TEDNIK LETO Ll, št. 41 PTUJ, 15. OKTOBER 1998 CENA 120 tolarjev Dekklo in šola ''Ženska bodi dobra in ubogljiva hči, zvesta in sramežljiva nevesta, pobožna, vestna mati. Ne učenih, ampak blagih, pobožnih sramežljivih žensk nam je treba. Ne delajmo pač žensk vsegavednih. Poslušajmo glas narave! Videli smo: nara- va sama ne dovoljuje ženski, da bi se toliko in tako vztrajno ba- vila z resnimi vedami kot moški..." Ko človek bere te in podobne besede, najprej pomisli, v kako davni preteklosti so bile izrečene, kajti "ženske vsegavedne" so vendarle naša vsakdanjost; pa so te misli stare dobrih sto let. Ni pomembno, kdo jih je izrekel, kajti izražajo splošno prepričanje ne tako davnega časa; če smo iskreni - še danes smo marsikdaj prepričani, da izobraževanje deklet ni enako fantovskemu. Saj veste: fantje so brihtni, dekleta pa so pridna; moškim gre v gla- vo kar tako mimogrede, dekleta si morajo znanje spraviti vanjo s pridnostjo. Res pa je, da danes nihče ne pomisli, da dekleta in šola nista pojma, ki bi bila povezana od ne vem kako dolgo, po- zabljamo, da so še v začetku tega stoletja dekletom na vse načine preprečevali vstop na univerze ...In če je možnost za nji- hovo izobraževanje že izenačena z moškimi, pa nastopijo težave takrat, ko se morajo zaposliti. Kdo pa bi hotel delavca, ki komaj da dobro začne ustvarjati dobiček ali pa še to ne, že ga leto dni ni zaradi otroka - prvega, pa drugega, pa tretjega ... Čista izguba. O tem in podobnih vsakodnevnih ovirah na poti od deklice do izobražene ženske je s sodelavkami razmišljala Tjaša Mrgole Jukič, arhivska svetovalka, zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ptuj, in se odločila pripraviti obširen projekt - razstavo in ok- roglo mizo Dekleta in ženske. (Razstava bo odprta prihodnji četrtek ob 18. uri na gradu, okrogla miza pa bo prihodnji petek.) In če vas bodo njihove ugotovitve vzpodbudile k razmišljanju o današnem položaju žensk v družbi, bo njihovo delo kronano z uspehom. Kajti najprej se je ~^ / ^ potrebno zavedati... PTUJ / PREVZEM GROZDJA TEČE NEMOTENO Dnevno sfisit e/o v Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze Kmetijskega kombinata Ptuj od konca prejšnjega tedna prevzemajo grozdje laški rizling, konec tega tedna pa bodo začeli prevzemati še šipon in mešano grozdje. Dosedanji prevzem kaže, da bo količina grozdja in mošta letos nekoliko manjša od lanskoletne. Ker so letos vinarji vključili v predelavo grozdja novo stis- kalnico z dnevno zmogljivostjo 150 ton grozdja, doslej ni pri- hajalo do nikakršnih zastojev, tudi kolon z grozdjem naloženih traktorskih prikolic letos v Ptuju še ni bilo opaziti in upajo, da jih tudi ne bo. Po- leg večje predelovalne zmoglji- vosti, dnevno lahko stisnejo do 330 ton grozdja, poteka namreč letošnji prevzem po dogovorje- ni dinamiki s KZ Ptuj. Po množičnejši trgatvi šipona in mešanega grozdja konec tega tedna in nekaj naslednjih dni bodo na vrsti še posebne trgat- ve. Tako večjih težav s prevze- mom letošnjega pridelka ni pričakovati, večji problem pa bo znova prodaja, saj bo konec leta v ptujski kleti na zalogi še okoli 20 odstotkov vina letnika 1997. JB SPODNJE PODRAVJE S PRLEKIJO Hamsle votk pustošile Prejšnji teden je močno deževje tudi na našem območju povzročilo, da so hudourniki, potoki in reke prestopili brego- ve. Najhuje je bilo v porečju Drave, a tudi drugod vode lju- dem in njihovemu premoženju niso prizanesle. Več o poplavah na zadnji strani. Ur Takšno podobo je ustvarila Drava v Stojncih pri boriskem mostu. Foto: Tatjana Mohorko Pridelek koruze je letos nekoliko manjši, težave in stroške pa povzroča tudi visoka; vlažnost zrnja. Foto: J. Bračiči Četrtek, 15. oktober 1998 - TEDNIK PRAZENCI / PREVZELI BODO 17 TISOČ TON SVEŽE KORUZE Dnevno okoli 600 fon svežega zrnja v Tovarni močnih i^rmil Kmetijskega kombinata Ptuj bodo letos prevzeli okoli 17 tisoč ton sveže koruze, od tega 13 tisoč ton od KK Ptuj, profltnega centra Kmetijstvo, ostalo pa od kmetijskih zadrug in pridelovalcev. Do konca prejšnjega tedna so prevzeli okoli 4300 ton sveže koruze, vse s polj Kmetijskega kombinata. Vlaga v tej koruzi je bila med 28 in 32 odstotki. Kot je povedal direktor Tovar- ne močnih krmil inž. Marjan Goznik, lahko dnevno prevza- mejo in posušijo okoli 600 ton sveže koruze. Če bodo v pri- hodnje vremenske razmere boljše in se bo stopnja vlage zmanjšala, bodo lahko količine dnevnega prevzema nekoliko večje. Vse kaže, da se bo ob dose- danjih vrmenskih razmerah spravilo in prevzem ter sušenje koruze zavleklo vse do začetka novembra. Pri prevzemu morajo paziti tudi na to, da je prevzeta koruza take kakovosti, da zago- tavlja dolgoročno skladiščenje in nadaljnjo uporabo. To ni interes samo tovarne močnih krmil, temveč tudi dobaviteljev, saj so ti istočasno tudi kupci močnih krmil; kakovostna koruze je to- rej obojestranski interes. V Tovarni močnih krmil spre- jemajo koruzo z največ 35- odstotno vlago, ne sprejemajo segrete koruze in koruze z von- jem po kislosti, tudi ne koruze z lomom nad 7 odstotkov, z več kot tremi odstotki primesi, ples- nive ali z zemljo oziroma dru- gače onesnažene koruze. Cenik sušenja so vse slovenske sušilni- ce določile na skupnem sestan- ku. Cena ni višja od lanske, v ne- katerih primerih celo nižja. Je pa sušenje vsekakor visoka stroškovna postavka v pridelo- vanju koruze, posebej ko gre za visoko stopnjo vlage v zrnju, kar je posledica letošnjega neu- godnega vremena. Tako je strošek sušenja koruze z vlago do 17 odstotkov 2,56 tolarja za kilo- gram, pri 28-odstotni vlagi že 4,43 tolarja in pri 35-odstotni vlagi 6^23 tolarja za kilogram ko- ruze. Ce je le mogoče, je torej priporočljivo počakati, da nekaj vlage iz zrnja prežene jesensko sonce. Na vprašanje, ali lahko zaradi zamude pri spravilu koruze pričakujemo pred Tovarno močnih krmil dolge kolone trak- torskih prikolic in nejevoljne ljudi, direktor Marjan Goznik meni: "V tovarni se skupaj z vodstvom Kmetijskega kombi- nata trudimo, da bi žetev koruze potekala čim bolj organizirano, zato smo sprejeli natančen načrt prevzema. Vemo, koliko koruze moramo in lahko prevzamemo dnevno, in prevzem želimo orga- nizirati tako, da ne bo ne- potrebnih kolon. Posebej smo se dogovorili tudi o pogojih prevzema koruze s strani koope- rantov kmetijskih zadrug, predvsem z največjim dobavitel- jem na eni in kupcem na drugi strani, KZ Ptuj. Dogovorjeno je, da ne bomo sprejemali koruze brez napotnic, s tem pa je avto- matsko določen dnevni prevzem od zadružnih kooperantov. Določeni so pogoji tudi za prevzem zasebnih kmetovalcev, ki niso člani kmetijskih zadrug: ti morajo svoje količine koruze predhodno najaviti. Storili smo torej vse, da preprečimo kolone, jezo in nejevoljo čakajočih. V primeru upoštevanja dogovorje- nih pravil menim, da za kolone ni nobenega razloga. Pri tem imamo pozitivne izkušnje ob prevzemu letošnje pšenice, ki smo je prevzeli kar 75 odstotkov več, pa smo s pametnim dogovo- rom vse skupaj opravili v zado- voljtvo vseh udeležencev." J. Bračič Direktor TMK KK Ptuj inž. Marjan Goznik: "Ob upoštevanju dogovorje- nih pravil gneče pri prevzemu koruze ne bi smelo biti." PTUJ / O TRENUTNIH RAZMERAH V ZDRAVSTVENEM DOMU Brez vtzlie razvoia ne bo NEZADOVOLJSTVO TUDI ZARADI TEGA, KER NI VIZIJE • PRIPRAVE NA ZAČETEK GRADNJE NOVE REŠEVALNE POSTAJI V teh dneh, ko se na stavko pripravlja sindikat zdravstva in socialnega varstva, v javnost vse bolj prihajajo izrazi neza- dovoljstva zdravnikov, ki še delajo v Zdravstvenem domu Ptuj. V glavnem je to posledica preobremenjenosti pri delu, ki izvira iz nedosledne delitve dela med zdravniki zdravstvenega doma in zasebniki, za katero ni idelne rešitve oziroma recepta. Zdravniki znajo poiskati zdravilo za druge, zase ga nimajo. Njihovo negotovost pa še poglablja nezmožnost tega okolja, da bi sprejeli strategijo razvoja zdravstva na območju mestne občine Ptuj. Od prve razprave do druge je minilo skoraj leto dni, pa je še vedno zgolj delovno gradivo, ki bo, kot kaže, kost za glodanje pri- hodnjega mestnega sveta. Pripombe zdravniške zbornice svetnikov ne bi smele zaustaviti, glede na to da predstavlja- jo le segment v zdravstvu, zdravstvo pa je več kot le zdravništvo. Dejstvo pa je tudi, da zahteve zdravnikov ne bodo nikoli v sozvočju z zahtevami celotnega zdravstva. Nezadovoljstvo zdravnikov ptujskega zdravstvenega doma,- odsotnost strategije razvoja zdravstva v mestni občini Ptuj in nekatere investicije so bile teme našega pogovora s Henri- kom Zlebnikom, dr. med. speč, direktorjem ptujskega zdravstvenega doma. TEDNIK Kako komentirate nezadovoljstvo zdravnikov v ptujskem zdravstvenem domu? H. Žlebnik, dr. med. speč: "Verjamem, da so zdravniki v ptujskem zdravstvenem domu lahko nezadovoljni. Nezadovol- jni so lahko tudi zato, ker nič ne kaže, da bi bili v Ptuju pripravljeni urediti razmere tako, da bi vedeli, kakšno zdravstvo bomo imeli v bodoče, kako naj bi bili organizirani, kaj bodo zdravniki delali v nas- lednjih letih in pod kakšnimi pogoji. Mislim, da je to eden od razlogov, ki bistveno vpliva na razpoloženje zdravnikov. Kar zdeva samo obremenitev, mo- ram priznati, da so zdravniki resnično preobremenjeni. Gre enostavno za to, da vse tisto, česar na tak ali drugačen način nismo kot obveznost prenesli enakomerno na vse izvajalce zdravstvenega varstva, tudi na zasebne zdravnike, pade na ra- mena zdravnikov zdravstvenega doma. Dejstvo je, da se vse nujne zadeve zbirajo pri nas in da so te tudi najtežja stvar. Dejstvo pa tudi je, da smo do nadaljnjega, dokler bo obstajal zdravstveni dom, dolžni organizirati nepre- kinjeno zdravstveno varstvo. To tudi izvajamo, prinaša pa dodat- ne delovne obremenitve." TEDNIK Kolikšen del nepre- kinjenega zdravstvenega varstva odpade na zasebnike, ki ste jih že začeli vključevati v to obliko dela? H. Žlebnik, dr. med.: "Za- sebniki se v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključujejo na ta način, da enkrat mesečno v zdravstvenem domu opravljajo delo od 14. do 21. ure, do začetka dežurstva. Vsak zasebnik - pet jih je, ki trenutno skrbijo za zdravstveno varstvo odraslih - pa naj bi dvakrat letno delal tudi celo soboto od 6. do 21. ure." TEDNIK Zakaj se zasebniki pogosteje ne vključujejo v za- gotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva glede na veliko preobremenjenost zdra- vnikov zdravstvenega doma? H. Žlebnik, dr. med. spec.: "Pogajanja, ki so tekla zato, da bi do tega, o čemer sem že povedal, prišli, so bila zelo naporna. Reči moram, da zelo velike želje, da bi delo teklo na ta način, s strani zasebnikov res ni bilo. Mislim, da je to po svoje razumljivo. V tej delitvi obveznosti smo pos- kušali biti maksimalno ko- rektni, kar pomeni, da smo izračune obveznosti delali na os- novi teoretičnih predvidevanj, pogodbenih timov in podobno. Nismo delili dejanskih opera- tivnih obveznosti, ampak teore- tične. To pomeni, da na zdravni- ka v zdravstvenem domu odpade relativno več dela." TEDNIK Kaj pa za zdravstve- ni dom oziroma nasploh za os- novno zdravstvo pomeni to, da tudi septembra mestni svet ni zmogel razprave o strategiji razvoja osnovnega zdravstve- nega varstva na območju mestne občine Ptuj do leta 2002? H. Žlebnik, dr. med. spec.: "Ko smo se pogovarjali o tem, ali je ali ni potrebno oblikovati zdravstveno politiko na območju mestne občine Ptuj, smo poskušali zadeve argumen- tirati. Strategijo potrebujemo zato, da bi lahko načrtovali raz- voj. Brez tega bomo nazadovali. Za razvoj je potrebno vlagati v znanje, opremo in prostore, potrebno je ustrezno kadrovan- je, tudi ustrezno načrtovati kad- rovsko politiko in podobno. Po- membno je, da ljudje vedo, kakšna prihodnost jih čaka, kakšne možnosti imajo. Odsot- nost kakršnekoli strategije (vizi- je) pomeni delo in odločitve na kratke proge, vprašanje je, v ko- likšni meri se to vključuje v neko dobro, dolgoročno pers- pektivno organiziranost ptujske- ga zdravstva. Ljudje v tej nego- tovosti bolj razmišljajo o tem, kaj storiti s seboj, kot pa kako or- ganizirati zdravstveni dom ozi- roma kako sodelovati z njim." PRIPRAVE NA GRADNJO REŠEVALNE POSTAJE TEDNIK Kaj pa odsotnost strategije pomeni za nekatere načrtovane investicije, na pri- mer za preselitev dispanzerja za ženske s Cučkove ulice na Potrčevo? H. Žlebnik, dr. med. spec.: "To bomo ne glede na vse dvome storili. Projekt je praktično zakl- jučen, v kratkem bomo poiskali izvajalca del. Projekta smo se lo- tili tudi s pričakovanjem, da se bo javnost ustrezno odzvala na našo pripravljenost, da lastna sredstva vlagamo v razvoj, v iz- boljšanje pogojev za izvajanje zdravstvenega varstva, ki pome- ni tudi novo kvaliteto za naše va- rovance. To je tudi znak, da ne dvigamo bele zastave." V vseh teh na videz zelo zaple- tenih razmerah na področju ptujskega zdravstva pa prihaja tudi dobra novica: končno se premika pri gradnji ptujske reševalne postaje, katere lokacija je na desni strani ob gasilskem domu Ptuj - ob Natašanini poti. Idejni načrti zanjo so bili nareje- ni že leta 1996. Mestna občina Ptuj je zemljišče odkupila od de- nacionalizacijskega upravičenca in zanj plačala 18 milijonov to- larjev. Kot je povedal direktor ZD Ptuj, naj bi v drugi polovici oktobra pridobili lokacijsko do- voljenje, v novembru projektno dokumentacijo in v decembru predvidoma gradbeno dovoljen- je. Po idealni varianti naj bi se gradnja pričela že konec decem- bra letos oziroma v začetku pri- hodnjega leta. Po pooblastilu mestne občine Ptuj bo izvajalec investicije Zdravstveni dom Ptuj. Za finančno konstrukcijo oziroma velikost investicije smo se zanimali v oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, kjer nam je Maja Erjavec povedala, da bo gradnja stala okrog 60 milijonov tolarjev. Od ministrstva za zdravstvo Re- publike Slovenije so za gradnjo nove ptujske reševalne postaje doslej dobili 5 milijonov tolar- jev, letos naj bi jih še devet. Preostalih 46 milijonov pa bo morala mestna občina Ptuj kot glavni investitor zagotoviti v okviru proračuna za leto 1999. Glede na to, da reševalna postaja Ptuj opravlja dejavnost za celo območje bivše občine Ptuj, bi pri sofinanciranju gradnje morale sodelovati vse nove občine na tem območju. Kot smo izvedeli, so v mestni občini Ptuj že pripravili predlog za sofinanci- ranje na podlagi kriterija števila prebivalcev. O njem se bodo na- jprej pogovorili župani omenje- nih občin. MG DRAVINJSKI VRH / S POSKUSI DO BOUSEGA PRIDELKA 10 do IZtohsvhe koruze hektar Po vsej Sloveniji, tako tudi na območju Dravskega in Ptujskega polja, potekajo številni poskusi, s katerimi pri- delovalci semena iščejo sorte, ki na nekem območju zago- tavljajo najboljše pridelke. V tem času so aktualni rezulta- ti pridelovanja koruze. V petek je bilo ugotavljanje rezulta- tov pridelovanja koruznih sort podjetja Pionner pri Antonu Zemljaku v Dravinjskem Vrhu, poskuse na našem območju pa opravljata tudi podjetji Agrosaat in Semenarna. Pri Ke- lenčevih v Novi vasi pri Ptuju 114 je bil v torek prikaz re- zultatov centralnega poskusa za Podravje s testiranjem 45 sort koruze. Predstavnik podjetja Pioneer, diplomirani inženir Darko Ke- rec, je ob predstavitvi poskusnih sort koruze v petek povedal, da ima podjetje v Sloveniji okoli 80 takih poskusov, na osnovi kate- rih lahko dokončno potrdijo pri- mernost posameznega hibrida na nekem območju, dolgoročno pa tako izberejo kakovostne hib- ride, ki zagotavljajo maksimalen pridelek. Podjetje Pioneer je eno na- jvečjih semenarskih podjetij za koruzo v svetu, v Sloveniji pa ima trenutno okoli 70-odstotni tržni delež. V lanskem letu so imeli v prodaji 15 hibridov, pri- mernih za pridelovanje v Slove- niji. Na vprašanje o možnih po- vprečnih pridelkih njihovih sort pa Darko Kerec odgovarja, da je ro od sorte do sorte različno, da >e pridelki v letošnjem letu gibljejo od 10 do 12 ton suhega rnja na hektar, lani pa so bili na ekaterih območjih tudi za 30 odstotkov višji. Na osnovi del- nih rezultatov poskusa v Dra- vinjskem Vrhu je bilo mogoče napovedovati pridelke od 10 do 11 ton suhega zrnja na hektar, vlaga pa je bila v petek še izredo visoka, okoli 35 odstotkov, kar je seveda posledica vremena, sicer bi bilo v koruznem zrnju v tem času že manj kot 20 odstotkov vlage. J. Bračič Predstavnik podjetja Pioneer, dipl. ing. Darico Kerec, je predstavil posamezne hibride v poskusu v Dra- vinjskem Vrhu TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, ^041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Man bor. Po mnenju Ministrsh/a za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vvivvv. radio-tednik. si E-pošta: nabiralnik @ radio-tednik. si f EDNIK - Četrtek, 75. oktober 1998 3 _Izvedeli smo PTUJ / ŠE O 44. SEJI MESTNEGA SVETA Ifsto p MMSiM MMMJIM 7 JVIARIBOR / S ŠESTEGA SEJMA GOST-TUR lefošn/a bona izjemna promoiijska priretBlev od 6. do 10. oktobra je v Mariboru potekal 6. sejem gos- tinstva in turizma Gost-tur '98. Na njem je sodelovalo 472 fa/stavljavcev iz 18 držav. Vidna je bila tudi predstavitev razstavljavcev s Ptujskega, ki so se predstavili bodisi v okviru ptujskega paviljona GIZ Poeotovio vivat bodisi sa- piostojno. Sejem si je v petih dneh ogledalo 20 tisoč obis- l^ovalcev, kar je nekoliko manj, kot so pričakovali. Tudi letos so pripravili vrsto spremljevalnih prireditev, posve- tov, srečanj, med najvidnejšimi pa je bila turistična borza. Na peti turistični borzi se je zbralo rekordno število tujih or- ganizatorjev potovanj, potoval- nih agentov, prevozniških podjetij in slovenskih turis- tičnih ponudnikov. 77 direktor- jev in vodij trženja iz več kot 50 slovenskih podjetij (med njimi so bili tudi predstavniki ptujskih term) se je na poslov- nih pogovorih srečalo z 91 po- tencialnimi kupci slovenske tu- ristične ponudbe iz Nemčije, Italije, Avstrije, Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Finske, Švedske, Madžarske in Hrvaške. Rezultati sklenjenih poslov bodo vidni šele čez nekaj časa, vendar je že sedaj mogoče trditi, da je pri letošnji turistični borzi šlo za izjemno promocijsko pri- reditev, ki lahko bistveno pris- peva k večji prepoznavnosti Slo- venije in tudi samega Maribora. Borza pa je tudi pokazala, da bodo morala slovenska naravna zdravilišča malo preusmeriti svoj tržni segment, je med dru- gim poudaril Franci Križan, di- rektor Centra za promocijo tu- rizma Slovenije. Doslej so nam- reč preveč stavila na domačega gosta in nekatere bližnje turis- tične trge, na primer Avstrijo. Borza pa je tudi pokazala, da za slovenska naravna zdravilišča obstaja širši interes. Svojo ponudbo je na borzi predstavilo tudi slovensko podeželje. Tu- rizem na podeželju ni samo zani- miv za urbana okolja v Sloveniji, ampak tudi širše. V okviru spremljajočih prire- ditev Gost-tura je 7. oktobra po- tekal tudi posvet o lokalnih tu- rističnih organizacijah v luči av- gusta sprejetega zakona o pos- peševanju turizma. Pripravila sta ga ministrstvo za malo gos- podarstvo in turizem ter Združenje za turizem in gos- tinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ker je bil zakon spre- jet šele pred kratkim, njegovih učinkov še ni mogoče izmeriti, pa tudi potrebnih podzakonskih aktov še ni, sprejeli naj bi jih v šestih mesecih. Že sedaj pa je jas- no, da bo največ problemov predvsem pri pobiranju obvezne članarine pri vseh tistih, ki so doslej ob izvajanju na- jrazličnejših turističnih projek- tov v nekem okolju zgolj tržili, ne pa ga tudi finančno podpirali. V okviru sejma so organizirali tudi okroglo mizo z naslovom Podpora ministrstev za razvoj podjetništva in turizma na obme- jnih in demografsko ogroženih območjih - primer Haloz. Med udeleženci so bih tudi predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki so ugodno ocenili dosedanje delo lokalne razvojne agencije Halo iz Pristave pri Cirkulanah. Direktor agencije mag. Stanis- lav Gole je na okrogli mizi pove- dal, da so uspeli razviti model, ki daje upanje, da bodo lahko v drugi fazi pričeli tržiti storitve tega območja. Prva faza razvo- jnega ciklusa je na območju Ha- loz po razvojni študiji v letu 1989 potekala deset let. Uspeli so izdelati konkretne poslovne načrte in študije, s katerimi lah- ko tržno preverijo, kaj se splača in kdaj pridobiti državne sub- vencije. Glavni pomen pa je v tem, da so v lastnem okolju us- peli motivirati ljudi. Rezultat prve faze je tudi delovanje Lo- kalne razvojne agencije Halo. Po opravljeni analizi investicij v zadnjih dvajsetih letih na območju Haloz so tudi ugotovili, da so bile Haloze v začetni fazi zelo slabo infrastrukturno razvi- te, sedaj pa ugotavljajo, da je dosežena raven takšna, ko je zelo težko reči, da so narazvite. To predvsem govorijo tisti, ki še na tem območju niso bili, ugotovili pa so tudi, da vsaj polovica Slo- vencev ne ve, kje so Haloze. V naslednji fazi bo potrebno inves- ticije usmeriti v gospodarsko sfero; v ta sklop sodi tudi iz- gradnja informacijskega sistema podjetništva in turizma, ki ga podpira republiški zavod za za- poslovanje v okviru programa javnih del. Zadnji dan letošnjega sejma Gost-tur je potekal v znamenju spominkarstva. Dan turis- tičnega spominkarstva je pripra- vila Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Centrom za pro- mocijo turizma Slovenije, Pos- peševalnim centrom za malo gospodarstvo in ob pomoči mi- nistrstva za malo gospodarstvo in turizem. Pripravili so tudi posvetovanje o spominkarstvu, njegovem pomenu v turistični ponudbi Slovenije in Avstrije, govorili o zakonodajnih možnostih za opravljanje spo- minkarske dejavnosti, proiz- vodnji, promociji in trženju tu- rističnih spominkov. Po posvetu je bil ustanovni sestanek Združenja spominkarjev Slove- nije, zatem pa so razglasili rezul- tate in podelili priznanja na- jboljšim spominkarjem v okviru letošnjega natečaja Turistične zveze Slovenije Turistični spomi- nek Slovenije '98. Vilina Hauser, ki ima obliko- valni studio Karo v Slovenj Gra- dcu, je v okviru letošnjega natečaja za najboljši turistični spominek prejela tretjo nagrado. Izdelala je lesene lutke, ki predstavljajo stilizirane noše Lancove vasi, orače iz Lancove vasi, vile, piceke in kurente. Spominki so nastali v sodelo- vanju z Andrejem Brencetom, kustosom etnologom v ptujskem pokrajinskem muzeju. To je še en rezultat prizadevanj, da bi vsaka zbirka Pokrajinskega mu- zeja Ptuj imela svoj spominek, prav tako tudi samo mesto, ki bi se lahko še dodatno promoviralo z avtentičnimi spominki tega okolja. Nagrajeni spominki bodo že konec oktobra naprodaj v prodajalni spominkov na ptujskem gradu. MG Lesene lutke Viline Hauser. Foto: Črtomir Goznik Agencija Halo je predstavila haloško ponudbo 8 MASI KRAJI IM UUDSE Četrtek, 15. oktober 1998 - TEDNIH PTUJ / NAJEMNICA SALOONA ZAVRAČA OČITKE Bosta skoihielinost in iteuo« šiliivost premcmali resnko? Kmalu po objavi sestavka o nejevolji stanovalcev iz Ulice 5. prekomorske brigade v Ptuju nad obiskovalci diskoteke Sa- loon v prejšnjem Tedniku se je - kot smo pričakovali - v našem uredništvu oglasila lastnica lokala oziroma najem- nica hiše in zemljišča Klavdija Savič, ki živi v Ptuju, sicer pa že osem let dela na kliniki v Dunaju. Povedala nam je, da jo je omenjeni sestavek šokiral, saj kot upravljalka lokala do sedaj ni bila deležna še nobene ustne ali pisne pritožbe, kaj šele pri- pombe, zato tudi ukrepati ni mogla. Takole je povedala: "Ker sem nad napisanim res- nično šokirana in ogorčena, sem prosila stanovalce, da se sestane- mo in pogovorimo ter uredimo, kar je v moji moči. Menim pa, da za razbijaško in vandalsko obna- šanje ljudi ni kriv lokal, ampak karakter in moralna načela vsa- kega posameznika. Sosedje, ki omenjajo, da je za razdejanje na njihovem zemljišču kriv lokal, so iste probleme imeli že pred nastankom lokala. Moti me tudi to, da nihče ni omenil ali se morda celo zahvalil našemu redarju Danielu Leber- ju in natakarju Boštjanu Hri- beršku, ki sta iz gorečega gospo- darskega poslopja Pintaričevih rešila živali in jjri tem tvegala svoja življenja. Živali so namreč bile hudo prestrašene in že omamljene od dima, zato sta jih s težavo spravila iz hleva. Tudi govorice, da ima lokal bivši policaj M.S., ter da se v lo- kalu zbira sama "mafija", so napačne, neresnične in celo kri- vične, saj sem najemnica zemljišča s stavbo le jaz, Klavdi- ja Savič. Če pa se slovenska mla- dina, ki je naša prihodnost, šteje med "mafijo", potem Slovenci žal nimamo prihodnosti. V pojasnilo naj dodam, da sku- pina, ki je razgrajala v bližini diskoteke in polivala alkoholne pijače, te pijače ni kupila v loka- lu Saloon in tudi ni bila v tem lo- kalu, ker vinjenih in mladolet- nih oseb ne puščamo v lokal. Naš redar je zunaj lokala že večkrat zasegel alkoholne pijače, ki so bile prinesene s seboj v plastenkah ali pločevinkah; ne enih in ne drugih v lolaku ne prodajamo, zato je takšne obis- kovalce prosil, da se umaknejo iz lokala. Ob koncu bi rada povedala še to, da je bilo za ureditev tega lo- kala potrebnih in vloženih veli- ko sredstev ter lastnega dela, zato kot vsak v podobni situaciji upravičeno pričakujem, da se bodo ta sredstva kdaj tudi povrnila. Z negativno reklamo in širjenjem neresničnih govoric bo to žal nedosegljivo. Trdno upam, da škodoželjnost in nevoščljivost ne bosta premagali resnice!" je za konec dejala Klav- dija Savič. -OM Klavdija Savič (levo) z natakarico za točilno mizo diskoteke Saloon. Foto: M. Ozmec LENART / OBČINSKI PRAZNIK Še zadnIR skupaj LENARŠKA OBČINA PRAZNUJE PO NOVEM NA LENARTO- VO, TO JE 6.NOVEMBRA • LETOS PRVIČ IN ZADNJIČ V 5KUPNIOBČINI Na odboru za pripravo programa letošnjega občinskega praznika, ki ga je imenoval lenarški podžupan Ivan Vogrin, so že potrdili okvirni program prireditev, določili pa so tudi nosilce posameznih nalog in izdelali terminski načrt priprav posameznih projektov. Lenarčani praznujejo prvi in hkrati zadnji občinski praznik v skupni občini 6. novembra, to je v spomin na farnega zavet- nika svetega Lenarta. Ta da- tum naj bi občane združeval in zbliževal, saj je lenartovo že po tradiciji praznik druženja in prijateljevanja. Seveda bo to zadnji skupni praznik, saj se je občina razdelila na štiri nove in v preoblikovani občini Le- nart bodo najbrž določili tudi novi datum praznovanja. Letošnje prireditve so vsebinsko raznolike. Za začetek bodo že 2. novembra odprli razstavo fotografij Mir- ka Brumna z naslovom Občina Lenart skozi čas. Razstava bo na ogled v Matični knjižnici. 