58
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 18. junija 1928.
Letnik X
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
ljubljanske in mariborske oblasti.

Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpreraembe v osebju.
198.	Zakon o pismonosnih golobih.
199.	Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922.
200.	Pravilnik, s katerim se izpreminja naredba o izvrševanju uredbe o zaščiti industrijske svojine.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 201. Oprostitev od obveznega frankiranja na železnicah.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 132 z dne 12. junija 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. maja 1928.: Upokojen je Anton Komel, podšumar v 1. skupini Dl. kategorije pri sreskem poglavarju v Kranju.
Številka 133 z dne 13. junija 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega maja 1928.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo Mihael Z a v a d 1 a 1, političnouprav-ni uradnik v 6. skupini I. kategorije pri sreskem poglavarju v Ptuju.
Odloka ministra pravde z dne 5. junija 1928.: Postavljena, sta: Josip Rainer, kanclist v 4. skupini II. kategorije pri okrajnem, sodišču v Ljubljani, za pisarniškega predstojnika pri deželnem sodišču v Ljubljani v isti skupini iste kategorije; Anton Zorko, pisarniški predstojnik v 4. skupini D. kategorije pri okrožnem sodišču v Celju, za višjega pisarniškega predstojnika v 3. skupini II. kategorije pri istem okrožnem sodišču.
Zapisnik o LXXII. redni seji narodne skupščine z dne 31. maja 1928.
Zakon
o pismonosnih golobih/
ki se glasi:
Člen 6.
Izpremembe v nsehi«,
Ministrstvo pravde je postavilo absolvirane pravnike Franca Poljanca, drja. Adolfa Obrana, •ložeta Tomca, Rudolfa Schauerja in Milana O o r u p a za pravne praktikante.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Pri upravnem sodišču v Celju je postavljen z odlokom gospoda ministra pravde z dne 5. junija 1928., št. 13.388/28, za pisarja v 9. skupini I. kategorije Oskar D o b o v i š e k, absolvirani pravnik v Mariboru.
Predsedništvo upravnega sodišča v Celju.
Zakoni in kraljevske »redite.
198.
Mi
JLleltsBbxidLex»
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
pi oglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da jo sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrva-l'v in Slovencev v LIX. redni seji, ki jo jo imela c ,le 26. aprila 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Vse krajevne in sreske združbe za gojo pismo-i nosnih golobov v območju ene komande armijske j oblasti pripadajo oblastni združbi za gojo pismonos-Clen 1.	! uih golobov, obstoječi v kraju, kjer je središče do-
,	„	.	,	: tične armijske golobje pošte; vse oblastne združbe
■ pravlca’ uporabljati pismonosne golobe za pre-	s0 vt,lanjene v zvez0 združb za gojo, pism0nosnih
nasanje pisem in poroci!, pripada, izključno mnnstr-	[ob katere sedež je v Beogradu.
; stvu za vojsko m mornarnioo in njegovim pooblasce-1
j nim organom in napravam.	j	7
j Vsakomur drugemu, brez razlike, se prepoveduje, j	.	^
1 uporabljati pismonosne golobe na ozemlju kraljevine i Krajevne, sreske m oblastne združbe: kakor tudi i Srbov, Hrvatov in Slovencev.	' j zveza teh združb se ustanavljajo na podstavi svojih
i pravil, ki jih je predhodno odobrilo in potrdilo mi-gjcn g	' nistrstvo za vojsko in mornarnico, pod čigar nad-
I zorstvom so.
Na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Sl oven- j	Natančnej|e odredbe 0 naöinu ustanavljanja, o
I cev ne sme nihče priplojevati, gojiti, imeti ali rediti, | organizaciji) delovanju in dolžnostih vseh združb za vežbati, izpuščati m tudi ne sprejemati pismonosnih: g.ojo pismonosnill golobov in njih zveZe kakor tudi o golobov, Se ni dobil za to predhodno pismenega ( o- j izvrgevanju nadzorstva nad njimi in njih člani gojilci
volila od ministra za vojsko in mornarnico
Kdor postopa nasprotno, temu se odvzamejo golobi in v mirovnem stanju se kaznuje z zaporom do treh mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev, v mobilnem in vojnem stanju pa poleg te denarne kazni z robijo do petih let, kolikor ne bi spadalo dejanje v težjo vrsto kaznivega dejanja.
se predpišejo z uredbo ministrstva za vojsko in mor-narnico.
Člen 8.
Člen 3.
