slovenske narodne podporne jednotb Og|U J.«i----■ ■» ■■ ■■■■' v mm vi ti mmitv tm rrodnUM ti upr.v.uftk. prostori, M57 So* Lawadals A«s. oI PsMfeatUai UhrrnUU Av« Eockw*ll 4804. ttST CMcago, III., četrtek, 2. julija (July 2), 1926. KRANJ SO IZ | ČBTE6A PA TMNTIZU! LISIČJI JZGOVOR DOHENYJA je kakor nokčbVanje ie oplenje-nega ljudstva. 2o naprej ae zagovarja radi sod - bo, kl oo bo vrSHa v oktobru. LoaAagoka, CaL - Čitaj, preljuba publika, in prepričaj ee o beli nedolžnosti oljnih magnetov, ki ao sklepali zakotne kupčije z nepoštenimi ljudskimi zastopniki samo sato, ker so bili veliki domoljubi, kojim je bilo pri srcu ameriško ljudstvo, katerega so opeharili! Velespošto-vani patri jot, oljni kralj Dohe-ny, je dolgo molčal. Študiral je, kako se bo zagovarjal, ko bo pri šla sod^t meseca oktobra, slednjič ps se je oglasil. Zdaj čltamo njegov zagovor, kt ni izpoved grešnika, temveč lepa samohvala, kako strašansko patrijotlčen je bil oljni kralj, ko je spravljal oljne rezerve. Stvar je bila ie precejkrat ponovljena v listih, ps da se ne po-zabi, kako znajo magna^ lepo spraviti miljonske zaklade od ljudstvs v svoje tepe, je dobro ponoviti povest o tatvini, ki se je izvršila pod Hardingovo administracijo. Albert FaU, Ujnik za notranje zadeve, .Je na svojo pest oddal v najem Izkoriščanje oljnega polja Teapot Sindairje-vemu truatu y oljno polje Elk HiUs v Kaliforniji pa je po prejeti podkupnini oddil v najem oljnemu magnatu Dohenyju, to se pravi ajegpvi Pandmeriški Prsglsi d s e v s i h ioplkiv Oljni magnat Doheny' pravi, da je, vsel javno olje "is čiste ljubezni do domovine"." Santa Barbara ae,kmalu obnovi z domaČim kapitalom. Chieago bo čakalo še dve leti. prodno izve, če se more ločiti od države Illinois. Sodišče je ločilo družine pri-selnikSv. Po avetu. Francija se je končno odločila, da aranžira plačevanje dolga A-meriki. Jugoslovanska vlada ne vs kaj bi počela z Radičem. Demonstracije na Kitajakom se nsdaljujejo. Francozi poročajo o novi zmagi v Maroku. — * Viharna debata j v angleški zbornici. * V ' v Anglija stoji pred stavko rudarjev. ' r * - l dvigne Iz rašavia Kalifornijski bankirji naznanjajo, da domač kapital obnovi mesto. Nova poslopja bodo taka, da bodo lahko kljubovala potresom. Santa Barbara, CaL — Podrta Santa Barbara ae je v 24. urah po petreau že začela obnavljati. Delavci, truki in parne lopate ao že na delu rušeč napol podrta poalopja in odvažajoč ruševine. Bankirji in drugi podjetniki ao imeli zborovanje, na katerem ao sprejeli načrt za takojšnjo obnove mesta, Sklenili ao, da sami za- CHICAGO BO POČAKALO SE DOBRI BVE LETI Država naj lana priliko, da li pravično zaadopatvo \ žavnl zakonodaji. DRUGAČE SE BO MESTO LOČILO OD DRŽAVE. Chieago, IH. — Zadnjo časa je dosti govorjenja, da bi so Chieago s nekaterimi d severnimi okraji drŽave II ločilo \l državo zase, češ, da v Springrieldu ne dovolijo pespor-t-ijonalnega zastopstvs. Svetovalec Toman je v občinskem avetu predložil rezoluciio, da soChi-cago loči od države. Za reaft*V-jo je tudi precej ogrevan ja, «m-pak ha zadnji seji občinskega sveta 'predvčerajšnjim sO pa vendar zaključili, da ChicafS fe ix>čaka dve loti, v tem ,pa naj I-ma Illinois priliko, da dovoM Ci-kažanom, da so zastopani v zakonodaji po žtevilu prebivalstva ter da se država razdeli v dru« gačna okrožja. 4 i Znano je, da se more mesto z okrajem ločiti od držaje samo s pritrdilom zakonodaje in kon- irresa. Zato resolucija poziva žu pana Deverjk, da sestevl odbor hljsnKkirai zastopnikih Mario Al-160 državljanov, ki l*k> vtfclill berti, finančni zastopnik Musso-kampanjo za tako dosego, ak* s» Hnljeve vlade, je obvestil ame-država ne poda, da dovoli zastop- Vlško komisijo, da odpotuje v stvo v zakonodaji kakoršno je veljalo od leta 1919 do 1901, ko je država isto odrekla, Po patavt je tudi bilo samo tako zAstop* stvo pošteno. Skopaj slična ne volja kakor v Chicagu vlada po drugih velikih' ♦Rim. Vrne so koncem avgusta ln. potem so bodo iiogajanja nadaljevala. * ' mick v Los Angelesa pa je dne 2S. maja spoznal tako mešetar-jenje za nepostavno, sleparsko ^P in zarotniško proti ameriškem ***** stanovanja prebivalcev. ljudstvu. Drugi sodnik v Qhe-yennu, Wyo., je drugače tolmačil postavo (saj4 jo zavije vnpšT sodnik po svoje), sato pa je atfc-šetarjenje radi olja v Tespotu spoznal za postavno. Oba slučaji bosta še prišla pred najvišje sodišče v oktobru in tu je torej Doheny začutil potrebo, da se prične prati. Sest glavnih točk je navedel v zagovor sa svoj "pa-trijotični" čin. Podkupil 'je Falla, ker je bil tako velik domoljub, da ni mogel prestati, če bi ne videl, da si mornarica zgradi svoje oljno pristaniŠčesPearl poleg Elk fMl-ss. Ce bi on ne pričel izkoriščati tega polja in vleči miljone, bi bilo to nemogoče. Leta 1921 je videl, da prati Ameriki vojna na Pacifiku. Takrat sc.mu Je prav mudilo, pokazati, kako zelo ljubi ameriško ljudstvo, da je hitel sklepati zakotno kupčijo, samo, da bo imel on pod kontrolo oljno rezervo. ~ V nečuvenih , nevarnostih, v katerih se je nahajala Amerika leta 1921 valed grozeče vojne na Pacifiku, se ni porodila v možganih Falla rešilna misel, da reši ameriško ljudstvo, če da olje patri jotičnemu Dohenyju, temveč modrijani so bfli v mornariškem zveznem departmentu, ki. so po-grunUli, da bo domovina rešena, ako se za podkupnino izroči olje magnatu. Doheny torej pove, da je Ujnik Denby skupno z dogovorom zloglasnega Daughertyja pomagal, da je oljni tralj dobil, kar je njegovega. Doheny ponovno nagtaša, da je dal podkupnino za nesrečno umazano olje samo takrat, ko je čutil, da je domovina v nevarnosti. Kako velika je nevarnost, je čutil tndi radi razoroži t vena konferem ko je sklepal zakotne kupčije. Cikaška Tribuna je prinesla dolgo vest, v kateri ae zagovarja patrijotični Doheny. V drugi besedi mu je patri jot izam na jeziku. Olja ae omenja dosti, o tatvini pa previdno molči, kakor bi ao ne bila U vršila. Dobri Doheajr Ima zaupanje do škega ljudstva, da mu bo atilo, ker ga jo bO opeharil -aa ■tUjonske oljne rezerve, kij ti vae je storil v iskreni ia mestih. Prebivalstvo v St. Loul-su in Baltimoru je t(idi prikraj- sklad dvajset miljonov dol. in po- škimi okraji. Ti mesti zsbtevajo možni sklad zk prehrano ln za- ravnotako ločitev od državo kakor Chieago. Propaganda v Chicagu in so sednjih, gosto obljudenih okrajih je dobila svoje pristaše zlasti v sosednji Keaoshl, Wis., kateri Nsčrt se dalja glaai, da se nova in predelana poslopja v trgovskem delu mesU zgrade Iz takega materijala, da bodo varna pred potresom. Pri obnovi bo pomagala le Kalifornija. V torek je bil izdan apel na konstrukcijske inženirje, naj pomagajo; odzvalo so jih je precej is Los Angelesa in drugih mest. Revidirana JisU žrtev pokazuje 11 mrtvih M okrog 100 ranjenih. V bolnišnicah je 29 oaeb, ki okrevajo. * V torek so se pojavili Še tri rahli sunki in potem so prenehali. Kljub temu se niso upali ljudje spati v hišah. Prenočili so zopet v šotorih na tratah in v parkih. POSKUSAN SAMOMOR V JEČI Chieago. — Walter Krausor, kl je posUl znan pred tiobrim tednom, ko je zabodel svojega sojetnika GranU, kateri je imeli biti obešen 14. avgusU, je skušal izvršiti v joči samomor. Za-žgal je svojo žimnloe na več koncih, se vlegel nanjo in skušal zgoreti. Opekline pa so ga prestrašile, da je pričel vpiti in so čuvsji prihiteli v njegovo celico, kjer je bilo že vso v dimu In plamenu. Krsuser se je isgovarjal, da je moral kak jetnik podUk-nlti gorečo cigareto, češ, da so jezni nsnj, ksr je umoril GranU. Krsuser si domIŠljuje, da ga vso preganja, kar je običajna posledica zmedenosti. Izjavil je preiskovalcem, da mu sovražniki dajajo strup v roke in mu nasipa jo v jed žagovine. Rekel je: "Jaz nisem neumen. Dva in dva je štiri, štiri in štiri pa osem. Pa še recite, da sem neumen." Krsuser je hudo opečen po glavi In po rokah. jo dne 31, Julija. Pogoji za novo okraj meji na severno Mjnoiško pogodbo bodo naznanjeni pozno- ~ je, toda toliko Je gotovo, da lastniki zahtevajo povratek osem-i/rnika ln znifanje mezde, i Rudarska organizacija ima Ši>orovanJe te dni. Najmanjšega dvoma nl, da bodo rudarji odklonili odpravo sedemurhlka in se izrekli proti znižsnju plače. To Izmeni krizo in konflikt ob koncu meseca. Medtem je armada