GLASILO SM)VKNSKBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP, DR SV, MOHORJA V CHICAGO.
" LETO (Vol.) X.
ŠTEV. (No.) 58.
Obhajanje tridesetletnice K. S. K. J.
v Waukeganu.
NASTOP PEVSKEGA DRUŠTVA. — -RAZNI GOVORI O K. S. K. J. ZAGONETNO VPRAŠANJE REŠENO.
(Konec.)
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. APRILA — THURSDAY, APRIL, 10, 1924.
RAZNE VESTI.
Med govori je parkrat nastopilo Cerkveno pevsko društvo mešani zbor, Iti je zapelo par krasnih pesmi, zakar je želo Tiajsijajnejšo pohvalo. Nastopil je tudi moški kvartet in je zapel: "Vsi so prihajali, le njega ni bl'o . . Občinstvo je vrlim pevcem priredilo živahne ovacije, kar waukeganski pevci in pevke tudi v polni meri zaslužijo. Nato se je nadaljevalo z govori. K besedi je bil prozivan, kakor že omenjeno Mr. John Jerich iz Chicage. Govornik je čestital naselbini in članstvu K. S. K. J. za tako krasno prireditev za velepomembni dan za tridesetletnico "K. S. TC. J. Omenil je, da boljše bi ne mogel nihče orisati in opisati Jednotino zgodovino in njeno delovanje, kakor je-to storil preč. g. župnik Rev. Pather Ažbe, ki Jednoto temeljito pozna iz izkušenj kot njen dolgoletni bivši duhovni vodja. Navzočim je priporočal, da naj krepko delujejo za na-
predek dične K. S. K. J. Med
drugim je omenil tudi to, da je naša Jednota največ storila za Slovence v Ameriki. Naše delo, oz. Jednote danes ia-sno govori, kaj so katoliški Slovenci v AmerTki naredili. Katoliški Slovenci se nismo bahali za vsako malenkost, kakor to delajo nasprotniki, kateri strašno kriče in vedno svoje široke usta odpirajo, a nimajo pa niti enega dotrre-ga dela za pokazati, ker so brez srca in brez dejanj. Govorniku je občinstvo navdušeno pritrjevalo.
Za njim je bil pozvan k besedi II. porotnik K. S. K. J. Mr. Martin Kremesec iz Chicage. Mr. Kremesec je izbočen govornik, kar je pokazal
v nedeljo na waukeganski slavnosti. Tudi on je govoril o zgodovini K. S. K. J. ker jo pozna že za mladih let in je bil njen Član skoro od njenega začetka. V svojem govoru je krepko zavihtil bič nad nasprotniki sv. vere. Povedal je slučaj, da je nekoč prijel nekega slovenskega svobodo-miselca, ki je izdajal umazani list proti veri. Ko ga je v debati ugnal, mu je svobodo-miselc povedal zakaj se je o-prijel umazanega dela proti veri. Rekel mu je: jaz sem si pokoro že določil, da me bodo po smrti sežgali — kar tudi v resnici so ga. Toda vprašanje je, kakšna pokora čaka še vse tiste nesrečnike, ki jih je dotičnik zapeljat na slabo pot in izpridil. Njegovemu govoru je občinstvo navdušeno ploskalo.
Zatem so bili klicani k besedi starejši Člani in razni bivši društveni uradniki. Na j prvo je govoril Mr. John Jerica st. On je bil prvi predsednic sv. Jožefa štev. 53. K. S. J. Čestital je društvu in ti na krasnem vspehu in vidno ginjen radi tolikim vspehom/
ki ga je dosegla K. S. K. J. G. župnik se je temu pionirju waukeganske naselbine lepo zahvalil za krasen govor. — Zatem je govoril Mr. John U-mek tudi večkratni uradnik društev. Povedal je marsikaj zanimivega iz zgodovine wau-keganskih društev. Za njim je nastopil Mr. Frank Suhadol-nik, ki je tudi govoril o zgodovini tamkajŠnih društev in K. S. 1C. Jednoti.
Zatem je bila pozivana k besedi Mrs. Frances Drobnič, ki je govorila za žensko društvo. Povedala je marsikaj zanimivega iz zgodovine društvenega življenja njih društva. — Za njo je govoril Mr. Matija Ivanetich uradnik raznih društev in vodja vrlih waukeganskih dramatičnih i-gralcev. V lepih besedah je čestital društvam in K. S. K. J. k lepemu napredku in vspehu in želel je materi Jednoti še nadaljnega napredka in vspeha. — Za njim je nastopil Mr. Frank Ogrin. — Zatem je bil pozvan k nastopu Mr. John Rep. — Nato je bila poklicana k besedi Mrs. Ana Artač, ki je imela .jako vzpodbujevalen govor. — Za njo je govoril Mr. Avgust Če-pon ml. sedanji društveni tajnik dr. sv. Jožefa, štev. 53. K. S. K. J. Čestital je v lepih izbranih besedah društvam zlasti starejšim članom in članicam m K. S. K. J. Za svoj lepi govor je žel pohvalo. G. župnik je po njegovem govoru pripomnil, da Mr. Cepon ml. je cvetka, ki je v Waukeganu zrastla. Dasi tukaj rojen govori perfektno slovenščino. — Za njim je govoril Mr. Ignac Grom tudi on je i-mel jako lep govor. — Za njim je bila pozvana k besedi Mrs. Frances Terček, ki je govorila za društvo sv. Ane tudi ta je povedala marsikaj zanimivega. — Nato je bil pozvan k besedi Mr. John Za-lar, ki je tudi eden izmed o-nih, ki že mnogo let dela z navdušenjem za K. S. K. J. Povdarjal je, koliko dobrega je Jednota že storila za slovenski narod v Ameriki. Za svoj govor je žel pohvalo. — Zatem so govorili odborniki še raznih drugih katoliških društev. Za društvo sv. Jurija je govoril Mr. Louis 2upec. — Za njim je govoril Mr. John Rep. In za njim je bil pozvan k besedi Mr. Andrew Ogrin, ki je v krasnih besedah čestital K. S. K. J. za njen vele-pomenbni dan. — In končno je bil pozvan k besedi najstarejši član K. S. K. J. v nasel-jbini Mr. Anton Bonač, ki je povedal marsikaj zanimivega o Jednoti in njenem delovanju.
Nato je Fr. Frank Opeka naredil sklepni govor. Zahvalil je vsa društva, uradnike in članstvo za velik trud, ki so ga imeli s prireditvijo. Nato je pa navzočim povedal, da (Dalje na 3. strani.)
iS . -
—	Železniški magnatje so povišali plačo za 5 odstotkov vsem svojim vslužbencem, kar nanese letno pet milijonov dolarjev.
—	Iz Prince Rupert-a, B. C. poročajo naši letalci, da jim bo možno že v četrtek 10. aprila odleteti iz Prince Ru-pert-a, kjer so morali pristati radi poškodbe enega od njihovih letal. Sedaj je njihov cilj Sitka, Alaska.
—	V Chicagi se nahaja dama kateri ima za $1,500.000 vredno zavratnico; kar pa seveda bi ne bilo nič posebnega, ako bi se za te dragulje ne zanimal W. Jewell glavni col-ninski inšpektor, ker je baje zavratnica bila vtihotapljena iz namena, da se izogne col-nini.
—	Iz Bellport-a, N. Y. se poroča, da je mali parnik A-mahuac, kateri je vozil gaso-lin blizu Bellporta bil s tako močjo vržen ob pesek, da se je razbil. Posadka štirinajstih mož se je rešila.
—	Kakor smo poročali, da je Edward Schneider storil samomor, ker ni mogel dobiti stanovanja, se danes izjavlja, da je med tem, ko je oče sede zaspal, sinček Edwin dve leti star kojega je držal v naročju ,igraje odprl plin, kateri je zadušil očeta in sina.