3. novembra bodo v galeriji Krajnc odprli razstavo o delu in razvoju kulturnih društev občine Lenart. Veliko bo tudi športnih prireditev, predstavili se bodo gasilci, lovci, turistični delavci, kmetijska svetovalna služba, čebelarji, sadjarji, vino- gradniki in učenci osnovne šole. Ti bodo v stari šolski zgradbi pripravili pregledno razstavo, ki jo bodo odprli 6. novembra. Takrat bo tudi os- rednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Občinski praznik bodo skle- nili 8. novembra s tradicional- no Lenartovo nedeljo. Pričakujejo, da bo tudi letos vodil svečano bogoslužje mari- borski škof dr. Franc Kram- berger, rojak iz bližnje Šetaro- ve pri Lenartu. Naj bo tako ali drugače, Le- nartova nedelja bo ostala velik praznik prijateljevanja, dan, ko Lenarčani povabijo medse lju- di dobre volje, prijatelje od blizu in daleč. To so storili tudi takrat, ko še ni bil 'uzakonjen' praznični dan, WbTo$ JURŠINCI / V NEDELJO ZAHVALA JESENI Vinameniu perutninarstva v Juršincih oktobra že nekaj let tradicionalno po končanem spravilu pridelkov organizirajo kmetijsko-turis- tično prireditev Zahvala jeseni. Prvič so jo organizirali leta 1993, vsako leto jo posvetijo drugi kmetijski panogi, izbira- jo pa tudi kraljico panoge, ki ji tudi posvetijo prireditev določenega leta. j Letošnja prireditev bo pos- večena perutninarstvu, zato bodo izbrali kraljico perutni- narstva. Povezali jo bodo s po- vorko različnih kmečkih opra- vil, poudarek pa bo na prikazu reje perutnine nekoč in danes. Glavni organizator prireditve Zahvala jeseni. Društvo za oh- ranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, ki ga vodi prizadevna Marta Toplak, bo skupaj z od- borom za kmetijstvo pri občini Juršinci v okviru letošnje prire- ditve organiziralo tudi okroglo mizo o perutninarstvu. Po programu pa bodo tudi nagradili najlepše in največje pridelke (iz- delke) in podelili priznanja za urejenost cvetočih domov in vrtov. Poskrbeli pa bodo tudi za siceršnje dobro počutje vseh, ki jih bodo to nedeljo obiskali. Ve- selo bo namreč tudi v družabnem delu prireditve. MG Starost ni rada sama Učenci četrtega razreda radi OS Leskovec radi presenečajo ljudi. Prvega oktobra je bil dan ostare- lih. Zato so učenci spekli kekse, jih zavili v celofan in naredili majhne šopke iz suhega cvetja, naslednji dan po pouku pa so jih podarili starejšim krajanom. Povsod, kamor so prišli, so bili dobrodošli in lepo sprejeti. Na- jbolj so bili žalostni, ko so opazili solze na njihovih licih in slišali besede: "Vi, majhni otroci, se še spomnite na nas ostarele! Obiščite nas še in ne pozabite na nas." Sabina Zavec VIDEM / SPREJEM ZA DUHOVNIKE Dobrodošlka novomašnikug iestitke "abrahamu'* Videmski župan Franc Kirbiš in predsednik občinskega sveta Friderik Bračič sta prejšnji teden sprejela duhovnike, ki so ali bodo v prihodnje službovali v fari sv. Vida. Za srečanje v sejni sobi nove občinske zgradbe je bilo kar ne- kaj razlogov: v tamkajšnjem župnišču je prišlo do kadrovskih zamenjav, saj so nekateri duhov- niki odšli na novo dolžnost, ne- kaj novih pa je prišlo službovat v Videm. Župan je posebej izrekel dobrodošlico nedavnemu novo- mašniku Andreju Fegušu iz sosednje podlehniške fare, ki bo odslej služboval v Vidmu, ob ne- davnem 50-letnem življenjskem jubileju pa je čestital p. Emilu Križanu. Na kratko je župan predstavil delo in življenje v občini v prvih štirih letih po ustanovitvi in po- vedal, da se bo z odcepitvijo kra- jevne skupnosti Podlehnik in dela Bolečke vasi občina zmanjšala na okoli 5.600 prebi- valcev. Videmskim duhovnikom se je župan zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje, predvsem pri skupni gradnji parkirišč, in za razumevanje ob gradnji občinske upravne stavbe. V svojem imenu in v imenu prisotnih duhovnikov se je za sprejem zahvalil provincial p, Slavko Strmšek in zaželel občini in njenemu vodstvu uspešno delo tudi v prihodnje. JB S sprejema v stavbi občine Videm JURŠINCI / ZASEDANJE KOMISIJ DRŽAVNEGA SVETA Hemudoma spreieH zakon o regionalnem mzvoiu Juršinski župan Alojz Kaučič, sicer tudi državni svetnik, je pred tednom v juršinski občini gostil predstavnike kar dveh komisij državnega sveta: komisijo za lokalno samoupravo na čelu s predsednikom Janezom Properjem in komisijo za kmetijstvo, ki ji predseduje Peter Vrisk. Razpravljali so o temi, ki se navezuje na nov zakon o regionalnem razvoju, in precejšen del razprave namenili tudi bodočemu usta- navljanju reg^ na Slovenskem. Državni svetniki so menili, da je zakon o regionalnem razvoju bistvenega pomena za širše področje Haloz in Slovenskih goric, sicer pa bo ta zakon nado- mestil bivši zakon o demografs- ko ogroženih območjih. Slišali smo, da bo novi zakon močno zmanjšal število občin, ki bodo sodile v njegov okvir, saj bo po novem manj razvitih le 60 za razliko od prejšnjih skorajda vseh slovenskih občin. Bistvene- ga pomena bo zakon za občine na demografsko ogroženih območjih, je dejal Alojz Kaučič, saj bodo te močno odvisne od razvojnih sredstev, s tem pa bo na slabše razvita območja priha- jalo več denarja. Juršinski župan Kaučič, ki je v državnem svetu tudi član komisije za kmetijstvo in podpredsednik komisije za drobno gospodarstvo in turizem, je menil, da je novi zakon iz- rednega pomena za celotno širše ptujsko območje in da si močno prizadevajo, da bo vseh sedaj 15 občin na Ptujskem uvrščenih v ta sklop. Svetniki so se strinjali, da se na njegov sprejem ne sme predolgo čakati, saj je od njega odvisno tudi pridobivanje sredstev iz Evropske unije, vse- kakor pa bi ga bilo dobro spreje- ti, še preden bomo v Sloveniji ustanovili regije. Kot je povedal Kaučič, so na delovnem sestan- ku menili, da je novi zakon o re- gionalnem razvoju zagotovo tretji najpomembnejši zakon za občine, kajti od njega bo v bodoče odvisno tudi področje kmetijstva. Nekoliko bolj deljena pa so bila mnenja okrog ustanavljanja regij, kjer si državni svetiki niso bili enotni. Nekateri so bili za ustanovitev le treh regij, spet drugi (med njimi tudi Alojz Kaučič) pa so menili, da bi jih bilo potrebno ustanoviti vsaj 11; med temi bi bil tudi Ptuj kot sre- dišče ene od regij. Državni svetniki so si ob obis- ku v občini Juršinci ogledali ne- katera slabše razvita območja v Halozah in Slovenskih goricah, podobno zasedanje izven Ljubl- jane pa naj bi prav kmalu pono- vili. T. Mohorko Zakon o regionalnem razvoju je bistvenega pomena tudi za Haloze in Slovenske gorice, so menili predstavniki obeh komisij državnega sveta na zase- danju v Juršincih. Foto: Cilka fEDNIK - Četrtek. I\ okioher 1998 MASI KRAJI IN LJUDJE 9 pTUJ / TRETJA URBANISTIČNA DELAVNICA Tokrai prouievali pfuiske vpadnhe iS študentov fakultete za arhitekturo univerze v Ljubljani je v | treh delovnih skupinah na tretji mednarodni urbanistični del- avnici v Ptuju preučevalo možnosti arhitektonske ureditve treh ptujskih prometnih vpadnic. Kot gostje so tokrat sodelo- y3li študentje arhitekture iz Anglije in Avstrije, ob zaključku (lelavnice pa so v soboto, 10. oktobra, svoja snovanja in pred- videne arhitektonske rešitve na razstavi v Mestni hiši predsta- vili tudi Ptujčanom. Delavnica, na kateri so sode- lovali tudi trije profesorji arhi- tekture, je gostovala v prostorih Centra za socialno delo v Ptuju, vodil pa jo je prof. Peter Gabri- jelčič, ki je o namenu tovrstnih strokovnih druženj povedal: "To je delavnica, ki jo sofinan- cira ministrstvo za okolje in prostor, drugo polovico pa pris- peva mesto Ptuj. Namen tovrst- nih delavnic je, vzpodbuditi mestne občine k pridobitvi strokovnih podlag za svoje prostorske dokumente in,da bi skozi tekmovalnost med posa- meznimi strokovnjaki prihajali do širših vizij za mestni razvoj, pa tudi do svežih idej. To je go- tovo oblika, ki je v bistvu uni- katna in nam jo zavidajo kolegi marsikje po Evropi, saj je rodila dobre sadove na mnogih točkah v Sloveniji. Osebno sem sodelo- val na takšnih mednarodnih delavnicah v Rogaški Slatini, kjer je brez dvoma rezultat te delavnice tudi novo odprta pro-* menada, bazen in podobno." # Letošnja urbanistična delavnica v Ptuju je bila med- narodna, saj so na njej sodelo- vali tudi študentje iz Anglije in Avstrije. Zagotovo to ni naključje? "Res je, ker smo tokrat organi- zatorji fakulteta za arhitekturo, smo delavnico razširili do med- narodnih razsežnosti in k sode- lovanju povabili kolege iz Bir- minghama in Gradca. Pa ne po naključju, ampak ker so bile tema letošnjih delavnic mestne vpadnice. Pri tem mislimo na intenzivno pozidavo obmestne- ga prostora ob mestnih vpadni- cah, ki se pri nas ne poraja v ta- kih oblikah, v okoljih razvitega kapitalizma pa se s tem srečuje- jo že leta. In skozi njihove oči lahko bolj objektivno vidimo, kaj od teh procesov, ki se ta hip dogajajo pred našimi vrati, kaže podpirati in kaj je tisto, kar je potrebno na nek način sankcio- nirati oziroma bolje rešiti." # Študentje so skupaj s svo- jimi profesorji v letošnjih del- avnicah delali v treh skupi- nah, torej so se lotili treh raz- ličnih segmentov? "Tako je. Predmet naših študij je bila pravzaprav obdelava vseh treh vpadnic do Ptuja. Ses- tava skupin je bila prav tako mednarodna, kar pomeni, da so v vsaki skupini sodelovali štu- dentje iz treh dežel. Delavnica pa se seveda nikakor ni končala s sobotnim odprtjem razstave v Mestni hiši, ampak se nadaljuje do marca prihodnje leto kot ne- kakšna seminarska naloga^ na sodelujočih fakultetah. Štu- dentje iz različnih dežel se tako sočasno ukvarjajo z istim pro- blemom in prek interneta iz- menjujejo izkušnje za dodelavo svojih študij. To pa pomeni novo kvaliteto, preizkus dela na daljavo, ki nas čaka v Evropi v naslednjem tisočletju." # Če sem prav razumel, po- tem ste v Ptuju dejansko opra- vili nekakšen posnetek dejan- skega stanja na treh vpadni- cah in predlagali različne rešitve, pozneje pa boste v po- sameznih skupinah prek in- terneta vse skupaj dodelali in predlagali dokončne rešitve? "Da, tako je. Sicer ne gre samo za posnetek stanja, ampak tudi za razumevanje fenomenologije prostora in današnjega časa, da bi na podlagi tega lahko že jutri ponudili možne konceptne rešitve - sprva v grobih obrisih, dodelava pa naj bi sledila po medsebojnih izmenjavah mmenj, izkušenj in konsultaci- jah, kot že rečeno, prek interne- ta." 0 Glede na to, da so na del- avnici sodelovali v glavnem študentje četrtih letnikov, lahko pričakujemo resne re- zultate, ki obetajo pozitivne rešitve tudi za Ptuj. Kaj meni- te, ali boste kot mestni arhi- tekt Ptuja iz ugotovitev te del- avnice dosegli katero od možnih rešitev? "Vsekakor, saj je bila delavni- ca s tem namenom tudi organi- zirana in osebno sem zelo resno zainteresiran za čim kvalitet- nejšo izpeljavo ravno zato, da bi mesto dobilo čvrstejša izho- dišča predvsem za urejanje ob- mestnega prostora. Tisto, kar je skupno vsem trem sodelujočim fakultetam, je podoben pogled na urbanizacijo mestnega obrobja. Gre za pogled, ki je ra- dikalno drugačen od pogleda, ki smo se ga učili na fakultetah do sedaj in ki je prevladujoč tudi v strokovnih službah posa- meznih mest, tudi na Ptuju. Ta pogled poskuša spremljati vsa burna dogajanja v Evropi v transformaciji produkcijskih sistemov in socialnih odnosov, ko govorimo, da gre za jačanje individualnosti - želje posa- meznika, da bi obvladoval svojo življenjsko pot in prostor indi- vidualno, brez nekega vna- prejšnjega določenega cilja. To se potem odraža tudi v razme- roma kaotični podobi prostora. Če jemljemo to kaotično podo- bo kot nekaj skrajno negativne- ga in to poskušamo dušiti, dušimo pravzaprav dina- mičnost družbe, njene fleksibil- nosti, kar pa je v nasprotju z življenjem in silnicami, ki de- jansko vladajo v prostoru. Zato poskušamo v vseh treh fakulte- tah to novo stvarnost materiali- zirati, priznati kaotičnost kot dejstvo in jo enostavno po- skušati organizirati na drugem nivoju." 