brezposelnih delavcev v Angliji zadnji teden zopet n*rastla za 20,000. « Kaldwinova vlada priznava, da Je glede rešitve problema brezposelnosti in industrijskih konfliktov brez moči. • mejo. Tudi Um se je torej lo gibanje, da bi se ločili od države Wisconsin in^e spojili nno-vo državo Chieagom, kajti tnU-resf teh krajev so bolj navsssni na Chieago kakor na ves ostali Wiseonsln. Učiteljska zveza, kl zbonflt v Chicagu, živahno razpravlja o merni ljubezni do ljuba domovine. Javnost ČIU in čita. strmi in bi skoraj ne mogla verjeti. •'» ne vedela, da take stvari kot jih prinesejo kapitalistični listi, so vse čisU resnica. Kmalu bi še pom i lo vala plemenitega Doh«ny-ja, ki je ropal ljudstvo zato, krtin u je bilo ono strašansko pri Ck^ago. — Ameriška učitelj-fka zveza je posegla v boj'med evolucijo in biblijo. Zveza ima deveto vsakoletno konvencijo v Chicagu in delegatje, ki zastopajo 10,000 učiteljev in učiteljic, so v torek razpravljali o tennesi-škem protievolucijskem zakonu. , pr. IIonry R. Unvtlle, podpredsednik zveze in predsednik učiteljske organizacije v New Yorku, je predložil resolucijo, ki se glasi, da Ameriška učiteljska zveza nudi vso vzpodbujo Uniji za ameriške civilne svobodščine In vsem drugim organizacijam ter posameznikom, ki zagovarjajo tennosiškaga profesorja Johna W. Scopesa v znanem procesu. "Ako nam bodo nazadnjaški zakonodaje! diktirali, kaj smemo in česa ne smemo verjeti, tedaj kar prenehamo misliti," je rekel dr. Linvllle, ko je utemeljil svojo resolucijo. Debate je takoj pokazala, da bo resolucija sprejete s veliko večino. Ixmdon, I. Jul. — Nova atoda v moški obleki ob vročih polet nih dneh se Je pojavila v Londo nu. Moda je kričeča, živo pisana v mavričnih barvah. A ne aamo to. Blago je teko tenko, da Je skoraj prozorno in suknjič je brez hrbte — držite ga skupaj dva trakova. Krajce so ♦ Pariz, M jul. — Francija je tčno storila prvi korak k pla-ju vojnega dolga Združenim državam. Kabinet je včeraj o-dobril noto, katera ima obvestiti eriško vlado, da Francija poje komisijo v VVaahington, ki pooblaščena aranžirati vse po-| o za odplačevanje vojnih fcoeojil v vsoti štirih milijard Brjev. Noto je pripravil ind, minister za zunanjo zadeve. ,Nota bo izročena ameriškemu laniku Herrlcku v enem te-i, komisija pa sledi najbrž v h ali treh tednih. S francosko komisijo vred pojde tudi belgijska komisija, katero bo vodil bivši premi jot* Thounis. Kolikor Je zdaj znano, bo Francija prosila moratorij sa nekaj let, pri- Civljena pa je Jfiačati celo vso-v obrokih, ki se bodo vlekli skozi dolgo dobo, VVaahington, D. C. — Italija je v torek abruptno pretrgala pogajanja sa poravnanje vojne- 5i, dolga. Ameriška dolgovna ko-isija je imela lo dve .soji z IU- Aulija prod vtHkt sta* KO iMOVjOV SI, julija. London, 1. jul. — Zveza lastnikov premogovnikov js včeraj formalno naznanila, da pretrga pogodbo z rudarsko organizaci- 0UDNA ODREDBA GLEDE AVTOMOBIIJIKE VOŽNJE. ProvMenet, R. I. — Medtem ko vsepovsod skušajo kolikor mogoče omejiti hitrost avtomobilske vožnje, ds ae Uko premočijo nesrečo, prlhsja v svet veat iz Kbode Islanda, da Um osnujejo zakon, ki bo zapoyedovel, da Im vsak avtomobilist moral vozi< ti iietlntrideset milj ns uro. Ako tejra ne bo mogel, bo morsl s cente. Posta voda jel smstrajo, da je taka ptMteva "zdrava In varna". Ceste v Rhode /slandu ao stala državo miljone .lolarjev, torej so |iredrage, tim bi so po nji i »časno vlačili avtomobili po dvanajat do !s'tna)sl milj na u-ro |»ravj policijski načelnik. SPOMENIK POLLRTT^J. Madiaon, Wis. — Tu sa j« or-iraniziral odlior za postavitev HI imenika poko/nemu senatorju U Kolletto. Hisimenik bo stel $40,000 in te vsota se pokrije s prispevki. barve" ia »vilen*. Klobuki so te dl pteanL živeli flopar^il Ameriška vlada kupila atera palačo v Pragi. Praga, Cahoslovaklfa. 1. Jul/ — Ameriška vlada je kupila alo- ______vite staro palačo knezov & hoen- ledene , bor nov, katero porabi sa poslan i- {fck« prestere. Amerika Je (liačala 11170^00 za palačo. I1SS, A«l «f Oet. S, ItlT, ssth«Ht«S sa Jups U. ISIS. B p1 tt*** " ■ Prvi korak Fraaaija b za paravaaaja Mgav Francoska vlada jo sklenila po-sbti komisijo v Ameriko v treh tednih* — Italija ]e prekinila pogajanja.-. T«arty ^TKV,—NUMBER 154 iPGOtLAVUA IE VE KAJ NAJ PO (NE Z RADIČEM Skupščina jo potrdila radičevake mandate, toda Radič aam Je še v«slnn pršhkm. — Pušlč odide na CsŠke v toplke. Ilelgrad. Jugoslavija. 1. Jul,— (Poroča A, R. Decker, Chieago l)aily News.) — Skupščina je končno potrdilu ostale radičev-ske mandate in dala Hrvatom 07 glasov. To 'ae je sgodilo brez o-biča j ni h izgredov v zbornici. K-den problem je im ostal nerešen. To je Kadiš. Zdaj se bodo vršila pogajanja glode reprczehUeije radičevce*' v vladi. "Bijffijpt Radič je le vodne v zaporu in vladne stranke no vedo kaj 'bi poč^e z njim. Kakor kaže situacija, Jo Imel Pašlč več srefe a reševanjem notranjih sadi« kakor sunanjlh. Zdaj Js v teku kriaa z Grčijo in Bolgarijo. Pak*t z Orjcl ao je razdrl in pogajanja so pretrgana. Grki bi radi vojaški pakt proti .Bolgarom in Turkom. Pašičeva vlada Je voljna stopiti v pakt proti Bolgariji, ne pa proti Turčiji. Bol-garsko-srhska meja je še zaprta. IVemlJor Pašič odpotuje te dni ns češka v toplice. Stari in sviti balkanski lisjsk ujm dobiti na Češkem nsaaj svoje zdravje. Kitajsko iaaiaattra-olja » aadalMo 50.000 Kitajcev v ftsngsju ffc sa-htevalo odpravo privilegijev za tujee. Angleži obvoščoal, da debs Iskorlššanja jo pri ksnla* ^ ftngsf, ^>1.-^0,000 Hitaj-eoy ae js včeraj udeležilo spominskih svctčsnosti sa ubitimi dijski in delavci, ki ao padli pred enim mesecem pod kroglsml angleških policistov v Asngaju. Svečanosti so bile zsključom« s klici: "Proč s pogodbami, proč s tujimi kolo-nijsml, živeli naši Junskit" Dijaška unija jj» jvislala angleškemu parlanp>ntu kablo-gram, v katerem obaoja Angleško kolonijalno politiko, zanika bolj-šnviško propagando in izjavlja, da ao KlUjci bojujejo za avojo avobodo. Doba Inozemskega izkoriščanja KiUjcev se bliža h koncu. Vse pogodbe morajo biti takoj revidirane. Peking, 1. Jul. — Včerajšnje demonstracije in sjiomlnsk« svečanosti zs dijaki in delavci, ki so bili 81. majs ubiti v Rangaju, so 'bilo mirne, toda islločne, V velikem izprevodu demonstrantov je bil tudi polk kristjanskih vojakov pod vodstvom generala Peng Ju-haisiigs, Vojaki so nosili široke sekire in Itandera z napisi: "Rajši smrt kakor sužnosti Vs šo krvsve madeže operemo z lastno krvjo! KiUjsko sramoto izbrišemo z našimi Življenji" Ud. Tokljo, 1, jul. — John Me-Murray, novi ameriški jioslanlk ns KlUj^kem, ki Je pris|iel sttm-kaj na |s>tu v Peking. J« dejal, da le v nk rajni sili se Aineriks mIIočI ss olsirož«'no intervancljo. Tako sile pa on danes še n^ vitli. „ %' KlfEPMHKD OPROATEN OD DRlKiE OinoZlIE. Sodiiio jo lotilo drailaa iNloolalkov Sodišča mo slepa prlrIzpolnjevanju novih priaelnlšklh zakonov. New Vork. (F. P.) — Zagovornik mnogih delavcev'v slučajih de|H»-tacijo ali v naturaliza-cijskih neprilikah, tsaae Shorr, razkriva, kako mnogo priseliti-kov v Združene državo mora sa-časnti ali pa za vedno ločiti se od svojih drUŠin, Zvezna sodišča na IKKilagi novih prisolniških zako-nt>v povzročajo vae to, Po in-Štrukrijah od zveznega ' delavskega detmrtmenU sodniki če-stokrat odrekajo državljanstvo inosemcem, katerih družino niso v Združenih državah. Istočasno j»e ti inosemai radi določen« kvt>. t« ne morejo priti na vrsto, da bi dobili sem svojo družino, dokler niso državljani. Zlo je v tem, ker družine, kl stanujejo v drugih deželah, kjer so hudo omejene kvote, silno težko dobijo priliko, da-pridejo ko-četu, ki se J« priselil v Združeno • države. Uusija trna samo SQ00 kvote na leto, torej je najhujše prisadetu. Nl ga zakona, kl bi u-kazoval sodnikom, da ns smejo laidelltt državljanstva Ukini, ki imajo družine v tujini. Sodniki tudi potem postopajo, toda advokat, k I jo zraven takega sodnika pri zaališovanju prosilcev sa državljanstvo, Že dobi kako pomankljivost, da priptftoči odklonitev drža*Uanstva, in tato ne postane državljan dotičnl, kl Ima družino v tujini, sem Je pa dobiti ne more, kar ni državljan. »niki pa tudi redko kdaj pr* Is jo prl|)oročilo advokaU od zaallšartja. tako da jo malo govorjenja o' upravičeni odklonitvi drževljanatva. "f : $*jšnji*s»oeai tajaik sa da*. It) Henning (stalaj zvezni sodnik v Kaliforniji) je pisal clrkulaf-na pisma vsem isprašsvalcsm po naturallssoljskih sodiščih i zatrdilom s. "Ponoviti hočem, kar som vam pred kratkim rekel, ds Inosomso, katerega družina Js v Evropi, nl nikdar smatran, da Jo živsl v Ameriki, ne glede na te, koliko časa Jo tu prebival. On ao more biti naturallziran, ker nl zadtMtil določilu, da Je sUsoval tukaj pet let. To Jo občno pravo Združenih držav ln svetovno občno pravo'kakor tudi zdrava doktrina,, da človek živi Um, |U*r prebiva njegova« družina ter vzdržuj« svojo družino." C'hiraK"- —- Velejs»roLa je v torek zavrgla obtožnico proli W. D. Hhepltcrdu, katera mu ja oči-tala, da je zastrupil mrs, Kmmo N. peCJinteek, mater svojegs poslnovlJetks lilllyjs. Dr. Cliar-Ims Krau« mark, kl Je oitkrboval ženo, J« f»rlčal, da Je umrla za arčno na|»ako. Zdaj Je Khtpherd pr^ist vsak« obtežl*, tla je kt>gs umoril radi dedščlne milijona dolar Jev, Imel pa bo IjoJ na cl-vllnrm Midištu glede dedščlne samr. Meflintotkovl sonslnikl zahteva>o rszveljsvljenje oporo-ke.