Reja in goja pismonosnih golobov se sme dovo-
Vsak gojilec mora imeti golobinjak, izdelan po predpisu ministrstva za vojsko in mornarnico, bodisi j v obliki pokritega voza, bodisi v podstrešnih pro-i štorih, kar se ravna po udobnosti prostorov, s katerimi gojilec razpolaga.
Vsak gojilec mora stalno in kar najtočneje voditi .	.	.	. 'in predlagati svoji združbi podatke o številčnem
liti samo v krajih in golobinjakih, ki so najmanj 40 stanju (prjrastku in izgubah), čuvanju in vežbanju vi ometrov daleč od državne meje. ^	. i (izvršenem letu, smeri in poti) vseh svojih pismo-
S prostora do 40 kilometrov od državne meje se ni0snjb golobov kakor tudi dajati vse te podatke vo-morajo odpraviti vsi golobinjaki te vrste v enem me-: jagk;m in policijskim (političnim) organom, kadar-secu po razglasitvi tega zakona; drugače se v 15 kcb jjb zahtevajo.
dneh poderejo in se golobi odvzamejo.	j Prav tako morajo gojilci vežbati vse svoje pismo-
i nosne golobe, pri čemer se jim je strogo ravnati po p en ‘	I	navodilih in predpisih ministrstva za vojsko in mor-
Dovolilo za gojo in rejo pismonosnih golobov ; narnico, tako da jih oddado ob mobilizaciji vojaški sme dobiti samo oni državljan kraljevine Srbov, Hr-1 upravi izvežbane.
vatov in Slovencev, ki se prijavi za to po pristojni i Gojilcu, ki ne izpolnjuje prednjih dolžnosti, se poti ministrstvu za vojsko in mornarnico ter predloži' z odlokom ministrstva za vojsko in mornarnico od-potrdilo pristojnega policijskega (političnega) ob-1 vzamejo golobi obenem s pravico do njih goje in lastva, da se mu lahko dovoli reja pismonosnih go-: reje.
lobov, in potrdilo, da je član združbe za gojo pismo- j	Člen 9.
nosnih golobov; zavezati pa se mora, da se bo glede; Vežbanje pismonosnih golobov in smeri za to reje teh golobov točno ravnal po določilih tega za-: odreja minister za vojsko in raornarnico ki izdaja kona m uredbe, pravilnika m navodil ministrstva za j za vežbanJe poseblia navodiia in p0Sebne subvencije, vojsko in momarnico. .	,	.	.	.	.! Ko je vsako vežbanje dokončano, izvrše od-
Prijave se predlagajo po krajevni: ali sreski; rejeni organi ministrstva za vojsko in mornarnico združbi za gojo pismonosnih golobov, če taka združ-1 pregled in ugotove doseženi uspeh, ba obstoji, drugače pa po taki oblastni združbi, ki Zveza združb za gojo pismonosnih golobov sme jih pošilja po zvezi združb s svojim mnenjem vred 1 prirejati občasno z dovolitvijo ministrstva za vojsko v odobritev ministrstvu za vojsko in mornarnico. j ;n mornarnico tekme izvežbanih golobov.
V vsakem dovolilu mora biti točno navedeno šte-; vilo pismonosnih golobov, ki jih je dotični gojilec |	Člen 10.
upravičen rediti.	i r,.	*
£jen 5	i Združbe morajo strogo paziti na to, kako njih
j člani goje in vežbajo golobe; zbirati morajo potrebna Vsak prijavljeni gojilec pismonosnih golobov ; poročila od njih, kontrolirati točnost njih podatkov mora postati, preden se mu dovoli njih reja in goja, i ter na njih podstavi predlagati podrobna poročila član združbe za gojo pismonosnih golobov.	svoji oblastni združbi, oblastne združbe pa zvezi.
---------- Zveza združb mora pripraviti in predložiti na
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i! podstavi poročil oblastnih združb skupno izčrpno Slovenaca» z dne 5. junija 1928., št. 126/LXII.	* poročilo ministrstvu za vojsko in mornarnico in mi-
nistrstvu za notranje pošlo v času, ki se določi z uredbo, pa tudi vselej, kadar to pristojni org-ani zahtevajo.
Natančnejše odredbe o načinu in času za predlaganje teh poročil kakor tudi o njih obliki in vsebini predpiše ministrstvo za vojsko in mornarnico.
Člen 11.
Vsaka združba gojilcev kakor tudi njih zveza mora imeti svoja pravila, ki se morajo popolnoma ujemati s tem zakonom in s predpisano uredbo ter obsezati vse dolžnosti in obveznosti združb in njih elanov.
Vsaka pravila in vsaka njih izprememba ali dopolnitev morajo biti predhodno odobrena po ministrstvu za vojsko in mornarnico.
