavadno cvetoči travnik na desni strani ceste nekako na sredini poti med Gederovci in Rankovci. Kdo je odgo- Pnstna snežnobela lipicanca sta bila vprežena v kočijo, ki je pripeljala grofico na pro-ščenie pred rotundo in pod košati kostanj v Selu na Goričkem. Prizor je seveda posnet pri snemanjuosrednjega slovenskega projekta Strici so mi povedali, ki poteka v Pomurju. DA SE NE BO ZGODILA NESREČA — V lendavski ulici, ki vodi v vinogradniško naselje Benec, so pred časom odložili' več betonskih cevi, ki jih nameravajo (kdaj?) vkopati v zemljo in tako razširiti cesto ter onemogočiti delovanje hudournikov. Namen je v redu. Ni pa v redu, da so cevi pustili kar tako. Videti so namreč kot grozeča nevarnost, zlasti za otroke, ki jih je v tej ulici z mladimi zakonci, kar precej. Ce ne nameravajo cevi kmalu zakopati, bi jih morali vsaj obrniti lako, da se ne bi kotalile. Torej pokonci! Foto: S. Sobočan. voren za to smetišče, ki je na ogled vsem, se še ne ve. B. P. ENA PLAT ZVONA Pride k meni občanka iz Noršinec in vpraša, če se mi lahko potoži. »Človek človeku poslušalec,« si mislim in ji rečem, naj kar začne, ker poslušanje ni greh, kot je na primer greh prisluškovanje. Ona je kar naprej stala, jaz sem pa vzel list papirja in zabeležil tole pripoved: V sOboto, ko je bilo tisto neurje, ji je iz tal v kleti privrela voda, kakih 60 cm visoka in zalila tri prostore. Poklicala je vaške gasilce in eden od njih je prišel, da si zadevo ogleda. Zadevo si je ogledal in ugotovil, gasilec namreč, da bo voda, tako kot je pritekla, prej ali slej tudiodtekla in s to ugotovitvijo odšel. Prebivalci hiše s tako rešitvijo niso bili zadovoljni in so zaprosili za pomoč gasilce iz sosedenje vasi — Mlajtinec. Ti so še isti večer prišli in s črpalko potegnili vodo ven. Zaračunali seveda niso ničesar. Tukaj je prvi del zgodbe končan. Drugi del zgodbe pa vsekakor še ni, ker ga bodo verjetno končali noršinski gasilci, ki bodo ta dogodek razsvetlili s svoje strani, kar bi bilo lepo, ker se zaradi takšnega, več ali manj nepomembnega dogodka ne izplača delati »svaje« in bo še najbolje tako, da bo volk sit, koza pa cela. Mar ni tako? Dodo Filmsko proščenje Popotnika, ki ga je pot naključno zanesla v goričko vas Selo z znano romansko rotundo, je minulo nedeljo, pa tudi v ponedeljek, presenetil živ-žav okoli tega znanega zgodovinskega spomenika v Pomurju. Posebej, ker gneče niso ustvarjali turisti, ki jih te poletne dni, kljub dežju ni malo, ampak so se okoli rotunde sprehajali, prodajali in kupovali ter se vrteli na vrtiljaku ljudje v pristni prekmurski narodni noši iz konca 19. oziroma začetka 20. stoletja. Poleg tega na stojnicah ni bilo kiča dandanašnjih sejmov, ampak so bili na vpogled in celo naprodaj pristni lectova srca, figice in drugi okusni medeni izdelki mladega mojstra te obrti Milana Šilaka. Pa čevlji rogaševske-ga čevlarja Kisilaka, Lonče-vina in drugi iz gline žgani izdelki mladega mojstra lončarske obrti Zelka iz Pe-čarovec. Slednji je imel pod •velikim kostanjem razstavljeno tudi unikatno čutari-co izjemnih dimenzij, ki pa (kot je dejal naključnemu kupcu) ni naprodaj za noben denar, saj je vanjo poleg izjemnega dela vložena tudi vsa ljubezen do te, le za naše kraje značilne obrti. Manj prekmursko obarvani pa so bili laneni izdelki za stojnico Pavaa Goričaneca, ki ga tudi ustaviti. Ne le iz radovednosti, tudi zato, da si na- ™ ivnež, ki misli, da sta film in zvezdništvo (ki ga pri nas k sreči ni) tesno povezana, S prežene utvare. Kajti nič kaj filmsko, le pred kamerami, ampak prav zares, smo bili | mokri vsi, z avtorice priču- g jočega zapisa vred, ko se je v zgodnjem ponedeljkovem popoldnevu vlilo kot iz škafa g in se je svetlo sejmišče spre- | menilo v mokro prizorišče dogajanja. Rotunda je bila pretesna za vse, ki so iskali S varno zavetje pred temnimi I oblaki, ki so jih parali bliski ® in preganjale strele. Dobro a uro je trajala nevihta, po a kateri so bili v belo odeti § ne le na delovišču Tudi druga izmena republiške mladinske delovne akcije Goričko 82, ki je konec prejšnjega tedna končala z delom na cestnem odseku med Markovci in Čepinci, se je izkazala z doseženimi rezultati na delovišču in v številnih interesnih dejavnostih. Tako so samo v drugi dekadi brigadirji iz občin Logatec, Jesenice, Ljubljana-Bežigrad