* t VREME, ChU*) » in okolica: V petek nestalno in morda dHtevllo. Juž-j ni la Južnoitapsdni vetrovi, hi an co izide ob 6: IS, za 14« ob 1:29. I VINafaa iobata v aagMkl ibaraM drug« ter I Je radi kraljeve pokojnin«. I^Nidon, 1, jul.-Sinoči j« bila v parlamentu ena najvil»arn«j-ših debat, kar jih J« videla angleška nižja sliorniea v tem zazadali ju. Goorge Lan»bury. delavski iNislanee, Je ožigosal lady Aster-Jevo radi njenega zagovsr/snja pokojnin«, katero prejema kraljeva rodbina. Dejal J«, da A« sterka vedno nastopi v vlogi sar teita, kt Išče grešnika. Dalje js rekel, ds krsljfva družina požr« preveč ljudskega t lena rja. "Kadar.kralj umre, dob! nj«-gova vdova $:if»o,noo na; lete. Vsi princi vlači*Jo ogromne vsote. l*hko rečete kar ht/«t« gle-de težkega dela, kl ga opravljajo ti gtMptalJ«, ne morete |* utajiti, da ravni ljudje I udi delajo težko, a kaj dobe?" Torijska desnica je skušala z rjovenjem utihniti govornika, titda lalKJriU so natlkričsli terlj« in dalj čaaa ni bilo mogoč« razumeti kaj J« kilo govoril. Nova kongrtaaira. l/mell, Maas — V torek so bile Isredne volitve v i-tem kongresnem distriktu v Maeaachu-s«Uou, v kater« »mi je pred kratkim umri kongrcMiiik John Jarek I Ug r rs, republik mim-c. I/voljena J« bila nJ«govs žena. Dobila J« 28,4IIS, njen n«s|>nHnik. demokrat Foss, pa fKSŠ glasov._____ s i . ' CHSIL0 7, kjer p« je delavcev epa tretj|-oa ureveš, kajti ta rov ae iede- N mo- I. ■ m «15E3——mp it Zediaj«M Mkl MMtfakr*JSaa« nakan vpeh teh kompanije ne VG*hodi J>r-"W*ila, W ne pa po 02 ceartov, ta lestvice v fieett a. Pove parne/ da je feevketfo bno delati pride družba . Crowe Coal Ce. aa daa s naananilom; Naložita kar imate prapoga in vrnite orodje »J«** Zakaj Je to eazedila? Ko družba jlutUa, da nai !>redsednik diatrikta št. 14. I IWato*Mio6e, de ae oni delavk v , OUatami. Ju delajo ravno pri tej rssMsar*" garski baroni kadoie sprevideli ZELO MAJHNA DROBTINA JE ODPADLA NA V DELAVCE. šel aa ta, da ne bo več Mudi nos. ■ • - - ' f • I V tem kraju je bilo ŽOdpoši ljudi vrženih «a eeeto^e nad loto dni. A stavka je vendar v polnem teku po vsej Zapadai Virgi-niji. Zato rudarji, proč od Meet VirgiiriJe.No hodile k nam a kokazit jjoeepk filltorfli 1 Illinojsko strokovno organizirano delavstvo je izdelalo lag&stiven program po svojih zastopnika v interesu. Program nI bil pretiran in ne obšlim V so bile najnujnejše zahteve za zaščitodelavstv*. Stvo je bilo prepričano, da bo program spnejet, ker voditeljem obeh starih strank v zadnji Voiilni " kar cedile prijazne besede za (delavstvo T! KlaSali, ko so lovili delavske glasove, da so delavci videni do preoanov, kl izboljšaj* njih poioiaj« a Bryant, je najljubša sa Čitsnjp, tata Heta ee*-vek lahko doka. Posebno s*io brega čtiva' v položaju, ker *a vse našlne^ nasprotnikov, listov, ^po vasi* s> Joža j za ubogega ja, kot bi ves svet etiU jn noge kvišku mahd, vije jpoHjo, mi treea, p^vodaji vojna ^uvaj o Gospod f Miltfoni molijo Sft> ££ »i celem 17!« oMšju. Ce bo še pri- Ur. Matt VValtersu ter sedanje- mu odboru. Čeki imeli v vsakem dMtikt* take moše, ki toliko »*Ja, kot ga je. Oa je predsednik žele tretji mesec, ali obrati je še mnogo, kar ja kilo 2. JULUA. 1 io čilutakih virov I vzlic temu je bila vaa t*a h"-na pristno slovenska! N. pr. hrana z imenom "Zgodbe sv. ni. * vir? Slovaški! Od zadnjepa preplonkanja 60 PirVeKt,°^iruU je venski vir! Kdo je bil Moj«* avtor sv. pisma? Slovar' i niso bili štirje .evangelisti ■> - Kaj br/ planetkMBkor brigamo za toravljeVkatei t pohodimo mšpto. Mrav-SO razumne Hvalica, ki vedo f | trike, katerih *Jovek ne ve. Mogoče imajo tftdi mravlje kakšne molitvice zoper nesreče, toda mi/ H tako neusmiljeno razdiramo njihova mravljišča, se ne zmeniipo za njih prošnje. Naj- vera , katero je seveda snisal Slovenec, ni bil nemški jezuit al, kdo je že bii Kazimir je enkrat piaal, da je bU Darwin tu mec. Kako pakt Nemški ufut. rr vse, kar je prtflo Od JudcfV, Itali • 1 nov in Ne*«#v, je sveto iflover-sko, vse drugo je pa nemškfl Sra^*^..... Pokazalo se je pa, da profesionalni poliOžarJi osfe Lt ne jO političarji in nič drugega- Ugislativni Program dobivajo ergani- strokovno organiziranega ddavstta je danes navadna po* rudarji. Človeku se vsftju-drtlna, v kateri je nekaj drobtink za delavstva DiWv,J jšjo mifdi, ds šivi daleč nasaj stvo je zahtevalo, da se sodnijskf prepovedi h času ln-duatrijakih sporov proti delavstvu odpravijo j>opolnoma. Ampak-zahteva ni tdla sprejeta, kot so želeli delavci Z^teva je uit modificirana. Preoanova le pove, da-se n$ sme s sodhlj^kimi prepovedmi zabrahiti razpostavfje-nja mirnih stavkovnih strai. To 'famirij da imajo stav-kujoči delavci praviao raspostavjti ftavkovne straže, ako nr^imo prigovarjajo delavci, naj puste delo. Delavci so zahtevali, da postava prepove izdajanje vsakovrstnih kodnijskih prepovedi, izjema je la tedaj, ako dš^vd poškodujejo lastnino. To kar se je priznalo (Mavcem je zelo, zek> majhna drobtinica. Lahko bi rekH, da je skoraj toliko kot nUL Kadar bodo pod jetniki hoteli, da nastanejo nemiri ali času razpostavljenih stavkovnih stral, se bb njih želja tudi izpolnila. Preteklost uči, da so bili pobojniki in razgrajači le vselej pri rokahj kadar je bilo treba povzročiti ali prirediti nemire v interesu podjetnikov, da je lah ko nauzdano časopisje kazalo na sUvkujoče delavce kot nemimete, ki kale javni mir*in poškodujejo privatno lastnino. Ce je bilo kaj takega mogeče v preteklosti, zakaj bi se ne godilo v bodočhosti? Kakor hitro pa nastanejo nemiri in pride do rabuk a stavkokazi in pobojniki, bodo pa podjetniki lahko prosili za sodnijsfco prepoved. Seveda organizacija illnojskih tovarnarjev je zagna-m pravi huronski krik, ko je bila delavcem vriena ta izredno majhna drobtinica, ki se komaj vidi s mjWj*im povečalnim steklom. Vpili so, kakor da se je tovarnar jen) zgodila strašna krivica in da )>ride vsa industrija v Illinoisu na boben. Ampak ta krik je imel namen le pri kriti veselje, ki je zavladalo v vseh podjetnUkUr srcih, ker so podjetniki spoznali, da bodo ob času stari* vseeno gospodarji poloiaja. Na tihem se podjetniki vesel*, jav no pa kašejo žalostno lice, kakor ia jim postava prinese veliko nesrečo. * To spada seveda k podjetniški taktiki. Ce bi ^odjet niki kazali javnosti vesela lica, bi Mavstvo takoj spoznalo, da jim drobtinica socialne postave ne prinaša nobene olajšave. Zjasnilo bi se njifo, da so tam kjer so bili, ko ta postava še ni bila sprejeta. ' • Tudi političarji Htarih strank se trkajo na prsa ln pravijo: "Glejte delavci, kaj smo storlH za vaa. fodjetniki zdihujejo in stokajo r - Tudi to ie taktika, ki ima namen zamaaati delavstvu oči, da ne vidi, da ne doseše ntteair, dokler pojde «a pro-fesijonalnimi političarji čez dm in strn.' % ' i Profesijonalni političarji ee ničesar tako ne baje kot spoznanja pri delavskih masah. Ce dalavstvo v industrij ski d rta vi spozna, da se mora politično organizirati kot razred v socialistični stranki, kaj pa so še potem profesi-!