Poštnina plačana t gotovini. ŠTEV. 178. V LJUBU ANI, četrtek, 3. septembra 1925. Posameraa storilka Din r—. LETO II. * s*? j««MnK{90(n9iNi> NAROOHt DNEVNIK Izhaja da® opoldne, izvzemi! nedelj is praznikov. Mesnat »KPofcina: V Ljubltend in po polMr Bin 20*—, too*ematvo Din 80*—> Miisea političen lisi ClHDNISTTt m m»*i.YlOSTY0* iSMON GBEGOECiCKTA ULICA »UKV. IS. oym mr. ua. ■tm m ne vračaj«. — Ogltot pa Pismenim vprašanjem naj ae pette* m odgovo*. o prt pdtta®« ž®k. amin tfm Ne gre tako) Nasilje za nasiljem se je vršilo pod prejšnjo vlado »nacionalnega« bloka. Ni bilo dneva, da ne bi izvedeli za novo persekucijo, za novo preganjanje uradui-štva. Brezobzirno in kruto je bilo to vprašanje in ne solze žene, ne prošnje pri-' jateljov niso pomagale, ker strankarski fanatizem je zatrl vsako humaniteto. Kdor ni bil dobro zapisan pri mogotcih, je moral v Srbijo, pa naj je bilo njegovo rodbinsko življenje s tem uničeno, pa naj so bil® njegove zasluge za narod še tako velike. Narod je gledal to divjanje, stiskal pesti in upal, da zavlada enkrat pravica. Zat® se je vse oddahnilo, ko je bil razbit »nacionalni blok« in ko so bili vrženi iz vlade oni, ki so bili duša te nasilne politike, ki niso poznali usmiljenja. Vse se je tedaj oddahnilo, klerikalci ravno tako ko liberalci, ker vse je bilo prepričano, da je boljša vsaka vlada, ko pa vlada »nacionalnega« bloka. Ravno tako pa je tudi vse pričakovalo, da bo nova vlada popravila vsaj najhujše krivice, ki jih je zagrešila prejšnja vlada iz slepega strankarskega fanatizma. V tem znaku je pozdravila novo vlado vsa javnost in nova vlada je imela tako lepo in tako veliko priliko, da si pridobi simpatije javnosti, kakor pred njo še nobena druga. To priliko pa je nova vlada zaigrala in danes smemo reči, da je javnost razparana. Zakaj krivice sc niso popravile in izvršene niso bile nobene izpremem-be. Tisti, ki so preganjali, sede sedaj tako na svojih mestih, ko preje. Preganjanci pa so v pregnanstvu, kakor da bi še nadalje vladala trda rol a »nacionalnega« bloka. Pravica še nima besede. Narod pa hoče, da dobi pravica besedo in da se popravi storjene krivice in da se krivci kaznujejo. Poprava krivic je prva in naj višja dolžnost vlade in če se nova vlada te dolžnosti ne zaveda, če je noče izpolnjevati, potem naj računa s tem, da jo bo narod ravno tako sodil, kakor je sodil vlado PP. Narod pa hoče tudi, da se krivci kaznujejo. Ni v tem nobene maščevalnosti, nobenega preganjanja, temveč samo kategorična zahteva pravice. odgovor< na atentat posnemamo: i vojna proti Srbiji. Takoj se je odpeljal h Ko je postal 1. 1906 Conrad šef generalnega j Berehtoldu, ki ga je hitro pridobil za svoj štaba, se je takoj lotil zunanje politike, ki i načrt, nato pa je odšel k cesarju. Franc Jožef je dotedaj ni niti najmanje poznal. Izdelal j je bil za vojno pod pogojem, da se za njo izje svoj lasten političen program in ga pred- i reče Wilhekn. tfjegov pritrdilni odgovor je lužil cesarju in baronu Aehrenthalu v odo- j dospel dne 6. julija in tako je bila vojna proti britev. Ta program je bil očividno izdelan j Srbiji sklenjena stvar. pod vplivom Bismarckove politike. Kakor je Bismarck s tremi vojnami (proti Danski, Avstriji in Franciji) dvignil in ujedinil Nemčijo, tako bi Conrad s tremi vojnami (proti Srbiji, Italiji, Rusiji) dvignil Avstrijo. Seveda bi bile vse tri vojne zmagovite in samo preventivne, ker vse te države so itak mislile "Avstrijo napasti. Aehrenthal pa ni bil za Con-radov načrt vnet, ker ni hotel dopustiti, da bi se vojaški krogi vmešavali v njegovo politiko. Toda že ob aneksijski krizi je Conrad s svojim načrtom skoraj zmagal in Aehrenthal je bil pripravljen pristati na vojno proti Srbiji in eventuelno tudi proti Rusiji. Do vojne pa tedaj ni prišlo, ker je Rusija odnehala na veliko žalost Conrada. Vseeno pa je mogel tedaj zabeležiti Conrad velik uspeh. Doseg«! je, da sta pristala avstrijski cesar j Pripomniti treba, da je bil Willielni za oborožen nastop proti Srbiji tudi za slučaj, če bi prišlo do vojne z Rusijo. To se je tudi zgodilo in prišlo je do svetovne vojne. Ideja vojne je torej nastala v Conradovih možganih. Za uresničenje te ideje je bil Conrad stalna gonilna sila, kakor »e to razvidi tudi iz njegovih spominov. (Jfcirad je zato tudi duševni povzročitelj svetovna vojne. Conrad, ki je bil novinec ▼ politiki, je ta-grešil dve kapitalni zmoti. 1. Mislil je, da je mogoča lokalizacija vojne s Srbijo, pa čeprav je bilo to mnenje v nasprotju z njegovim osnovnim prepričanjem, da pripravljajo sosedi Avstrije na njo koncentričen napad. 2. Pa tudi za »lučaj svetovne vojne je bil 000 obiskovalcev. Število dosedanjih posetnikov presega že 50 tisoč. Zelo razveseljivo je, da se vsi gostje izražajo o velesejmu kar najbolje ter se posli kljub splošni gospodarski krizi jako dobro razvijajo. Dosedaj sklenjene kupčije prekoračajo 10 milijonske svote. Lahko pa bi se sklenilo še veliko več kupčij, če bi se spuščali prodajalci v take plačilne kombinacije, ki jim jih nudijo kupci. Veliko kupčij so danes napravili razstavljalci pisarniških potrebščin, dalje .p bilo veliko kupcev za emajlirano posodo, predvsem trgovci iz Srbije,-le žal, da zastopnika ni bilo na mestu. Grki so se zanimali za sita (mreže). Mnogo kupčij se je sklen io z upognjenim pohištvom, le žal, da je premalo izbire na letošnjem sejmu. Dalje je bila Opažati velika živahnost pri razstavljal ; plutovine (zamaški), kozmetike, dalje pleill-nih in poljedelskih strojev. Za verige so se zanimali kupci iz Bolgarije, Grčije in Rumu-nije, za pločevino pa kupci iz Skopija. Dobro konjunkture je imelo tudi sledeče blago: električni materijal, poljedelsko orodje, bombaževima, usnjarska galanterija, žreblji »ekse-rk (leseni cveki), zobotrebci. Za zadnja dva V podzemlju, kjer se nahaja ekspedicijski ; in krznarski oddelek ter razna skladišča, se | nahajajo tudi kopalnice za uslužbe.Re. 1 o, ; kakor tudi moderna ventilacija, zračni iu i svetli prostori in vsa ostala oprema, so za-, dosten dokaz, da se je imelo pri gradnji tovarne v vidu higijenske naprave. Ločeno od gornjega, se nahaja na drugi strani tovarniška kantina. Poleg tovarne, ki je projektirana za 300 delavcev, zaposluje