Člen 12.
Zvezo združb in vse združbe za gojo pismonosnih golobov nadzira in golobinjake in delovanje vseh gojilcev in vobče izvrševanje tega zakona in predpisane uredbe kontrolira ministrstvo za vojsko in mornarnico ali neposredno ali pa po svojih podrejenih komandah in, kadar so mu zdi potrebno, tudi po svojih stalnih ali posebe določenih zaupnikih ali po organih javne varnosti.
Organi javne varnosti .imajo pravico, tudi sami po navodilih ministrstva za vojsko in mornarnico pregledovati mesta, določena za čuvanje golobov, kakor tudi golobinjake, kadarkoli nastane sum, da kdo tam brezpravno redi pismonosne golobe vobče ali da jih redi več, nego je dovoljeno, ali da jih zlorablja.
Prav tako so tudi vsa državna in samoupravna oblastva poklicana, skrbeti za strogo spoštovanje in izvrševanje vseh predpisov in naredb o pismonosnih golobih.
Člen IB.
Združba za gojo pismonosnih golobov, najsi je krajevna, sreska ali oblastna, ali zveza, ki se ne drži ali katere organi se ne drže odredb tega zakona ali ne izpolnjujejo dolžnosti, predpisanih v njem ali v uredbi, se z odlokom ministrstva za vojsko in mornarnico ukine in razpusti; po naravi in teži kaznivega dejanja pa se sme s svojimi odgovornimi predstavniki in organi vred tudi kaznovati v denarju od 5000 do 50.000 dinarjev.
Člen 14.
Vsak pismonosni golob se mora, čim se izvali ali čim kakorkoli dospe na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, takoj brezpogojno opremiti s predpisnim obročkom na levi nogi.
Natančnejše odredbe o obliki, izdelovanju, upravljanju, izdajanju, nameščanju in uporabljanju teh' obročkov se predpišejo z uredbo.
Vsako brezpravno izdelovanje, dajanje, uporabljanje, snemanje ali prenarejanje teh obročkov kakor tudi vsako njih ponarejanje se kaznuje v mirovnem stanju z zaporom do enega leta in v denarju od 5000 do 20.000 dinarjev, v mobilnem in vojnem: stanju pa poleg te denarne kazni z robijo do petih let, kolikor ne bi spadalo dejanje v vrsto težjih kaznivih dejanj; obročki pa se odvzamejo.
Člen 15:
Prepoveduje se, ujemati, loviti, ubijati in vobče kakorkoli zlorabljati pismonosne golobe za kaj drugega, kar nasprotuje njih odobrenemu namenu.
Kdor postopa temu nasprotno, se kaznuje z zaporom do treh mesecev in v denarju od 500 do 10.000 dinarjev.
Člen 16.
Kdor zaloti goloba, opremljenega z obročkom na nogi' ali tudi brez obročka, toda s pismom pri njem, utrujenega, ali ranjenega ali ga najde mrtvega, mora o tem takoj, najkesneje pa v 24 urah, obvestiti najbližjo orožniško postajo ali, če te ni v bližini, občinsko oblastvo ter tam tudi oddati najdenega goloba s pismom, če je bilo pri njem. Postaja, odnosno občinsko oblastvo, mora oddati prejetega goloba in pismo s poročilom, kdo in kje ju je našel, po najkrajši poti najbližji armijski komandi.
Kdor bi postopal temu nasprotno, se kaznuje v mirovnem stanju v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev, v mobilnem in vojnem stanju pa poleg tega z robijo do petih let.
Člen 17.
Prepoveduje se, prosto prodajati in kupovati kakor tudi prenašati pismonosne golobe na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez predhodno dovolitve ministrstva za vojsko in momar-nico, dobljene na posebno obrazloženo prošnjo.
Prodajanje in kupovanje pismonosnih golobov se sme dovoliti samo med pooblaščenimi gojilci pismonosnih golobov, ki so člani združbe za gojo pismonosnih golobov; ti pa morajo vsako prodajo in vsak nakup prijaviti svoji združbi.
Vsaka prodaja, vsak nakup ali prenos pismonosnih golobov brez pristojne dovolitve ali-zoper prejeto dovolitev ima za posledico denarno kazen od boo do 10.000 dinarjev, odvzem golobov in prepoved nadaljnje reje pismonosnih golobov.
Člen 18.
Prav tako je prepovedan vsak uvoz pismonosnih golobov iz inozemstva v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in vsak njih izvoz v inozemstvo brez predhodne dovolitve ministrstva za vojsko in mornarnico, ki se more dajati samo pooblaščenim gojil-cem.