^/^ jonalni političarji starih strank? Generali brez armadal1 Taki vodfcelji so p* v politiki brez veljave. In tako tudi političarji starth rtrank hlinijo, kakor da so delavd doaegii velikanske pravice, do katerih so ^m pripomogli oni * pred ^anM stolptfi kb so sš go-čudešL Panes sa ne gode čm-, ampak kakor pred stokt/i Kipkopsva pravica v gKfbA jfrepad, fz katerega bo tefico U-kopati jo na svetlo. ■Pri nas kar odkraja odpirajo jame pod odprto delsvnioo. Vsaki prrnmmi čk>vek si lahka, mači, da baroni premoga v tem času nimajo naroštt za premog, ker v tem času s6 jame še vsako leto obratovale počssi SM P» snloh nič. TolaUM>a so ruv^f od-pirati rudnike že preett) spomladi z namenom, da stre Jo organi zaeijo ib sebi pridobe še večje dobičke. ■■■ dela, je kompanlja najela po raz-Hčalh krajih Oklahome. Po večini so Amerikanci, Slovenca nI nobenega med njimi. I V I Dne 15. junija je bil depie Henrpette v Prosveti. Stiinjamjtei Se z dopisoav jednotinega člana« se Braitje rudarji stojmo stran, kje* j? stavka. Pomagajmo drug u in jjpustuno zaSfal r.-fn kajti samo v slogi je mat. Oruaače še tu vadk jetudiša piti. Slovenske na-jednote Proaveta. i-**- JaaM^ sr^Tfirate B. K, P. J. aem začaano v Iron kjer ima S. H. P. J. vrhetf veliko društvo tam šivečth rojakov Raztreseno so naael jeni po raz-nih gozdarskih kempah. Tu de- druge naravne katastrofe še vedno šiba jo človeštvo. EavnoVlaj je potres hudo aunil v mravljišča milijonarjev v Kaliforniji. V*a*i je bU potres "šiba.beš-ja" in "štrafenga za grške", Čudno je, da tttt**' ne. izbiga. Hiša božja, nekdsajs misijonska cerkev v Santa JBarhari ie savno v razvalinah kafer hiša ka-H| Zadnji' je strela udarila v naravoslotak Hov Yorku. V tem muaeja je shranjenih na tisoče prič evolucija življenja In človeka, Ce bi bila-strela ostala le pri musaju, .tU lahko imela Ergan in Trunk dovplj snovi za sto pridig. Am- lajo drva, ravno v tej dobi —-junijk in julija - pa sekajo jelke in spravljajo njih lubje v W spravljajo pieer prt čemur dobijo po šfckrl dolarje za kvort lubja. Lubje u-porabljsjo v tovarnah za rasne kemikalije. - C ^ Zdi |e, ds je od zaatoja prizadeto tudi gozdno delo, k« je ee-lo v tej sezoni le bolj klaverno. Plače res niso utrgali a ponekod do mero drvs*4< znatno zvišali, Uko da morajo biti polena pd daljša in ravno toliko aa. Plača js torej ven- Gosdarjevo šiVljenjie je v|»ri toliko boljše, da gozdarju ni treba di-Najeteše, kar jih .sedaj, kfU opernega vzduha in iam Vfeoo' naraatlo., I : je mesto je F«m vka. Le delo tisoč i j „ . težko ampak menim, da bi bilo boljšal Sirijo se tudf govoric* da bo- nos^Maae dolži, da sam ga če bi se podpisal a polnim 'ime- do odsMli veš d*MMr sa ne- di Kar se slabega att» Vv^jaarih rudnikih težko de- , Slovencev šivi preeej v vIron Mountainu, še več pa Hrvatov, katerih so nekateri preeej «laso-viti. Slovenskih Kočevarjev je tu ebikk Imajo neko jako staro samoetojko društvo, kl šteje nad dvesto članov. Tudi v mestnem Odberu^e več kočevskih rojakov priobči U, kar pa ai resnica, tisti ši, H,zgodi za petato odaM^ov dopis je morala pisati-moška ro- »ajše kakor kaj dobrega, zato ni ka» ne ženska* Tudi jaz aem šala priporočljive za i«kel<* dela, da zdaj slišala, da je Mmačak pohiU- ki se stekali v Iran Mountain štel svetega duka" i V imenih rudnikih sa pa dela kraju, kot pisec omenja, da ja ^ Ampak nanovo je tudi tu eden, kije od tam doma» Bas" - ......* ' ie delal tu aeki Slovenec, amoak »amo nar dni in le prenehal. Ako bi takrat šs 4ragi najetaši pes-nehali, kot je ba, bi kompanija ne imela tojfro uspeha s njimi Mogoča m kdo izrazi, da ae jas za takšnš potegujem, pa kar je resnica, tisto pišem. Res ni U-mestno taka delo opravljati ker H nikoli ns ošieti dstišao ime, ki ga s tem človek pridobi, posebno na Mor ima še otroka, da so peten še etraoi dostikrat aa-smebovani'pa* krivdi očeta, če- prav niso nič krivi. Ako M se dragi delavci tako držali proč od atavkokašt va, ker ae tukajšnji Slovenci bi nobena jama ne obralo vala pod odprto detavnlee. Kadar eeie ed tu jednota, žeHm. da se poaptea s polnim imenom, da aa bo kdo delfttt MMae, da aem jaz na-ptrnla'. čeprav ja bik rei sana v Intimen dopisu. Rojaki se bojijo krHtalamja od straai priaadet« osebe, vato pa sa ae |M»dpiAejo s polnim Imenom. Kar j« daaea reanlea p s topu a. ai pa pravISen človek še tfi>voriU. Cea moje dopiae je bilo tudi še dosti kritiziranja, pa ee na vaa skupaj aa oalram. SUŠI ee. da ml mož piše dopiee. pa oa me čita prej mojega dopisa, (lopa ae izraaOt: Vna še 20 j »♦• t ne- kaj Detratt, Mtah. — Ker je zelo malo dopisov is te^a cvetočega ln raatočega mesta, moram ma lo napisati, kako je med detroit-skimi SSovend. Združeni smo še precej dobra, kar se zlasti vidi po zabavah, da rea ni dolgega Znamenito je v DetrOitu kup-čevanje s loti Detroitake sem IjišČne družbe imajo vsepovstnl po Združenih državah svoje a-gente, ki malajo Detroit sa sveta in deveta nebesa. Ampak rojaki. bodite previdni, če kdo kaj kupi. Prepričajte sa prej, kaj in kje kupite. Lahko je kupiti, ■ mogoče pa prodati. Da tako ne ho šlo dolgo naprej, je dokaz že v tem, ker je skoraj vsaka dru ga hiša v Detroitu na prodaj Človek, kl hodi po ceetl. vidi saa| ke na hišah sa prodalo, če ni aa prodaj, je sa najem. Reklo se je res lahko, da je bSe v Detroitu težko dobtti stanovanje ta drtt* Šino. aH sedaj nI več tega. Dragi ao še s stanovanji pa ko le ni •ljudi posestniki radi aH neradi popaatljo. Ze Ima M vsaj Mk stole jasna je istočasop.t«H tudi v katoliško cerkev sv. Patrika — in razbile pridige. Naravne sile ffe poznajo izjem. Grdo se {gr* j o s človekom, dokJer jih človek ^e npoi** in cufee krotiti Kizpe kuge je žei ukrotU; poplavam reguliranjem rak in potresom se bo tudi znal Hiti Vsaka naravna nesreča je zanj Mj čeprav težka in draga. Vprašap je KMlarl zarotnik aa asšjl strenli "Tribune" piše, da v Rusiji vladajo trije molje, ki a^ se zš* rotili, da si podvrifejo vos svet. Mislim, da aa bo kaj podvrpii ako Morgan izvede svoje zaroto. •nrt^fi' v Mojzes, Abraham, ey. SlsdlBi r m Slovenci ~-ryoa h*t! Trunk pravi, da vSl rdečkar črpamo našo dkševno hrano i nemških inčifutskih virov. Sure. t ipnfpsj 1 Is ColUpwooda. \ Naš llrjUr ni tako praktia loot je vaš Kazimir. Za mufanje faravta je najel ameriške kon-traktorj% ki delajo le va dolarj.. je bil modrejši. Najel je ki mufajo Marijo Po-j zastonj. Zakaj tudi naš ne najame nebeških mu-rjev r Collinwoodski bat. V- U3. Leta sem bil sedem mesecev v morharaki bolnišnici v Polja- V eai sami velilp sobi nas je iešalo dvajset bolnikov in stregli, sip Ka je prišel dve usmiljenki. teden, so nam da se mora-Sedemnajst bolnikov je ubogalo, trije so pa ostali neizpovedani. To sem bil jas, neki.štajerski Slovenec in Tedaj se je začela Ko so bili izpoveda-sredo zjutraj belo kavo in grešniki smo post in po-usmiljenka sem prote-ne ooumo vsi enako, ona je pa rekla, da mi moramo pokoro delati, ker a* nočemo izpovedati. Odgovoril aem, da pokora na* deUjo oni, ki so bili pri spovedi, ml,Pa ne rabimo pokora. Nič »i jpomagalo. Pos^režnica je postala tako arogantna, da nam,sploh ni hotela več streti. Sami smo ai morali pomagaU iz .....rsmo imeli polom SŽ3S! bel kruh, pa kneU do tem nam,jo stirati je bilo zado-adravniku in ta je pofea prisilil usmUjenkos Mike! Samo blagovolili ste se da jem Je stregla. Bila je jezna, zmotiti malo, g. Trunk, ia jas ' ^ " se drznem popraviti. Takrat, ke š^ nismo W wle6-karji, smo ras pofegpaH precej, iz Jasaern ji PS rekel: "Ali ni greh, ker 1 s tako jeso strogi bolnikom?" - P. a. West Allis, WU. K. T. B. al traka plačevati Pa tudi to bo minilo. T Ljudje oa v Detroit*! nosi hoje lotov, konjih pa ne mo- U na#n ožmiti, ki smo radi ta- »$&rNew ^^ _ Imenovanemu sera bil dai hra- rejo potem prodali naprej. Sre- na ln stanovanje in tudi ko se je Čen jepri tem le malokdo, ki pa Šešil v moji hiši, kar je šlo * jo moral imeti praj izkušnje. mojega »epa- Zdaj pa mesto Prf-K delavcu pride agent pa zat- znaaia za tako aiklonjenost, nas pe pripovedovati: "Poglejte, k hoče v javnosti pokadi kot sla-hiši imate obcestni hodnik, spe- be ljudi. To je zahvala za storje-Ijan vodovod, električno luč, ne dobrote! Frank Juvaacj pUn, ja, kar vse imate in koasgs-nlja vam da etrašanako pocenil" - . . ^ Rojaki, ne verjemite takemu po^ui Ls zapomnite si, da je za-piaatl vke lahko, ko ps je treba Vse plačati, prinesejo