—	Iz Berlina poročajo, da grozijo voditelji tamošnje organizacije navadnih železniških delavcev s stavko, ako se jim ne ugodi zahtevi. Delavci zahtevajo na uro šest pfeni-gov, vlada jim pa daje pet, toraj se gre samo za en pfe-nig.
—	Generalni državni prav-dnik I. Brundage toži Randolph Hearsta radi trošenja laži v Chicago Evening American. Kakor je že bilo poro-čano je Hearst obdolžil Brundage, da je v zvezi z razpeče-valci piva.
—	Hammond, Ind. — V Indiana Harbor imajo pri jezeru napisano tablo, katera označuje prostor kjer se lahko koplje v sezoni. Dva vročekrv-neža z imeni Frank Sadowski in Aleks Mu^inski iz South Chicage pa nista pazila na napis, da se koplje, le v sezoni, tako sta s svojim autom se zapeljala naravnost v jezero. Stražnik parka je oba aretiral radi pijanosti.
—	Iz Bostona poročajo, da so dobili po brezžičnem brzo-javu vest, da je neki francoski parnik sredi oceana v plamenu. Poročilo je do sedaj še zelo pomanjkljivo.
—	Washington. — V Phi-ladelphski tovarni za zračna letala so dokončali novo čolnu podobno letalo, katero je v stanu preleteti 78 milj na uro. za slučaj sile pa tudi 100 milj.
—	Minneapolis, Minn, deset dni zapora je prisodilo sodišče v Minneapolisu neki Lucilla Larson iz Mankoto. ker je vozila avto — pijana.
Ravno isto sodišče na preiskuje sljčni slučaj od Mrs. Helen Gibbs, katera je v pijanosti zadela v neki drugi avto.
RORAJZNA MATI REŠILA DRUŽINO ¥ HUDI NE-YIHTI.
Glas iz Dolenjske.
Ceste v Newark, Elizabeth in več drugih mestih pod vodo.
DOMOVINA JE IMELA NAJHUJŠO ZIMO IZZA MNOGIH LET. — VINSKI SEJEM V SEMIČU. — RAZNE NOVICE. (Izvirni dopis za Edinost.)
• Iz New Yorka se poroča, da je gorak dež stajal sneg, kar je povzročilo veliko povodenj v New Jersey. Reke so se dvigale rapidno ter poplavile ceste v Newarku, kakor tudi v drugih mestih, tako, da so zgledale kakor kanali.
Preseneten dogodek nevihte je bil, ko je Mr. Roland Orms-bee rešila svojo mater in svoja dva otroka, dve leti starega sinčka in štiri mesece staro hčerko žalostne smrti.
V nedeljo 6 .aprila dene svoja otroka spati ter se tudi ona s svojo materjo poda k počitku.
Ko se zjutraj prebudi sliši, kako dežuje in neko čudno Šumenje po sobi. Skoči s postelje, a se ne malo prestraši, tko je štala do kolena v vodi. Takoj pokliče svojo mater, katera ji portiaga zaviti otroke ter zapustivši hišo se podajo na glavno cesto. Prišedši do mostu se eden konec mosta poda, tako, da Mrs. Ormsbee pade v vodo, katera ji je bila čez glavo.
Mater pošlje z otrokoma nazaj v hišo, sama pa plava življenje tvegajoč par sto čevljev po reki do nekega drevesa na katerega je bil privezan čoln. S tem čolnom je potem rešila ter odvesljala svojo družino na varno.
-o-
BELA VRANA.
Tovarnar zapustil vse svojim delavcem.
Iz Birmingham-a, Ala, poročajo, da je John Eagan kapitalist in predsednik American Iron Type Co. pred par dnevi umrl. V svoji oporoki, katero je napravil pred dve-mi leti zapušča tovarno in kar je materijala svojim uslužbencem ; iz dividend in dohodkov naj bi se plačevali delavci, se skrbelo za nje v sluča-čaju nesreče, kakor tudi bolezni ali druge nezgode.
Imovina Mr. Eagana znaša nad $1,000.000.
-o-
MATI IN TRIJE OTROCI
ZGORELI, OČE SE BORI S SMRTJO.
Z namenom, da podkuri s ke-rosinom v peči je zažgal hišo.
Iz Hilsboro, 111. poročajo, da je Torney Hill hotel pod-kuriti v peči s kerozinom, kateri se mu vname ter raznese peč.
Plamen se je tako hitro razširil, da njegova žena, katera se je nahajala zraven v spalni sobi z otroci v starosti štiri, sedem in deset let, je bila od dima tako prevzeta, da na rešitev ni bilo za-"misliti, tako je z otroci vred zgorela. v j
Oče ves opečen se nahaja v kritičnem položaju.
o
LIST EDINOST
porotne obravnave, pri katerih je prišel na vrsto tudi u-boj bršlinski, vsled katerega je zgubil življenje dober mla-
Od raznih strani čitamo poročila, kako huda in dolga je letošnja zima. Tudi na Dolenjskem najstarejši ljudje ne
pomnijo take; vsa pokrajina I denič iz Cegelnice. Ubijalec je še pokrita z debelim sne-'je bil obsojen na pet let težke gom in mraz je zelo občuten, ječe, v kateri naj premišlja Jožefovo imamo že za seboj svojo surovost. — Radi pone--— a glavno delo v vinogradih. verbe ameriških pisem je bila-in na polju se niti ni pričelo,!pred poroto poštna uradnica kako se bo delo potem nako-iiz St. Jerneja. Z ozirom na pičilo. Za kmeta hud udarec, i slabo plačo in na nezadostne Naš kmet ima prestajati! dokaze je bila oproščena.'— nazne poskušnje. Ako s svojo Roparski umor pri Žabji vasi
trudoljubivostjo več pridela, pa ne more spraviti v denar.
še ni prišel na vrsto, ker so baje poslali krvave sledi na
To je pokazal vinski sejem vlobleki enega osumljenca, ki Semiču 13. sušca. Posetilo galie proti denarni varščini na je skoraj 200 vinogradnikov! prostih nogah, v kemično pre-s 300 vzorci raznih vin. Dos- iskavo; če niso morda ti ma-pel je tudi vinogradniški nad-! deži od živalske krvi. Drugi zomik Petrovič iz Belgrada. osumljenec se je poskušal že Kletarski nadzornik Gombač usmrtiti. Proti takim žalost-je predaval o vinstvu in o za-!11"11 pojavom so pač najpri-družnem gibanju. Za prodajo vina bi se z zadrugami več doseglo. Posameznik ima prevelike troške, pri skupnem kletarstvu se ti zmanjšajo. Večja izobrazba bo ljudem odprla oči. Hvalevrc den in u-meten je bil sklep županske zveze za Metliški okraj o podpori tisoč dinarjev za obiskovalce kmetijskih tečajev v državni šoli na Grmu. — Na sejmu je bilo za prodaj zgla-šenih 4000 hekto raznih vin, a prodanih je bilo komaj 300 hI. s ceno 5—6 din. liter. Pod
5 din. bi ga bili kupci še več
vzeli, a vinogradniki ga niso
dali, ker so pridelalni stroški res veliki. Umestna je bila tu-
di rezolucija proti dovolitvi
uvoza italijanskih vin, ker sc uprav zdaj v Belgradu posvetovanja radi trgovinskih pogodb med našo državo in Italijo. Uvoz italijanskih vin bi lahko uničil naše vinogradništvo.
Od SemiČa preskočimo na drugo vinorodno gorico Raka, ki so že prej imeli vinske po-kušnje v Krškem. A tu imamo zabeležiti žalostni pojav med ondotnim učiteljstvom, ki bi bilo pač v prvi vrsti poklicano širiti izobrazbo ne le v šoli, nego tudi med ljudstvom sploh. Imeli so tu izvrstno učiteljico, ki je imela v šoli in med ljudstvom veliko zaupanje in ugled, a morala je Rako zapustiti. Večina u-čiteljstva je tam sokolskega duha, a ta učiteljica je bila katoliškega naziranja in je tudi v tem zmislu delovala v šo-
li in v kat. organizacijah. Zato je bila prvim trn v peti. Čuditi se pa ni, da merodaj-na oblastva upoštevajo ovadbe, ker hočejo pač "naprednemu svobodomiselstvu" pripomoči do zmage. A prav taki slučaji odpirajo oči ljudem, ki zmiraj bolj zavestno zahtevajo za svoje otroke katoliško šolo.