Za vsak uvoz ali izvoz brez pristojne dovolitve še kaznuje storilec z zaporom do šestih mesecev in v denarju od 1000 do 20.000 dinarjev, golobi pa se mu odvzamejo.
Člen 19.
Kdor ograža varnost države z uporabljanjem pismonosnih golobov ali omogočuje tako uporabljanje svojih golobov, se kaznuje v mirovnem stanju z zaporom od dveh mesecev do treh let, v mobilnem in vojnem stanju pa z robijo do desetih let, toda v obeh primerih še v denarju do 100.000 dinarjev.
Kdor stori to na račun tuje države ali redi brezpravno pismonosne golobe zato, da bi ustregel koristim tuje države, se kaznuje poleg prednje denarne kazni v mirovnem stanju z robijo od petih do desetih let, v mobilnem in vojnem stanju pa z robijo od desetih do dvajsetih let; v težjih primerih, če je nastopila nevarnost za državo, pa se sme kaznovati s smrtjo.
V	vseh gorenjih primerih so kazni iste, najsi se je dejanje izvršilo ali samo poizkusilo.
Ogledniki, zaloteni s pismonosnimi golobi, bodisi v mirovnem, bodisi v mobilnem in vojnem stanju, se kaznujejo vedno z največjo izmero kazni, ki so predpisane zanje v kazenskem, odnosno v vojaškem kazenskem zakoniku.
Člen 20.
Vsa kazniva dejanja, omenjena v tem zakonu, preiskujejo in sodijo po predpisih kazenskega postopanja uradoma, in sicer: v mirovnem stanju glede vojaških oseb vojaška in glede nevojaških oseb civilna oblastva in sodišča; v mobilnem in vojnem stanju pa sodijo o vseh kaznivih dejanjih vojaška sodišča.
Člen 21.
Denarne kazni po tem zakonu se prisojajo in pobirajo na korist državne blagajne; kadar pa jih ni moči izterjati, se izpremene v drugo vrsto kazni po odredbah kazenskega zakonika.
Na korist ministrstva za vojsko in mornarnico pa se vselej odvzamejo predmeti (golobi, golobinjaki, pisma, obročki), najsi se storilec zaloti in obsodi ali ne.
Člen 22.
Ob mobilizaciji mora oddati vsak gojilec pismonosnih golobov na poziv vojaškega oblastva v njegovo last vse pismonosne golobe, bodisi v kraju, kjer so, bodisi v kraju, ki ga določi vojaško oblastvo, ob državnih stroških.
V	tem primeru se izplača gojilcem odškodnina, katero velikost določi ministrstvo za vojsko in mornarnico sorazmerno s številom golobov in njih iz-vežban ostjo.
Člen 23.
Onim lastnikom premičnih golobinjakov, ki so vojaški obvezniki, gre pravica, da se uporabljajo v. mobilnem in vojnem stanju pri oddelkih golobje pošte s svojimi golobinjaki; v tem primeru so oproščeni služenja v vojskovnih vrstah, katerim bi pripadali, ko ne bi imeli golobinjakov.
Člen 24.
Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča, da izda v zmislu tega zakona o vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na pismonosne golobe, potrebno uredbo in da predpiše pravilnik in navodila za izvrševanje in uporabljanje tega zakona in izdane uredbe.	*
Člen 25.
Združbe in zveze za gojo pismonosnih golobov, ki že obstoje, morajo prilagoditi najkesneje v treh mesecih svoja pravila temu zakonu in izposlovati odobritev ministrstva za vojsko in mornarnico; prav tako se morajo tudi lastniki pismonosnih golobov prijaviti za odobritev po tem zakonu.
Drugače se po tem roku združbe in zveze razpuste, lastnikom pa se odvzamejo golobi in golobinjaki.
Člen 26.
Za izvrševanje tega zakona skrbe minister za vojsko in mornarnico kakor tudi minister za notranje posle in minister za pošto in telegraf, kolikor se tiče ta zakon tudi njiju resortov.
Člen 27.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za vojsko in mornarnico priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Topoli, dne 12. maja 1928.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukićević s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
L. S.
199,
Mi
A le it s £i it sl «e r» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LVII. redni seji, ki jo je imela dne 30. marca 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922.,*
ki se glasi:
Člen 1.
Zakon o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922. («Službene Novine» z dne 28! marca 1922., št. 69/IX) se izpreminja in dopolnjuje tako-le:
- V § 4. naj se prečrta poslednji odstavek.