iajt račun, da človeka kras ptairavanja trebuh bol|. Zato naj služi osmo en Mt* umreš, kdor ne verjame, »nai fire pogledat, ko kupi, ne ko bo»prišet*v Detroit, dabi ■ šel aa kompeatio, katera ae u. kvaria z zemljiškimi kupčijami. Treba je iU okfk ljudiVhlttini, kjer se.nameravate uataviti. Torej še enlu^k pozor! Bodite previdni s svoji** teška pdalu-Šaaiml centi da vw ne semena. ko ne boele mogli denarja dobiti nrrrj ■ Tadi v Detroitu ae ke v tem a» žiru izboljšalo, ali sedaj je še ta* ka, zala. kdor ae prieett. naj rabi svoj raaam. — J. Oeapafc/ New Waterferd. N. S. — Čudil sem ee, ko eem bral ao^ vko odtod, kako je Frank Rup-nik pisal, da so tukaj taki Slovenci. Id gredo pa avatrijekik prodajalnah in atftirajo, da ea nič ne dobi aa kredit Stvar ae aHši smešna, kar ta aplok al ao-beae avstrijske prodajalne la eta eamo dve aaeaški ia eaa pelj-aka. U h tega ea torej vidi, da Nikakor ai lepe, ke al Me apa mara Aatoa Peršolja V Trstu je Uinrla MarUa VeWet. Pokojni- 00 ao pokopali v pondeljek dne t jun. Tram je siaetkal glave 4-let-nemu SHvUu ftolifoju v Gorici. _ Otrok ae je Igral na cesti, po ka Prvo teri je prfvozU voz z gredami. Suligoj je priplezal do voza. m je prišel z glavo baš pod tram. ki se je zvrnil na cesto. Tram je zmečkal dečku glavo in otrok je ostal na mesta wtey. 45-lei.ii ___ je bil dne H- iuniia raprrsloa pri delu v tovar-ni naattnta v Anhovem I'o ne-areiš je vtUd a avojo ebk-k<> straju prabUzu. K* « zgrabil, zavihtel in treščil ob tis ter ma sloaall hrbtenico. Po£ srečšnca eo paepeU»li » Kriaišr^ - SUkel pae jo oklal 27-Wno Marijo Lapajrfrtovo iz Masor rji Cerknem. 2aaako so morsl obdati v Paateurjev zavod v i» dovi. 1 veMtva aa Ceri*kr-. M bodo vH»-V oUinah } pri Vipavi v Biljah so ■ ti. junija. J^VH liera v Tohainu. Bažkaru ^PJJ Izvrševnlnl odbor: t UPRAVNI O DREK i fclakart stmridndnlk Andro« VMrkh. R. F. R. f. gL toiak Motiko* Tark; UJatk llkllklg« edžeim Ui Jaka šfogrkti arodaik gkaUa Jaša Ratartnlk, fit^, ~ PORODNI ODSEK* •rodaodallB Raa t?S, Barbortoa. Ohki Fraaaaa A. av AvaTrkloia, IIL; Joka KrU«aaiH, 11111 Ra-. Okla i Mfctj 1'daVtok, MM R. M«mi Ata. Ok KANCOZI PRAVIJO, DA UBILI 300 RIFUAN€£Y (Jed. FrasaO, delegat je nieacijiz vnikov. rudarske unije, ki je ______ konvencijo, Je v ovojem K„voru dejal, tat eo oljni magnet Kockefeiier, jeklarski magnat Schwab, zakladnlški tajnik Mellon tn C. F. Hfatso«, predsednik Consolidated Ooal kompanije. odgovorni za kršenje mezdne pogodbe med operatorji in radarji v Mtuminoznih rovih. , *t;žia„ /voljen Ja bU sa tajnika Pana meriške delavske federacije. Stavba IciMsago. — Okrog 800 skih delavcev, Id ae člani Amal-Kamated Clothing Workere' U- Washington. — Santiago Igle-alas, stari predsednik tevobodne i Mavake federacije v Portoriku ter socialistični voditelj in član teritorialnega senata, je bil izvoljen za ^tajnika Panamerlške letavake federacije. Svojo slut-» je nastopa v Vfashingtonu danes, 1. jul. S tem bo pomaga) predsedniku Greenu, ker mu od-vaame neposredno odgovornost d&anja federacije pri življenju. V federaciji SO'Vključeni delavci združenih držav, Mehike, Kuje, Portorika, Nikarajrve In drugih latinsko-ameriških drŽav, ki 11 ion, je sastavMo v tovarni In~ \ Tailoring Oo., 847 W. Wvd. in v tovarni i. L. faylor k Co., 815-323 S. Peoria it Policija je v torek aretirala tfcM Nova Abd t jul - Francosko uradno poro-' pravi, da je obležalo 800 Blfi-na bojišču v dolini Leben jo soboto, ko ao francoske »te strle najnovejšo Abd-el-imovo ofenzivo: '■■i i i ■■ / scopes JR uftbl REPOR-terjkm. h \ Dayton, Tenn. — Prof. John Scopes je v sredo povfl culo in nano kam. .Njegovi Iji pravijo, da jc odšel, ne-im na deželo, da bo Imel mir ■ Mporterji, ki ga neprenehoma nadlegujejo. Vrne se prihodnji teden, ko se otvori obrav-»va proti njemu, a krvava Statistika. Chicago. — 'Mati je korakala svojim osemletnim sinčkom po hodnjku, kar je od trani pridrvel avtomobilist • ji mil v sina, ga ji z nesnafeako si-spulil is rok, ga s»drl na tla ubil na cesti, fcotem pa drvel ivo dalje. Druga avtomobilska smrtna sreča je bila, ko se je avtomo-it zakadil š svojo mašino v »ulično Železnico. Nekega moža ubilo, ko je stopil s poulične in ga je medtem podrl tla tovorni avtomobil. Tako ima Chicago nove avto-lobilske Žrtve, ki se pomnožijo današnjim dnem in bodo šf ve-(je jutri. Od novega leta sem so ivtomoblll pobili 858 ljudi. ■■M—:—p— iOCNI zrakoplovni po-let jr PRIČEL. Chicago. — Sinoči, točno ob :30 po Čikaškem času je na iywoodskeih vzletišču odletel >rvi zrakoplov pod vodstvom pi-■ ShorU v New York. Danes »b petih žjutraj Je pa dospel v Iew York. Prvi zrakoplov je o4-lesel približno 20,000 pisem. >ve uri pozneje je o Iglesias pri rokah pri dlsku-tg|jl o zadevah v Portoriku, ki pridejo tudi pred kongres pri prihodnjem zasedanju. On bo tu-avtoritativna priča o frotre-n* Virginjskem otočju, kjer prebivalci zahtevajo samovlado prebivalci nasledniki angleško govorečih naseljencev, ali med njfcni ft bilo tudi znatno števtte Amerikancev nemškega, nizozemskega, Švedskega in drugega pokoljenja. Nieosemci utch> So bili izvirni naseljenci v New Torku; Švedi so se leU 1088 bili nastanili v Deiawaru in Nemci so imeli razne valove pri-seljevanja začenši od I. 1688. Zato najdemo, da ao se možje rasnih narodnostnih iavirov težili ameriške borbe sa Janje. Med proslavljenimi junaki ameriške revolucije najdemo mnoga neangleška imena. Tu je t »d veem Franom Lafayette, je znatno doprinesel h končni smagi ae le kot vojaški poveljnik v tej dešeli. marveč tudi kot njen prijatelj v svoji domov hit. General Herkimer (Hercbhšl* mer) Je izviral iz drušhte nemških našeljedCev is PalatinaU, Vesti h Po sadnjem potresu v Dsšmaciji je nenadoma usahnil potok Ko-aovčiea. kl izvira ispod Keajaka. Ta potok doslej tudi oh času eu-fte ni nikdsr popolnoma usahnil. Tihotapstvo s Italijansko svUa. — Vtlhotapijanje v našo državo, slasti iz fteke* na Sušak in v bližnjo okolico, se je tako razpaslo, da so morali ukreniti posebne trske proži tihotapcem. Nedavno so se mudile na Reki rasne Osebe is naše države, ki so hotele vtihotapiti razno blago, zlasti svilo in svilene isdelke. Tako so naši finančni organi salo-tUl te dni zagrebškega trgovca Roberta Dragenerja, ki je nakupil ia Reki 1250 m svile, jO ovil okoli sebe ter v tem svilenem o-voju prestopil mejo. Zasačil! ao gm In mu odmerili 18,000 dlnar- a— ki so se biU naselili v severnhm jev globe, četudi je zatrjeval, da delu New Vorka. Bil je sm^tfd imel "slabega namena". - Na Ista govit v važni bitki pri Oriskatt?; ali umrl je tedaj za ranami, je dobil pri tem spopadu, usoda je doletela poljskeft* -generala Pulaski, ki se je bdrtl za ameriško neodvisnost in Je bil ranjen na smrt biku Savao-^ah v L 1778. .Drugi slavni HnB aaaMssmll Is tfpl "sUlfllalliii V '^maMBA? RBI99 mpRsa^m.? Pred stodevetinštirideaetimi leti, na dan četrtegs juUja, je trinajstorica zedinjenih ameriš kih kolonij, ki so se bile uprle proti Veliki Britaniji, progiaaila svojo svobodo In neodvisnost Massachusetts in Virginla sta stali na čelu borbe sa svobodo. Kolonija Massachusetts ja prva trpela breme te borbe In Virgi Ula je bila ona, ki je dala znak da M otresejo jarma angleškega vladarja. Dne 29. junija, ko je kongres kolonij še vedno razpravljal o tem vprašanju, je Virginla dala vzgled a tem, da je sebe proglasila sa neodvisno Kongres je bfl imenoval odsek peterice, ki aaj sestavi proglas neodvisnosti. Thomaa Jsfteraon JI bfl načelnik tega odseka. In ravno Jefferson je bil oni, kl je spisal oni veliki zgodovinski do-kument, ki ga je kongres z Jako malimi Spremembami spr« j«' dne 4. julija 1776. Od tedaj se je Fourth of July vedno praznoval kot največji ameriški narodni praznik — rojstni dan Združenih držav. One Iste noči 4. julija je mno-žica patrljotičnih Amerikancev zvrnila s podstavka svinčeni kip 'angleškega kralja Jurija in. k je ponosno stal na Bowling Green v New Tbrku in Iz stop« kipa so napravili krog In E. Campion. Clvlllet je Miller-t«k m ameriške topove. Izjava Jev brat David. Nick Btevenaon^nsodvknoati—Dedaratlon of In t rgovee z omedli, ki je dejal, da k ža plačal velike vsot? podkup-"ine. je ovadil četverico detek-k. mia načelniku, ko ao "i r j izvlekli iz njega 1600 SSSV-M R. jak