podjetje izven doma veliko število privatnih obrtnikov, predvsem pa invalide in sirote v vojni padlih. Da pa je dana možnost tudi poedincem priti najceneje do dobrih izdelkov, ima lastno detajlno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2, nasproti Dramskega gledališča, ter namerava odpreti v najkrajst-ui času slične podružnice po vseU večiiii mesi ih države. Njen' r.tz\o, priu-nja lakoj po prevratu. Edino železni vztrajnosti ter popoini .strokovni dovršenosti lastnika g. Frana Derenda, kot strokovnjaka, ki je dolgo let deloval v velikem inozemskem podjetju te vrste v i’ro-stejovu (ČSR), se je zahvaliti, da ie podjetje navzlic največjemu pomanjkanju dobrih stro- predmeta so se zanimali predvsem Francozi, kovnih delavcev ter medli zaščiti domačih Precej so nakupili kupci iz Carigrada. Zelo produktov doseglo, današnjo stopnjo, izpod- i y.. -.i . -i: bilo lieunravičorm nnrl^pnipvnnlp tniih i/dpi- in Aehrenthal na eni ter nemški cesar in j mnenja, da je Nemčija zadosti močna, da nemški državni kancelar Biilow na drugi strani na vojaško konvencijo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Po tej konvenciji je bila Nemčija obvezana priskočiti Avstriji na pomoč, če bi ofenzivna vojna Avstrije proti Srbiji povzročila splošno evropsko vojno. Tedaj je bil tudi izdelan poseben operacijski plan »a slučaj svetovne vojne, ki je pozneje tudi izbruhnila. Z vojaško konvencijo z Nemčijo v roki je skušal Hotzendorf opetovano doseči vojno * Srbijo. Toda dolgo »e je upiral Viljem II., dočim je bil Berchtold hitro pripravljen za Gonradov načrt. Balkanske vojne pa so po- vzdrži vsak napad. Že v prvih mesecih vojne je spoznal Conrad, da se je' temeljito zmotil in da je silo Nemčije silno precenjeval. Na obeh teh kardinalnih zmotah, ki so jih s Conradom delili tudi drugi avstrijski in nemški generali, so se morali ponesrečiti načrti Conrada in mesto povečane Avstrije s tremi zmagovitimi vojnami, je * eno samo ponesrečeno vojno razbil Avstro-Ogrsko in vrgel ob tla Nemčijo. Ne na Dunaju, temveč v Beogradu, Pragi dobre kupčije so sklenili razstavljalci preprog, katere kupujejo v velikem številu tr-i govci iz Slovenije. j Večje število posetnikov je došlo včeraj iz sledečih krajev: Rečica ob Savi, Dol. Len-. dava, Trst, St. Polten (Avstrijska republika), ' Niš, Zagreb, Sv. Pavel pri Preboldu, Bos. i Krupa, Ormož, Srbobran, Sarajevo, Gorica, r Beograd, Poljčane, Giljani (Kosovo, Srbija), Dunaj, Solun, Bukarešta, Branje, Carigrad, ; Skoplje, Tessaro, Maribor, Klatovi, Ligole : (Italija), Hamburg, Tržič, Grac. Večina po-. setnikov je pripadala kmečkemu stanu. Med • včerajšnjimi posetniki se je nahajalo zelo ve-I liko število duhovnikov. V večjih skupinah ! so prihajali tudi sejmarji. Za nedeljo je na-< povedan poset >Zveze kmečkih fantov in de- in Parizu bi morali proslavljati spomin naj- j ^let«, ki jih bo okrog 150. večjega avstrijskega vojskovodje, ker je bil obenem tudi eden najslabsih politikov. Politične vesti. — Pušič in RadU se sestaneta, kakor poroča »Pravda« ▼ Evian les Bains. O Pašidu pravi »Pravda«, da se je zelo popravil in se sprehaja popolnoma zravnan. Iz Evian les Bains-a odide Pašič v Beograd okoli 10. septembra, ker se hoče na vsak način udeležiti Njegoševe proslave. Dr. Ninčič obišče obenem s St. Radičem Pašiča in oba mu bosta poročala o delu naše delegacije na zasedanju Zveze narodov. Iz okolice PaSida »e poroča, da želi Pašič, da bi se število strank reduciralo. Po njegovem mnenju so dve do tri stranke za Jugoslavijo popolnoma zadosti in bi se morala vsa nacionalna demokracija ajediniti v eni stranki. — »Jutarnji list« o fusiji radikalov in radi-ieveev. Z ozirom na predlog Jeleniča in resolucije križevačkega shoda pravi »Jutarnji list«, ki je zelo blizu vodstvu Radičeve stranke: Istočasno... je sprožena iz vrst narodno radikalne stranke misel približevanja narodno radikalne stranke s hrvaUko seljačko ■stranko. To je danes misel, toda ravnajoč se 9« stari: »V saeetku je bila misel (beseda) ... ne more danes nihče uganiti, kdaj more is besede nastati delo!« — Tako piše »Jutarnji list«. Stari »Slovenski Narod« pa fantazira, da poBtaja nezaupanje med radikali in■ ra«ij Jevti vedno večje. Lahko noč, dragi starček = Stališče demokratov Davidovičeve stranke je označil posl. Grol v »Politiki« tako-le: Vprašanje revizije ustave ne smatra demokratska stranka kot aktuelno programatično vprašanje, temvei le kot vprašanje, ki se ga more sedaj po preokretu politike IISS razpravljati z vso objektivnostjo. V tem smislu se je izjavil zadnji zagrebški sestanek in v tem smislu je nastopil tudi dr. Voja Marinkovič. Kot demokratična stranka je demokratska stranka vedno stremela za tem, da se vse razvojne možnosti varujejo za izvajanje ustave, ki pušča celo vrsto problemov odprtih. Sedaj uvidevajo tudi radikali, da bo revizija ustave potrebna, ker žele uvesti dvodomni sistem. Napake v našem javnem življenju ne izvirajo toliko od ustave same, kakor pa iz njene izvedbe in neupoštevanja njenih določb. Glede zbližanja med demokrati in ju-«oslovensko muslimansko organizacijo pa je dejal Grol, da se obe skupini stalno zbližujeta, kar izvira še i* časov opozicionalnega bloka. , „ , — Konjunktura »Slovenskega Naroda«. — Pod tem naslovom piše »Samouprava« z ozirom na lekcijo »Jutarnjega lista« »Slovenskemu Narodu« sledeče: Popolnoma se strinjamo s »Jutarnjim listom« in dostavljamo: Kako to, da liberalen list, ki je še do včeraj lomil kopje za koncepcijo integralnega jugo-slovenstva, nakrat preokrene plašč in govori o konjunkturi hrvatsko-srbskega spora, kar se pravi z drugimi besedami: separatizem .. Zdi se, da je strgal krinko * obraza. Ib dobro te tako!