V	§ 6. naj se prečrtata drugi in tretji odstavek ter naj se nadomestita z nastopnim drugim** odstavkom:
«Tiskanje in stroške, določene s tem zakonom, vplačujejo prizadete osebe po nalogih uprave na čekovni račun uprave pri poštni hranilnici (ček. rač. št. 50.301). Ko uprava vknjiži vplačano vsoto, jo pošlje generalni direkciji državnega računovodstva, pri kateri se vodi tekoči račun na korist uprave.»
Četrti odstavek ostane kot tretji z nastopnim dodatkom: «Iz čistega donosa teh vsot sme določati predsednik uprave s predhodno pooblastitvijo ministra za trgovino in industrijo honorarje za urejanje ,Glasnika' (§ 79.) in drugih publikacij uprave.»
V	§ 8. naj se dostavita za besedami: «v obrtnem ali industrijskem» besedi: «, gospodarskem (pri-vrednem)»; med besedama: «obrtnem» in: «industrijskem» naj se prečrta beseda: «ali» in postavi vejica; prav tako naj se prečrtata poslednji besedi tega paragrafa: «ali prodajati».
V	točki 3.) § 9. naj se postavi za besedo: «spada» beseda: «izključno».
V	§ 11. naj se doda za drugim odstavkom nastopni tretji odstavek:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 23. maja 1928., št. 116/XXXIX; P0" pravki v izdaji z dne 14. junija 1928., št. 134/Xblv ■ — Prvotni zakon glej v Uradnem listu z dne 2. junija 1922., št. 163/58.
** V originalu: «trećem», kar pa je očito tiskovna napaka.	Op. ur.
Minister
za vojsko in mornarnico: častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
armijski general
Štev. S. Hadžič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat:
čuvar državnega pečata, minister pravde
Milorad Vujičič s. r.
«Če predloži prijavo prevzemnik pravice, ima j tvorec izuma pravico zahtevati, da se označi za iz-1 umitelja. Označba se izvrši z vpisom v patentni register in z objavo v patentnem spisu. Če se ne poda ta predlog sporazumno s prijaviloem med predhodnim preizkušanjem, sklepa o dodelitvi patenta ob sporu odbor za osporavanje na izumiteljevo zahtevo.»
Sedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek naj se razvrste kot četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
Četrtemu odstavku § 12. naj se doda: «kakor tudi pravica do označbe njegovega imena kot tvorca izuma (§ 11., tretji odstavek)».
Na koncu prvega odstavka § 15. naj se doda: «, in osebam, ki so upravičene, uporabljati izum (§ 28.)».
V	tretjem odstavku § 15. naj se dodado za besedo: «izuma» besede: «in osebam, ki so upravičene, uporabljati izum (§ 28.)».
V	drugem odstavku § 16. naj se dodado za besedo: «imetniku» besede: «in osebam, ki so upravičene, uporabljati izum (§ 28.),».
V	tretjem odstavku § 20. naj se prečrtajo besede: «, zoper katero ni pritožbe,».
Na koncu četrtega odstavka § 20. naj se doda: «ali če se vpiše v register na prošnjo, ki se je predložila upravi, preden se izvrši razlastitev (§ 28., tretji odstavek).»
Napis nad §§ 21. in 22. se izpreminja ter se glasi: «Vpliv drugih zakonov na patent».
V	§ 21. naj se nadomesti beseda: «specialnih» z besedama: «drugih obstoječih».
Tretji in četrti odstavek § 26. naj se prečrtata in nadomestita z nastopnima odstavkoma:
«Če imetnik patenta neče radovoljno dati licence, odloči o tem uprava za zaščito industrijske svojine, ki odredi naknado in jamstvo, ki ju je dati, ako se licenca dovoli, kakor tudi ostale pogoje za ukori-ščanje glede na značaji izuma in okolnosti primera (prisilna licenca).
Licenca se ne sme ukoriščati, dokler se po izvrsnosti odločbe ne plača odrejeno povračilo ali ne deponira njega velikost.»
V	prvem odstavku § 32. naj se dodado za besedama: «tako ukoriščanje» besede: «, ali ne izpriča nemcžnosti za ukoriščanje patenta».
V	poslednjem stavku prvega odstavka § 32. naj se prečrtajo besede: «Toda patent se iz teh razlogov ne sme odvzeti» ter naj se nadomestijo z besedami: «Toda predlog za odvzem patenta se ne sme podati,».
Kot drugi odstavek naj se doda v § 32.:
«Če se patent odvzame, prestane njegova veljavnost, ko postane odločba' uprave izvršna.»