v vojni za neodvknost bil Koaciusko, ki je kasneje dil poljsko ustajo od 1.1794. so imena, ki jih vsak amer šolski otrok pozna. Ali bilo še mnogo drugih enakih aktivnih pristašev ameriške švObotfe, d so mani pogostoma omenjeHI V zgodovinskih spominih. Johh Morton, eden izmed sopodpisc£V Izjave neodvisnosti, je bil šv<&-sko-finskega pokoljenja. John Hanson, merodajen član Kon gresa, in Thomas Slnnlxson, odličen ameriški častnik, sta bila švedske narodnosti. General Rans Christlan Fibiger, kl so ga ameriški, vojaki nazivall "Old Denmak," je bit rojen na Dan gkem. Haynr Salomon, poljski £id, je financiral revolucijo ln izposloval za Roberta Morrisa, ameriškega finančnega "šuper-intendenta," vsa pokojila, ki jih je Amerika dobila na Francoskem in Nizozemskem. Jam&l je za posojila s svojo osebno verti v zmago revolucijo ln s svojim premoženjem do ogromnih vspt. Kakorkoli je bil vpliv angTe-ško govorečih naseljencev naj bolj merodajen za usodo te dežele, vlbdarie zgodovina nam he dopušča, da bi pozabili na važho vlogo, kl so jo naseljenci drugih plemen in jezikov igrali v ameriškem razvoju t* še tako zgodaj kot sa časa revolucije, pre* dvorno je dobro za to deželo, ds priseljenci mnogih plemen rejo s ponosom pokaseti na čla-ae svoje skupine, ki so se borilt za to dsM> ali drugače prispeli k napredku Iste. To daje novo* dešlemu priseljencu naravno pravico, da se ponaša Z zgodovino ln uspehi smerilkega naroda, kakor tudi prispeva U oni duševni enotnosti, ki jo je prod^ sednik Coolldge nedavno ozna< čil ob proslavi norveške stolei-nioe, ko je rekel: v« ■"KAr se tiče lojalnosti, o ka-teri ni nikjer mogoče dvomiti, je težko izbirati Izmed mnogih narodnostnih in plemenskih skupin, ki so si izbrale Ameriko ss svoj dom in svojo deželo. Hvaležni smo za vse izmed njih in še bolj hvaležni smo, da rimmt. njlhevegs sku žavljanstva je tako sijajne n-spel. Ako bi kdo iskal dokaza o temeljnem bratstvu vseh Človeških plemen, ako bi kdo izzval babilonsko zmešnjavo, da pod->re stremljenje m enotaoet, sposobno, ds zagotovi mir vsem narodom, jas mislim, da v taki poizvedbi ne bi mogli dobiti boljše priče kot Je izkušnja te dežele Iz samšnjave jezikov, iz nasprotja tradicij, iz raznoli^nosti 'toKioviasM* okoUHn, is obšir-nih raalik nadarjenosti in okusov razvila se Je duAevaa nost v spremstvo širokega obsega raznih sposobnosti Ih i jenosti. ki so znak, da je temu narodu usojena izredno odlična u*oda»--r L. i k. niu «ai< lucija, organ i j de srbi l-(dr- Povoda Ji aa | Varšava, 1. jat — Velike po-i 'sve v srednji in ispadnl Galiciji so spravile na tisoče ljudi ob »■n* in dom. bila naprsvlje na, ali sedaj je bilo treba borit ae zs njo. Bila je to ogromna borba, ki so jo kolonije sačel«. proti mogočni kraljevini, ali končno je težka sedemletna borba uspešno končala pod vodstveni Ceorge Waahingtona . so tedaj lmel» k n» treh milijonov in pol bili Kolonije kaj okel i t Rim, 1. jul. — Poslanec Amen-dola, voditelj aveatiaeke opozirt-je, se je ršeraj d veke j g vsi s I p j lanom Gtordanom, urednikom fašistične Tribune. Dvoboj Je bil na sablje In AmendoU je vsak|| fašista po giavl, da je kri eurk-nila ia rane. jiy i , RLi ^ iMi Jok® JI^J^ dlft^B Oikaga. lil. VRHOVNI EO RAVNIK i Or. t. J. Kara, SMI Bt Clalr Ava, Ckvakad. u • ^ - POZOR | m, Reremeašsaas s gkvaiad slkatalki M Bakle v sraBs. sa vrši tskeki ** -.....R VBA PIRMA, kl ee aaaašak aa pada gt . Ilšivo a. N. P. J- SSŠt-il Ba. Uwašak Ava. Chleage, UL VSE lAOCTR BOLNIŠKE PODPORI BR NASI.OVRi šiva B. N. P. BSS7-IS So. Uvradak Alt, Ckicaao, IIL PKNARRB POilUATVH IN BTVARL M sa lišek ft kvrikvalaaaa n k Jodnsto vakše.m aeskvei Taialštve B. R. P. J« BBM^BB Ra. Isis* V»E RApSSrR % ivrfl B RLAOAJNllEIMI POBU SS »el|lk|e m sv t Ekgalalšiva fL N. P. J* MŠV4S Be. Uiradak Ave^ Ckkaga, OL adkara m asi gešllfjr aaeke la Vsa pillsme #ais peslsvsals gL Paal Rarssrja, asi sašH|s|s m Vsi »rliivi aa gL porolal edaak.ee alkar. Raa ITI, Rarhartaa. Okla. V Val šoski Is dragi askL ssssaaUa. aeksl aal g Ckalkai Jadaete, aaj aa pelttis aa ZAHVA IN NAZNANILO Tužnim srcem naznanjam ss^ rodni kom, znancem in prijatn^ jem žalostno vmt, da Je nemila smrt pretrgala nit življenja mo-jem nadvse ljubljenem sinu 1 JOSEPHU TRIPLRT. 1 M Umrl je 13. junija, 1825, bil je ponaarečil s automobllem na potu v Brainard, Mlnn., kjer Je tudtiadlbnU avojti mlado dušo. Pogreb sa jo vršil dns 16. junija 1921, na pokopališče v Eveleth, BMčM " v Iskrena hvala vsem daroval-oem vencev in cvetljle, pogreb-nikom in vaem, kl so dali svoje automoblle na razpolago pri pogrebu. Prav lepa hvala tudi njegovi sastričnl Msrlji Skoflč ln njenem aeprogu, kakor tudi družini Lukanc in Setnikar. Se enkrat prav lepa hvala vsenft kl ao ma tolažili ln Ukazali nam prijateljatvo v času nesreče, kakor tUdI spremljevalcem mojega dragega sina pri pogrebu. Počivaj umlru, dragi aiako, iu lahka bedi tebi ameriška gruda. Žalujoči ostali i Frances Tri-plet, ibatl. Hestrična Mary Skoflč In soprog, sestrična Juliju Setnikar in soprog In Katarina Lukana. teta - Eveleth, Mlnn. NOVA NAREDBl. Mestnemu svetu je bila pr<^|. po komiasrju Javnih na-prav A. A. Hprague nova na-mešajoč ae na merjmvje vade v mestu Chicago, kl odgo> varja sahtevam vlade Zdr. dr, šav. Zvezna vkda je odredila, da se mara mesto Chicago pd-koriti In uvesti aplošno merjenje vade Be prad 7. septembrom IRB6,gdcer ho mesto prlkrajšgnin," voooio lgT% V «t««J, Hd. Ton) aa ai 4. Jakja. vaM OIJRORI t* i .. VI i .1 Rimsko pismo Misijonska razstava la driRge. Rim, početkom junija. —Da poda svetoletnim romarjem revijo vojskujoče cerkve—eccle-siae militantis—in vojnih trofej iz' vseh krsjev sveta, je Vatikan priredil veliko misijonsko razstavo. Tam /adaj za vatikanskimi galerijami, deloma na dvorišču v dolgih paviljonih, deloma v koridorjih, se vrstijo raznovrstni oddelki, rezdeljfeni po posameznih misijonarskih pokrajinah in preobloženi z vssko-jakim blagom, ki nsj bi preda-čilo romarjem Življenje, delovanje in uspehe misijonarjev, cerkvene evantgarde. V prvem paviljonu, kjer je na ogled in ns prodaj mnogojezična misijonar-ska literatura, ti predvsem ponudijo priročen "atlantski misi-jonarski koledarček," ki ti v p*-Uro evropskih jezikih nudi ganljivo napisan historljst misljo-narstva, statistiko vseh misljo-nov in geografske kart« vseh dežel, koder misijonarji spreobra-čsjo krivoverce ter delujejo, ks- t i. ■■ * Z JULIJA. kor jim je naročeno: da bo na svetu en hlev in en psstir. Marsikaj zanimivega vidiš na misijonarski razstavi, četudi jo pregleduješ zgolj z etnografskega iii prirodoslovneg* vidika. V nekaterih paviljonih so ljqne' pravcate zamorsko kdjute in v njih tele fsmilije iz mavca, ki vdano poslušsjo misljonarje-vo razlago. Kostumov, raznih vestnin, rezbarij, keramičnih izdelkov in modelov lesenih misijonarskih cerkva /e cela kopica. Vmes ps ždijo nsgačeni medvedi Jn druge silne zverine, ki predstavljajo opasnosti misijonarskega poklica, dočim velika slike ob stenah predočujejo grozovite prizore iz divjih pokrajin in tako strašna mučeništvs posameznih misijonarskih apostolov, ds se rshločutnejšemu romanju morsjo naježiti lasje, srce ps skrčiti kskor goba ... In ko pogledaš še hlgijenski paviljon z grozovito nakaženimi modeli bolnikov, lapre, pegsvca, kolere, elefantijazer-te kar pretress po mozgm Razstava je obsežna, v dveh urah to jodva pregledal do zad- Dr N. njega paviljona, ki vsa to larenl misijonarski ciklus zaključuje zopet z blagodejnim propa« nim čtivom, med katerim najdeš tudi zadnjo številko "Zamor-čka," ali kako se še imenuje . Naravno, da je misijonarska razstava vssk dan "prepolna poset-nikov, deloma v skupinah. delo-ms posameznih romarjev. In tam v palestinskem paviljonu stoji ob veliki ilovnati miniaturi svete dežele bradat misijonar vedno pripravljen, da spregovori primeren komentar. /In čim se okrog "svete dežele" zbere gruča romarjev s svojim nad pastirjem na čelu, si brsdati mož zasuče desni rokav, vzame 4ol*° polico, razkazuje in govori, da ga je veselje poslušati; "Ecce-lenza, signori l..Ns mah osvoji poslušslce, ki zamaknjeni sledijo njegovim gestam s palico, opisovsnju Kristusovega trpljenje in presunljivim anekdotam iz misijonarskega življenja; a ko zaključi, mu navdušeno ploskajo, brsdati