« — Ne more biti bolj točna sodba »Samouprave«, kakor je. Toda kaj pa bo sedaj s prestopom »Slov. Naroda« v radikale. Z odtrgano krinko jugoslovenskega mesijo se ne dajo delati kupčije - ker je za take kupčije po sporazumu - konjunktura pre- ^8==8 Italija in vojni dolgovi. Italija je ponudila Veliki Britaniji in Ameriki, da plača letno na račun svojih dolgov največ 5 do 6 milijonov funtov (približno 125 do 150 mu jonov lir). Več da Italija nikakor ne more plačati, ker je njeno prebivalstvo »davki že preobremenjeno in »o tudi rezerve dežele majhne. (Denarja bi že bilo dosti, če bi ne bilo italijanskega impenjalizma in fašizma. Tako pa gre ves denar »a črne srajce in *a-aonat Op. ured.) = Nemško-ruska trgovinska pogajanja, ki so bila že pred ugodnim zaključkom, so se sedaj nenadoma razbila. Ruski delegati so nepričakovano stavili nove zahteve in tudi take, ki jih je Nemčija že enkrat odbila. Smatra se, da hoče s tem Rusija odgovoriti na garancijski pakt, ki ga namerava skleniti Nemčija in ki bi osigural mir v Evropi. = Zveza med francosko in špansko armado je t Maroku doseiena. V SpnnsHl glnvnl >tnn je bil komandiran francoski ordonančni oficir j kot zveza. Enako je odposlal Primo de Ri- ! vera svojega ordonančuega oficirja v fran- j coski glavni stan. Vse poveljstvo je kon- j centrirano v rokah maršala Pčtaina. Vrše se j zadnje priprave za generalno ofenzivo. Vre- ; me je za ofenzivo ugodno. Abd-el-Krima pri- j ienjajo plemena zapuščati, čeprav vodi usi- • ljeno propagando. Svoboda Rifa se bliža svojemu koneu. — Kitajska in velesile. Politična pozor-niea se je na Kitajskem docela izpremenila. Se pred nedavnim vsemogočni generali »o zginili s površja. Ne govori se več o Gang-solinu, Fenghusiangu in Vupejfuju, temveč na njih mesta so stopila milijonska mesta Kanton, Peking, Tsientsin in Šangaj. Kakor trde zanesljiva poročila, se njim pridružuje mogočno nacionalistično gibanje po vsej Kitajski, gibanje, ki je dobro organizirano in ki predstavlja vse drugačno nevarnost ko bokserska vstaja. Ni pa še doseženo, da bi bile vse te sile združene v eni roki, temveč vsako mesto predstavlja svojo vlado in skupen nastop je še nemogoč. Toda na drugi strani je jasno, da ni treba dosti in vse te razne vlade nastopijo skupno m tedaj more na mah postati Kitajska taka sila, da bo nevarna za zaveznike. Oborožena intervencija zaveznikov more hipoma povzročiti zdruzi-tev vseh teh vlad na bazi skupnega sovraštva proti tujcem in v tem je vzrok, da so zavezniške sile na Kitajskem še bolj brez , moči ko pa razne kitajske lokalne vlade. Re- ‘ publikanska in komunistična ljudska vlada v Kantonu je nastopila proti Veliki Britaniji Z dosedanjimi uspehi smo lahko popolrio-j nia zadovoljni, k čemur ni v zadnji vrsti pri-i po moglo lepo vreme. Jupiter pluvius nam je ! zaenkrat prizanesel. ? Jako razveseljivo pa je dejslvo, da se za-| nimajo trgovci tudi že za prihodnji velese-j jem. Kakor vse kaže, bo prirejen prihodnji ljubljanski velesejem v stilu. KONFEKCIJSKA TOVARNA FR. DERENDA & CIE, LJUBLJANA. Na Aškerčevi cesti v neposredni bližini obrtne šole v Ljubljani se je pravkar dogradila moderna železobetonska zgradba — konfekcijska tovarna. Načrte za zgradbo je podjetje Ing. Dukič i drug v Ljubljani. Ustvarjena za konfekcijsko industrijo,^ je v notranjosti urejena skrajno ekonomično, istočasno pa z vsem pripadajočim komtortom, ter zavzema v tovrstni industriji brez dvoma prvo mesto v državi. V pritličju se razen likvidature, blagajne in manipulacijskega oddelka, nahaja 300 m velika prikrojevalna dvorana, opremljena s potrebnimi stroji za krojenje. Nad njo je 400 m2 velika šivalna dvorana, kjer je nameščenih predhodno 60 šivalnih str0Jev znamke Singer in deset specialnih strojev. Vse te stroje žene električna energija, tako da teče delo avtomatično izpod rok ter je uslužbenstvo predvsem poklicano, da obrača^ bilo neupravičeno nadcenjevanje tujih izdel kov ter si pridobilo velik krog stalnih odjemalcev širom vse države. V sled skrajne racionalnosti je podjetje v prvi vrsti poklicano, da zadosti ^ vsemu tuzemskemu povpraševanju s prvovrstnimi domačimi izdelki po ceni, ki je daleč najnižja, kar bo brezjjogojno izzvalo znižanje cen istovrstnih produktov ostale domače obrii. Uspeh tega v polnem razvoju nahajajočega se konfekcijskega podjetja je spričo izredne j delavnosti in agilnosti lastnika zasiguran, vendar pa je treba, da stori tudi država svojo dolžnost, t. j. da se zaščitna carina na konfekcijske izdelke poviša, ker je domača i"~ dustrija že tako razvita, da laiiko producira . tako dovršeno konfekcijo, kakor inozemstvo. Oe država ne bo storila svoje doiinosti, bo ne samo konfekcijska industrija kljub novi pojavljeni konjunkturi izboljšanja industrijske krize, nazadovala, temveč se niti 'število brezposelnih ne bode zmanjšalo. Podjetje je svoje izdelke izstavilo v okusno aranžiranem paviljonu V. Ljubljanskega velesejma J 573-579. šivalni stroji *Stoewer«. Najbolj privlačni so danes za ženski svet v paviljonu »G«, razstavljeni šivalni stroji znamke *Stoewer« po tvrdki Lud. Baraga. Skoro ni verjeti, da bi bila vsa to lepa vezenina izdelek svetovno | •znanega šivalnega stroja >Sioevver<, kateri pa na navaden pritisk gumba zopet Siva perilo- 07 i roma obleko. Wotis*lrukci,ia stroja je U.o ??{foTOl1#"n in trpeJSnn. tr-Kn inmCi t.rfr*cn trnje 15 let, kakor tudi nad vse okusno opremljena najsibode potem v svetli ali lemni hrastovim ali pa v naravni orehovini. Nadalje ima ista tvrdka na ogled pisalne stroje in dvokolesa od iste svetovne tovarne >,13erh. Stoe\ver , Stettin, katera zajiosluje danes nad 6000 delavcev in preko 750 uradnikov. Ne sme se prezreti m ali potovalni in normalno velik »Undervvood : pisalni stroj, katerega ime je tako razširjeno, da se mirno lahko izreče svetovni sloves, ker je danes, v rabi nad 1,800.000 pisalnih strojev »Undervvood-Imena > Undervvood« in >Stoe\verširita sloves ne le o svojih izdelkih, temveč tudi lastnika tvrdke Lud. Baraga z lastno mehanično delavnico v šelenburgovi ulici št. 0. ______ STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLE ENIN Ustanovljena 1. 1888 — Poštni predal 44 — Telefon 425 Varstvena znamka | M. FRAKZL & sinovi (Lastnik FeliksFranzl) LJUBLJANA, Privoz 10 SHOD BIVŠIH BOJEVNIKOV. ftauluull ,v . V nedeljo so se v drugo sestali na Brezjah na način, kakor si še sedaj ni upala storiti . yojaki iz svetovne vojne, letos v močnejšem nobena kitajska vlada. Hongkongu je name- j stevilu kot lansko leto. Ze s sobotnimi po- mine ob grmenju topičev, ki so bruhali ogenj vso noč. V nedeljo zjutraj so se pa usipale tisoč In angleška mornarica, ki je še pred par ........................ ^ dnevi grozila i kanonado na Kanton, 11\®ra J v§o noč. V nedeljo zjutraj tedaj molče trpeti to prelomitev pogodbe. • . ste množice, med njimi par Zakaj samo en strel in roditi se more nova povečini mater, žen in vdov pat Kitajska. Značilno za to stanje je, s kakšno . vojakov. prejele vlade Amerike, ,,0 0(jicritju spominske plošče, ki jo je bla ........................' goslovil superior Kokalj, se je pred cerkvijo v geni ji vem govoru spominjal padlih bivši Ko sta podala poročilo tajnik in blagajnik, ie bil zopet soglasno izvoljen za predsednika e. major Colarič ter dosedanji odbor, poja-čen po trboveljskem in mariborskem zastop- Popoldne se je razvila prijateljska zabava starih inancev z bojnih poljan, ki je potekla v najlepšem soglasju. Kraj sestanka za prihodnje leto ni še znan, govori se o Celju. _ . pripravljenostjo so sprejele vlade AmeriKe, Anglije in Japonske predlog pekinške vlade za sklicanje kitajske konference za ‘26. akto-oer Celo London mora delati, kakor da ni pekinška vlada v nobenem oziru odgovorna u kantonske dogodke. - Kitajska se pro- Prosveta. kurat ^ F. Uonač, nakar se je vršila služba i božja za padle, pri kateri je svirala jeseniška delavska godba in pel zalostinke močan ebor buja“Tn”os‘rtega° probujenja je čisto jasno . ^vših vofakov. Zborovanje je otvoril z le obrnjena proti tujcem. Danes morejo za- « pim nagovorom maji vezniki s popustljivostjo še zadržati izbruh j vij navzogi častniški obrnjena proti tujcem, vezniki s popustljivosti kitajskega naroda, toda komunisti delajo na vse kriplje, da pride do izbruha in do katastrofe. In ne brez uspeha! buddha 4« Caj na velesejmu. Oglejte si H paviljon St. 461-465. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. 3. septembra, opera Cornelius: »Basrda( 8 1 brivec f. Vozek ........«... e« k,, i SSKS&^S ?irn°S°Sn»ki ibor konund. Urnik« I M.nners: »Pegic« »o- S-2* a = »Cavnlleria ,-c.- došle brzojavke, med njimi pozdrav generala j 1 • • Leoncavallo: »Glumači« (I. Pa- Miist™ ki so ga sprejeli zborovalci z veli- , ,; ’ ri). kim veseljem, ter predlagal brzojavni po- segptembra, opereta Strauss: »Netopir«, zdrav kralju, kar je bilo z oduševljenj ^ scptembra, opera Verdi: »Aida«. snreieto. Predsednik se je spominjal naših . • Dangs zvejter 0ij j)0l 8. uri se poje opera zasužnjenih bratov ter izrazil željo, da bi pr J j brivec«, komična opera nem- ali slej padle naše krivične meje. Nato so , g^e komponista Corneliusa. Glavno vlogo vrstili pozdravni govori zastopnikov tr o , . . uetetto, ostale vloge so v robili vojakov, Mariborčanov, koroških Sto , Duvca in stiligojeve ter gg. Kova- vencev ter invalidov. Nek' bl^minjal sobo- i ča, Mohoriča in Šublja. — 1 redprodaja p krepkem jedrnatem 8°J°.r“ Siio i dnevni blagajni v operi, jevnike na judenburško trag 1 Dnevne vesti. PRIZOR Z LJUBLJANSKE ULICE. Malo pred polnočjo na Knafljevi cesti. Ob ograji pri Koslerjevi hiši stoji gruča ljudi, v sredi pa mlad človek in policijski siražni k. Sliši se opetovano vzklik mladega človeka: Vi ste slišali, da je stražnik dejal, da bom dobil še ,/eno«. Jaz pa se ne dam.« Stražnik: »Rekel sem vam, da ste aretirani. Z menoj!« Aretiranec: »Takoj, samo obleko še osna-žim.’ In pogovarjanje v tem tonu se nadaljuje. Niikrat zagrabi stražnik aretiranca, da bi ga odpeljal. Ta pa se krčevito prime ograje. Napor stražnika je brezuspešen. V tem se liakrat zadrvi .preko ceste še en stražnik. Začuje se vzklik aretiranca prijatelju, ki je kot priča stal poleg: »Poglej me, ves sem krvav!-: Stražnika odvedeta nato aretiranca, ki mirno odide z njima. iz gruče ljudi pa se sliši vzklik: »Al’ jih bo sedaj dobil!« Zakaj se je izvršila aretacija, ne vemo. Pac pa smo videli, da je naravnost neverjetno, na kak način je bil dogodek likvidiran. Ni bilo treba drugega ko par premišljenih be-: , d in aretiranec bi mirno odšel. Da bi jih kdo od navzočih povedal, prepoveduje § 104. srbskega krivičnega zakona. Mogoče pa poda policijsko ravnateljstvo navodilo stražnikom. In mogoče bo policijsko ravnateljstvo tudi preiskalo, tako da je mogoče, da pade tak vzklik, ko »sedaj jih .bo dobil«. —- Oesa ni povedal »Slovenski Narod«. V •zadnjem odstavku svojega ne ravno duhovitega poročila o ljubljanskem velesejmu poroča »Obzorov« poročevalec o duhovitostih g. M. A. C. v »Jutru«. Ker je »Slov. Narod«.ta odstavek, ki se tiče njegove najbližje okolice, zamolčal, dopolnjujemo mi poročilo »Slov. Naroda«. »Obzor.« piše, da tudi žerjavovci sovražijo Zagreb. Ravno sedaj prinaša »Jutro« tipičen primer glupega zbadanja. V jubilejni številki »Jutra« piše g. M. A. C., da so postali radičevci sedaj bolj praktični in da je nekdo naročil pri »Jutru« kliše za sto-dinarske bankovce. Skrajno neokusno je vsled tega napadati Hrvate, pravi »Obzor«, in to dokazuje, da so žerjavovi navdušeni Jugosloveni v resnici samo zagrizeni malomeščanski separatisti. — Učinek duhovitih uvodnikov g. M. A. C. je v resnici nedosegljiv. — Iztirjevanje davkov. Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča, da je z ozirom na izdano okrožnico g. delegata glede iztirjevanja davkov sklenil v svoji seji, opozoriti g. finančnega ministra na to okrožnico, ki je bila izdana vsem davčnim oblastvom baš v dobi uajvečje mrtve sezone in splošne stagnacije, ki je nastopila deloma vsled upeljave nove carinske tarife, deloma vsled občutnega porasta vrednosti dinarja ter ga končno naprosil, da dovoli za poravnavo zapadlih davkov obsežne plačilne ugodnosti. — Prepoved prodaje tobaka mladoletnim. l)a je pri nas prepovedano prodajati tobačne -izdelke osebam, ki še niso stare 17 let, »o trafikanti že pozabili. Za prepoved ljubljanske finančne delegacije z dne 9. aprila 1921 se nikdo več ne briga. In tako se je zgodilo, da je opozorila oblast v Mariboru javnost na to prepoved, glasom katere oseba pod 17 leti ne sme dobiti tobaka, niti, če trdi, da ga ja prišla iskat za osebe, ki so to starost že prekoračile. Oblast opozarja zopet na stroge kazni, ki so statuirane za prestopek te prepovedi- — Teritorialna pristojnost naših koniula-»OV. Ministrstvo notranjih del je izvršilo sledečo teritorialno razdelitev pristojnosti naših konzulatov v Italiji: Konzulat v Milanu ima province: Piemont, Lombardijo, Emilijo in Ligurijo. Konzulatu v Trstu so