Drugi, tretji, četrti in peti odstavek § 32. naj se prečrtajo in nadomeste z nastopnim tretjim odstavkom:
«Namesto tega, da bi uprava odvzela patent, sme podeliti na zahtevo' tožitelja, ki dokaže strokovno izobrazbo in sposobnost za ukoriščanje patenta, prisilno licenco (§ 26.), če je mogoče doseči s podelitvijo prisilne licence zadostno ukoriščanje patenta.»
V	prvem odstavku § 33. naj se doda kot točka 3.):
«3.) da popis zaščitenega izuma ne izpolnjuje
pogojev iz § 89.».
V	tretjem odstavku § 33. naj se dodasta za besedama: «prej prijavljenega» besede: «, še veljavnega», na koncu tega odstavka pa naj se doda stavek: «, vendar pa mora plačati v tem primeru imetnik licence imetniku prejšnjega patenta ustrezno naknado za licenco, ki jo določi pristojno civilno sodišče, ako se stranki ne sporazumeta».
Sedmemu odstavku § 34. naj se doda nastopni stavek: «Toda v tem primeru mora plačati imetnik licence novemu imetniku patenta za licenco ustrezno naknado, ki jo določi pristojno civilno sodišče, ako se stranki ne sporazumeta.»
V	drugem odstavku § 36. naj se nadomeste besede; «vsak plastični izdelek» z besedami: «vsako Plastično telo».
Točka 2.) člena 37. se izpreminja ter se glasi: *2.) katerih namen ali praktično uporabljanje nasprotuje zakonom in zakonitim naredbam ali javni nravnosti alit ki so očito namenjeni slepljenju prebivalstva;».
Poslednji odstavek § 38. se izpreminja ter se glasi;
«Istotako se ne smatra vzorec za novega, ako se bistveno ne razlikuje od drugega vzorca, prej regi-striranega za istovetne proizvode.»
§ 42. se izpreminja ter se glasi: «Imetnik vzorca se mora pokoravati po členu 21. zakona tudi vsem zakonskim predpisom.»
§ 45. se izpreminja ter se glasi: «Za odvzemanje vzorcev se uporabljajo analogno predpisi § 32. s to razliko1, da se sme podati predlog za odvzem vzorca že po preteku enega leta od dne, ko je bil vzorec vpisan v register.»
Kot točka 3.) naj se postavi v § 46. nastopna točka: «3.) če ima vzorec ime ali predstavlja lik kakšne osebe, a imetnik vzorca nima dovolitve za to».
Med §§ 25. in 27. v § 48. naj se vpiše § 26.
Prvi odstavek § 49. se izpreminja ter se glasi:
«Tvorniški ali trgovinski žigi so oni znaki, ki se uporabljajo za razlikovanje industrijskih, obrtnih in gospodarskih (privrednih) proizvodov od drugih njim podobnih proizvodov v trgovinskem prometu.»
§ 50. se ukinja.
Točka 2.) v § 51. se izpreminja ter se glasi: «ki predstavljajo državni ali javen grb, zastave, odlikovanja in druge državne embleme, uradne znake in punce za kontrolo in garancijo;».
Prvi stavek točke 5.) v § 51.: «ki so . . . zna-
čaja;» naj se prečrta in nadomesti z besedami: «ki i seda:	P°stavi namesto nie
nasprotujejo zakonom javni nravnosti;».
§ 52. se izpreminja ter se glasi:
«Žigi, ki so izključeni od zaščite po točkah 1.) in 2.) § 51. tega zakona, se smejo registrirati samo, če se prej predloži dovolitev, potrebna po veljavnih zakonih in predpisih glede njih uporabljanja.»
Kot drugi odstavek naj se doda § 52, nastopni predpis:
«Prepoved uradnih znakov in punc za kontrolo in garancijo se uporablja samo, če bi bili žigi, ki jih obsezajo, namenjeni oznamenovanju blaga iste ali podobne vrste.»
Prvi odstavek § 54. se izpreminja ter se glasi:
«Registriirajni žig-, ki je 'sestavljen j iz črk ali besed, ne more braniti drugi osebi, da ne bi z istimi znaki spravljala v promet svojega blaga, ako predstavljajo te črke ali besede nje ime, firmo ali naslov njenega obrata in niso pridobljene v slabem namenu.»
Začetek drugega odstavka v § 54.: «Ta druga ... prej» naj se prečrta in nadomesti z nastopnim besedilom: «Ta druga oseba, katere ime, firma ali naslov obrata je po prvem odstavku pridobljen in identičen s tujim, že zaščitenim . . .» itd.
V	§ 64. naj se doda prvemu odstavku kot točka 5.):
«5.) če podjetje ni obstajalo v trenutku, ko je bil žig odobren.»