očka pa se smeh ljsje ymakne, da pričaka novo skupino . . . Prizor se ponavlja bogve kolikrat dnevno In pre- MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. , Spisal Jožo Pahor. (Dalje.) k Očeta sta našla v ozadju, kjer je, dash sključen in ob pslici, nsdzorovsl delavce, ki jo škropil trto na latniku. Sinov prihod ga je iz-nenadil, toda prav tako tudi razveselil. — Ali si ns dopustu, sli si se jim izvil? — je vprsšsl počasi, s premišljeno in gotovo, da Je sin čutil, kako je starec duševno svež pr»v tako, kakor je bil pred dvsjsetiml teti. In t^ je tudi vedel, sin Je opazil, da Je bil prtvojakih. Čahko bi bil že dsvno prišel, rešili smo se o prsvem času! Dostikrst sem mislil nato! n Starec se Je obrnil k delavcu hi mu kazal bolno trtno mladje. Sin ps je molčal ln čakal. Oče nI povedal vsegs, vsaj še besed« bi bil moral reči! Tsko besedo, ds bi zabrisala za vselej, kar je bilo med njima! Toda starec Je sto-pil dalje in govorili eo že vse druge, da se jo sin čudil očetovi neobčutljivosti. / — Nič rtu nI mari — si je skušal razločiti — nič, razen bogastva, ki ga je iskal vse življenje t — Službo torej imsš? — je vprsšsl oče, ki se nI mogel prsv ločiti od delavca. — Vssj zsčspno! J — Ali si prav Orudrlu prideljen? — je zanimalo brata. — Dobra prijatelja »va! Malo takih uradnikov! , V razgovoru je prišel poldsn in msčeha je klicala k obedu. Suho in neprijazno, dasi je to ečutil le Blak, ki je ni bil vsjen. Tudi si js pri-, zsdevsls, ds bi bils ljubeznivejšs z gostom, sli vssko njeno vprašsnje je zvenelo Slaku neprijetno in odljudno, kakor je bil ves nje značsj trd in rezek. . * Po obedu js mladi Slak povabil brsta s seboj, ds si ogleds vas. Imel je'opravek v občinskem ursdu, kjer Je poprsšsl o neki občinski zsdevi. * t — Bržkone si pt Župsns? — je menil Slsk, ko sts odhsjsls Iz urada* Ps nI bil. Rsjšl je postsvil nekogs ns to mesto, ds se je ssm Izognil odgovornosti. Vojaščine so gs itak oprostili kot prehranjeval-. negs in Žitnega komisarje. Z vojaštvom se je lepo zlsgsl ln je dosegel, ds so uravnsll hudournik, ki Js dels! veliko škode občini. — Znati Je treba I — je poudarjal temperamentno ln raslsgal svoje nsčrte zs bodočnost — Za boljšo bodočnost, vedi! — Razumem! — je odgovoril Slsk. Razumel je, da Je bratova moč izredno narastla, ln opazil je bil tudi na traku njegovega klobuka emaljiran lipov Ust z dnevnico 30. (}, 17. Krenila sta v gostilno, pogledat, ali imajo sveže pivo, kakor je dejal mladi Slak. Dogovorili so se bili, da gost še ne odide danes, zsto je postal popoldsn nekoliko dolg. Qostllničsr, obilen, zsrlpel mož. jim je prišel takoj delst družbo ln začel dolgočasen razgovor, o politiki. Kolikor se Je prej tri lota molčalo, toliko rajši so so sdsj pričenjali taki pogovori. . Klakove misli ao bile drugod. A ko sta odhajala, mu nI ušlo kako je brat naročil vina dvema starejšlms motoma v gostilni, ne da bi bila onadva kaj zsimzils. — Cfmu si to Moril? — ga je vprašal zunaj. Mlajši je obtičal in zardel. — Nekaki sta mi delala! se je izmotal. Starejšemu pa je bilo neugodno. — To je metoda — si je rekel; — lepa nI, zato ps taji! V prisiljenem razgovoru sta se vrnila domov. Delsvcl a<» vozili loa ns postajo, ker Je mladi Slak doba vi tal velike množine za obnavljanje- Potrebno je bilo. da nadzira delo. Zato pa je oče še nekoliko rszkazal starejšemu sinu dom. poaebno še številno živino. Kakor Je bU Starec hlad« n, tako ae je tukaj vendarle kosal neki ponos. — M«ie je to! Je razumel sin in čutil, kako bi starec boril na življenje in smrt ta to last, čeprav Je le ves visel v zemljo. OdktNl laka aUrastT ae Je vprašal. Ali je iu«o* na otiatanek pri starem človeku močne j-ftffdi tega offfaejši. ker si sam ne more več pridobivati in živi od tega, loyr si je nabral 'v letih noči in zdravja? ^■S^^MJBM In le manj mu je bilo umevno, da je starec štel vsa to zs svojo neoperočno last in mu občutka prav nič ni kalilo, kako da si je vse to pridobil. i » —- Rešili smo se o pravem čssu, — Je dejal takoj, ko sta se po dolgih letih spet videla, in rekel je s takim glasom, kakor bi ne bilo nič naravnejšegs, kakor bi bila njegova pravica, da gi jo pomagal, ko ga je hotelo zadušiti. Lo ene besede ni sin dočakal, besede, ki bi 4» pomirila, ki bi zagrntls za vaelej oni globoki prepad med njima. Ali rea ni bilo stsrcu prsv nič več msri, ksko jt tedsj udaril sina za vse življenje? Ali ni hotel ničesar omeniti radi zavesti svojo krivde? Počasi je prišel večer in ni prinesel izgubljenemu sinu, česar je tako željno pričakoval. Starec ga ni pritisnil na pral, ostal je hladen. Dolgo ao govorili po večerji, a Slaku je bilo, kakor da je mod tujci; besede niao zvenele in niso. ogrele, ves večer je bil težak in mračen. /• Ko 'je od nekod prineslo po mirnem zraku dvanajst sategnjenih udarcev, Je Slsk z vso silo začutil, da je večer izgubljen. Dvignili so se in odkazali posetniku' veliko, novo opremljeno sobo, odkoder se je lepo videlo po vasi. Toda Slak je bil prepoln vtiakov dneva, da bi's* mu dalo spati. Obetal je pri oknu in se zatrl doli preko temnih senc drevja in streh, ki ao ždele v globoki tišini. Nekje daleč je migljala lučka, morda ob postelji težko bolnegs. Od ročice, ki se je vtts ob travi in bičju. Je prihajalo skrivnostno šepetanje, ki je bolj in bdi j pojemalo. Tu sem preživel mladoat, ki je ne bo nikdar več, ae je zbudilo v Slakovem srcu. Morda mi je bilo usojeno drugačno življenje; toda kakšno bi bilo, kdo ve? , Legel je in atrmol v temo in dolgo ni mogel zaspati.* Sin Ifl oče, ista kri, sin in oče, med pa dalja, dalja! Ro je drugo jutro odhajal, mu je bilo mnogo laftje. Poslavljal ae je a toplo zaveatjo, da je atoril svojo dolžnost. Mačeha mu je hotela napraviti zavoj živil, pa se je ubranil. Prepo-nosen je bil, 'ds bi sprejemal milodare. — Službo imam, nisem v potrebi, —*jo dejal in si skušal razložiti, zakaj ni oče ničeAr omenil o živilih. Brat ga je spremil na poetojo In al« ves čaa prizadeval biti čim prijaznejši, tako, da je Slak neprestano grebel, kakšno razmerje je pravzaprav med njima, ki ata se po toliko letih spet srečala ln nekoliko spoznala. f. Le malo dni je bil 81ak doma, a je natančno videl, da je žena vsa oslabljena, fcicfr je v začetku zatajevala svojo trudnost, toda Sla-kovo bistro oko je hitro zapazilo, kako najmanjša opravila Ženo izmučijo, da mpra sesti in počivati. Vedel je, ds so to nasledki bode ln stradsnjs, bal se ja ps, ds se ne bi za vsem tem skrivala kaka tiha savratna bolezen. Toda od lene same ni svedel ničesar. Le to je videl, kako si od ust pritrguje, da imajo ostali v rodbini, posebno najmanjši sinček. < . Zdaj vel, kako živimo! je dejala, ko ji jo svetoval, nsj gre k zdravniku. — Pa zshteval naj pokličem le Stano domov! Kani si vendar a glavo! — Kar sem sklenil, to bom naredil. — Ne boš — se jf odločno uprla žena ker ni treba, ker je Stana močna! Ali je morebiti šole prvo uro od doma? Bilo je res tako. Stana je morala že prod leti is rodbine. Zadnji Čas je služila v vojni hoinid. kjer je bila mnogokrat edina pomoč ranjencev in bolnikov. Ko jo po«tal viaokorod-nim "sestram" nameri tanek i poeel težak in nadležen, je le še Stana vedels ka izmučene in sa-pulčane ter jim stregla. Pri vseh operacijah je pomagala, ob vsaki uri. pa Če je bila še tako trudna od dela. In če so vojake odpravili v osadje. če se je bolnica Izpraznila, je snežila sobe, hodnike, opravo, ne da bi bila le trenutek brea dela. Ni kakega, še tako neprijetnega opravila se nI bala. Toda v bolnici ni mogla ostati, ker jo jo saaledoval častnik, prijatelj voditelja vojne bolnice. MUMi se je večkrat, s zaman, sato jo ob prvi prilošaoeU menjala službo. ki po ogledu razstave čuje še patetično miaijo-narjevo pridigo, odhaja potrjen v novi veri, prepričan o strašanski požrtvovalnosti misijonarjev in naklonjen k darežljivoeti zs misijone tam v daljnih divjih krajih. Neoporečno Vatikan, odnosno njegova kongregacija de propagande fide ni mogla za romarje, zamisliti primernejšega aranft-mana, kakor je misijonarska razktava. Nič čudnega! Od leta 1622. deluje ta kongregacija z velikim mehanizmom, pa ne bi imela spiisla zs versko propagando! Saj njena naloga ni samo pridobivanje novih ovčic prekomorskih krajih, marveč tudi utrjevanje