Poglejmo v središče naše Dolenjske. Svoj čas je Edinost omenjala žalostnega dogodka v Kastelčevi gostilni v Br-šlinu. Zadnji prizor se je odigral v porotni dvorani novomeški. Začetkom sušca so bile
mernijše kat. mladinske organizacije, ki služijo veri, omiki, prosveti.
Pri oo. frančiškanih obstoji dijaška kongregacija, ki je 16.. sušca priredila v svoji dvorani igro "Sinovo maščevanje" z najboljšim vspehom. — Za druge mladeniče obstoji "Orlovski odsek," ki je i-mel na Jožefovo svoj občni zbor v Rokodelskem domu. Kdor pozna razmere v našem mestecu, mora priznati, da se še dosti dobro razvija, osobi-to če bo tudi naraščaj stanoviten. Iz poročil je bilo razvidno vspešno stremljenje po vzvišenih smernicah Orlovih. Za predsednika je bil spet izvoljen br. Janko Lavrič, odvetniški kandidat. Odsek ima tudi nekaj starašin in bi bilo le želeti, da pristopi večina somišljenikov SLS. v očigled dejstvu, da tukašnje Sokol-stvo izdatno podpira vsa liberalna stranka.
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje.lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom sH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih ia lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00 1
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir......... $ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. in nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokrat menja ,dostikrat docela nepričakovano, je absolutne nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & CESARK
70—9th AVE., NEW YORK CITY.
^JfiMw^ -Jk
EDINOST
(UNITY)
Lchaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, IIL
__Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2- 50
SUBSCRIPTION: Fcr United States per year..................$4.00
For United States per half year..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi šte-rilki. moraio biti doposlani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March itč t87Q.
DR. AVGUŠTIN JURETIč:
Krščanstvo in socializem.
(Konec.)	f • j
Današnji socializem torej išče, potem ko je več ali manj zavrgel materializem, drugo filozofsko bazo — in z ozirom na to ni več indentičen z marksizmom. Če prav socialisti v tem iskanju nove idejne orientacije niso še prišli na čisto, ie vendar brez dvoma, da so se zelo približali krščanstvu že samo s tem dejstvom, da so zavrgli evolucijski materializem in da teže za nadnaravnim. Gotovo je, da bo ta nova orientacija socializma vplivala na premenitev njihovega današnjega stališča o odnosu poedinca do družbe, a potem tudi na vprašanje privatne lastnine. Pod vplivom Hegelove filozofije je Marxu poedinec nič, ki se popolnoma utaplja v družbi; on je brez vrednosti. Moderni socialisti pe priznavajo osebno svobodo in individualno posebnost vsakega posameznega človeka. Iz tega sledi drugi logični zaključek: posameznik ima pravico do obstanka, potem pa pravico do privatne lastnine. Tudi o problemu privatne lastnine se še vedno jako -veliko razpravlja. Prepričanje, da je privatna lastnina potrebna za kulturni in gospodarski napredek, je prevladalo danes bolj ali manj tudi pri onih, ki so se nedavno potegovali za to, da se popolnoma ukine privatna lastnina. Tisto torej, na kar se misli, ko se razpravlja o privatni lastnini, so le meje, ki se morajo postaviti privatni lastnini.
Po krščanskem nauku sploh ni absolutnega in neomejenega prava do privatne lastnine. Privatna lastnina je moralno in socialno omejena. V tem se strinjajo vsi krščanski učeniki od najstarejših krščanskih časov do sv. Tomaža Akvinskega in Leona XIII.
Kakor pa je to vprašanje jasno s teoretičnega stališča, pa je zapleteno tedaj, ko je treba praktično določiti, do katere meje sega privatna lastnina. Prej bi bilo potrebno odgovoriti: kdaj dobi privatna lastnina nedopustni kapitalistični značaj oziroma, v čem obstoji bistvo kapitalistične lastnine?
Odgovarjajoč na to vprašanje prihajajo krščanski sociologi v konflikt z marksizmom. Marksizem namreč trdi, da je današnji mamonistični duh samo obraz družabnega reda, gospodarskih in tehničnih prilik na svetu. Krščanski sociologi pa pristajajo na to, da delujejo na razvoj kapitalističnega duha zunanji gospodarski faktorji, toda v glavnem je izkvarjena ljudska volja razlog, aa se je razvil kapitalistični duh. Pohlep po ugodnem življenju, po uživanju in gotovo s tem v zvezi brezobzirna težnja za čim večjim imetjem je prevzela duše mnogih. Kapitalistični duh je tedaj prebudil sveti pohlep po zlatu, ki hlepi po bogastvu in ki je slepa in gluha za vse moralne in socialne zakone in katera ne pazi na nič drugega, kakor na to, kako bo povečala kapital, kako mu bo dala večjo produktivnost. Naravo kapitalističnega duha opisuje Marx dobro z besedami: Kapitalizem se pred ničemur ne zgraža, razen pred tem, da bi ne dobil dobička ali pa pred tem, da bi ga premalo dobil; ni zločina, pred katerim bi se kapitalizem zgrozil, človeku, prežetemu s kapitalističnim duhom, torej ni na svetu ničesar tako visokorodnega, kakor denar, bogastvo.
Iz tega se vidi, da privatna lastnina dobi tedaj kapitalistični značaj, ko človek pozabi, da ima — zbirajoč, upravljajoč in porabljajoč svojo lastnino'— dolžnost imeti ozir na pravice svojih bližnjih in ko pozabi, da materijalne dobrine ne smejo biti nikdar cilj, ampak edino sredstvo za dosego višjih, duševnih dobrin. Potemtakem ne pomeni rešiti socialno vprašanje samo spremeniti gospodarski red, zunanjost, ampak je to bolj notranji duševni problem. To priznavalo danes tudi mnogi socialisti, čeprav povdarjajo, da mora nravna reforma človeštva iti vzporedno z reformo gospodarskega reda. Sicer pa sprejemajo to naziranje tu-
di mnogi krščanski sociologi.
Tudi v vprašanju zasebne lastnine ne obstoji več ono diametralno nasprotje med krščanskim socializmom, kakor je nekoč bilo. Mnogi socialisti danes priznavajo, da se končno niti iz Marxa ne da dokazati, da je bil on zato, da se ukine vsaka privatna lastnina. V erfurtskem programu iz 1. 1891. stoji: "Prememba kapitalistične privatne lastnine produkcijskih sredstev v družabno lastnino." Marx je torej zahteval, da se ukine vsaka lastnina produkcijskih sredstev. t>a-našnji socialisti pa ne gredo tako daleč.
Imajoč pred očmi to novo orientacijo modernega socializma z ozirom na celo vrsto religiozno-filozof-skih in socialno-ekonomskih problemov so inavgurira-li nekateri krščanski sociologi pokret krščanskega socializma.
Indianapolis, Ind.
Marc je muhast, so rekli včasih ljudje. Pa je bil res tudi letos. Večkrat je svoje muhe sipal na ta puklasti svet v podobi malih metuljčkov. Ni bilo treba dolgo na prostem [stati, pa je bil človek pobeljen od njih. Toda sedaj smo že v aprilu in solnce čezdalje bolj prodira proti severu in podi starko zimo nazaj na sever odkoder je prišla.
Delavske razmere so sedaj j še precej povoljne. Ne ve se j pa, kako dolgo bodo, ker se sliši, da se bodo poslabšale.
Dopisnik s podpisom opza-valec v Prosveti zdihuje, da so smrdljivi in strupeni prah vzdiguje. O siromak, da je to tako pozno opazil. Tistega smrdljivega prahu se je sam tako nalezel, da je neprijetno biti v njegovi bližini. Svetoval bi mu zdravnika. Opazovalec se med drugim poslužuje sv. pisma, ker nekoga primerja bolnemu pa potrpežljivemu Jobu na dvorišču. O konečni slavi in plačilu Jobovem pa nič ne omenja, kaj takega ne veruje.