V	drugem odstavku § 64. naj se nadomesti navedba: «V primerih točk 1.), 2.) in 4.)» z navedbo: «V primerih točk 1.), 2.), 4.) in 5.)».
V	tretjem odstavku § 65. naj se nadomeste besede: «v dveh letih» z besedami: «v treh letih».
Za § 65. naj se dodado kot §§ 65. a, 65. b, 65. c in 65. č z nazivom:
«Kolektivni žigi» nastopni predpisi:
«Kolektivni žigi.
8 65. a.
§ 65. č.
Vsaka prizadeta oseba sme zahtevati, da se kolektivni žig odvzemi:
1.	) ako se smoter združbe ali pogoji, ob katerih se uporablja kolektivni žig, bistveno izpremene;
2.	) ako združba dopušča, da se uporablja žig zoper njena pravila ali njene smotre. Zlasti se smatra za dejanje zlorabe dovolitev za uporabljanje žiga, dano drugim osebam.
Za postopanje o odvzemanju kolektivnih žigov veljajo predpisi o-postopanju za osporavanje (poglavje V. tega zakona).»
V	drugem odstavku § 66. naj se dodado za besedami: «na zahtevo sodišč» besede: «ali, če gre za javno korist, tudi na zahtevo drugih oblastev,».
četrti in peti odstavek § 68. se ukinjata in nadomeščata z nastopnim četrtim odstavkom; «V prijavnih odsekih sklepajo odbori, sestavljeni iz treh stalnih ali pp potrebi začasnih članov uprave.»
V	§ 73. naj se dodado za besedo: «veljajo» besede: «, dokler se ne sklene en zakon o civilnem pravdnem postopanju za vso kraljevino,».
Na koncu prvega odstavka § 80. naj se»prečrta
bese-
dodado besede:
zakonitim naredbam ali dama: «f“ba spora» pa naj se
«in izumiteljeva označba (§ 11., tretji odstavek)».
§ 81. se. izpreminja ter se glasi:
«Pri upravi se vodi register vzorcev in modelov, ki obseza: zaporedne številke, dan vpisa, ali je vzorec javen ali tajen, datum, ko se je tajni vzorec vpisal za javnega, čas, odkdaj se računi prvenstvena pravica, naslov in -vrsto blaga, za katero velja pravica vzorca, podatke o plačevanju letnih pristojbin, ime in priimek, prebivališče imetnika vzorca, odnosno njegovega pooblaščenca. V ta register je treba vpisovati tudi vse izpremembe: prenos in prestanek i pravice vzorca, datum odvzema, razveljavitev, opo-! ziv, razlastitev, licence, zaznambe spora, zastavne kakor tudi vse druge stvarne pravice.»
§ 82. se izpreminja ter se glasi:
«Pri upravi se vodi register žigov, ki obseza: zaporedne številke, originalni žig, dan vpisa, čas prijave, čas, odkdaj se računi prvenstvena pravica, ime in priimek, odnosno firmo in prebivališče imetnika žiga in njegovega pooblaščenca, označbo podjetja, ki uporablja žig, prenos' pravice žiga, blago ali vrsto blaga, za katero velja pravica žiga, podatke oi plačevanju letnih pristojbin, prestanek pravice žiga in rubriko za opombe, v katero se vpisujejo tudi vse izpremembe: razveljavitev, opoziv, podatke o mednarodnem registriranju žiga, zaznambe spora, zastavne in vse druge stvarne pravice.»
V drugem odstavku § 90. naj se nadomeste besede: «se sme smatrati prijava» z besedami: «jo smatra uprava»; na koncu tega odstavka pa naj se nadomeste besede: «ko so se odpravili ti nedostatki» z besedami: «ko se je odprava teh nedostat-kov priobčila upravi,».
Kot nov tretji odstavek naj se doda v § 90.: «Za vsako prijavo se sme priznati samo ena prvenstvena pravica.»
Peti odstavek § 91. naj se prečrta in nadomesti z nastopnim odstavkom:
«Če se med rokom ne vloži na odredbo nobena
Združbe za čuvanje skupnih industrijskih in; izjava (drugi in tretji odstavek), in tudi ne prošnja vobče gospodarskih (privrednih) koristi svojih članov j za podaljšavo roka, se smatra prijava za umaknjeno smejo prijaviti za vpis v register kolektivne žige, da in se položi med spise. Toda ta pravna posledica iz-
izključno zavarujejo svojim članom uporabljanje kolektivnih žigov za proizvode svojih podjetij, tudi če združbe same nimajo lastnega podjbtja.