0 Kako bi lahko to poenos- tavljeno ilustrirali? "Recimo, če smo mi vzgojeni in delujemo kot strokovna služba v smislu še vedno neke- ga baročnega urbanizma, ko po- skušamo prostor totalno kon- trolirati, ugotavljamo, da nam ta sistem in pogled na vseh koncih enostavno uhaja iz rok. Če pa priznamo, da je ta razme- tanost v prostoru neko dejstvo, poskušamo prostor organizirati v manjših ambientih, iz katerih celota ni več razvidna, ampak je razvidna le kvaliteta manjšega ambienta. In na ta način prav- zaprav transformiramo prostor v manjše, kompleksnejše meri- lo." e Kako se lotevate takih konfliktnih situacij v samem Ptuju, ki je poln najraz- ličnejših arhitekturnih ele- mentov, ko se zapuščine iz rimskih časov bodejo s sodob- nimi prijemi in rešitvami? "V bistvu gre za to, da nas za- nima predvsem nadaljnja rast mesta v njegovem obrobju, kaj- ti to je danes tisti prostor, kjer se dogajajo najvitalnejše spre- membe, medtem ko je sam ožji center starega mestnega jedra tista punčica očesa, ki jo kaže ohranjati predvsem zato, ker so tako ohranjena mesta v Evropi res redkost. Tako neka relativ- na zaostalost Ptuja postaja ved- no očitneje njegova prednost. Zato gre za razvoj, ki bo delo- val v dveh smereh. Na eni stra- ni na mestnem obrobju, ki bo drobneje, a kompleksno organi- zirano, ko ne bo več nekega območja industrije, ki se umika v svoje zakotje in kjer je dovol- jeno zgraditi skoraj karkoli. Se- veda tudi industrijo odpiramo mestu; to pomeni, da industrij- ski obrati pridobivajo recimo prodajne površine, vmes pa se pojavljajo seveda tudi zelene površine v obliki majnših par- kov in podobno. Tako se zagot- avlja prehodnost tega območja in na ta način postajajo te mo- nokulturne površine naenkrat polifunkcionalne. To je nekaj, kar se dogaja v tako imenova- nih spalnih naseljih, kjer tudi enodružinske hiše dobivajo nove vsebine in nove funkcije, skoraj vsak ima doma neko dej- avnost, večjo ali manjšo. Zato postajajo včasih tako kritizira- na spalna naselja že kar lepo urejeni bivalni in delovni pros- tori." # Mesto Ptuj je torej za vašo stroko poseben izziv, saj se v njem srečujete z generacijami in posledicami oziroma traj- nejšo zapuščino teh genera- cij? "Seveda. Ptuj je prava učna knjiga, ki je toliko pomemb- nejša za mladega arhitekta. Tu- kaj so študentje višjih letnikov, kar daje ptujski delavnici po- sebno težo. In kot ste pravilno ugotovili, ta plastovitost ptuj- skega prostora je lahko tudi do- ber strokovni izziv, predvsem zato ker je treba do vseh raz- sežnosti zavzeti neko stališče." 9 Za konec še vprašanje, namenjeno predvsem vam osebno kot mestnemu arhi- tektu Ptuja. Pred kratkim je bila odprta razstava Očistimo pred svojim pragom, ki je opo- zorila na številne urbanistične "packarije", ki bi jih lahko z malo truda odpravili in tudi preprečili. Kako lahko kot mestni arhitekt na to vplivate? "Funkcija mestnega arhitekta je razmeroma nova. Gre za to, da je mesto želelo pridobiti ne- kega neodvisnega strokovnjaka, kajti tisti, ki deluje v samem kraju, je vedno bolj papeški kot drugi. Z nekakšno distanco naj bi imel mestni arhitekt tega tipa objektivnejši vpogled na dogajanje v mestu. Kar je po mojem treba v Ptuju narediti kot prvo, je vzpostavi- tev logističnega sistema. Mesto je že do sedaj na nivoju urbanis- tične dokumentacije sprejema- lo pravilne odločitve, žal pa so se v fazi realizacije izrodile. Mesto na to ni imelo vpliva, ker enostavno ni bilo stranka v pos- topku. Potem ko bo vzpostavljena lo- gistična povezava od izdaje ne- kega urganističnega dokumen- ta do njegove realizacije, pa bi lahko mestni arhitekt s svojim delovanjem resnično odločilno vplival na kvaliteto mestne iz- gradnje. Žal ugotavljam, da se je prav zaradi izostanka te kon- trole marsikaj, kar je bilo v začetku mišljeno kot dobro, v fazi realizacije popolnoma izro- dilo in postalo nekak arhitek- turni zmazek, kot ste dejali, kar pa ni mestu v ponos, zato bo treba take nepravilnosti čim- prej odpraviti." M. Ozmec Letošnjo urbanistično del- avnico je vodil prof. Peter Gabrljelčič Študentje treh dežel so nove arhitekturne rešitve ptujskih vpadnic snovali v prostorih Centra za socialno delo Primer lepo urejenega jedra nove poslovnega objekta, ki se dobro vklaplja v stari del Ptu- ja, je kompleks med centroma Domino in Drava. Foto: M. Ozmec PTUJ / UPOKOJENCI VABIJO Jesenski poiltek v Istrskih Topii€ah Preizkusite jesensko-zimsko burjo v Istrskih Toplicah od 10. novembra do 17. novembra, vabijo ptujski upokojenci, saj je ostalo je še nekaj prostih mest. Pri polni zasedbi av- tobusa boste 7-dnevni dopust preživeli v dvoposteljnih so- bah za neverjetnih 27.000 tolarjev. Zdravilna voda Istrskih Toplic izvira izpod 85 m visoke skale sv. Stjepana. Njeno zdravilnost (33 - 35C) so odkrili že stari Rimljani, analiza pa je bila narejena že leta 1858. Vsebuje na- trij, kalij, klor in žveplo in zato zdravi revmo, razne bolezni sklepov, hrbtenice, kožne bolezni in bolezni dihal. Letovišče le/i v dolini reke Mirne v objemu motovunskih gozdov. V zdravilišču so - po predhodnem posvetu z zdravnikom - dane možnosti raznih terapij. Prijavite se lahko v društveni pisarni ob petkih po 10. uri ali na tel. 775-774 (772-459, zvečer). Pohitite s prijavami in vplačilom rezervacije. MK SLOVENSKA BISTRICA / URBANISTIČNA DELAVNICA OBRODILA SADOVE Pnietek ureditve Trga svobode (Urbanistična delavnica, ki je potekala proti koncu lanskega leta v Slovenski Bistrici, namenjena pa je bila v prvi vrsti ure- janju mestnega jedra, je obrodila prve sadove. Po razgrnitvi dokumentacije in obravnavi v občinskem svetu bodo v teh •Ineh pričeli urejati prvega od treh bistriških mestnih trgov v strogem mestnem jedru - Trg svobode, v nadaljevanju pa bodo Uredili še Trg Alfonza Šarha ter trg pred pošto oziroma trgovi- no Gala. Kot smo izvedeli od Danice Sagadin-Leskovar, vodje od- delka za okolje in prostor pri občini Slovenska Bistrica, bodo v okviru ureditve starega mest- nega jedra pričeli najprej ureja- li Trg svobode, osrednji trg v farnem ja»6Slu^„Delv med dveletniki. Dali med triletniki. Demos MS in Meri Lobell med štiriletniki, Bukefalos med kasači in Active Leber med uvoženimi kasači. Rezultati dirk iz Ljutomera: 1. dirka, avtostart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Arabela (Znidarič, Ljutomer) 1:22,1, 2. Kim (Lešnik, Maribor) 1:22,8 in 3. Krisbubu (Traven, Ko- menda) 1:23,6; 2. dirka, avtos- tart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Devon MS (Slavič, MS Ključarovci) 1:19,0, 2. Astor Law (Tramšek, Ljutomer) 1:20,1 in 3. Savon (Zan, Ljuto- mer) 1:21,8; 3. dirka, avtostart za 3-letne kasače, 1600 m, zas- lužek do 150 tisoč SIT: 1. Fri- sky (Slana, Ljutomer) 1:20,6, 2. Fuci Fuc (Kovačič, Krško) 1:20,7 in 3. Lim Lobell (Jureš, Ljutomer) 1:23,0; 4. dirka, av- tostart za 3-4-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1. Nike Lobell (Špindler, Slovenske gorice) 1:20,5, 2. Leon (Zagorc, Šentjernej) 1:21,3 in 3. Debora MS (Slavič, MS Ključarovci) 1:21,3; 5. dir- ka, avtostart za 3-5-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 400 tisoč SIT: 1. Amigo (Heric, Ljutomer) 1:18,2, 2. Felicia (Ja- godic, Brdo) 1:18,3 in 3. Dirkaš (Knecht-Silak, Maribor) 1:18,8; 6. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 600 tisoč SIT: 1. Lafit (Pire, Ljubljana Stožice) 1:18,3, 2, Condren (Gorjanc, Brdo) 1:18,4 in 3. Mister Lobell (Sagaj, Lju- tomer) 1:18,9; 7. dirka, avtos- tart za 3-12-letne kasače, 21O0 m, zaslužek do 900 tisoč SIT: 1. Sindy (Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:20,4,2. Suriya (Male- tič, Šentjernej) 1:20,5 in 3. Frick (Marinšek, Brdo) 1:20,6;' 8. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 2100 m: 1. Demos MS (Slavič, MS Ključarovci) 1:19,0, 2. Jason B (Gorjanc,Brdo) 1:19,2 in 3.Doris MS (Ma- rinšek,Brdo) 1:19,2; 9.dirka, av- tostart za 3-12-letne uvožene kasače, 2100 m: 1. Tassel Tina (Slavič, Krško) 1:18,0, 2. Active Leber (Zan, Ljubljana Stožice) 1:18,5 in 3. Soulman (Makoter, Ljutomer) 1:18,7. Zadnja letošnja kasaška prire- ditev bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani, kjer bo tudi državno prvenstvo dveletnih kasačev. M. Toš REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj Upravna enota Ruj izdaja na podlagi 12. člena Zakona o evi- denci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92) naslednji razglas Za redne volitve v občinske svete in redne volitve župa- nov, ki bodo v nedeljo, 22. novembra 1998, so razgrnjeni volilni imeniki za posamezna volišča občin: Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slov. Goricah, Dornava, Hajdina, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, MarkovcI, Mestne občine Ruj, Podlehnik, Videm, Zavrč In Žetale. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ruj, Slomškova ulica 10, Ruj, soba št. 6, od 12.10.1998 do 7.11.1998. Vse državljane, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Ruj in bodo na dan glasovanja 22.11.1998 do- polnili 18 let ter jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost, pozi- vamo, da pregledajo splošne volilne imenike. Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imeni- ka v naslednjih primerih: - če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pra- vice na območju Upravne enote ali posameznega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan v času uradnih ur Upravne enote do najpoz- neje 15 dni pred dnem glasovanja, to je 7.11.1998. □ Odtx)r za družbene dejavnosti občine Videm na podlagi 10. člena z^ona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) objavlja Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje pro- gramov športa za leto 1999, ki jih t>o v letu 1999 ot>čina so- financirala iz občinskega proračuna 1. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti, ustanovljeni na podlagi zakona o zavodih in zakona o gospodarskih daižbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti na območju občine Videm. Na razpisu lahko sodelujejo tudi posa- mezniki, ki imajo opredeljen status. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: a) programi za otroke in mladino ("Zlati sonček", "Športna značka", tečaji plavanja, programi, ki imajo značaj redne vadbe ipd.) b) programi športa za vse (organizacija občinskih športnih prireditev) c) programi, ki imajo značaj redne vadbe za upokojence d) programi za šport nadarjenih otrok in mladine (športne šole) e) programi kakovostnega športa f) drugi za šport pomembni programi v občini 3. Predlagatelji progranrrav morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem iz- vajanja programa in urnikom. 4. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. 5. Predlagatelji morajo programu priložiti izpolnjen vprašal- nik, ki ga dobijo na sedežu občine Videm. 6. Rok za prijavo na razpis je do 30.11.1998. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov športa, ki se sofinanci- rajo iz občinskega proračuna. 8. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe v desetih dneh po sprejemu proračuna. 9. Prijave je potrebno poslati na naslov: Ofc)čina Videm, Od- bor za družbene dejavnosti. 10. Podrobnejše informacije in potrebne obrazce dvignete na sedežu občine Videm pri gdč. Darinki Jagarinec. 11. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na kate- rih morajo biti oznake: NE ODPIRAJ PRIJAVA NA JAVNIH RAZPIS ZA PROGRAM 1999 na področju športa ter naziv vla- gatelja. OBČINA VIDEM Štev.: F 47/98 Datum: 12/10-1998 Odbor za družbene dejavnosti: Petrovič Francka, l,r. Odbor za družbene dejavnosti občine Videm na podlagi 18.- 21. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na po- dročju kulture (UL RS št. 75/94) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRAhUE PREDLOGOV ZA RNANCI- RANJE, SOFINANCIRANJE ALI SUBVENCiORNIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 1999 FINANCIRALA OBČINA VIDEM IZ DELA PRO- RAČUNA, NAMENJENEGA ZA KULTURO. 1. Občina Videm zagotavlja za uresničevanje javnega inter- esa na področju kulture sredstva iz proračuna skladno s pro- grami in projekti za naslednje namene: - za varstvo naravne in kulturne dediščine, - za izvajanje dejavnosti kulturnih programov, prireditev in ju- bilejev - za materialne stroške izvajanja programov - za vzdrževanje in materialne stroške dvoran - za delovanje knjižnic - za revije, festivale in gostovanja v tujini - za investicije - za izobraževanje - za ostale dejavnosti na področju kulture 2. Predlagatelji Za kulturno dejavnost po zakonu se štejejo kulturna društva in zavodi ter posamezniki, ki imajo opredeljen status na območju občine Videm, katerih dejavnost je posredovanje in varovanje kulturnih vrednot na področju književnosti, likovne in filmske dejavnosti, glasbe, plesa, petja in folklore; gledališke dejavnosti; varovanja kulturne dediščine; razstave, knjižnična dejavnost in drugo. Predlagatelji, ki planirajo dvo- ali večletne programe in pro- jekte, morajo predložiti predloge za 2-letno obdobje z obraz- ložitvami po letih (programi in projekti, ki bodo realizirani v ob- dobju do konca leta 2000). 3. Način prijave programov In projektov Rok za oddajo pisnih predlogov s prilogami predlagatelji projektov na področju kulture oddajo na sedežu občine Videm do 30.11.1998. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih mora biti podana oznaka: - NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPISI ZA PROGRAM 1999 na področju kulture - naziv predlagatelja V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov kulture, ki se sofinanci- rajo iz občinskega proračuna. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe v 10 dneh po sprejemu proračuna. Dodatne informacije o zbiranju predlogov in potrebne obraz- ce dvignete na sedežu občine Videm pri gdč. Darinki Jagari- nec. OBČINA VIDEM Štev.: F 48/98 Datum: 12/10-1998 Odbor za družbene dejavnosti: Francka Petrovič, l.r. 20 PO MAŠIH KRAJIH Četrtek, 15. oktober 1998 ■ TEDNIK HRASrOVEC / BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELE Švabova kapela v novi podobi Minula sončna jesenska nedelja je bila v Hrastovcu pri Švabovem slovesna, saj so bla- goslovili vaško kapelo, ki so jo domačini pred časom lepo obnovili. Nekdaj je ta stala pri znamenitem Švabovem poslopju, kjer je danes gos- tinski objekt z vinsko kletjo, potem so jo premaknili kakih 50 metrov v bližino vinogra- dov. Marijina kapela nosi isto letnico kot Švabovo, sezidana je bila namreč leta 1831. Domačini so povedali, da je bila kapela prepuščena propa- danju, šele v zadnjem času pa so jo uspeli rešiti, jo dodobra obnovili in ji dali novo podobo. Obnovo kapele je vodil domačin Marjan Korpar iz Hrastovca, zidarska dela sta op- ravila Franc Notersberg in Zvonko Furjan, fresko na kape- li sta izdelala Milan Fostnarič in Martin Krajnc, veliko pa so pri obnovi pomagali še Dragica Mileč, Katarina Korpar, Franc Petrovič in Marija Puklavec. Domačini so pri obnovi poma- gali tudi s prostovoljnimi pris- pevki; največ sta prispevala Ivan in Majda Pongrac, lastni- ka Svabovega, seveda pa je bil dobrodšel vsak prispevek ta- mkajšnjih domačinov. V nedeljo je bila pri kapeli krajša svečanost z blagoslovom in sveto mašo, ki jo je vodil far- ni župnik Jože Pasičnjek. Domačini, ki so se zbrali na slo- vesnosti, so dokazali, da jim ni vseeno za kapelo, ter obljubili, da bodo zanjo lepo skrbeli. T. Mohorko Foto: R. Škrjanec MOSKANJCI / V NEDELJO OB 14. URI Naiveiii miting letalsliilt modelov doslei Blizu 100 modelarjev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, BiH in Slovenije ter še veliko več le- talskih modelov vseh vrst in kategorij bo v nedeljo prikazalo svoje sposobnosti na leta- lišču v Moškanjcih. Modelarji, med njimi tudi svetovni in evropski prvaki, bodo prišli v Moškanjce ob 10. uri in pričeli sestavljati mo- dele, ki si jih bodo lahko obiskovalci ogledali na tleh do 14, ure. Takrat pa se bo pričel veliki modelarski miting, po besedah Matjaža Praprotnika, ki je v imenu društva Avioteh in Aerokluba Ptuj odgovorni or- ganizator, največji modelarski miting v Sloveniji doslej in celo za evropske razmere enkraten do- godek. Organizatorji tovrstnih mitingov namreč običajno vabijo le eno ali dve kategoriji modelov, tokrat pa bo v Moškanjcih mogoče videti letalske modele "vseh časov in kategorij". To bodo raket- ni modeli vseh kategorij, prostoleteči modeli A-1, F-1 A, B, C, akrobatski in bojni vezani letalski modeli, radijsko vodeni jadralni in motorni mo-,. deli in posebej atraktivni modeli na reakcijski po- gon, ki dosežejo hitrost tudi do 300 kilometrov na uro. Videti bo mogoče zelo velik model, največji iz- delani v Sloveniji, to je 5 in pol metra dolg model potniškega letala DC 9 SUPER 80, ki ga je izde- lal Marjan Mencinger z Bleda, in kot njegovo na- sprotje najlažji model vseh časov, samo 1 gram težek sobni model Ptujčana Iztoka Žagarja. Al- bin Novak, nekdaj kapetan potniškega letala, športni pilot in graditelj, bo pokazal veliki maketi Rusjanove Ede 5 in jadralnega letala Čavka. Med modelarji bo kar pet dobitnikov Zlatega orla, v nekdanji Jugoslaviji najvišjega letalskega priznanja sploh. To bodo Anton Videnšek, Branko Leskošek, Vili Kmoch, Mirsad Kapeta- novič in Oto Velunšek. Sicer pa se bodo nekoč in danes največjim modelarjem pridružili tudi na- jmlajši - osnovnošolci iz Vidma in Cirkovc ter tudi sami spuščali v šoli sestavljene raketne modele. MZ PTUJ / VZGOJITELJICE PRIPRAVILE PROJEKT ŠPORTNIH AKTIVNOSTI v naravo za zdravje in zabavo Ali ste vedeli, da se otroci duševno hitreje razvijajo, če imajo dovolj možnosti za gibanje in igranje? Prav tako z gibanjem na prostem zmanjšujemo možnost za različna obolenja, otroci se veliko hitreje in lažje prilagodijo vremenskim spremembam. Otrokom iz vrtca Potrčeva 9 je omogočeno veliko gibanja, včasih povabijo vzgojiteljice k telesnim aktivnostim tudi starše. Tako so skupaj prema- gali trimsko stezo v Ljudskem vrtu, obiskali gimnastično društvo in telo- vadili skupaj z otroki, preho- dili so tudi pot od Borla do Svabovega (na fotografiji), kjer so mali šolarji prejeli priznanja za uspešno opravlje- ne športne naloge v akciji Zla- ti sonček - športna značka. V šolskem letu 1998/99 bodo v vrtcu ponudili otrokom še več možnosti za gibanje v na- ravi, saj so pripavili projekt Izleti v naravo za zdravje in za- bavo". Ur Otroci so s starši premagali pot od Borla do Svabovega TEDNIK - Četrtek, 15. oktober 1998 SJPORT 21 JESENSKI KROS Velika udeležba Osnovna šola Videm in Športni zavod Ptuj sta v mesecu rekreacije izvedla medobčinsko prvenstvo v jesenskem krosu, na katerem je nastopilo 250 učencev in učenk iz osnovnih in srednjih šol, z upoštevanjem občinskega krosa občine Videm pa okrog 1000 tekmovalcev. Organizacija je bila odlična, vre- me idealno za tovrstna tekmovanja, pogrešali pa smo več tek- movalcev iz ptujskih srednjih šol. Rezultati: mala šola - dečki: Matej Simonič , 2. Igor Cafuta - oba OŠ Videm, 3. Sandi Ivančič, OŠ Sela; deklice: 1. Manuela Forstnerič, OŠ Vi- dem, 2. Tanja Murko, 3. Blanka Kozel - obe OŠ Sela; 1.-2. raz- red - učenci: 1. Jože Emeršič, 2. Rok Kozel, 3. Rok Sardinšek - vsi OŠ Videm; učenke: Anica Kozel, OŠ Leskovec, 2. Adrija- na Vindiš, 3. Katja Cafuta obe OŠ Videm; 3.-4. razred - učenci: L Aleš Rihtarič, 2. Franci Buto- len - oba OŠ Videm, 3. Denis Pernek, OŠ Sela; učenke: L Va- lerija Cafuta, OŠ Leskovec, 2. Tina Radolič, 3. Mojca Šosterič obe OŠ Videm: 5. razred - učenci: L Jani Druzovič, OŠ Destrnik, 2. Uroš Šterman in Boris Šegula oba OŠ Domava; učenke: L Andreja Žnidarič, OŠ Gorišnica, 2. Monika Gajšek, OŠ Žetale, 3. Katja Zorko, OŠ Ljudski vrt; 6. razred - učenci: L Franci Cafuta, OŠ Leskovec, 2. Darko Hercog, OŠ Breg, 3. Alen Felicijan, OŠ Dor- nava; učenke: 1. Teja Osenjak, OŠ Breg, 2. Barbara Srdinšek, OŠ Leskovec, 3. Saša Emeršič, OŠ Videm; 7. razred - učenci: 1. Goran Tanacko, OŠ Breg, 2. Se- bastjan Cenar, OŠ Dornava, 3. Bojan Kukovec, OŠ Grajena; učenke: L Mojca Mohorič, OŠ Ljudski vrt, 2. Angela Kozel, OŠ Leskovec, 3. Anja Ogrizek, OŠ Hajdina; 8. razred - učenci: 1. Bojan Emeršič, OŠ Videm, 2. Leon Bedrač, OŠ Gorišnica, 3. Tadej Srdinšek, OŠ Leskovec; učenke: 1. Natalija Sbuel, OŠ Breg, 2. Ajda Brumen, 3. Maja Petek - obe OŠ Ljudski vrt; dija- ki - letnik 1983: 1. Aleksander Burjan, Gimnazija, 2. Denis Ku- serbanj, Ekonomska gimnazija, 3. Matej Bezjak, Gimnazija; di- jakinje- letnik 1983: L Liljana Hronek, 2. Anja Lunežnik - obe Gimnazija, 3. Dolores Šikman, Ekonomska šola; mlajši mla- dinci- letnik 1981/82: L Robert Repič, 2. Jernej Oblak, 3. Gre- gor Tkalec - vsi Gimnazija; mlajše mladinke-letnik 1981/82: L Alenka Vidovič, 2. Sonja Fostnarič - obe Ekonoms- ka šola, 3. Monika Jeza, Gimna- zija; starejši mladinci- letnik 1980: L Aleš Bezjak, 2. Tomaž Jagarinec, 3. Matej Marin vsi Gimnazija; starejše mladinke - letnik 1980: 1. Tamara Šteger, Ekonomska šola. Danilo Klajnšek Jesenski kros je v Vidmu zbral okrog 1000 tekmovalcev. Foto Langerholc. TENIS Ajda Brumen zmago- valka mastersa TZS Teniška sezona 1998 je bila pretekli konec tedna zaključena na master turnirjih. Po posameznih kategorijah se je srečalo 12 najboljše uvrščenih igralk in igralcev na turnirjih Teniške zveze Slovenije med sezono. Zaključni turnir v kategorijah deklic in dečkov do 14 let je bil 10. in 11. oktobra v Kopru. Med dekleti je dosegla izjemen uspeh članica TK Ptuj Ajda Brumen, ki je po zmagah proti Bredi Kovač (TC Bombač) s 6:4, 6:4 in Mateji Špes (TK Branik) s 6:4, 6:3, v finalu premagala na- darjeno članico domačega kluba Andrejo Klepač z rezultatom 7:5 in 6:1. V kategoriji dečkov je zmagal Luka Gregorc (Soča LJ). Ajda je uspešno nastopila tudi pretekli konec tedna, ko je osvo- jila tretje mesto na zaključnem turnirju Nike Tour 98 v Ljubl- jani. V polfinalu turnirja je bila boljša kasnejša zmagovalka tur- nirja Nina Šuvak (TK Krajnska Gora) z rezultatom 6:3 in 7:5. Zmaga na mastersu Predstavlja krono Ajdine izjem- no uspešne sezone, v kateri je Osvojila štiri medalje na držav- nih prvenstvih, prvič postala državna prvakinja (v igri dvojic z Mojco Mileta iz TK Branik), nastopila za reprezentanco Slo- venije na Evropskem prvenstvu v Veliki Britaniji ter se uveljavi- la tudi v evropskem merilu z zmago na turnirju v Bibionu (Italija), četrtfinalom na ETA (Evropska teniška zveza) Galea kupu in uvrstitvijo blizu stotega mesta na jakostni lestvici ETA. Na mesters turnir v kategoriji dečkov do 16 let v Ljubljani se je uvrstil tudi član TK Ptuj Rok Galun, od katerega je bil v četrt- finalu boljši kasnejši zmagova- lec Matija Zgaga (TK Branik) z rezultatom 6:1, 4:6 in 6:4. TKPtuj JUDO KLUB GORIŠNICA Dve ekipi v državni ligi Zraven Impola iz Slovenske Bistrice in Judo kluba Iva Reye iz Celja je v Sloveniji tudi judo klub Gorišnica tako organizacijsko kot številčno sposoben imeti kar dve člans- ki ekipi v državnih ligah. Prva članska ekipa Gorišnice se že deset let enakovredno kosa z ekipami osmih najboljših klu- bov v Sloveniji, saj so njene uvrstitve v prvi državni ligi ok- rog sredine lestvice. Žal bo letos v prvem krogu 24. oktobra proti ekipam Drave iz Ptuja, Iva Reye iz Celja in Efekta iz Slovenj Gradca nastopila nepopolna, saj bo odsoten Damjan Petek, ki bo na Češkem zastopal Slovenijo na prvenstvu posebnih poli- cijskih enot. Drugo člansko ekipo, katere tekmovalci so si priborili mesto v drugi državni ligi, sestavljajo predvsem mlajši tekmovalci ti pa že po tradiciji i uda v Gorišnici v prvem krogu, ki bo prav tako 24. oktobra, v Ljublja- ni proti svojim nasprotnikom ne mislijo razočarati. Peter Cvetko Članska ekipa s trenerjem Francem Naskom. Foto: Langerholc 22 čeme*, /5. oktober 1998 ■ TEDNIK Info - glasbene novice! Glasba naj bi bila predvsem zabava, vendar obstajajo tudi resne glasbene teme, V\ niso namenjene zabavi. Ameriška pevka MADONNA je z letošnje- ga albuma Ray of Ligtit snela že tri uspešnice: Frozen, Ray of Light in Drow- ned World; Substitute for Love. 40-letna MADONNA je samo v ZDA izdala sodob- no balado THE POWER OF GOODBVE (**** *), pod katero se je kot pro- ducent podpisal VVilliam Orbit. FAITH EVANS je lani skupaj s Puffom Daddyjem in skupino 112 zapela pesem l'll be Missing you v spomin na ubitega raperja Notoriousa B.I.G.