Nadalje se opazovalec norčuje iz društev spadajočih h K. S. K. Jednoti. Kako nepravilno postopa s svojimi člani. Opazovalec je dovolj star in tudi dovolj prebrisan in bi vsled tega ja moral vedeti, da društva imajo svoje dolžnosti pa tudi svoje pravice. Zato je zelo neumestno tako kvakan-je o društvih. In tudi za urednike Prosvete je zelo neumno, take • neslanosti objavljati. Slučaj jasno pokazuje, da so veliki bebci ljudje okrog Prosvete, kajti vedeti bi morali, saj so sami okrog organizaci-, je, da se kaj takega ne more ukazovati tudi če bi se hotelo.
Sveti Dominik je bil velik in svet mož. Ali tega pa nisem vedel, da prebrisani opazovalec ne zna ločiti frančiškana ojd dominikana. In kar čeljusT ta od dominikanih je roba, ki se jo, je nasrkal iz Pajzlove kolone, katero tvarino pridno preplankuje in potvarja zloglasni in belcebubov pomočnik Zafrknik. Kdor takim la-žem vrjame je zrel za norišnico !
Konečno dopisnik tudi na široko razklada račun od cerkve sv. Trojice za leto 1923. Pri tem pa močno toči krokodilove solze nevoščljivosti, ker obenem omeni, da je še veliko revnih nevednežev, ko morajo tako velikansko >svoto skupaj spraviti. Najbrž mu je žal za tiste dolarčke, ki jih je med letom daroval.
Ni častno za slovenskega katoliškega moža, da dopisuje v tak umazan protiverski list kot je Prosveta. Toda še bolj nečastno je za slovensko mater, da se spozabi tako daleč in gre mazati-po takem grdem listu. Rajši naj bi tisti Čas obrnila v dobro vzgojo svojih otrok,-da bi jim po svoji minljivosti vsaj zapustila blag spomin.
Far an.
Cokedale, Colo.
V tukajšnem sedem milj oddaljenem premogorovu z i-menom Bon Carbo, se obratuje vsaki dan. Zato je vse prenapolnjeno z delavci.
•Tudi nesreča ne počiva. V petek 4. aprila je pobilo Steve Jengicha rodom Hrvata in je drugi dan v bolnišnici previden s sv. zakramenti umrl. Zapušča ženo in pet otrok.
Pozdravljam vse naročnike Edinosti.
Antonija Frlan.
-o-
IttGM
Eg* ŠIRITE LIST EDINOST
Canon City, Colo.
Dragi g. urednik: — Pri nas vladajo jako slabe delavske razmere. En premogorov-nik je zaprt in ne vemo, kdaj bo začel zopet obratovati. Drugi pa prav počasi obratujejo po dva k večjemu tri dni na teden. •
Dne 20. marca smo pokopali mladega rojaka Frank Ja-i kopica, ki ga je zadela smrtna nesreča v rudniku v Butte, Montana. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v Canon City in pokopano tukaj. Rajnki Fr. Jakopič je bil v svetovni vpj-ni kot ameriški vojak. Pride-Ijen je bil zrakoplovnemu oddelku in se je udeleževal zračnih bitk v Franciji. Bil je zelo priljubljen mladenič, da ga je vse ljubilo, ki ga je pozna-jlo. Umrl je v cvetoči starosti 25. let. Tukaj zapušča žalujočega očeta. Pokopan pa je poleg svoje matere, ki tudi že spi večno spanje na tukajšnjem mirodvoru. Žalujočemu očetu bodi izrečeno prisrčno sožalje! Pokojnemu Franku pa bodi lahka žemljica in naj počiva v miru!
Poročevalec.
-o-
Eveleth, Minn.
Dovolite mi nekoliko prostora, da opišem! tudi imoje delovanje za katoliški tisek v tej nekakšni slovenski metropoli na Iron Range v Minnesota Naj prvo sem se oglasil pri tukajšnemu dobremu in narod in vero vnetemu preč. g. župnika Rev. Leskovcu, ki jim je bilo že znano in so me vsled tega že pričakovali, da pridem. Ker je bila ravno nedelja so me prav toplo priporočili pri obeh sv. maših, za-kar se jim prav iz srca zahvaljujem. Bog plačaj!
Nastanil sem se pa kakor navadno pri Mr. Zakrajškovi družini, ki so me tudi z velikim veseljem sprejeli. Naše dobre zastopnice so se takoj zglasile Mrs. Kvaternik in Mrs. Nemgar, ki so mi takoj pomagale agitirati za naše liste. Tudi Mrs. Kastelic bi bila rada pomagala, ali bila je ravno bolna, ki je pa sedaj že veliko boljši in je izven nevarnosti.
Zopet smo naredili korak naprej s katoliškimi listi v tej naselbini. Pridobili smo več novih naročnikov, kar je znamenje, da se narod počasi spreobrača in da ne vrjame vsega, kar se mu skuša iz hudobnosti do naše vere sugesti-rati iz rdečega tabora lawn-dalskega.
Ob priliki letošnjega 30-let-nega obstoja tirolskega časopisa "Ljudski glasnik," je dejal škof dr. Sigmund Waitz v slavnostnem govoru med drugim tudi tole: Kdor je brezbrižen nasproti katoliškemu Časopisju, ta nima nobenega smisla ne za večnost in ne za potrebe svete Cerkve. Pisati za katoliške Časopise je ravno toliko, kot biti dušni pastir. Kdor to dela, pomaga ljudem, da bodo lažje obstali ob sodnem dnevu, pomaga ljudem, da bodo večno srečni. Zakaj naloga katoliškega časopisja je ta, da ljudje preživijo vsako leto kot cerkveno leto. Zgodovina narodov je zgodovina cerkve in narod, ki ne živi več s Cerkvijo, tak narod propade. In kadarkoli dobro časopisje polaga v sred narodov duha cerkve, vselej jim daje s tem nove življenske moči. So seveda tudi časopisi, ki so napram cerkvi popolnoma brezbrižni, brezbrižni nasproti vsaki verski stvari — toda o njih velja beseda svetega pisma, da so slepilo, s katerim hudič omamlja svet. Ce pa je časopisje, ki je samo brezbrižno napram veri, tako kvarno, kako pogubno je šele ono časopisje, ki cerkev napada s satansko hudobijo.
Katoličani imajo torej sveto dolžnost, da brezbarvno in še bolj veri sovražno časopisje povsod in vselej odklanjajo.
* « *
Slovenci v Ameriki kaj pravite Vi na to ?! Poglejte, kake razmere vladajo v tem o-ziru med nami. Grde umazane liste, ki nimajo nikdar dobre besede za te kot katoličana, marveč, napadajo tvoje prepričanje dnevno in sramote tvojo vero in ti zraven še naročaš take liste! Ali se ne pravi to pljuvati v svojo lastno skledo. Samo malo pomisli!
Da imajo naši verski sovražniki tako korajžo napadati vero, cerkev in duhovnike, je to, ker so katoliški možje preveč popustljivi. Poleg vsega pa še premalo zavedni. Na nasprotni strani se vsaka slapa, kakor je to zadnjič omenil člankar iz zapada v Članku : Ljudstvo odpri oči in spreglej! — drzne napasti vero, cerkev in duhovnike. Katoliški možje se pa še bojijo podpisati svoje ime pod navadni dopis. Vidite- to je razlika ! Kolikokrat prejme uredništvo kake zelo jedrnate dopise. Vsak tak dopis bi nosil krono, ako bi se pod dopis pisec s polnim imenom podpisal. Čemu se sramovati postaviti javno za svoje prepričanje in svojo vero. Ali je Vas sram braniti svojo vero? Kakšen katoliški mož je tisti, ki se boji javno pokazati, da je katoličan? Koliko bi ti možje šteli, ko bi prišlo do kritičnega vprašanja, kakor je čestokrat prišlo v starih časih, da so morali kristjani v boj za svo-jjo vero? Pomislite malo možje na resni trenutek časa, v katerem se nahajamo. Slovenci spomnite se na geslo, ki ga je Slovencem zaklical nesmrtni goriški slavček Gregorčič: " Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" To se pravi, ne kakor v Ameriki delajo nekateri naši možje, da radi biz-nesa, radi dolarja je vse, kar kdo hoče. To ni značaj. Bodi to kar si! Iz povej brez sramu svoje prepričanje in veliko večji ugled boš imel, kakor pa, da bi se svojega prepričanja sramoval.