podrejene vse tn Benečije in Istra. Konzulat na Reki obsega reski teritorij in otoke naKvarnerju. Konzulat v Zadru obsega zadrsko oblast. Konzu-latii v Bariju so podeljene province: Kalabrija m Sicilija. Poslaništvo v Rjmu, ki ga v kratkem nadomesti novoustanovljen konzulat, obsega province Toskana, Marija, Umbrija. Lacija, Abruci in Kampanja. — Mednarodni kongres prostozidarjev, v Baselu zboruje te dni kongres prostozidarjev, ki so ga sklicali švicarski prostozidarji in ki se ga je udeležilo nad 300 prostozidarjev iz Nemčije, Avstrije, češkoslovaške, Holandske, Španske in Luksemburga. Cilj kongresa je v prvi vrsti zopetna vzpostavitev prijateljskih odnošajev med nemškim in francoskim prostozidarstvom v interesu ohranitve svetovnega miru. — Italijanski izzivači. Včeraj se je peljalo skozi Ljubljano več italijanskih dijakov. Na glavnem kolodvoru so mladeniči izstopili, *e izprehajali po peronu in vpili »Evviva 1 Italia« in podobno. Energičnemu nastopu policije se imajo zahvaliti, da so odnesli zdrave kosti, zakaj občinstvo je bilo radi njihovega provokatoričnega nastopa zelo razburjeno. Odvetniki se organizirajo. Koncem tega meseca se prične v Beogradu akcija za ustanovitev zveze odvetnikov iz ceje države x - Nitti pride v Jugoslavijo? Kakor porogajo iz Beograda, pride bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti še tekom letošnjega leta v Jugoslavijo, kjer bo imel Par predavanj o liberalizmu v Evropi in spe- delno o debaklu liberalizma v Italiji. — Materijelne težkoče Korfantyja Iz Berlina poročajo: Katoliška trgovska in industrijska banka je zatvorila v soboto svoje blagajne. Banka je last voditelja poljske desnice Korfantyja. Njegov v Katovici izhajajoči list »Polonia« je bil pred par dnevi prodan. .. — Smrt dveh ukrajinskih pesnikov. Ukrajinska književnost je utrpela te dni veliko izgubo. Umrla sta lirik in satirik Vladimir Samijlenka in odličen pesnik in novinar Josip Makoreja. — Uspeh čehoslovaškega legijonarskega romana. Iz Prage poročajo: Pred letom dni je izšla prva izdaja romana »Tretja četa«. Avtor je Josip Kopta. Knjiga je izšla v 10.000 izvodih. Tekom pol leta je bila naklada razprodana. Natisnila se je druga, toda tudi ta je bila razprodana v štirih mesecih. Sedaj se tiska tretja naklada. »Tretja četa« je epopeja junaških borb čeiioslovaške legije v Rusiji. — Statistika prometa v pristaniščih, V proračuna za leto 1926-27 se postavi vsota 250 tisoč dinarjev za vodstvo statistike o blagovnem prometu v naših pristaniščih. Posel bo poverjen trgovski in obrtniški zbornici v Splitu. — Ponarejevalci železniških kart. Beograjska policija je razkrila tolpo goljufov, katere metje je bil fabriciranje železniških kari. Tolpa je imela filialke v Zagrebu, Ljubljani in v drugih mestih. Centrala je bila v Beogradu. Več članov je že pod ključem, ostali pridejo še na vrsto. Pri aretiranih so našli štampiljke za jx>narejanje žigov. — Grofica Esterh:izy nastopila kazen. Kakor poročajo »Lidove Noviny«, je dobila grofica Esterhazy obvestilo od najvišjega sodišča, da je njen vzklic zavrnjen. Tako mora torej nastopiti prisojeno ji enoletno ječo. Grofica se je prijavila vsled tega pri sodišču v Neutri za nastop kazni. Tam je morala seveda takoj odložiti svojo elegantno toaleto ter obleči arestanlovsko uniformo. Polovico kazni je absolvirala v preiskovalnem zaporu. — Izpremembe v državni službi V srednješolski službi so premeščeni naslednji profesorji: dr. Fran Čadež z ljubljanske realke na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Josip Kardinar s celjske gimnazije na realko v Ljubljani", ter Adolf Robida z moškega učiteljišča v Ljubljani na ljubljansko realko. — Višji davčni upravitelj Fran Krat-nar pri davčnem okrajnem oblastvu v Kočevju je premeščen k davčnemu uradu v Kamniku, finančni koncipist Ignacij Širca pa iz Ljubljane k davčnemu okrajnemu oblastvu v Kočevju za vodjo tega oblastva. — Pripravnik Dejan Adamovič je od carinarnice v Tržiču premeščen po službeni potrebi h glavni carinarnici v Koprivnici. — Tvrdka Krupp v Crni gori. V Tudže-mini so razkrili mangan, v Zagorjancu bav-ksid, Pri Baru pa petrolej in asfalt. V svrho eksploatacije teh naravnih zakladov se podpiše te dni pogodba z nemško tvrdko Krupp. — Nov most. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit v znesku 1,500.000 dinarjev za zgradbo mostu preko Save v bližini Šabca. — Premije na glave zločincev. Kakor poročajo iz Beograda, je razpisana na izsleditev in aretacija črnogorskih razbojnikov Maje Vujeviča, Steva Stevoviča in Jurija Draško vida, ki so izvršili v zadnjem času v Bosni več umorov in ropov, nagrada. Na Majo Vujeviča je razpisanih 50 tisoč, na ostala dva 30 tisoč dinarjev. — Planinski dom na Krvavcu je dovršen in se svečano otvori v nedeljo dne 6. septembra. Solidna, z največjo preciznostjo izvršena stavba v taki višini (1700 m) napravi mogočen vtis od blizu in daleč. Opremljena je kakor planinski hotel. Svet okoli zgradbe je izravnan in ograjen. Novi planinski dom leži dobre četrt ure pod vrhom Krvavca na razgledni točki, ki ji ni para na naših planinah; razventega bo izhodišče za ture v predgorju od Grebena do Krvavca ter bo tvoril zvezo preko Grebena in Cojzove koče tudi v glavno pogorje Grintavcev. Okoli Krvavca in pod razsežnimi planinami pod njim bo tudi po zimi najlepši teren za smuči z dobrodošlimi sestopi na vse strani. Ponosna planinska stavba, ki bo turistovskemu prometu v veliko korist. — Ob 11. uri bo sv. maša, pri kateri bode sodeloval poseben pevski zbor in orkester iz Kranja. Po maši pozdrav in govori in ljudska veselica, pri kateri sodeluje tudi znana godba iz Domžal. Pred svečanostjo in po isti se bodo prirejali skupni izleti po bližnji okolici. Prihod se priporoča ali že zvečer, ali pa s prvimi jutranjimi (planinskimi) vlaki preko Kamnika ali Kranja in Cerkelj. Na povratku si bodo izletniki lahko izbrali pod veščim vodstvom poti, ki jih bodo najbolje zanimale.. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Na mnogpbrojno udeležbo vabi odbor. — Epilepsija ozdravljiva. Dr. Stekel, dunajski psihoanalitik, je ugotovil, da je epilepsija pogosteje, kakor se je dozdaj domnevalo, psihičen defekt. O stvari piše v svojem najmodernejšem delu o sadizmu in masohizmu. Vsi epileptiki so močno nagnjeni h kriminaliteti. Napad nadomestuje zločin, eventuelno prepovedan seksualen čin. Pogostokrat je posledica s strahu pred božjo kaznijo ter simbolizira krivdo in kazen. Navidezna epilepsija je popolnoma ozdravljiva, prava, ki je zelo redka, pa se da zelo olajšati in izboljšati. Predvsem je treba študirati psiho epileptika. Epileptikom je njihova bolezen prijetna, napadi jitn povzročajo užitek. Večinoma priznavajo, da producirajo napade iz lastne, svobodne volje, da se s tem rešijo neprijetnih situacij ter uživajo svojo slast brez krivde. Ozdravljiva je epilepsija ne z medi-kamenti, temveč psihoanalitičnim potom. Ko spozna epileptik enalizo svoje kriminalne narave, potem epilepsije ne rabi več, na njeno mesto stopijo moralični zadržki. — Tako pravi psihoanalitik dr. Stekel. — Nevarnost poplave v Budimpešti. Kakor poročajo iz Budimpešte, grozi mestu vsled neprestanega naraščanja Donave poplava. Donava je narasla v zadnjem času za 40 cm ter utegne doseči v sredi tedna 570 cm. Zato je bila odrejena evakuacija nižje ležečih nabrežij. — Gimnazijskim in realskim maturantom >i 1. 1900. Na sestanku dne 31. avgusta t. 1. se je sklenilo, da se vrši praznovanje 25 letnice naše mature v torek, dne 6. oktobra 1925 na Bledu. Odhod iz Ljubljane ta dan ob 6. uri 40^ min. z glavnega kolodvora. Tovariše, ki se žele tega praznovanja udeležiti, vabim, da se z navadno dopisnico priglase pri meni najkasneje do 5. oktobra 1925. Samoobsebi umljivo nam bodo dobrodošli tovariši drugih srednješolskih zavodov iz vse naše države in iz Primorske, s katerimi smo se leta 1900 sestali prvič v Zagrebu, vsled česar se vsi časopisi naprošajo za ponatis tega obvestila. — Okrajni glavar Klobčič, Ljubljana. — Velikanski požar v Nagasakiju. Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, divja v Nagasakiju velikanski požar, ki je uničil bolnišnico, medicinsko fakulteto univerze Kynshu, kakor tudi univerzitetni kolegij za slušatelje medicine. Materijalna škoda se ceni na 1,000.000 jenov. Človeških žrtev, kakor se zdi, ni. — Karambolaža dveh vlakov na hamburški mestni železnici. Na hamburški mestni železnici se je pripetila te dni nesreča, pri kateri so bile tri osebe težko, 26 pa lahko ranjenih. Vlak, ki vzdržuje promet med predkraji in mestom se je zaletel v neki na postaji stoječi vlak ter razbil zadnji voz, v katerem so se nahajali večinoma samo delavci, ki so se vozili domov. — Ogenj v bližini municijskih magacinov. Komanda Dravske divizije je objavila svarilo, glasom katerega imajo lastniki zemljišč v bližini municijskih skladišč strogo na to paziti, da se ne zažiga na njihovih zemljiščih noben, niti najmanjši ogenj — kakor jih n. pr. zažigajo pastirji. Prestopki so strogo kaz-njivi. — Panika v kopališču. Kakor poročajo iz Capri, je prišlo tam te dni do velike panike. Prišla, je karavana kakih 200 Čehov, ki se je podala naravnost v kopališče. Vsled gnječe pri blagajni se je zlomila nenadoma deska in 15 oseb je padlo v globočino na. tam sedečega carinskega uslužbenca. Te osebe so bile lahko, carinski uslužbenec pa težko poškodovan. Dogodek je povzročil veliko paniko. — Radi konkurence. Iz Bjeljine poročajo: Te dni je prišlo v hotelu »Balkan« med dvema gostilničarjema do hudega prepira radi konkurence. Junaka sta: Ferizovič Ibrahim in Tokič Osman. Ferizovič je navalil na Toc-kiča. Tockičev brat Salko ga je vrgel na cesto. Ferizovič je potegnil nož ter sunil ž njim svojega nasprotnika v čelo. Salko je pričel klicati na pomoč. Seveda se je njegovim klicom odzval njegov brat. Ferizovič je sunil tudi njega dvakrat v prsi. Oba Tockiča ležita sedaj težko ranjena v bolnici, kruha nevoščljivi Ferizovič pa na slamnici v jetniš-nici, kjer čaka sodbe. — Dve rodbinski tragediji. Pomožni delavec Fran Mucha na Dunaju ima očeta, ki je hud alkoholik. To je 55 letni umirovljeni železničar Ivan Mucha, ki je bil že dvakrat v blaznici. Ko je prišel te dni Mucha mlajši o polnoči najbrže tudi ne popolnoma trezen domov, ga je stavil oče na odgovor. Prišlo je seveda do pretepa. Sin je vrgel v očeta star lonec, oče pa je pograbil nož ter hotel navaliti na sina. Sin mu je izvil nož ter naskočil svojega očeta kakor besen. Dal mu je pet sunkov z nožem v desno roko, na sence itd. Malo je manjkalo in iztaknil bi mu bil celo oko. Danes leži oče v bolnici, sin pa sedi v preiskovalnem zaporu. — Umor ženske v Berlinu. Iz Berlina poročajo o bestialnem umoru. 37 letno Nežo Buhle je usmrtil njen ljubimec, 36 letni delavec Gotthold Lange, s katerim je živela več mesecev v konkubinatu. Iz neznanega vzroka je prišlo med njima do hudega prepira, ki je končal s tem, da je pograbil Gotthold Lange britev ter prerezal svoji ljubici grlo. Na krik otrok so prihiteli sosedje, ki so nasilnega Gottholda prijeli ter izročili policiji. Neža Buhle je umrla. — Vsa rodbina se je hotela zastrupiti. Sosedje so opazili, da so okna stariovanja neke hišnice na »Wahringerci« na Dunaju proti navadi še proti poldnevu zastrta. Avizirali so policijo, ki je udrla v stanovanje, ter našla vse plinove cevi odprte, vso rodbino — ostoječo iz matere, dveh sinov v starosti 21 in 8 let ter hčere, stare 23 let — pa nezavestno. Iz pisem, ki so ležale na mizi, je bilo razvidno, da so hoteli izvršiti vsi člani rodbine skupen samomor. K obupnemu koraku jih je tiral trdosrčen upnik, ki jih je besno preganjal in rubil radi tirjatve 250 šilingov (2500 dinarjev). — Ljudje — psi. Uvodoma naj povemo, da turški listi Kurdom niso ravno posebno naklonjeni in da je obljudeno turško časniško močvirje s številnimi racami. Zato si umijemo roke. Turški listi poročajo: »Predsednik sodnega dvora v El-Azisu Maghar Mufid bei je govoril o slučaju kurdijksega šejka Eyoub-a ter se izrazil pri tej priliki dobesedno: Šeik Eyoub, eden od šefov zadnje ustaje, ki je bil obešen, je imel pred svojo liišo privezana dva človeka, ki sta figurirala kot njegova psa. Če se je približal kak tujec, sta lajala ter se obnašala prav tako, kakor dva psa ,ki hočeta zabraniti tujcu vstop v hišo. Šeik ju je imenoval vedno, kadar je o njih govoril, »moja psa«. Sprva sem mislil, da gre za bajko. Toda pozneje so mi potrdili resničnost govorice verodostojni ljudje, med njimi celo poslanci.