-a. Po letu dni FAITH prepeva fino R&B pesem LOVE LIKE THIS (****) z albuma Keep the Faith. Pri tej pesmi je sodeloval tudi Sean "Puffy" Combs, ki je v podlago pesmi vnesel motive Chic Cheer skupine Ctiic. Pevka in igralka BETTE MIDLER me je najbolj očarala s skladbo Wind Beneth my VVings. Odlična BETTE je na dobri poti, da očara tudi vas s skladbo MY ONE TRUE FREIND (****), ki so jo napisali David Foster, Carole King in Ca- role Bayer Sagar. Velik talent R&B scene je USHER, ki je v letu 1998 postregel že s tremi hiti: You Make me VVanna, Niče & Slov*/ in My Way. USHER snema album duetov, ven- dar novi komad ONE DAY VOUIL BE MINE (**^) prihaja še z njegovega multiplatinastega albuma My Way. DRU HILL je še eno dokaj novo ime R&B in ta ameriška skupina ima dva uspešna komada: Teli me in In my Bed. DRU HILL so svoj novi R&B komad poimenovali HOW DEEP IS YOUR LOVE (^**) in ta komad je v prejšnjem tednu skočil na 6. mesto Biliboardove lestvice. Ameriški gospel zvezdnik KIRK FRAN- KLIN je za sodelovanje prosil R. Kellya, Mary J. Blige, Bona in sedemnajstčlan- ski zbor prijateljev. KIRK & THE FRIENDS so naredili fenomenalen projekt v gospel pesmi LEAN ON ME (*****) in ves izkopiček od prodaje male plošče name- nili za obolele za aidsom ter za posebno bolnišnico zanje. Britanski trio MASSIVE AHACK je ljubi- telje trip-hop glasbe navdušil s koma- dom Teardrop. Skupina, ki je vodilna predstavnica glasbenega stila trip-hop, predstavlja nov komad z naslovom INERTIA CREEPS (*^*). Velemojstri regi glasbe UB 40 bodo kmalu izdali sedemnajsti album v karieri z naslovom Labour of Love 3 in na njem so regi priredbe tudi takšnih mojstrov, kot sta Bob Marley in Peter Tosh. UB 40 izvajajo tudi izjemno regi pesem COME BACK DARLING (****). Legenda britanske glasbe CLIFE Rl- CHARD ima na Otoku več kot štirideset top 40 hitov. Zadnji njegov hit nosi nas- lov Healing Love iz leta 1993. CLIFF bo srednjo generacijo ponovno razveselil s skladbo CAN'T KEEP THIS FEELING IN {^*^*), ki je moderna R&B balada. Italijansko odkritje leta NEK je najstnice najbolj osrečil s pesmijo Laura Non Ce. Mladi NEK snema sedaj pesmi tudi v angleškem jeziku, vendar v Italiji izdaja zelo spevno pesem CON UN MA E CON UN SE z albuma In Due. ROD STEVVART se je rodil 10. januarja 1945. Rahlo hripajoči ROD ostaja zvest dobremu rocku tudi v svojem novem ko- madu WHEN WE WERE THE NEW BOYS (****). Popularnost irske družinske skupine THE KELLY FAMILY počasi upada, kar je do- bro razvidno po prodaji njihovega dvoj- nega koncertnega albuma Live Live Live. Novost skupine THE KELLY FAMILY nosi zanimiv naslov I WILL BE YOUR BRIDE (***). Avstralski duet SAVAGE GARDEN ses- tavljata Darren Hayes in Daniel Jones. Samo v ZDA sta izdala zabavno pop/rock skladbo BREAK ME SHAKE ME (*^*^), ki jo najdete tudi na njuni zgoščenki Savage Garden. ikikik Za kraticami R.E.M. se skrivajo besede Rapid Eye Movement. Delavni R.E.M. so prijetno presenetili z zasanjano balado DAYSLEEPER (^****), ki napove- duje novi album Up; ta bo prišel v glas- bene trgovine 26. oktobra. David Breznik Info - kviz (»Dtovo \cslc, ktii.) jf na sliki. I/uvUl glasovnici), spišite odgo- vor, m Oc \ain ho sreča naklonje- na. \ani IvhIo \ prodajalni Teh- nika l.nionc Merkurja Ptuj po- darili /goscenko. Daje bil pred štirinajslinu dnevi na iott\l'ialiji (ioran Brego\ic, je ugolovila tudi Tadfj Kanienšck, Belšakova 67, Ptuj. ( estitaiuo! Odgtivore na današnje vprašanje pošljite (ali [prinesite) na: Tred- ništvo Tednika, p.p. 'Jš. 2250 Ptuj. Rok: fetrttk, 22. oktobra. LUJZEK Dober den vsoki den! Moren vam povedati, da sen čista fkuper zmučkani in sprešani, glih tak kak grozdje, ki ga tote dneve beremo in poleg molimo in prekli- jamo vse obenem. Tak je pač to, da neje dobro, če so vinske letine preveč siromašne, in tudi ne, če so preveč bogate. Včeraj smo pri sosedi Juti kostaje pekli in si kak en mali piknik naredli. Malo smo pujceka napiknili in ga z mladim moštom doj zaleli, malo smo si z gibanico imah popravil in se kar luštno meli. Juža in jegova ta bojša polovica sta mela eno okro- glo obletnico poroke in smo si pač te po stori navodi malo počestitali in zaželeli, da bi vsi sosedi še dugo zemljo klačli in da ne bi keri pre- hitro v krtovo deželo pobegna. Tak bla lepa nedela, ke se bojin, da le- tos nede več nibena tokšna, kak bla včerajšja. Sija je topel sunček, kije provi dohtar za store kosti, pa tudi ta mlodin ne škodi. Ker smo glih že ta mlode omenili, vam moren povedati, da smo na našem Suhem bregi v večini samo starejši mladinci, stari 50 ali pa še več let. Ta mlodi so nam pobegnili s totih bregov v grabe in mesta, kon jih je pač pelala bela cesta. Dosti jih je zaj ostalo dobesedno na cesti, saj je večino fabrik vrag vzeja, nova de- lovna mesta pa prepomalen rosejo. Vsi bi radi bli nekšni menežeri z vejkimi plačami. Samo jaz tak pravim za toto vrsto novo- dobnih že rov: Naj že rejo sebe, ne pa mene in drugih okoli sebe. Tudi moja Mica je rekla, da se bo zaj na štora leta vpisala v menežersko šolo. Pa sen ji jaz lepo razloža, da je urm že dovno dokto- rirala iz menežerije, saj me žere že od tistega cajta, ko sma se prvič srečala in potli tudi oženla. Pisa mi je Ivan s Ptujskega polja in me spitovle, če bi naredla en kšeft. Un meni kilo krompira, jaz njemu kilo jabolk. Ivan, pridi! Nema problema, še por litrov tur- borizlinga boš doba fcoj. Jabolka so zdrava in nič špricana, puna vitaminov, ki kar skačejo z veje na vejo kak kakšni ftičeki. Tebe in vse brolce Tednika v do- movini in tujini lepo pozdrovla vi- taminski ftiček LUJZEK ^Mladi dopisniki POTOPILA SEM SE DO DNA Začele so se težko pričakovane počitnice. Ker vsi ljudje nima- mo istih želja, se nekateri odpra- vijo v tujino, drugi na podeželje, na izlete, v gore, mi pa smo se odločili, da gremo na morje. Zjutraj sem vstala in zagledala temno modro morje, ki me je spomnilo na male dišeče spo- minčice. Na obali sem si oblekla potapljaško opremo in s težkim pričakovanjem in velikim užit- kom skočila v vodo. Dvakrat sem zamahnila z rokami in za- plavala proti dnu kot morska de- klica. Ko sem bila na dnu, me je prevzel val morskega življenja. Opazila sem zelene alge, ki so se prepuščale valovom, da jih ziba. Nekaj korakov stran so bile majhne, črne, napol odprte školjke, ki so se mi zdele, kot da skrivnostno opazujejo in spremljajo vsak moj gib. Ene so bile na skalah, kot bi se sončile, druge na tleh, kot da bi spale. Na peščenem dnu so bili zraven majhnih školjk tudi rakci, ki so imeli dolge, rdeče in odprte klešče, kot da me hočejo ustaviti v mojem nadaljnjem opazovan- ju. Zaznala sem nekaj, česar ni- sem prepoznala. Stopila sem bliže. Bile so rdeče, migajoče zvezde, ki so me spominjale na jasno nebo, polnih svetlikajočih se zvezd. Zraven so bili ježki s črnimi, dolgimi in pikajočimi bodicami. Vsepovsod okrog mene so plavale ribice. Najlepša je bila tista, ki je imela svetlo modro barvo, saj me je takoj za- jel občutek sreče. Kako lepo je biti na počitnicah na morju! Postajalo je vse bolj temno in ve- dela sem, da moram iz vode. Ko sem hotela stopiti korak nazaj, sem stopila na nekaj mehkega. Mislila sem, da se bom ugreznila še globlje in spoznala še večje skrivnosti. Viktoria Sršen, 7.b, OŠ Kidričevo POČITNIŠKI ČAS SE JE IZTEKEL Začele so se počitnice. Doživlja- la sem lepe in brezskrbne dni. Moj najlepši dan počitnice je bil, ko smo odšli na morje. Zvečer smo si že vse spakirali in odšli spat. Zjutraj sem zaslušala, kako nekdo hodi po stopnicah. To je bila moja mamica, ki naju je z bratom prišla zbudit. Oblekla sem se in se poslovila od sestre, ki je ostala doma zravne dedka in babice. Na koncu smo se pos- lovili še od psa Orija, pomahali dedku in babici in se odpeljali. Med vožnjo sem zaspala. Zbudi- la sem se šele na Hrvaškem. Pog- ledala sem skozi okno in videla, kako je vojna uničila hiše. Ati mi je povedal, da so tu živeli srbski ljudje. Prišli smo v Zadar. Usta- vili smo se v pristanišču, kjer pristajajo ladje. Od tam smo se odpeljali v Diklo. Odšli smo v turistično agencijo, od tam so nas napotili do hiše, kjer smo na- meravali stanovati. Sprejela sta nas prijazna gospod in gospa. Stanovanje je bilo čudovito, s pogledom na morje. Razpakirali smo si stvari in odšli ogledat plažo. Z nami je odšla najmlajša hčerka gospodarja, Ana, s katero sva postali dobri prijateljici. Morje je bilo čisto in zelo toplo. Plaža čudovita in tudi okolje okrog nje. Vedela sem, da nam ne bo nič manjkalo. Imeli smo dovolj sladoleda, hrana je bila dobra. Družba pa tudi, saj so bili z mano ati, mamica in brat. Vsi skupaj smo pogrešali Mojco. To so bili najlepši dnevi mojih počitnic. Hitro so minili, doma pa so nas veselo pričakali Mojca, babica, dedek in pes Orijo. Maja Visenjak, 5. c, OS Gorišnica 1. Millenium -ROBBIEVVILLIAMS ! 2.1 Don't Want to Miss i a Thing -AEROSMITH 3. On a Day Like To- day - BRYAN ADAMS 4. No Matter What - BOVZONE 5. Music Sounds Bet- ter with You -STARDUST 6. Crush - JENNIFER PAIGE 7.1 Want you Back - MEL B. & MISSY EL- LIOT 8. Egoist - FALCO 9. The Music I Like -ALEXIA 10. One for Sorrovv -STEPS Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem spore- du radia Ptuj. TEDNIK . Četrtek, 15, oktober 1998 ŠPORT 25 ŠPORTNE NOVICE STRELSTVO • Ob mesecu športa Strelsko društvo Kovinar Ormož je ob mesecu športa or- ganizirala odprto občinsko prvenstvo v športnem streljanju s serijsko zračno puško. Ekipni rezultati: 1. SD Ormož 531 kr., 2. SD Miklavž 511 kr., 3. Mla- dost Miklavž 472 kr., 4. SD TSO 452 kr., 5. SD Ormož II 464 kr. itd. Posamezni rezultati: 1. Matjaž Habjanič 186 kr., 2. Sandi Ciglarič 178 kr., 3. Stiven Vočanec 176 kr., 4. Darko Ver- nik 173 kr., 5. Vladimir Plohi 172 kr. Lukner ODBOJKA • Ženska ekipa Kurent pričela v 3. ligi v soboto je pričela tekmovanje v 3. državni odbojkarski ligi za ženske tudi ptujska ekipa od- bojkarskega kluba Kiu-ent. Gre za najmlajšo ekipo v ligi, saj jo sestavljajo večinoma osnov- nošolke, vendar so se, čeprav re- zultat 0:3 tega ne pokaže, dobro upirale tekmovalkam iz Bras- lovč. Rezultati nizov: 2:15,4:15, 6:15. V soboto Ptujčanke gostu- jejo v Mežici, doma pa bodo spet zaigrale čez štirinajst dni, ko bodo v dvorani Mladika gos- tile odbojkarice iz Črne. is BOKS Priietek državnega prvenstva V Slovenski Bistrici so v soboto pričeli prvi krog državnega prvenstva v boksu. Okrog 150 ljubiteljev boksa je lahko bilo zado- voljnih s prikazanimi borbami, videli pa so tudi tri ekshibicijske bor- be mladih tekmovalcev in pet v članski konkurenci. Še največ zani- manja je veljalo dvoboju v polsrednji kategoriji, kjer je Dejan Zavec /Lada Jagodic/, sicer Ptujčah,. brez večjih težav premagal domačega boksarja Matjaža Pinterja. Najpomembnejše pa je, da se je tekmo- vanje pričelo, saj boksarji potrebujejo dvoboje. Rezultati ekshibicija: David Robar /Slovenska Bistrica / - Dani Se- linšek /Ptuj/ 0:2; lahka: Damjan Šel /Slovenska Bistrica/ - Skifter Saiti /ŽBK Lada Jagodic Maribor/ 2:0; muha: Uroš Bradač /Slovenska Bi- strica/ - Sašo Pucko 1:1 Rezultati v konkurenci: velter: Marjan Rožič /Slovenska Bistrica/ - Robert Holc /BK Ptuj/ 0:2; polsrednja: Matjaž Pinter /Slovenska Bi- strica/ - Dejan Zavec /ZBK Lada Jagodic Maribor/ 0:2, predaja v 2. run- di; srednja: Gorazd Ladinek/ŽBK Lada Jagodic Maribor/ - Jan Ostojič /ŽBK Lada Jagodic Maribor/ 2:0; poltežka: Simon Ačko /Slovenska Bi- strica/ - Sebastijan Jeseničnik /BK Celje/ 0:2; poltežka:Robert Kram- berger /Slovenska Bistrica/ - Rado Petrovič /BK Ptuj/ 2:0, predaja v 1. rundi. Danilo Klajnšek 2. NOGOMETNA LIGA Rezultati tekem 9. kroga: Dravograd - Goriške opekarne 2:0, Pohorje - Zagorje 1:2, Tabor Sežana- Eian, 2:0, Nafta - Aluminij 0:0, Set Vevče - Factor 1:2, Drava - Jadran Šepič 4:1, Železničar - Šentjur 1:2, Rudar Trbovlje - Esotech Šmartno 0:1. 