★ * *
Bolj še katoliško življenje bo zavladalo med n,ami tedaj, kadar bomo postali zavedni. Ne kot doslej, da bi podpirali iste. ki nas napadajo in zasra-mujejo. Bodimo celi katoličani — ne samo tedaj, kadar prestopimo cerkveni prag, amnak tudi v vsem javnem življenju kadarkoli slučaj nanese !
Zato se še enkrat najlepše zahvalim za lepo priporočilo preč. g. župniku v cerkvi in zatem našim navdušenim zastopnicam. Hvala posebno tudi Mr. Zakrajškovi družini za stanovanje in postrežbo. Vsem plačaj in povrni Bog!
Delavske razmere so na E-velethu še precej dobre. Delajo dobro le plača je po rudnikih premala, kakor povsod.
V soboto 29. marca so pokopali rojaka Pene, ki je na nesrečen način končal življenje ter ležal že 6 mesecev med ledom in snegom v maj-narski naselbini Calumet tudi v Minn. Bil je zelo zjeden, tako, da ga je bilo težko spoznati. Kaj ga je gnalo v smrt se ne ve.
Želim vsem vesele velikonočne praznike in mnogo pir-hov!
Leo Mladich pot. zastopnik. -o-
Cleveland, O.
Gospoa L-rednik: — Jaz želim, da vi milostno sprejmete ta-le moj dopis, v katerem hočem posvetiti enemu iz Min-nesote, ki me je hotel prav na fleten način potegniti za "prvega aprila." 2e me je skoro imel, da si nisem še pravočasno spomnil na ta šmen-tani april. —
Slučaj no sem pisal mojemu prijatelju in sobratu, Martinu Shukle, da naj se tudi v Min-nesoti malo ogreje j o. Med pismom sem omenil, da se to doseže prav gotovo če nekaj priredimo v sredi julija. In, ali veste kaj mi je odpisal? Njegovo pismo se je glasilo približno takole:
"Ako vam porečem, da je pri nas v Minn, topleje, kakor pri vas, potem mi porečeš: "No kaj ga pa biješ," — čudno, a resnično! Letos je naša mrzla Minnesota zgubila mrzlo ime. In od sedaj naprej ji bomo dali ime :"Northern Ca-
lifornia," in če bode šlo tako naprej pa tudi ime "Originalna Florida." Če bi jaz ne poznal tega Martina potem bi zares menil, da se je začela zemlja drugače obračati. Ali se še spominjate, ko smo imeli konvencijo v "Eveletu," u-pam, da meseca avgusta in še vem, da me je zeblo kot kuž-ka, tam na Gilbertu je bila slana kot sneg, in sedaj me hoče prav lepo namazati s tem, da mi pove, da je tam mnogo topleje, kakor v Cleve-landu. To je pa že preveč in odveč, da mi eden iz Minne-sote tako zabeli. "Le počakaj Martine se že vidimo!" Povem pa, da ne grem v Minnesota drugače, kot sredi Julija, potem smem biti gotov, da bo samo ena suknja dovolj !
Iz tega mojega dopisa bo Mennesotčan spoznal, da se ne damo ClevelandČanje vleči za aprila.
Gospod urednik, kadar bo ta dopis zdrukan, ga dajte Pavletu v luft balon, da bo prej na mestu, ker v Minnesota vsame skoraj teden dni in v tem Času se mogoče že vreme kaj ogreje tudi v Min-nesoti in potem bi ti ljudje sami sebi vrjeli, da je tam še pozimi toplo. "Safety frst!"
Vaš prijatelj!
A. G.
Previdno.
"Čemu si eno stran avtomobila pobarval rdeče, a drugo stran črno?"
"Hm — tako. Boš videl, kako se bodo izvajanja prič, a-ko koga povozim, nasprotovala. Edem bo trdil, da je bil črn, a drugi, da je bil rdeč avtomobil.
— Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; če ires, potem priporočaj in katoliško časopisje, ki se sv. vero bori.

1 £; I
J. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.
EEfiE
Celo hrušč, trušč in šumenje vsebuje nekaj mikavega, * ijetnega. Kako skrivnostno ti veter skozi drevje, kako ijetno je ob bregu bistrega, Žuborečega potoka. Veliča-hudournika, pretresljivo bob-stno je šumenje razbujenega uenje, kadar udarje grom.Vsi ti glasovi oživljajo drugače tiho in nemo naravo. Kako žalostno bi bilo, če bi na naše u-ho ne prišel noben glas z narave. Le popolnoma gluhi ljudje vedo, kaj pomen j a taka tišina.	~ —
Popolni molk v naravi pomeni smrt in otrpnenje. Tak molk napolnuje dušo z nekim strahom in grozo, n. pr. tišina severne noči. Potovalec J. Hayes opisuje tako noč ob severnem tečaju: "Trepetaje pričakuje uho nekaj, kar bi naj pretrgalo omamljivo tišino . . . A ni slišati, da bi se kako živo bitje kje ganilo; nobena zverina ne rjove skozi puščavo. Ni je ptice, ki bi s svojim krikom oživila naravo, ni ga drevesa, v čigar mladikah bi mogel tožiti in tarnati
ten je hrušč in bobnenje Iju-tega viharja. Kako veličastna in grozna je včasih njegova pesem.
Visoko v ozračju bobni grom. Votlo odmeva iz daljave, a vedno krepkejši je njegov udar. Zdaj šine blisk iz oblaka in hitro za njim udarja grom v strašnem hrušču. Končno bobni in hrumi vse podnebje, da se trese zemlja pod nami. Človeka se poloti nehote neki strah; zdi se mu, da sliši glas večnega Sodnika.
Tudi voda ima raznovrstne glasove. Kako skrivnostno roslja in šumlja dobrodelni dež izpod nebnega svoda. Bolj razposajeno pride ploha, posebno Če se usuje na žitno polje, spremljena od pogu-bonosne toče. To so glasovi, pri katerih človek obledi in vstrepeta. Mirno je mrmranje krotkega potoka, ki se vije med njivami in travniki tja v mogočno reko. Morje zopet izraža svojo neskončno moč v glasovih, ki se dajo primerjati le bobnenju pretresujočega groma. Strašen je njegov buč.
zdaj zopet iz daljave naravne glasove, ki so podobni človeškemu ihtenju, obupanemu zdihovanju. Pisatelj Schubert poroča: "Ti glasovi tako vplivajo na človeka, da se celo ljudje, ki poznajo njih naravni izvir, ne morejo izebiti nekega strašnega sočutja; vsakdo misli, da ihte ljudje v silnem gorju, in vsakdo je potrt."
To so glasovi v mrtvi naravi. Rastlinstvo je skoroda nemo; govorita le barva in vonjava.
Mnogovrstni so pa glasovi živali. 2e nižje živalstva ima svoje posebne glasove. Bolj zanimivi so glasovi pri višje razvitih živalih. Iz glasu se j more sklepati na naravo živali. Ovca blaketa; slab je ta glas, ker prihaja od slabotne živali .Lev rjove, da se strese pustinja; to je glas samozavestnega, pogumnega in mogočnega kralja. Pesa spoznaš na daljavo, da čuva hišo. Pa je njegovo lajanje čisto drugače, ako je zopet našel svojega gospodarja, in ako svari pred nevarnostjo. Mačka mijavka na topli peči, petelin kliče zjutraj na delo, kura kokodaka, če je znesla jajce. Veličastno je rezgetanje konja.