in brigada vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane izkopali 540 kubikov kanalov z brežinami, 1050 kubičnih metrov širokega odkopa, prevozili so 1160 kubičnih metrov zemlje, splanirali 6600 kvadratnih metrov in zgradili nor mo v povprečju za 65 odstotkov, pri čemer so prednjačili člani mladinske delovne brigade ,,Franc Rozman-Stane” s 194 odstotki in MDB ,,Logaški bataljon” iz Logatca s 165 odstotki, sledita pa brigadi Jože Grego ičič-Gorenc z Jesenic s 157 in Danile Kumar iz Ljubljane-Bežigrad s 145 odstotki. Še bolje pa so se vse štiri brigade odrezale na drugem udarniškem dnevu, saj so brigadirji iz vojaške gimnazije dosegli kar 353 odstotkov, Logatčani 304, Jeseničani 238 in Ljubljančani 213,9 odstotka zastavljene norme. prti, brisače, posteljna pregrinjala in drugi ročno tkani laneni izdelki, umetnine iz gline, nepotvorjena f prekmurska lončevina, lectarski izdelki in sveče, doma izdelani čevlji, izdelki iz vrvi in še bi lahko naštevali. Za poživitev, kot pač na vseh sejmih, se je vrtel tudi vrtiljak, na katerega sedežih so se prevažali v beli lan odeti malčki izrazitih obrazov, manjkalo ni tudi ciganov, brusača nožev in Škarij, pa še kočija z grajsko gosposko za nameček je prispela na živopisano prizorišče. Kajti sejmišče v dveh dneh namreč ni bilo drugega kot filmsko prizorišče slovenskega televizijskega in filmskega projekta Strici so mi povedali. Po romanupisateljaMiška Kranjca, scenariju in v režiji Frariceta Štiglica, so slo-B venski filmarji z velikim trudom in gotovo tudi ne malo stroškovno postavko, I uspeli pričarati pristno proščenje iz minulih časov. Pri tem gre nedvomno velika zasluga domačim statistom, Iki jih je v prekmursko narodno nošo odela kostumografka Marija Kobi, v veliko pomoč tako pri prekmur-Iskem narodnem vezu kot oblikovanju originalnih oblačil, pa ji je bila kreatorka Zdenka Sčančar, kije potlej I zavila na oglede v muzej, da je bil vbod pravšnji tako na rutah, kot bluzah ih krilih,, ki govorica izdaja, da ni iz naših krajev. Običajno ga je moč najti za stojnicami sejmov v Čakovcu in Varaždinu, kjer prodaja pristno laneno blago, ki ima pristno zasoljeno tudi ceno. Pa jo statisti, pa tudi ostali igralci, B mokri, kotje bilo razmočeno tudi plesišče in je bil za-ključni kader sejemske ve- I selice kaj klavrn. Ne, vreme iilmarjem to poletje res ni naklonjeno in Stojnic z lectovimi srci smo sicer vajeni tudi na običajnih proščenjih in sejmih v Pomurju, kjer ta stara obrt k sreči še živi. Na filmskem proščenju pa je bila ponudba medenih dobrot še posebej izborna, saj se scenograf — inženir arhitekt Mirko Lipužič — ne bi zadovoljil s čimerkoli. kak ljubitelj starin rade volje osvoji in odšteje denarce za originalne starinske prte, posteljna pregrinjala in zavese ali brisače, četudi so bolj kot prekmurski, slavonski, z navdihom madžarske folklore, ki pa je značilna tudi za nekatere če se bo tako nadaljevalo, g bodo med nami še dlje, kot ’ do izteka tega leta, kot je zapisano v njihovem planu. Upajmo le, da bo v bodoče več sreče vsaj pri snemanju Zato so tudi na zadnji skupščini druge izmene republiške mladinske delovne akcije.Goričko 82 v brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih nadvse ugodno ocenili prispevek mladih slovenskih brigadirjev. Izpostavili niso le kvalitetnih dosežkov na delovišču, ampak tudi na področ jih družbenih dejavnosti, discipline in higiene, ki so bile boljše kot v prvi dekadi, medlem ko kulturna aktivnost ni zaostajala. Tako je vsem štirim brigadam pripadlo poznanje udarnKtva udarnega dneva in obeh dekad, v drug' dekadi pa so prejele tudi priznanja za družbene dejavnosti. Za izredne dosežke pa so traK akcije podelili brigadama vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane iz Ljubljane in „ Logaške-mu bataljonu” iz Logatca. Ne gre pa prezreti tudi Pomembnega prispevka brigad* Rdečega križa Slovenije, ki je uresničila vse načrtovan* naloge v okviru zdravstven*' socialne, tehnične in vzgojil*^ ske ekipe. Med drugim so dem vali (rije otroški vrtci v Moščan cih, Markovcih in Gornjih I * trovcih, ki jih je obiskovalo okrog 50 otrok s tega območJ Gorič kega. Ti so se tokrat P** vključili v način kolektivnem dela, in sicer z raznimi igra ’ recitacijami, pesmimi, in glasbeno vzgojo ter P0"0 I nim. j STRAN 20