1. DRAVOGRAD 9 7 2 0 24:5 23 2. TABOR SEŽANA 9 7 1 1 23:7 22 S.POHORJE 9 7 1 1 19:13 22 4. DRAVA 9 5 0 4 21:17 15 5. GORIŠKE OPEKAR. 9 5 0 4 16:12 15 6. EUVN 9 4 2 3 13:14 14 7. ZAGORJE 9 4 2 3 13:14 14 8. NAFTA 9 3 4 2 13:8 13 9. ŠENTJUR 9 4 1 4 11:16 13 10. ALUMINIJ 9 2 5 2 15:12 11 11. ESOTECH ŠMAR. 9 2 4 3 13:12 10 12. ŽELEZNIČAR 9 3 15 10:13 10 13. SET VEVČE 9 2 3 4 9:12 9 14. FACTOR 9 1 3 5 9:18 6 15. JADRAN ŠEPIČ 9 117 7:21 4 16. RUDAR TRBOVL 9 O O 9 0:22 O Razpored tekem 10. kroga: Goriške opekarne - Esotech Šmartno, Šentjur - Rudar Trbovlje, Jadran Šepič - Železničar, Factor - Drava, Aluminij - Set Vevče, Elan - Nafta, Zagorje - Tabor Sežana, Dravo- grad - Pohorje. Danilo Klajnšek DRAVA - JADRAN ŠEPIČ 4:1 /2:1/ strelci: 1:0 Šket /5/, 2:0 IVI. Emeršič /17/, 2:1 Do- brin /24/, 3:1 Pucko /63/, 4:1 Pucko /84/. Drava: Zver, Krajnc, S. Golob /B. Emeršič/, Šket, A. Vršič, T. Vršič, M. Emeršič, Volk /Huzjak/, Pucko, Čeh, Fridauer /Habjanič/. Kljub seriji, ki so jih nanizali nogometaši ptujske Drave, se na ptujskem Mestnem stadionu ni zbralo večje število gledalcev - trgatev pač. Toda tisti, ki so prišli, so lahko videli dobro igro Drave in slabo gos- tov. Za^Ptujčane se je pričelo sanjsko, saj je že v 5. minuti Šket z glavo zadel mrežo gostov. Na drugi za- detek ni bilo potrebno dolgo čakati: v 17. minuti se je za strel z razdalje več kot 25 metrov odločil Mitja Emeršič in zadel v polno. Gostje v 20. minuti pri- ložnosti niso izkoristili, jo je pa štiri minute kasneje Dobrin. Nato so sledili napadi domačih nogome- tašev, ki so tokrat igrali izjemno angažirano. V drugi minuti drugega dela je vratar gostov Boršič grobo zrušil Čeha in sodnik Novak je upravičeno po- kazal na belo točko, vendar pa je ne preveč močan strel domačega kapetana Volka vratar gostov Boršič ubranil. Bolj ko se je srečanje bližalo koncu, nevar- nejši so bili domačini. V 63. minuti je Pucko dosegel še tretji zadetek, in to iz obrata. Gostje so svojo pri- ložnost zamudili v 71. minuti, ko je Klarica iz prostega ^ela zadel prečnik. Šest minut pred koncem pa je Pucko dosegel še četrti zadetek za Dravo in samo potrdil visoko, predvsem pa zasluženo zmago domačih nogometašev. Vsekakor je potrebno omeni- ti še nešportno potezo Defrančeskija v 84. minuti, ko je grobo zaustavil Goloba in zato zasluženo prejel rdeči karton. Obsoditi pa je potrebno tudi nekorektno obnašanje trenerja gostov, ki je grozil sodniški trojki. Danilo Klajnšek NAFTA - ALUMNU 0:0 Aluminij: Fideršek, Žolek /Habjanič/, Kancler, Gorše, Gerečnik, Grbavac, Pita, Perkovič, Hojnik, Kolar, Plošnik /Bezjak/. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v Lendavi osvojili pomembno točko po dveh zaporednih pora- zih. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, ekipi pa sta imeli malo priložnosti za zadetek. V zadnjih trenutkih prvega polčasa so Kidričani ostali z igral- cem manj na igriščum, saj je bil izključen obrambni igralec Kancler. V drugem polčasu so pobudo imeli domači nogo- metaši, kar je bilo razumljivo, saj so Kidričani igrali z igralcem manj. Toda kljub temu bi lahko gostje dose- gli zadetek v 49. minuti, ko je priložnost zamudil na- padalec Aluminija Pita. Bolj kot se je srečanje bližalo koncu, bolj so nogometaši Nafte pritiskali proti vra- tom, saj so na vsak način želeli doseči zadetek, ven- dar se jim tokrat računica ni izšla. V naslednjem krogu nogometaši Aluminija igrajo na svojem igrišču proti Slovanu Slaviji. 3. SLOVENSKA LIGA - SEVER Rezultati tekem 9. kroga: Paloma Šega - Mons CIaudius 3:0, Kovinar - Starše 0:0, Kungota - Usnjar 2:3, Gerečja vas - Unior Zreče 2:5, Dravinja - Hajdina 0:0, Tim Laško - Pobrežje 2:1, MM Brunšvik - Monta- var Rogoza 2:2. 1. MONTAVARROGO. 9 6 2 1 20:11 20 2. DRAVINJA 9 5 2 2 17:5 17 3. UNIOR ZREČE 9 4 4 1 19:10 16 4. STARŠE 9 3 5 1 16:6 14 5. PALOMA ŠEGA 9 3 5 1 17:9 14 6. POBREŽJE 9 4 2 3 14:10 14 7. USNJAR 9 4 2 3 17:15 14 8. MM BRUNŠVIK 9 4 2 3 11:12 14 9. HAJDINA 9 3 4 2 11:9 13 10.TIMU\ŠKO 9 4 14 12:13 13 11. GEREČJA VAS 9 3 0 6 13:16 9 12. KOVINAR 9 1 2 6 6:15 5 13. MONSCU\UDIUS 9 1 2 6 12:30 5 14. KUNGOTA 9 117 7:31 4 Razpored tekem 10. kroga: Mons CIaudius - Mon- tavar Rogoza, Pobrežje - MM Brunšvik, Hajdina - Tim Laško, Unior Zreče - Dravinja, Usnjar - Gerečja vas, Starše - Kungota, Paloma Šega - Kovinar. GEREČJA VAS - UNIOR ZREČE 2:5 /1:3/ Strelci: Jovanovič /5/, 0:2 Jovanovič /15/, Kaučevič /22/, 1:3 Jopič /43/, 1:4 Kruder /52/, 2:4 Kaučevič /66/, 2:5 Jopič /66/. Gerečja vas: IVlulec, Kaisesberger /Slaček/, l\^et- ličar, Zajšek, Kianeček, Kmetec, Krajnc, Pun- gračič /Jurk/, Kaučevič, Perko /Pacher/, Kotnik. V jesenskem delu prvenstva nogometaši Gerečje vasi na svojem igrišču še niso zmagali. Tokrat so bili od njih boljši nogometaši Uniorja iz Zreč, ki so si vzeli samo tisto, kar so jim domači nogometaši ponudili. Že v 4. minuti je bil hladen tuš za domače navijače, ko so gostje povedli. Do konca prvega polčasa smo lahko videli boljšo igro gostov, ki so dosegli tri zadet- ke, povrh vsega pa zastreljali še enajstmetrovko. Edi- ni zadetek v tem delu igre je za Gerečjo vas dosegel Kaučevič. Tudi drugi polčas je bil podoben prvemu. Gostje so z dvema zadetkoma samo potrdili zas- luženo zmago. DRAVINJA - HAJDINA 0:0 Hajdina: Brodnjak, Pihler, Šalamun, Kraij, Koc- mut, Bauman, IVIertelj /IVIeznarič/, Vrbanec /Be- drač/, Krajnc /Metličar/, Ladinek, iVIlakar. Nogometaši Hajdine so se iz Slovenskih Konjic vrni- li s pomembno točko, ki so si jo priborili proti ekipi domače Dravinje, ki velja v 3. SNL - sever za enega glavnih kandidatov za osvojitev prvega mesta. Do uspeha so prišli s srčno in borbeno igro. V nas- lednjem krogu bodo nogometaši Hajdine na svojem igrišču gostili ekipo TIM Laško. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ - I. RAZRED Rezultati 7. kroga: Središče - Polskava 1:2, Ormož - Slovenja vas 1:2, Dornava - Boč 1:1, Pragersko - El- tehšop R. 2:0, Gorišnica - Stojnci 1:0, Bistrica - Videm 2:2. 1. BISTRICA 7 4 2 1 15:7 14 2. ORMOŽ 7 4 1 2 18:9 13 3. SREDIŠČE 7 4 0 3 21:12 12 4. STOJNCI 7 4 0 3 10:16 12 5. PRAGERSKO 7 3 2 2 12:7 11 6. DORNAVA 7 2 4 1 13:8 10 7. BOČ 7 3 13 11:11 10 8. POLSKAVA 7 2 2 3 8:14 8 9. ELTEHŠOP ROG. 7 2 14 11:12 7 10. VIDEM 7 14 2 10:15 7 11. SLOVENJA VAS 7 1 3 3 8:12 6 12. GORIŠNICA 7 1 2 4 7:20 5 Razpored tekem 8. kroga: v soboto, 17. oktobra, ob 15.00 Eltehšop - Gorišnica, Boč - Pragersko, Pol- skava - Dornava; v nedeljo, 18. oktobra, ob 15.00 Slo- venja vas - Videm, Stojnci - Bistrica, Ormož - Sre- dišče. MNZ PTUJ - II. RAZRED Rezultati 7. kroga: Zavrč - Podvinci 3:1, Leskovec - Bukovci 7:3, Hajdoše - Tržeč 4:0, Apače - Markovci 2.3, Grajena - Lovrenc 2:2, prekinitev. 1. MARKOVCI 7 5 1 1 19:6 16 2. PAGO LESKOVEC 6 4 1 1 27:13 13 3. APAČE 7 4 12 12:12 13 4. HAJDOŠE 6 2 3 1 15:10 9 5. LOVRENC 6 2 3 1 13:10 9 6. TRŽEČ 7 3 0 4 11:15 9 7. ZAVRČ 6 2 1 3 9:9 7 8. GRAJENA 5 2 1 2 8:9 7 9. BUKOVCI 7 2 14 12:14 7 10. PODVINCI 7 O O 7 5:33 O Razpored tekem 8. kroga: v soboto, 17. oktobra, ob 15.00 Tržeč - Zavrč; v nedeljo, 16. oktobra, ob 10.30 Lovrenc - Leskovec, ob 15.00 Markovci - Pod- vinci, Bukovci - Hajdoše, Apače - Gajena. 2. MLADIN. LIGA - VZHOD Rezultati tekem 9. kroga: Era Šmartno - Nafta 6:1, Kovinar Štore - Bakovci 3:3, Steklar - Elmont Krško 2:2, Pragersko - Železničar 1:5, Šentjur Yurij - Pohor- je 0:2, Bistrica - Aluminij 2:3, Starše - Potrošnik Belt. preloženo. 1. ALUMINIJ 9 8 1 0 37:5 25 2. ŽELEZNIČAR 9 8 1 0 37:9 25 3. POTROČNIK BELT. 8 8 0 O 31:3 24 4. POHORJE 9 6 1 2 25:11 19 5. ŠENTJUR YURIJ 9 5 0 4 15:11 15 6. ERA ŠMARTNO 9 5 0 4 18:17 15 7. BISTRICA 9 4 1 4 22:18 13 8. ELMONT KRŠKO 9 4 1 4 16:21 13 9. BAKOVCI 9 2 2 5 20:22 8 10. STEKLAR 9 2 2 5 16:35 8 11. PRAGERSKO 9 2 0 7 15:35 6 12. NAFTA 9 2 0 7 9:31 6 13. KOVINAR ŠTORE 9 1 1 7 8:24 4 14. STARŠE 8 0 0 8 5:32 O Razpored tekem 10. kroga: Nafta^- Potrošnik Belt., Aluminij - Starše, Pohorje - Bistrica, Železničar - Šent- jur Yurij, Elmont Krško - Pragersko, Bakovci - Steklar, Era Šmartno - Kovinar Štore. 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 9. kroga: Era Šmartno - Nafta 1:2, Kovinar Store - Bakovci 0:0, Steklar - Rohrblitz Krško 1:4, Pragersko - Železničar 0:11, Šentjur Yurij - Po- horje 0:0, Bistrica - Aluminij 1:8, Starše - Potrošnik Belt. preloženo. 1. ŽELEZNIČAR 9 8 1 0 86:4 25 2. ALUMINIJ 9 8 1 0 55:7 25 3. POTROŠNIK BELT. 8 8 0 0 47:5 24 4. NAFTA 9 5 1 3 30:11 16 5. ŠENTJUR VURIJ 9 5 1 3 27:12 16 6. ERA ŠMARTNO 9 5 0 4 32:14 15 7. POHORJE 9 3 3 3 10:17 12 8. ROHRBLITZ KRŠKO 9 4 0 5 16:30 12 9. BISTRICA 9 3 1 5 20:35 10 10. KOVINAR ŠTORE 9 2 3 4 7:21 9 11. BAKOVCI 9 2 1 6 3:44 7 12. STEKLAR 9 2 0 7 13:59 6 13. PRAGERSKO 9 1 0 8 10:55 3 14. STARŠE 8 O O 8 4:46 O Razpored tekem 10. kroga: Nafta - Potrošnik Belt., Aluminij - Starše, Pohorje - Bistrica, Železničar - Šent- jur Vurij, Rohrblitz Krško - Pragersko, Bakovci - Ste- klar, Era Šmartno - Kovinar Štore. Danilo Klajnšek MAUNOeOiMEr/ MEDOBČINSKO PRVEN- STVO SREDNJIH SOL Zmaga ekonomtev V ponedeljek je v športni dvorani Center potekalo nedobčinsko srednješolsko prvenstvo v malem nogometu. Na njem so sodelovale ekipe kmetijske, elektro, eko- nomske in strojne šole iz Ptuja, ptujske gim- nazije in prvič tudi gimnazije iz Ormoža. Najboljša strelca sta bila Damjan Golob (Poki. in teh. strojna š.) in Sebastijan Golob (Poki. in teh. elektro š.) s po 4 zadetki. Rezultati: Kmetijska šola - Gimnazija Ptuj 2:2, Elektro šola - Gimnazija Ormož 6:0, Gimnazija Ptuj - Ekonomska šola 1:1, Eko- nomska - Kmetijska šola 3:0, Strojna šola - Gimnazija Ormož 8:0, Elektro šola - Strojna šola 3:4. Za 3. mesto: Gimnazija Ptuj - Elek- tro šola 2:3. Za 1. mesto: Ekonomska šola - Strojna šola 2:1. Vrstni red: 1. Ekonomska šola Ptuj, 2. Poki. in teh. strojna šola Ptuj, 3. Poki. in teh. elektro šola Ptuj, 4. Gimnazija Ptuj, 5. Poki. in teh. kmetijska šola Ptuj, 6. Gimnazija Ormož. S.G. MALI NOGOMET MILA POETOVlO - DIVER KOPER 5:2 /3:1/ Strelci: 0:1 Vujič /8/, 1:1 Emeršič /15/, 2:1 Valentan /21/, 3:1 Klinger /26/, 4:1 Emeršič /36/, 5:1 Klinger /50/,5:2 Vujič/60/ Mila Poetovio: Komik, Valentan, Presečnik, Ve- senjak, Maksimovič, Vasic, Emeršič, Jerinič, Klin- ger, Malek. Nogometaši ptujske Mile Poetovio so dosegli visoko, predvsem pa zasluženo zmago. Gostje so sicer prvi po- vedli, vendar na izenačenje ni bilo potrebno dolgo čaka- ti, saj je Milan Emeršič izenačil v 15. minuti, pred tem pa je dobro premešal gostujočo obrambo. No, potem je vse teklo po načrtih. Koprčani so imeli nekaj priložnos- ti, vendar sta bila domača vratarja Kornik in Jerinič vedno zanesljiva in nepremagljiva. To je bila popolno- ma zaslužena visoka zmaga domačih, ki bi lahko bila še višja, če bi ti izkoristili še nekaj zares izjemnih pri- ložnosti. 