OBHAJANJE 30-LETNICE.
(Nadaljevanje s 1. strani.) je dobil težko vprašanje, ki ga pa ni mogel rešiti. Nahaja pa se danes med nami oseba, ki ga bo nam rešila. Pozival je Mr. J. Jericha iz Chicage, da naj pove zakaj se imenuje njih mesto Waukegan.
Poklicani se je popraskal za ušesi, ker je dobil tako težko vprašanje, vendar pa ga je rešil tako le: Ko so dajali raznim mestam po Ameriki imena sta se nahajala v Chicagi dva Kranjca, ki sta živela pri nekemu Ircu. Ker so bili včasih brez dela so šli na lov. Tedaj še ni bilo velike Chicage,
dati Kranjcu, da čik gre naprej in je rekel "čika go." Tako je nastalo ime Chicago.
Chicaški gostje so se nato poslovili in so odšli domov. Pri slovesu se jim je Mr. Opeka lepo zahvalil za udeležbo. Domači gostje so se pa veselo zabavali še celo popoldne in notri v večer. Vlaialo je največje veselje in zadovoljstvo. Ljudstvo se je razšlo pod najboljšim utisom navdušeno za nadaljno delo za K. S. K. Jed-noto. Waukeganska naselbina zasluži vso čast in priznanje za tako krasno prireditev »
BOG VAS 2IVI!
kakoršna vidimo danes. Bilo _ \z Dixona, 111. poročajo, je le par lesenih bajt. Nekega da je neki Josef Letowski ko
vetrov piš. Le udarci mojega ,£e se lomijo od viharja gnani srca se slišijo v veliki prazno- valovi peneč ob skalovju.
ti. in Če šine kri skozi moje uho, me omamljajo neprijetni glasovi ...
Glasovi so tudi v ledu. Kdo ni že slišal bučati z ledom pokritega jezera? Ob hudem
dne sta šla daleč na lov tja, kjer je sedaj mesto Waukegan. Naletela sta na volkove. Eden jih je zasledoval, drugi pa je šel domov po pomoč. Ko so ga domov" prišedšega vprašali kje je tovariš, je Kranjc po kranjsko povedal, da vol-ke goni. Od tistega Časa se je prijelo tega kraja to ime. Ker je pa moral biti dotični coklar je zapisal to ime po coklarsko "Waukegan."
Tako je bilo tudi s Chicago. Pri reki Des Plaines sta sedela en Kranjc in en Irc, ki bi
Vsakdo dobro pozna razno- se bil zelo rad slovensko nava-vrstne glasove, ki donijo noč idil. Na bregu sta sedela in in dan na naše uho. Povsod i Irc je povpraševal Kranjca:
Zdi se mi. da slišim, vidim mrazu poka led, kakor bi vo
in čutim strašno tišino Ta molk je podoben neznosni
jaki streljali z velikimi topovi. Sneg škriplje pod našimi
prikazni, ki napolnjuje duha nogami
z občutkom vesoljne smrti, polne naravnih glasov so tu_ napoveduje konec vsega m o- di gQre Tam je doma odmev znanuje večno prihodniost. Ne morem prenašati te tišine.
Skočim raz skalo, na kateri sedim, in stopim krepko na sneg, da prepodim grozno prikazen. In hrušč drvi skozi noč, prikazen izgine. V naravi nisem videl prikazni, ki bi bila tako strašna, kakor je molk in tišina severne noči."
Tuintam more biti tudi vtis tišine veličasten, n. pr. vrhu visoke gore, a tudi to more prenesti naše uho le za nekaj Časa.
potresi. Preden se je podrla I kaka gora, so slišali pod zem- ^ewy°rku svoje glasove, ^ strašno bučanje. Votlo bo-! Newyorka do Lincolna bo ™	~	bni iz ognjenikoVf kadar ima_| vsaka prepelica zavarovana
jo izbruhniti.	; za 5 dolarjev _
Na otoku Ceylon v Indiji sli-	°
šijo v tihih nočeh, zdaj blizu,1 Eš* ŠIRITE LIST EDINOST
3. Glasovi v naravi. Živa narava nas obdaja.
Narava ima ki različno vplivajo na človeško srce. Zdaj napolnjujejo nas z radostjo ali veseljem, zdaj zopet z otožnostjo, grozo in strahom.
Že mrtva narava je polna raznih glasov, ki se javljajo v ozračju, vodi, ognju ali v zemlji.
Kaj šušti tako skrivnostno med drevjem ob bistrem potoku? Ni li, kakor bi nekdo nekaj šepetal ? Glej, to je večerni veter, ki odganja dnevno vročino. Kaj igra z ovene-lim listjem na polju, kaj šumlja v vencu, ki visi na nagrobnem križu? To je jesenski veter. ki brije čez plan.
Temu šušteniu čisto naspro-
Od jarka do jarka, od stene do stene doni pastirjev vrisk in lovčev strel. Kdor je vi gredi slišal hrušč plazov in pokanje ledenikov, pozna divjo moč naravnih glasov v polni meri.
Vsakdo ve, da se javljajo razni zvoki in glasovi tudi v ognju. Kako prasketa, sika, poka, čvrči v njem, dokler ni vse tiho; kot bela mrtvaška odeja pokrije končno pepel ognjišče.
Grozno je bobnenje, s katerim se naznanjajo podzemski
je življenje, pod nami, okoli nas in nad nami, na vseh krajih in ob vseh časih. 2avi, ne mrtva narava nas obdaja.
-o-
800 parov prepelic iz Češkoslovaške v Ameriko.
G. Kostar, nebraški državni gozdni in poljski nameščenec, je naročil 8Q0 parov prepelic iz Češkoslovaške, ki se imajo poslati v Ameriko koncem t. m. Te prepelice bodo v Nebraski po raznih krajih izpustili v zaploditev in jih bodo. hranili kakor fazane, katerih je tudi že več tisoč po nebraških logih. Fazani se silno hitro množe, ker jim podnebje ugaja. Starim češkim poljedelcem bodo prepelice prijazen pojav, ko se bodo na polju oglašale s svojim ljubkim pedpedikanjem. Čehi se bodo zopet čutili kakor na domaČem polju. Par prepelic bo stal s prevozom vred v 9 dolarjev. Od
kako se to in to imenuje po vaše. Nazadnje ga je vprašal, kako se imenuje tobak, ki ga ima v ustih. Kranjc je prav pošteno pljunil v reko in povedal, da se imenuje "Čik." Čez nekoliko časa vrže Kranjc čik v vodo in voda ga je nesla
se je s čolnom vozil po reki Rock River utonil, ker se mu je čoln prekucnil.
—	Iz Muniha poročajo, da zmagujejo pri volitvah naci-jonalisti, ni pa še znan nobenemu izid volitev.
—	Atene — Grško. — Vodja rojalistev M. Metaxas se je vrnil iz Italije na Grško, ter sklical takoj veliki shod, na kateremu je pozival ljudstvo, da voli proti republiki.
—	Leon Trotzky-ju se je zdravje zboljšalo, kakor poroča poročilo iz Moskve prevzame že v par dneh svojo službo.
—	Iz nepojasnenega vzroka je razneslo pri Luhrite Refining Co. v Cahokia, 111. tank za distiliziranje. Ubilo je dva delavca enega pa nevarno ranilo.
—	Pri napadu na munšaj-narje v Bowling Green, Ken-
rest C aroll; težko ranjen je bil Roy Priddy in 18 let star!
sin ubitega Carroll-a se nahaja v zaporu. Zaplenili so 25 galonov munšajna.
— Lilly, Pa. Boji med ta-mošnjimi prebivalci in Ku-kluksklani se še vedno nadaljujejo. Dve osebe so bile mrtve in petnajst ranjenih.