in reševanje pozicij v pregrešni Evropi Ne pošilja samo misijonarjev v daljne kraje, med ljudožrce in "paga-ne," marveč organizira tudi misije med protestantske in pra-voslsvne vernike, ki po shizmah in reformacijah pomenijo za Vatikan strsino izgubo, "De propaganda fide" ima težko relo, da vzdrži na uzdi toliko narodov in plemen, med katerimi se je angažirala z razširjanjem "prave luči" in da obenem še dalje razpleta svojo veliko mrežo. g^^r - -■ -■ ^išffiffr -'-■«■ Zanimivi eo gojenci njenega velikega Instituta v Rimu. Nabrani so z vseh predelov evets, I tudi pravih pravcatih črnih si I nov je obilo med njimi, seveda pa tudi ne manjka naših mladičev, osobito iz Bosne in Hercegovine. Ns Petrovem trgu Jih vidiš, kolikor hočeš. So večinoma sami temperamentni fantje Zanje je dobro preakrbljeno, kretajo se precej svobodno in črpajo misijonarsko vzgojo, če hočejo, v vsakojakih jezikih Vae pod obveznostjo stroge prisege, ki jo polagsjo ob vstopu in ki se v našem glasi nekako tako-le: Hočem pretrpeti smrt in mučeništvo, če bo tfreba za obrambo in razširjenje vere, In sicer na vse veke, do iste dobe ko bo število izvoljenih popolno in ko bo na svetu aamo en hlev in en paatir ... No, in vendar so gospodje gojenci kljub tej strašno zveneči srednjeveški prisegi prav veseli fantje z rdečimi gumbi na črnih sutanah. Rdeči [gumbi baje značijo kri in bodoče mučeništvo, in prav zato imajo. ti fantje toliko simpatij pri dekletih, a katerimi Jih atalno vidiš v družbi; osobito zdaj, ko je v Rimu toliko nežnega romarskega sveta. f Po vsem svetu slovi tiskarna propagande, ki tiska cerkvena dela po potrebi v 56 jezikih! Po-•leg dragocenih propagandnih knjig, map, brošur, enciklik, letakov in drugega vatikanskega tiakovnega blaga ae tu tiska tu di 'slavni lndex llbrorum prohi bi tor um, ki ga pa žal nisem mogel dobiti, kjerkoli sem povprar šal In se bojim, siromak, da tyidi jaz Čitam zabranjene knjige, ki jih je toliko in se tako nevede pripravljam—na pekel . . Odkod gmotna aredstva kon gregacije de propaganda fide, odkod milijoni za njen ogromni aparat? Odgovor je precej enostaven : od propagande za propagando! Saj vidite, ksko dežujejo prispevki za afriške mi-sijpne, odkupnine zs zamorčke, članarine in zbirke za razne misijonske družbe, novčiči za Petra Klaverjs itd., itd. Po vsem kstoUškem svetu je tako in neprestani "milodari" se množijo v ogromne vsote. In so Še drugI viri. Le pridi letoe v Rim, pa uvidiš, kako je Vatikan razkošno bogst in kako se mu njegovo bogastvo neprestano množi. Dokler je Vstiksns, naravno tudi njegova najvažnejša kongregacija—de propaganda fide za razširjanje vere, ali bolje za obrambo vatikanakih interesov— ne oetane pri suhem. In ravno marsikateri romar, ki pride v Rim potrošit prihranjene novce, ter si ogleds misijonsko razstavo, daruje in bo še darova! za misijone. ■Da bo en hlev in en psstir! 77] Mračno gleda v svet ogromno hladno poslopje kongregscije de propaganda fide. kakor da bi to kamenje najbolje vedelo, da Vatikan nikdar nikoli ne bo ovladal zemeljske oble ... Predaleč Je od Vatikana do Kristusa! J. 8. Vaška idila Tedaj je bilo, ko so leški očetje sklenili, da naaujdjo peske na razrite kolovoze v vasi. Namreč tedaj je bilo, da je Predovnikov rrance vozil gramoz iz potoka Traavce za posipanje cestnih mlak in globeli. Pa na težkem parizsrju gs je vozil, s širokimi platišči. V voz pa je bilo vpreže-nih dvoje visokih, prastih konj. in- ker dsljsva med Lečami in Trnavco ni bila velika, jo zape-jal vsak dan po večkrat. Vozeč pa ni sedel na vozu kakor drugi vaški vozniki, temuč na legnar-jih je stal, z levo nogo naprej, desno nazaj razkoračen. Pa moško «je stol in ai brke vihal. Zlasti ae je ponosno vzravnal na ovinku pri lipi. Tu je konjema zaklical.hijo, da ata potegnila močnejše ter zaškrebljala medenimi pioskami na črnosvet-lih komatih; potem pa je z očmi premeril brinov bičevnik ter s palcem in kazavcem potipal nit-kaati konec na biču, nakar je za-pokal pikpok, da je vršelo po zraku pa desetkrat pikpok priletelo nazaj od leških pristav in kozel-cev. In Čim močnejši je bil pok ter mnogoterejši jek, tem ponosne j še se je razkoračil France na vozu. Po ušesih pa ga je prijetno štegetalo, in sicer prijetno tako, kakor kadar je Pušnikov Štefan ob nedeljah popoldne harmoniko vlekel in so se pari leških fantov in deklet v divjih kolobarjih vrteli po Jurčkovem podu, plesa Je hitrico polko. . Pa piki in poki Francetu niso božali samo ušes, ampak so deli tudi njegovemu srcu zajo dobrO. In kaj bi mu ne? Ker tam ob ovinku et* lipi Je stala Ovinško-va hiša. V Ovinškovi hiši pri ok h u pa je sedela Ovinškova Juli ks fn predla. In kadar je Julika zaslišala pikpok, pikpok, vsekdar je potajno pokukala skozi okno na cesto, v tem ko se je s ceste proti oknu France ozrl, tako da sta se njuna pogleda križala ravno sredi med hišo in cesto, kjer sto se strnila v nerazdružno celoto. Potem pa je France, junaško razkoračen, pokal naprej, Julika pa je gnala brneči kolo-' vyat, da so* se niti ovijale vretenca, na preslici se pa zmanjševalo povesmo prediva. Toda pogledi! četudi goreči, na daljavo več seŽnjev vendar niso mogli imeti mo&i, da bi bili Franr četo in Juliko docela utešili. Zato je bUo treba tesne bližine in ozkega stika,, ki je omogočil, da ata si zrla iz oči v oči in pa da sto izpregovorila kako prijazno bese Pa iznajdljivost ljubečih ljudi tudi njima v tej težnji ni od Oskla svoje pomoči. Ce je le mogls — in kdo bi ne mogel, če hoče? --je Julika ravnotakrat zapazila, kadar je France pokal proti ovinku, da Je prazna na ognjišču keblica. "Kako naj se povrelim loncem prilije, če ni v kuhinji kapljice vode?" je materi rekla« ter od kolovrata vstav-ši, stekla s keblico k vodnjaku. Vsakikrat pa, ko je Julika zajemala vodo, je začutil France suhoto v grlu. Zato si pa ni dolgo pomišljal. Urno je skočil z voza ter stopil s ceste k Vodnjaku, da si je žejo pogasil. Potem je pa vedno še malce postal, da sta si povedala to in pa ono, kar jima je bilo ravno na srcu. Oh, in povedati sto si imela toliko, da nista nikdar docela končsla s po-menkom! France je komaj še u-tegnil, da je poravnal Juliki svi-tek na glavi in ji pomagal privzdigniti keblico, nato pa je moral odhiteti za konjema in vozom. Po Juliki se je ps tudi že ozirala mati, godrnjajo sama pri sebi: "Kaj neki zajema preteto dekle tako dolgo 1" Zato se je pa tudi Juliki mudilo. Vzravnala ae je, ter razgaljeni roki uprši v bok, je nesla na giavi polno keblico; pa nesla jc je tako spretno in fletno, da ni polila niti kapljice vode po sebi. In prav ponosna je bila na to, kakor je bil France ponosen, da je, na vozu stoje, pokal pikpok, ne da bi bil omahnil na desno ali levo. (Dalje prihodnjič.) ŠalllMlIa Agmraju PRODA SE dobro idoča grocerija v dobrem kraju. Vsled bolezni ae mora fcitro prodati in za nizko ceno. Oglaaite ae pri Ustniku na: 1934 So. Racine Ave., Chicago, 111.— (Adv.) JUGOSLOVANOM V CHISHOLM, MINN., in okolici naznanjam, da je na prodaj 6 akrov izčiščene zemlje, nekaj je ppsajene z različnimi pridelki, drugo je posejano 3 travo. Vsajenih je tudi 12 sadnih dreves. Je tudi zidsns osem hiša, k^košnjak in garaža. ' opremljena z vaemi mo-iernimi potrebščinami, ki jih potrebujete, električna razsvetljava, itd. Lepa prilike, za človeka, ki želi živeti na mali far-mi poleg, induatrijalnega mesta. Prodam vse to ker nameravam odpotovati v staro domovino V Jugoslavijo. Za ceno in druge podrobnosti uprašajte osebno ali pismeno pri lastnkiu na naslov:, John Ponikvar, Box 682, Chisholm, Minn.—(Adv.) •hi are\ sobna hi ilša je dernimi I a ■ ■ ■ ■ ■ ■ AH leHI znati pravilno pisat I In MU t aagtsiko? Nato« si "»a-> slovnico", kate-| re Jo Mala la lan m S. N. P. J. Tiskarna S. N. P. J. sprejem vsa v tiskarsko mrt sparajoča rela. Tiska vabila sa veselic* ia shode* vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apeura na članstvo s. r. p. j., tiskovine naroča v tiskarni. CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE -VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po Informacije na naslov: S.N. P. J. Printerjr, 2657-M South Lawndafts Armm, Chicago. IIL .TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. ■ I d i B a ■ ■ a a a a a a a a s a a a s a s