2. SLMN - VZHOD Rezultati 3. kroga: FA Maik - DAB Team 9:4, Križevci - Tomaž 3:7, Orkan Zbelovo - Marko Polo 4:2, Železne Dveri - Panter Vitomarci 6:4, Dobovec - Agro- tim ll:3^0plotnica - Mizarstvo Širovnik 5:8 1. TOMAŽ 3 3 O O 22:9 9 2. ORKAN ZBELOVO 3 3 0 O 14:5 9 3. PANTER VITOMARCI 3 2 0 1 20:11 6 4. DOBOVEC 3 2 0 1 19:11 6 5. FAMAIK 3 2 0 1 18:14 6 6. MIZAR. ŠIROVNIK 3 2 0 1 18:15 6 7. ŽELEZNE DVERI 2 10 1 10:9 3 8. MARCOPOLO 2 1 O 1 5:5 3 9. DAB TEAM 2 0 0 2 8:14 O 10. KRIŽEVCI 3 0 0 3 6:14 O 11. ITTOPLOTNICA 2 0 0 2 8:18 O 12.AGR0TIM 3 0 0 3 6:31 O D. Klajnšek KMH KRIŽEVCI - KMN TOMAŽ 3:7 (2:3) Strelci: 0:1 Gašparič (7), 1:1 Znidarič (12), 1:2 Ka- menšak (17), 1:3 Bohinc (20), 2:3 Ciglarič (26), 2:4 Kralj (31), 3:4 Ciglarič (34), 3:5 Kalj (36), 3:6 Magdič (38), 3:7 Magdič (43). KMN Tomaž: Špur, Magdič, Topolinjak, Kralj, Mi- klašič, Bohinc, Gašparič, Kamenšak, Horvat, Tušek, Lah, Pintarič. Nogometaši Tomaža so dosegli^tretjo zaporedno zma- go v drugoligaški konkurenci. Številnim gledalcem v ljutomerski telovadnici so se pokazali kot kvalitetna in izkušena ekipa, čeprav si v prvem polčasu niso priigrali zadostne prednosti. Domači so se jim ves prvi polčas usp)ešno upirali in jim bili venomer za petami. Za domače je bilo usodnih prvih petnajst minut drugega polčasa, ko so si "purgarji", kot jim v prleškem žargonu pravijo domačini, priigrali štiri gole prednosti in tekmo mirno pripeljali do konca. Uroš Hozyan PTUJ / TURNIR OB 20-LETNICI MNZ Prvo mesto Mariboru Teataniku Ob praznovanju 20-leinice MNZ Ptuj so na ptujskem stadionu odigrali zelo zanimiv nogo- metni tiumir, na katerem so nastopile ekipe Maribor Teatanik, Aluminij in Drava. Igrali so po italijanskem sistemu, kjer so se ekipe med seboj pomerile po 45 minut. V prvem srečanju so nogometaši Maribora minimalno premagali ekipo domače Drave. Edini strelec je bil Bozgo v 34. minuti. V dru- gem srečanju so nogometaši Maribora prema- gali Aluminij iz Kidričevega z 2:1. V 11. minu- ti je zadetek dosegel Gaj ser iz U-metrovke, drugega za vijoličaste pa Kmetec. Kidričani so znižali rezultat z zadetkom Hojnika, ki je za- mudil tudi priložnost za izenačenje. V zadnjem srečanju sta se po borbeni igri domača Drava in Aluminij razšla z neod- ločenim izidom. Bližje zmagi so bili Kidričani, vendar so bili nepazljivi v obrambi in prav v zadnjih trenutkih igre je zadel Pucko. Vrstni red: 1. Maribor, 2. Aluminij, 3. Dra- va. Danilo Klajnšek STOJNCI, MURETINCI, ORMOŽ / NARASLE VODE POVZROČILE HUDE PREGLAVICE Vode ubrale svolo pof Prebivalci naselij ob Dravi na širšem ptujskem območju oziro- ma v Spodnjem Podravju s Prie- kije poplas kakršne so bile mi- nuli četrtek, ne pomnijo vsaj 12 let. \5da je prestopila bregove pri Stojncih, kjer je poplavila ma- gistralno cesto in je bila ta zaprta kar dva dni, s povodnijo pa so se ubadali tudi prebivalci Muretin- cev v občini Gorišnica, hudo je bilo v Forminu in okoliških na- seljih ter v bližini Zavrča. Kakih 150 gospodinjstev v haloški občini Zavrč je v četrtek popol- dan ostalo še brez pitne vode, saj naj bi v strugi reke Drave počila cev in posledice do torka še niso bile odpravljene, začasno pa so gospodinjstva s pitno vodo preskrbeli iz hrvaškega vodovo- da. Slika na poplavljenem območju je bila v četrtek pozno popoldan naravnost grozljiva, saj so se ljudje tako rekoč skoraj brez moči upirali narasli vodi, ki je na vsakem roka- vu prestopila bregove, narasli so tudi potoki in vodotoki. V Mure- tincih je v četrtek nastal pravi preplah, saj je Drava v bližini na- selja tistega dne še kar naraščala, poplavljena so bila že polja, travni- ki in vrtovi v bližini hiš. Marsika- tera vaška cesta sploh ni bila pre- vozna, skozi naselje pa je bil spel- jan tudi obvoz, saj je bila magist- ralka v Stojncih pri borlskem gra- du dalj časa zaprta. Domačini so pripovedovali, da takih popla\; kot so bile letošnje, ne pomnijo že ne- kaj let in da nanje sploh niso bili pripravljeni; kakšno škodo bodo zaradi tega utrpeli, pa tudi niso znali povedati. Starejši občani so bili zgroženi, ko so opazovali pop- lavljeno območje, saj si je voda ubrala kar svojo pot in za njo ni os- talo nič uporabnega. Uničila je precej pridelka na njivah, kjer ga še niso uspeli spraviti, prizanesla ni tako rekoč nikomur v bližini Drave, ponekod pa je podtalnica vdrla tudi v kleti. V akcijo reševanja in odp- ravljanja posledic so se takoj vključili gasilci petih prostovol- jnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Gorišnica, poveljnik zveze in vodja intervencije v kriznem štabu Vlado Kelenc pa je povedal, da je v akciji od četrtka do sobote sodelo- valo blizu 100 gasilce\; pomagal je štab civilne zaščite, na pomoč pa so jim priskočiU tudi ptujski gasil- ci z reševalnim čolnom. V Forminu je bilo ogroženih šest stanovanjskih hiš in nekaj gospodarskih poslopij, poplavlje- no je bilo tudi območje Placero- vce^5 Gajevce\5 Male vasi in precejšen del Muretince\5 kjer so gasilci pomagali črpati vodo iz kle- ti. Na nekaterih ogroženih območjih je bilo potrebno ustaviti vodo z ovirami, gasilci so pomagali pri evakuaciji ljudi, na varno pa so spravili tudi nekaj glav živine. Po- nekod so pomagali urejati ceste, v Forminu so morali cesto celo pre- kopati in čeznjo spustiti vodo, od- dahnili pa so si šele v petek popol- dan, ko se je voda počasi začela umirjati in vračati v strugo. V ponedeljek krizni štab še ni imel pripravljenega poročila o akciji reševanja in nudenja pomoči občanom v gorišniški občini, niso pa tudi bili znani vsaj približni po- datki o nastali škodi. Gorišniški župan Slavko Visen- jak je pohvalil delo domačih gasil- cev in štaba civilne zaščite, saj so ti po njegovem opravili izredno po- membno in odgovorno delo na poplavljenih območjih. Posebej je pohvalil poveljnika GZ Gorišnica Vlada Kelenca, ki je uspel dobro organizirati delo v najbolj kri- tičnih trenutkih in pri odpravljan- ju posledic poplav Zupan si je tudi sam ogledal poplavljena območja in poudaril, da je voda uničila ne- kaj cest v občini, pretresljiv pa je tudi podatek, da je voda v velikih odstotkih prizadela pridelovalce povrtnin in jim uničila dober pri- delek ter nekaj poskusnih nasadov Na občini si bodo prizadevali, da bo Gorišnica dobila kakšno denar- no pomoč zaradi te elementarne nesreče, kajti sredstev posebej za te namene nimajo planiranih. PRIDELEK ODNESLA VODA Eden najbolj prizadetih občanov je bil prav gotovo kmeto- valec Alojz Žuran iz Formina, saj mu je voda v četrtek v zelo krat- kem času odnesla dobršni del - blizu 400 ton - pridelka sladkorne pese, spravljenega na njivi pod borlskim hribom. Žuran je bil v četrtek slabe volje in zgrožen, saj se je letošnji pridelek pokazal za enega boljših, sladkorno peso pa je imel posejano kar na 10 hektarjih in po hektarju naj bi imel tudi do 70 ton pese. Nekaj pridelka je sicer uspel zvoziti z njive, potem pa so mu policisti prepovedali nadaljnje odvažanje, saj naj bi pri tem preveč blatil in mazal magistralno cesto. Pa še povedali so mu, da bo lahko odvoz sladkorne pese nadaljeval ob prvem lepem vremenu; seveda takrat nihče ni pomislil, da bo Drava prestopila bregove in od- nesla na kup spravljeno peso. Žuranu sedaj ne ostane nič druge- ga, kot da državo in občino^ prosi miloščine, vse drugo, pravi Žuran, pa je tako zaman. V ZAVRČU BREZ PITNE VODE Močno deževje in povodenj pa prejšnji teden nista prizanesla tudi ne prebivalcem haloške občine Zavrč, ki so v četrtek na območjih Zavrča in delih naselja Hrastovec in Goričak ostali tako rekoč brez kaplje pitne vode. Prišlo je do okvare na vodovodnem sistemu, saj je voda, kot domnevajo, odtrga- la povezovalno cev v strugi reke Drave, ki je glavna povezava z gorišniškim vodovodom. Povel- jnik štaba CZ v Zavrču Srečko Ko- tolenko je povedal, da je brez vode ostalo vsaj 150 gospodinjste\; in v najkrajšem času je bilo potrebno najti zanje primerno rešite\; saj okvare niso mogli odpraviti kar čez noč, ampak bodo morali počakati vsaj do takrat, ko bo padla višina vode v Dravi. Pomoč so jim ponudili na sosednji hrvaški strani in vsa gospodinjstva začasno priključili na hrvaški vo- dooskrbni sistem, sicer pa so za prevoz pitne vode poskrbeli tudi završki gasilci in na prizadetih območjih postavili več cistern z vodo. Kotolenko je še dejal, da večjih težav pri preskrbi s pitno vodo ni bilo, v završki občini pa se na srečo ni bilo potrebno ubadati z večjimi težavami zaradi naraslih voda. ORMOŽ • Poplavljenih 100 hektarjev Kot so sporočili iz Kmetijstva Jeruzalem Ormož, so tudi na nji- hovem območju nedavne poplave povzročile precej škode v kme- tijstvu. Iko je bilo na območju Obreza in Središča ob Dravi pop- lavljenih okoli 100 hektarjev zemljišč, od tega 50 do 60 hektar- jev koruze. Skoda je velika, vendar bo o konkretnih številkah mogoče govoriti šele na osnovi komisijskih ocen. (JB) Ikiljana Mohorko Voda ni prizanesla kmetovalcu Alojzu Žuranu, ki si je takole spravil letošnji do- ber pridelek sladkorne pese, voda pa mu ga je več kot polovico odnesla s seboj^ VISOLE • Na hiši, kjer je živel znani narodni buditelj in zdravnik dr. Josip Vošnjak, bodo v petek, 16. oktobra, ob 16. uri odkrili spominsko ploščo. SLOVENSKA BISTRICA • Knjižnica dr. Josipa Vošnjaka vabi v petek, 16. oktobra, ob 18. uri v čitalni- co na klepet ob knjigi s pesnikom in dramskim igralcem Tonetom Kuntnerjem. Z jutrišnjo pri- reditvijo se pričnejo v knjižnici aktivnosti ob letošnjem mesecu knjige. PTUJ • V petek, 16. ok- tobra, bo ob 19.30 v gleda- lišču premierno uprizorje- na predstava A. R. Gur- neya Ljubezenska pisma v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Igrata Bernarda Oman in Jožef Ropoša. KINO PTUJ • Do konca tedna bo ob 18. in 20. uri na sporedu Krik 2, v sobo- to in nedeljo pa ob 16. uri še Mala morska deklica. Od 20. do 25. oktobra bo ob 18. uri in 20.30 na ogled Armageddon. PRI NAS MIREN KONEC TEDNA Minuli konec tedna so bile na cestah po državi tri hudo pronnetne nesreče, v dveh od njih so ugasnila tri človeška življenja. Na našem območju pa ves teden ni bilo večjih pro- metnih nesreč, prav tako ne drugih dogodkov, ki navadno polnijo našo rubriko. Upajmo, da bo tudi v drugi polovici ok- tobra tako. 1^004 V GRADU Kletne prostore na severni strani ptujskega gradu je pop- lavila voda, ki je iztekala iz počene vodovodne cevi. Uničila je večjo količino tam hranjenih katalogov in razglednic. Da voda izteka, so opazili v nedeljo. (MZ) GOSPODARSKO POSLOPJE POGOREUi V soboto, 10. oktobra, okoli 1. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju ob stanovanjski hiši v Črešnjevcu 136 pri Slovenski Bistrici. Domači in sosedje so takoj začeli reševati živino, medtem pa so že prihiteli gasilci iz Slo- venske Bistrice, Zgornje in Spodnje Polskave, Zgornje Bistrice, Laporja, Pragerske- ga, Tinja, Videza in Šmartnega na Pohorju, skupno jih je bilo okoli sto. Pomagali so reševati živino, orodje in stroje, predvsem pa so požar lokalizi- rali, obvarovali sosednje zgradbe in nehali gasiti šele v soboto popoldne. Ognjeni zublji so uničili celotno os- trešje, z njim pa nad 600 bal sena in slame ter okoli 10 ton različnih kmetijskih pridelkov Po prvih ocenah je škode za okoli 5.500.000 tolarjev Vzrok za požar še raziskujejo. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Majda Pintarič, Bra- lislavci 38, Polenšak - Saša; Marica Forstnerič, Pobrežje 67, Videm - Miha; Darja Korošec, Ormoška c. 118, Ptuj - dečka; Anica Belec, Litmerk 41, Ormož - Sabi- no; Valerija Serdinštk, ,'\pače 266, Lovrenc dečka; Beti Fortuna, Zu- pančičeva 7, Pragersko -1- iiiaro; Nataša Zamuda, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - Alena; Valerija Pernek, Dol pri Stopercah, Stoperce - deklico; Zdenka Rakuša, Cvetkovci 103/a, Podgorci - dečka; Petra Novak, Sodin- ci 36, Velka Nedelja - Klav- dijo; Rezka Mlinaric, Gori- ca 97, Gorica pri Slivnici - 'iidejo; Pavla Marinič, Bres- nica 82, Podgorci - Roka; Silva Rajh, Hermanci 24, Miklavž - Marcela; Andreja Petek, Šardinje 34, Vel. Nedelja - Karmen; Darja Marčič, Njiverce vas 29, Kidričevo - Martino; 'fitja- na Valenan, Apače 165, Lovrenc - Leona; Sonja senjak, Velka Nedelja 10/b, Ormož - Marcela; Valerija Kmetic, Vintarovci 42, Destrnik - deklico; Ivanka Petrovič, Breg 6, Majšperk - Aleksa; Anita Štiberc, Gre- sovčak 30/a, Ljutomer - Nušo; Aleksandra Lah, Grajena 24, Ptuj - Svena. POROKE - ORMOŽ: Sta nislav Vizjak, Pavlovski Vrh 60, in Mateja Vivod, Jamni- kova 3, Ruše; Peter Skrinjai; Libanja 15, in Natalija Ce- dula, Kajžar 59; Janez Kosi, Hum pri Ormožu 4/d, in i Gordana Viljevac, Tnovec | 102; Franc Kovačec, Podgorci 101, in Marija Feguš, Podgorci 101. UMRLI SO: Ivan Bezjak, Drbetinci 55, 1921 - 1 27. septembra 1998; Stanislav Rotai; VodBnci 42, 1923 - t 2. oktobra 1998; Štefan Šeruga, Hajdoše 79, -\- 1919 j - t 2. oktobra 1998; Jožef ^ Pihlei; Vitomarci 13, 1927 -t 2. oktobra 1998; Genove- fa Cvetko, rojena Meznarič, , Markovci 40, ^i- 1908 - t 3. oktobra 1998; Franc Vratič, Weja 52, ^i- 1938 - t 7. ok- tobra 1998; Denis Kurnik, Podvinci 53, ^- 5. avgusta ' 1998 - t 7. oktobra 1998; Roza Simonič, Seronova ul. 16, Ptuj, ^' 1943 - t 8. ok- tobra 1998.