-— Iz San Francisco poročajo, da sta dva roparja napadla poštni truk ter odnesla osem vreč registrirane pošte. Škode se še ne mora ceniti. -o-
Radiotelefon v Vatikanu.
V Vatikanu so te dni dovršili inštalacijo radiotelefon-skih naprav za sprejemanje in za oddajanje radiotelefon-skih poročil. Potrebne aparate so nabavili na svoje stroške angleški katoličani.
400-letnico bitke pri Mohaču
bodo Mažari 1. 1926. slovesno praznovali ter so že sedaj začeli s pripravami. Kakor znano, so Mažari pri Mohaču v bitki s Turki podlegli, izgu-bivši ondi 20.000 mož in svojega kralja.
MALI OGLASI.
naprej. Irc je pa hotel pove- tucky' bil ubit 37-letni For-
VELIK0N0ČNE RAZGLEDNICE mm
dobite pri nas, različne nabožne slike v barvah, cena 30c dz.
Imamo tudi veliko zalogo krasnik velikonočnih podobic, paketi po 100 komadov, cene: 75c, $1, $1.25, $1.50. Fine, z zlato obrezo po 50c dz.

DVA NOVA SLOVENSKA MOLITVENIKA
1)	"Pri Jezusu" molitvenik za obiskovanje presv. Evharistije, male žepne oblike, usnje, zlata obrežna, cena 80c.
2)	"Zveza ljubezni" molitvenik posvešen češ-čenju presv. Srca Jezusovega, vezan v usnje, zlata obreza, cena 75c.
Velika zaloga molitvenikov, slovenskih in angleških, vsakovrstnih, devocionalij.
Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po naš cenik.
EDINOST, 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.


X •:♦> >3B- m	>aB»,aoHoaBGMK
8
i
8
Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnost!
Slovenci v Ameriki
otroci1— njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoje bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugoslovansko banko v Združenih državah.
In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne glede kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Vas, ako poverite Vaše bančne posle nam.
KASPAR STATE BANK
1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice.
CHICAGO,
ILLINOIS.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodske družbe v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za doseljence.
1
NEKAJ POSEBNEGA
bo slavnostna številka EDINOSTI, katero bomo izdali o priliki
30-LETNICE K. S, K, I,
Ta številka bo obenem slavnostna VELIKONOČNA ŠTEVILKA. Bo največja slavnostna številka, ki smo jo dosedaj še kdaj izdali. Uredništvo "EDINOSTI" je pridno na delu, da nabere kolikor mogoče zgodovinskih podatkov o naši slavni K. S. K. Jednoti.
V tej5 številki bodo objavljeni objektivni podu-cni delavski, gospodarski in politični članki. Poleg drugega bo tudi več lepih zanimivih velikonočnih povesti. Ta številka bo vredna, da jo bo shranil vsakdo. Ker bomo te slavnostne številke tiskali več kot navadno bomo računali za ekstro posamezne številke tako le:
Posamezni iztis .........................:............10c
10 iztisov.............................................$1.00
25 iztisov..............................................$2.25
50 iztisov..............................................$4.00
100 iztisov..............................................$7.50
200 iztisov............................................$16.00
Vsak posameznik ako le more naj si naroči, kolikor more "ekstra" številk te izdaje. Gotovo jo naročite za svoje domače, prijatelje ali znance za v stari kraj. Kdor hoče mu jo pošljemo za v stari kraj mi. Pošlje naj poleg svote za slavnostno številko še 2c. za poštnino za vsako številko.
Zlasti priporočamo katoliškim društvam, da naroče za svoje člane kolikor izstisov morejo. Širimo vsi dober katoliški ti*
sek!	-
NAROČILA ZA EKSTRA ŠTEVILKE SLAVNOSTNE IZDAJE EDINOSTI BOMO SPREJEMALI DO 12. APRILA, KATERO POŠLJITE NA:
EDINOST
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
J.K0SMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. M.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih . BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo. nainižie cene.
Prevzamem barvanie hiš z una}
it: enotrai. uokladam stenski
oaoir.
LOUIS STRITAR .
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada ▼ prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom in prijateljem listov Edinost in Ave Maria v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista, kakor tudi za oglase, naročila za knjige in vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Ker se Mr. Mladich. trudi za tako plemenito stvar, kakor je razširjenje dobrega katoliškega tiska, prosimo vse naše naročnike, prijatelje in dobrotnike, da mu gredo na roko in pomagajo, kar je v njih moči, da se katoliški listi zanesejo v sleherno slovensko hišo v vsaki slovenski naselbini. Rojaki pomagajte širiti katoliški tisek! Uprava Edinosti in Ave Maria
Š , „; ..

NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam > naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
ANDREW BATTISTIG General Contractor
and Builder
1901 W. 22nd St.
CHICAGO. ILL. Phone Roosevelt 8766.
Prevzamem vsakovrstno zidarsko delo. Zidam nove hiše in stare popravljam, kakor tudi vsa druga stavbin-ska dela. Vsem se toplo priporočam.
(4—15.)
-i (&.
—'rmrnap,
ZVONARJEVA HČI
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
"Skrajno pameten mož, ki je žalibog izgrešil svoj poklic/' je dejal navadno zvonar Rudnik o njem. Ljudstvo ga je v svoji brezmiselnosti pitalo s "čudakom." Slabo ga ravno niso sodili in se ga tudi niso ogibali; saj so mu radi zaupali svojo deco in otroci so ga res ljubili, ker jih je tudi sam ljubil.
Prašnikar se je smehljal, ko je pregledoval svoje spiske, parkrat pogladil s prsti svoje dolge lase in dejal sam pri sebi: "Ko bodo zaslišali glas prvega mojega zvona, me ne bodo imeli več za čudaka. Šele potem bodo znali ceniti mene in moje delo."
Šele danes, ko je bil s svojimi računi in s svojim delom skoro pri kraju in so utegnile njegove misli nekoliko povasovati, je začutil težko breme osamljenega, zaničeva-nega človeka.	•
"Vsaj spoštovati bi morali in pri miru pustiti tihe, mirne, samorasle ljudi in pa ne stikati in vohati za njimi kot hudodelci. Koliko manj bi bil potem že sam prehodil trnje-ve poti," je govoril sam pri sebi. Toda ne, danes se ni hotel udajati žalobnim mislim. Ustni so se mu nategnili v za-ničljiv nasmeh in dejal je polglasno: "Janez, še vedno se poganjaš za priznanje in ljubezen ljudi. Ali ne more človek, kljub žalostnim in bridkim izkušnjam celo svoje življenje tega teženja po priznanju in ljubezni iztisniti iz svojega srca? Ljubi Bog mi je dal veselje do računstva in glasov, in za koliko srečnih, blaženih ur se moram zahvaliti tej nadarjenosti. S tem bi moral biti zadovoljen in zraven hvaležen. Ce se z zvonarjem danes pošteno dogovoriva, bom pustil učiteljevanje in se mu pridružim v delavnici! Moja največja želja se bo s tem izpolnila; najsrečnejši človek bom. Samo, da bi bil mlajši, samo deset let mlajši. To bi poskočil veselja, ko se mi je vse tako lepo z računom ujelo." —
Nalahno je potegnil svojo drobno, skoro prozorno roko po madrikastem zvezku, previdno ga vtaknil v žep, se zravnal in veselo potolkel nato po njem, saj je hranil ma-,lo dragoceno knjižico; potapljal je tako ljubezniv*, kakor bi božal dete po licu. "Delo mojega življenja, delo mojega življenja! Človek živi samo enkrat," je ponovil iznova zamišljen.
Nato je stopil k vratom, snel z žeblja ponošen klobuk in ga posadil na glavo. Pokonci zravnan je zapustil svojo hišico. Prijazno je pozdravljal ljudi, tako da so se začudeno izpraševali: "Kaj neki mu je danes. Gotovo se ftiu je izbistrilo v glavi, našemu učeniku."