« — Usmrtitev morilca Čira Gligoreviča. Te dni je bil ustreljen v Stipu, ne da bi bila javnost poprej obveščena, Čiro Gligorevič. ki je umoril srbskega komitskega vojvodo Stojana Miščeviea. Eksekucija je bila izvršena zunaj mesta v bližini kraja, kjer ie izvršil Čiro zločin. Usmrtitvi so prisostvovale raz-ven ljudi, ki so prišli slučajno mimo, same uradne osebe. Med vožnjo na morišče so se mu tresla od razburjenosti (ne pa od strahu, kakor poročajo ljudje, ki o psihologiji nimajo pojma) kolena. Ko so mu prečitali sodbo, ki jo je poslušal popolnoma apatično, ga je vprašal duhovnik: Ali obžaluješ, da si umoril človeka?« In Čiro Gligorevič Keleš je odgovoril lakonično in s sigurnim glasom: »Ne!« Ko so ga pozvali, da stopi v izkopano jamo, kjer je imel biti ustreljen, se ga je polastila v prvem trenutku zopet razburjenost, tako da povalja ni prav razumel. V par trenutkih pa se je zavedel in stopil je mirno v jamo. Ko so mu zvezali roke ter mu hoteli zavezati oči, je protestiral. Orožniki so ga opozorili, da >tako veleva zakon!« Toda obsojenec je odvrnit: »Na lo ne pristanem, to je moja zadnja želja. Zadnja želja mu je bila izpolnjena. PoMil so štirje streli in Čiro je izpustil svojo grešno dušo. Njegovi sorodniki so-bili o izvršitvi smrtne kazni obveščeni šele par ur kasneje. — Samomor dveh francoskih oficirjev. Iz Miihlheima v Poruhrju poročajo: Pred odhodom okupacijskih čet sta izvršila tu dva francoska oficirja samomor. Vzrok neznan. — Hud podnajemnik. Dragotin Vidovič iz Zagreba je prijavil te dni na tamkajšnji policiji, da ga je zabodel njegov podnajemnik, delavec Tomo Marvin, v prepiru radi neplačane najemnine trikrat z nožem v ledja. Tudi njegovi ženi je dal par sunkov z nožem. Po lem dejanju je mož neznano kam pobegnil. Zakonca Vidovič sta si dala obvezati v bolnici rane, Marviua pa išče policija iti žan-darmerija. — Iz živega srebra ne bo zlata. V zadnjem času se je mnogo pisalo o produkciji zlata iz živega srebra. Sedaj poročajo iz Berlina, da sta preizkusila dva strokovnjaka odkritje prof. Metheja ter prišla do zaključka, da je stvar »bluf«. Kdo' ima prav, se bo šele videlo. iOKOISlVO. Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo na slavnostno zborovanje, ki se vrši v torek 8. t. m. točno ob 11. dopoldne v društveni čitalnici v Narodnem domu, v proslavo tisočletnice lirvatskega kraljestva. — Odbor, Ljubljanski Sokol naznanja, da prične redna telovadba moške dece (od 6. do 14. leta) v petek, dne 11. t. m., in sicer ob lepem vremenu na letnem telovadišču pod Tivolijem, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici v Narodnem domu. Vpisovanje se vrši dne 4., 5. in 6. t. m. v odborovi sobi v Narodnem domu med uradnimi urami, to je med 5. in 7. uro popoldne. Želi se, da starši sami privedejo dečke k vpisovanju, ako pa so iz kateregakoli razloga zadržani, naj pošljejo po dečku pismeno izjavo, v kateri naj bo navedeno, da mu dovolijo obiskovati telovadbo; na izjavi naj bo označeno ime naraščajnika, stanovanje (ulica, hišna številka) in rojstni dan. — Mesečni prispevek v delno kritje kurjave in razsvetljave znaša 1 Din. — Telovadne ure vsak pondeljek in petek od 5. do pol 7. ure zvečer. P. n. roditelje naprošamo, da se od časa do časa osebno informirajo o rednem obisku telovadbe svoje dece. — Prvo je šola; vsekakor pa mora imeti deca nekaj koristnega razvedrila in tako razvedrilo ji nudi v prvi vrsti sokolska telovadnica. Potrebno je tedaj učne ure doma urediti tako, da je tudi redni obisk sokolskih telovadnih ur omogočen, ker neredni obisk telovadbe nima pravega pomena in le delno učinkuje na telesni razvoj. — Predli jaški zbor. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 77; Zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranj. dež. banke den. 20,bi. 25; Celjska.posojilnica den. 202, bi. 203; Ljubljanska kreditna banka den. 225, bi. 240; Merkantilna banka den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedionica den. 910; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. den. 82; Trboveljska den. 340, bi. 350; Združ. papirnice Vevče den. 120; »Nihag« den. 38; Stavbna družba den. 165, bi. 180. Blago: Hrastove vozovne deščice, 44 mm— 2.65, od 18—29 cm, fco meja den. 1300; hrastovi dueli, 44 mm, od 1.33—2.17 m dolž. fco meja bi. 1030; bukovi parketi, 4.50—8 cm šir., od 20—50 cm dolž., fco meja za m2 den. 42.50; trami, monte, fco meja den. 300, bi. 330; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. postaja,^ vag., 17.50, bi. 17.50; pšenica bačka, fco bč. postaja bi. 255; pšenica domača, fco Ljubljana den. 245; koruza slav., par. Ljubljana bi. 218; oves slav., par. Ljubljana bi. 175; otrobi pšenični, drobni, fco Ljubljana bi. 180. BORZE. Zagreb. 2. septembra. London izplačilo 272.25-274.25, ček 272-274, Newyork ček 55.75—56.35, Pariz 265—269, Praga 165.94— 167.94, ček 165.7—167.7, Italija izplačilo 224.05—226.45, Berlin 1330—1340, Curih 1084 -1092, Dunaj 788.25-798.25. Curih, 2. septembra. Beograd 9.2250, London 25.12, Pariz 24.30, Newyork 517.80, Milan 20.30, Praga 15.30, Bukarešta 2.60, Budimjie-šta 0.007260,. Waršava 90, Dunaj 72.85. X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. septembra t. 1. ponudbe glede vezave knjige; do 2. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg kalcinirane sode; do 10. septembra t. L ponudbe glede dohave gornjih delov dimnikov, glede dobave 1000 komadov zavornjakov, glede dobave umetnega škrilja« la poeinkanik žičnikov; do 14. septembra 1.1. ; 18. septembra t. 1. pri intendanturi Vi'baške , odelenju direkcije državnih železnic v Ljub- Komandi mesta v Kraljeviči glede dobav* gleda dobave zložljivih meril in glede dobave i divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave j ljani. Vršile se bodo naslednje ofertalne li- mesa. -- Predmetni oglasi z natančnejšimi »azličuih pil. Predmetni pogoji »o na vpogled j 269.000 kg ovsa. Predmetni oglasi za nalanč- ; citacije: Dne 13. septembra t. 1. pri komandi pogoji so v pisarni zbornice za trgovino, pri ekonomskem odelenju direkcije drž. žel. ; nejšimi pogoji so v pisarni zbornice za trgo- 1 varaždinskega vojnega okruga v Varaždinu obrt in industrijo v Ljubljani interesentom v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje j vino, obrt in industrijo v Ljubljani intere- j glede dobave kruha in pečenja kruha. — Dne j na vpogled. efertalne licitacije. Dne 9. septembra t. 1. . sentom na vpogled. j 16. septembra t. 1. pri komandi varaždinske- i -------- pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede do- X Dobave. Direkcija državnih železnic v ga vojnega okruga v Varaždinu glede do- j ^ bave svinjske masti, bele moke, suhih sliv, Ljubljani sprejema do 14. septembra t. 1. po- bave mesa. — Dne 17. septembra t. i. pri j Izdajatelj in odgororni urednik: ješprenjčka, riža, makaron, fižola, pšeničnega nudbe glede dobave betonskih cevi. Pred- Komandi mesta v Dolnji Lendavi glede do- j Železnikar Aleksander. »droba, kristalnega sladkorja in kis*. Dn« metni pogoji so na vpogled pri ekonomskem bave mesa. — Dne 18. septembra t. 1. pri i Tiska tiskarna »Merkurc, Ljubljana. . «. iTKMT -m. - t«.«<&>• v /• m mmt . i ; n ut r~ nrm* ttkc ji r_-~ri i . :hVHj* iji.ii / »MreMiTKHU-* irw«rni-r ttrmiMr »a nmt** i*v .v (74) V okiopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft fccer to ni prav nič škodovalo Adamu, tudi požiral je kmalu prav tako kot prej. Stari suhi možiček je imel pač železno naravo. No da, polovica njegovega telesa je bila umetna, ki si jo je po »lastni iznajdbi« 8am napravil is jekla, lesa in gumija. čudili so se, s kakšno grozno silo j© vrglo Adama msvzad, po zakonu vztrajnosti, tako da so se pretrgale debela vrvi. V naslednjem trenutku pa se je že topet dvignil, obrnil vzvoda in nastavil zavoro. Šele potem s« je zgrudil v nezavest. »Ne, oh ne, meni ni nič.< »Ha — ha — liaei — hači!< potrdijo vsi. »Bog pomagaj, da živite še sto let tako zdravi, kot sem ja» sdaj,< želi Adam. »Ali mojega tobaka bi ne »meli kar takole brezplačno njuhati. Torej ta vražji tekale se ia vedno skriva po kotih, moram zopet enkrat ▼•e dobro pomesti.« Pri sunku se je zopet enkrat dvignil tobak, katere-|a Adam ni spravil vsega v svojo vrečo. Ko se vsi prepričajo, da je zeleni možiček zdrav in Naprej, da pridemo ven!« Da, ali kje? Ti prostori so v pritličju, da so vanje tako naravnost zavozili. Zdaj je videti v zidu luknja, ki jo je napravil avto — kdo ve, skozi koliko sob je pridrvel s svojo hitrostjo šeststo konjskih sil v eni uri, preden se je vstavil, koliko škode je napravil! Adam stopi zopet k aparatu in ne pomišlja dolgo. »Naprej? Ne nazaj? Jaz tudi menim, da je najbolje. Uporabili bomo luknje, ki jih je pustil tesar.« Maksimus se počasi pomika proti vratom, skoei 1 atera so izginile ženske z otroki. Da, to so vrata, tudi odprta so — ali žal za avto se preozka. Toda Adama ne moti kaka Malenkost, avto*obil vtakne lomilce skozi vrata, in potem — Adam doda nokaj konjskih sil in takoj zopet odvzame, avto pa je že skozi, podrl pa je precejšen del zidu. Zdaj so v tretji sobi te dobro zidane hiše, ki je last kakega bogatega Kitajca. Ta soba je najbrže salon. »Naprej! Zdaj moramo povsod prodreti!« In Maksimus prodre še ena vrata, vozi skozi obširno spalnico, zopet skozi vrata in zid — to je predsoba, široke kamenite stopnice se prikažejo, ki drže navzdol! »Tu gremo lahko v klet, mislim pa, da skočimo rajši skozi okno.« Adam se le šali. Te stopnice gotovo no drže v klet, temveč pod milo nebo. Hiša je zidana na pobočju, od zadaj so prišli naravnost v sobe, na drugi strani pa so stopnice. (Dalje prib.) Avtomobil je v neki hiši, v kitajski sobi ali pravzaprav v dveh. Stoji-namreč v steni iz opeke, ki jo je i Leonor pa ne gleda s tako humorističnimi očmi predrl. T sprednji sobi sedi več žensk, večji del v zelo ; kakor Adam. Pri „§oIncu" K. W1DMAYER Pogačarjev trg (ta rado) Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abiahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno Popravila vseh pisarniških strojev. Oglejte sl paviljon ;;E 24, 26“ MERCEDES" najmodernejši razložljivi , mtel — he»e*e Poročila bi se geapodilna, trgovsko ■ladim inteligentnim gu»yvuv>ui ^ > •Urosti »0 let * nekoliko premoit-■jem, ki bi sluiilo v raiiirjenje trgovine. Tajnost »ajamčena. L* resne raudb*. Dopise le s »liko j* vpoela-n* upravo »Narodnega D*ev*ifc*< šifre >Sreia<. Kupijo se dekre ebranjen* »mufi. Ponudbe i ■•vedbe tene pod: »Planinski r»j<. Dobro ohranjeno žeasko kolo »e kupi. Ponudbe na upravo lista pod: »Kolo l.III«. »asproti flavnega kolodvora, p rimano dobra kuhinja, prvovrstne pijale, redno sveže pive — imerne eene. Inštrukcije i VINOCET i tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinsjši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo! ^ * TetmRno m hignenifno najmoderaeje * urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunijska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. < OH KAM PA? K „TRIBIINI" po dvokolo, motor, šivalni stroj, otroški voziček, pneumetiko. Tam je najceneje in največja zalog*. Predaja na obroke. Ceniki franke. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Tovorna dvokoles in otroških vozičkov. sprejnse esmoiolee. -— Ponudbe ua ■pravo lista pod »osmoiolee-. Stanovanje obstoječe iz, ene velike sobe in kuhinje se išče v sredini mesta ali v okolici inesta Ljubljane. Ponudbe 7. navedbo najemnine na upravo pod »Stanovanje 400 Samostojna Uradnica i veiletno prakso veiia vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deieli. — PGnudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljivac. Galanterija ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezei inp, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože jedilno orodj_e, škarje itd. vse to se dobi rraj-ugodneje pri JOSIP PETELINI U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenike ob vodi. Na -vellRo. ocaoc3i=icaocaot=3c3cao a q 8 Cenjenemu občinstvu uljudro naznanjam, d.a se dobi od Q 29. avgusta 1.1. naprej tudi popoldan vsakovrstno sveže - - pecivo. - - Pekarna knjigovodkinja in korespondentinja z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. lonudbe s navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«. Dunajska cesta št. 5. 0 oaaaasciaaaaaiž Specijalna parfumerija, trgovina rtkavic in nogavic M. Bartl Ljubljana, Stritarjeva 2 51.