Ko je koncem vasi zagledal staro Lenko pred vratmi njene hišice, je živahno stopil k nji in dejal nekako ponosno :	u
"Lenka, boljši časi se mi obetajo zanaprej, ko bom dal ta trud svojega življenja zvonarju Rudniku; tu notri imam spravljen svoj zaklad," — potrkal si je na prsi — "bogat bom prišel nocoj domov, in vse, za kar sem se trudil in vojskoval, se mi bo izpolnilo. Veselite se z menoj, Lenka! Jutri bova spila v ta namen polič ljutomerčana, zakaj kmalu bo moje ime slavno in iz zvonikov naših cerkvic ga bodo proslavljali zvonovi."
Moško se je obrnil in s pozdravom zapustil starikovo ženico, ki je strme zrla z odprtimi brezzobnimi ustmi za njim. Zmajevala je z glavo za njim in šele po dolgem času sta tlesknili brezzobi čeljusti skupaj, obenem je pa za-mrmrala:
"Ali se mu je docela zmešalo, ali kaj ? Kako je dejal: zvonovi bodo širili slavo njegovega imena?" *
Ozrla se je na jasnovedro nebo in njeno priprosto srce je molilo:
"Ljubi Bog, vse vrste ljudi imaš, ne daj, da bi tudi jaz morala kedaj zmešana trapati po svetu, kakor ta naš uče-nik." —
Še dolgo časa je zrla za njim, ko je stopal proti gozdnatim gričkom, ter z dobrovoljno usmiljenostjo stresala svojo sivolaso glavo.
Učenik je pa šel v gozd. Krenil je po ozki strmi poti, ki se je vila v večjo vas proti luteranskemu pokopališču spodaj.
Sredi gozda je presekala ozko stezo široka deželna cesta, ki je šla v Pt. Tukaj je stopil učenik na zložno cesto in šel proti mestu. Cez kakih sto korakov se je temna streha mogočnih hrastov razgrnila in pred njegovimi očmi je ležalo srednjeveško mestece s svojimi visokimi, ozkimi strehami, slokimi zvoniki in širokim, sivkastim mestnim obzidjem.
Ker je krepko korakal, je dospel kmalu v meato. Danes pa ni zamišljeno zrl v tla, kakor navadno; — nasprotno, oči so mu žarele in z vnemo je opazoval razne strešne oblike streh, okrašene podboje vrat in se veselil nad raz-noličnostjo posameznih oblik. Cesar v duševno delo zatopljeni mož že teta ni občutil, to mu je prevevalo sedaj notranjost :
"Tudi drugi ljudje ustvarjajo in obličijo, zidajo ter olepšujejo zemljo sebi in bližnjemu v užitek." Velik, svet obsegajoč občutek ljubezni do ljudi se je zbudil v zveneli osamljenosti njegovega srca, vzkipel mu trenutno v srcu m se zrcali na njegovem vznesenem, razžarjenem obrazu.
Tako srečnega se zaničevani mož še nikoli ni počutil. Sele danes pravzaprav se je razvil. Kolikrat je že šel tu mimo, ne mene se za delo in vspeh drugih, docela zamišljen v svoje težavne načrte. To je bil ravno tisti grenki pri-datek k njegovi nadarjenosti. Pol^g vznesene blaženosti ta neprestani zapovedovalni jaz, ki je zahteval zase vse njegovo čutenje in mišljenje, ki ga je gnal vedno proti cilju m mu ni dal časa, da bi se zanimal tudi za druge ljudi. Danes pa je mož užival; danes ga je zapustila njegova vedno goneča ga nadarjenost; zakaj premagana je ležala v njegovem žepu. — Zmagovalec je pa stopal s ponosno dvignjeno glavo, odprtega srca za vse dobro, vidno in lepo.
GLAS Z DOLENJSKE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Dne 16. marca je v tukajšnjem prenovljenem hotelu U-nion (prej pri pošti) zborovala dolenjska skupina poštnih uradnikov. Prišli so zastopniki od vseh večjih poštnih krajev. Glavno besedo je imel g. Dular, višji uradnik iz Ljubljane povdarjajoč, da bodo le v skupni organizaciji kaj dosegli. Ako je mislil, da jim bodo radikali pomagali, se moti. Po pravici je povdarjal poštar Kambič, da mora biti stanovska organizacija nepolitična, ker stranke so v vladi pogosto menjajo. — Kdor primerja sedanje poslovanje na poštah s poprejšnjim, mora priznati, da tudi pri tej upravi nazadujemo, dasi pristojbine neznansko rastejo. In plače se morajo regulirati, da bodo uslužbenci mogli pošteno izhajati in bi se ne primerili slučaji kakor poštne uslužbenke pred novomeško poroto.
Znano vam je že, da je Novo mesto 24. februarja dobilo novega župana v osebi dr. Režeka. Njegova "gospodarska stranka" je agitirala, da se mora zavoženo gospodarstvo spraviti v redni tir. A več tednov ni bilo slišati o nobeni občinski seji. Še le za 14. dan sušca je bila seja sklicana. Župan se ni oziral na predloge, ki jih je stavila opozicija. En demokrat je celo žalil opozicijo, katera je nato ostentativ-no zapustila dvorano, na kar ie župan zaključil sejo, ker je bila njegova stranka itak v manjšini. Tako rešujejo liberalci čast naprednega mesta, kakor so pisarili v svojih listih. Sicer bodo pa itak splošne občinske volitve. Misli se, da bo občinski svet razpuščen
in občina dobi zopet gerenta. Radikalija pomagaj!
Radikalci so se bahali, da železničarji ne bodo reducirani. Pa glej ga spaka! Uprav na novomeški postaji jih je reduciranih sedem. Tako politično strankarstvo povsod le razdira. Edini dobiček imajo radikalni agitatorji, dok je še kaj fonda pri vladnih koritih in kapitalističnih bankah, ki po svojih listih trapijo svoje čitatelje.
Za sklep še nekaj veselega. Za Dolenjsko je napovedana sv. birma v dveh dekanijah. V novomeški bo knezoškof dr. Jeglič birmoval od 1. julija dalje. V kapiteljski cerkvi bo slovesnost 6. julija. Sklep bo 30. julija v Mirni peči. — V nedeljo 14. septembra pa začne v Trebnjem in se sklene koncem septembra v Sv. Križu pri Litiji, kjer bo tudi po-svečenje več altarjev.
-o-
Polkovnik E. S. Furmana postane duhovnik.
Ameriški polkovnik in organizator katoliške mladine Edgar S. Furmans je vstopi! v samostan sv. Trojice v Ala-bami, kjer postane duhovnik in misijonar.
o-
Radiopostaje v Angliji in koncerti v Kaliforniji.
Radiotelefonične postaje v Angliji so te dni čisto razločno slišale velik koncert iz Los Angelosa v Kaliforniji. Ko je bil koncert končan, se je oglasil s prijaznim radiotelefon-skim "Hvala lepa za užitek" neki parnik, ki je v polarnem ledu začasno zamrznil.
— Iz Farmingtona poročajo, da je umrl tam najstarejši indijanec, v starosti 116 let.
AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, uradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
:-: Pošiljanje denaija. :-:
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark
70 — 9th AVE.,	NEW YORK, N. Y.
~ m: ^
. ■ f- ....	: A • ■ .• J-.,--. , .,	-	v
John Gornik
SLOVENSKI TRG0YEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO
se priporoča za nakup MOŠKE IN ' > VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKI ...
• »• « ' V K A-očilu točno
in ceno.
Dve kvalitete so, ki določajo vrednost!
Trikrat na dan
je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha,
V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju	r
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
Phone: Canal 6319.
1912 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje!
Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre obleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, izdelavanju, blagu, in vrednosti.
Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD
Z DVOJNIMI HLAČAMI
ki jih prodajamo po
$35.00
DRUGE OBLEKE" VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO:
$25, $30, $40, $45 IN VIŠJE.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Aldo ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plo-____	iče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za' na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim
blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
4
4
i i
II
i t\ i i
ELY, MINNESOTA,
Phone:

Mt	■