Za kolektivne žige veljajo predpisi o žigih, kolikor niso izpremenjeni z odredbami naslednjih paragrafov.
§ 65. b.
Prijava kolektivnega žiga mora navajati ime združbe in sedež njene uprave. Prijavi je treba priložiti izvod združbenih pravil, iz katerih mora biti razvidno to-le:
1.	) smoter družbe;
2.	) osebe, ki so upravičene, uporabljati žig, in pogoji za uporabljanje;
3.	) ukrepi in posledice, če bi se kolektivni žig zlorabil;
4.	) oseba ali osebe, ki so pooblaščene, poslovati v združbenem imenu.
Vse izpremembe v zastopanju in izpremembe v pravilih je treba prijaviti upravi za zaščito industrijske svojine.
S 65. c.
gubi moč, ako se vloži v treh mesecih po preteku gorenjega roka zahtevana izjava in se obenem plača pristojbina v znesku prijavne pristojbine.»
V	tretjem odstavku § 94. naj se doda kot točka 6.): «da popis prijavljenega izuma ne izpolnjuje pogojev iz § 89.».
Prvi odstavek § 102. se izpreminja ter se glasi:
«Prijava po razglasitvi (§ 93.) se mora z odločbo odbora zavrniti, če prijavilec v postavljenem roku ne plača stroškov za razglasitev in natisk; patentnega spisa. V tem primeru ali če. se prijava iz drugega razloga zavrne ali umakne, izgubi prijavilec patenta vse dotlej pridobljene pravice iz prijave; posledice začasne zaščite pa prestanejo (§ 93., tretji odstavek).»
V	tretjem odstavku § 107. naj se nadomeste besede: «ko so se odpravili ti nedostatki» z besedami: «ko se je odprava teh nedostatkov priobčila upravi».
§ 108. naj se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
«Če ni prijava za zaščito vzorca povsem pra-
vilna adi če ne ustreza predpisom tega zakona, je Pravica registriranega kolektivnega žiga se ne' postopati po predpisih drugega, tretjega in petega more prenesti.	l odstavka v § 91. tega zakona.»
se odredi, katera izmed pravdnih strank mora povrniti te stroške.
Ce pravdna stranka ne položi zahtevane vsote in če je ne bi začasno položila nasprotna stranka, odpade posel, združen s stroški, o čemer se morata stranki obvestiti obenem z odredbo o zahtevanih stroških.
Kolikor nima ta zakon posebnih predpisov o postopanju pri osporavanju, se uporabljajo, dokler se ne sklene en zakon o civilnem pravdnem postopanju za vso kraljevino, analogni predpisi zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah, veljavni v kraljevini Srbiji.»
'Za § 142. naj se dodado kot §§ 142. a, 142. b,
142. c, 142. č in 142. d z nazivom: «Upostavitev pravice v prejšnji stan» nastopni predpisi:
«Upostavitev pravice v prejšnji stan.
§ 142. a.
Kdor zbog nepričakovanega ali neodklomljivega dogodka- ni utegnil držati roka, s katerim je po predpisih tega zakona združena neizogibna izguba pravice, sme zahtevati od uprave za zaščito industrijske svojine upostavitev te pravice v prejšnji stan.
Ta upostavitev se ne prizna, če prigovornik zamudi rok za vložitev prigovora ali rok za pritožbo.
§ 142. b.
Prošnjo za upostavitev je treba vložiti v enem mesecu od dne, ko je ovira prestala, vsekakor pa najkesneje v enem letu od dne, ko je rok iz § 142. a potekel. •
O podanem predlogu sklepa odbor, pri katerem bi se bilo maralo izvršiti zakesnelo opravilo. Kar se tiče odločb in pritožb glede teh prošenj, veljajo obstoječi predpisi.
Prosilec mora navesti vse okolnosti, na katere opira svojo zahtevo in predložiti dokaze zanjo, kolikor ne bi bili upravi znani. Obenem s prošnjo je treba izvršiti opuščeno opravilo.
Ce je glede prošnje za upostavitev tudi kaj nasprotnih strank, se mora predložiti tudi prepis prošnje S prilogami, da se pošljejo nasprotni stranki, ki,	. , ,	.	.	.	,, ,
• j	.	____ istrom, nai skrbe za niegovo izvrševanje, oblastvom
mora predložiti nanjo odgovor v postavljenem roku. j ’ J	\	J ’
L	jo	sr ti	j zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem m vsa-
§ 142. c.	j komur pa, naj se mu pokoravajo.
Predpisi §§ 142. a in 142. b se uporabljajo tudi!
sodbo, da je postopati s predmeti prekršitve po šestem odstavku tega paragrafa.»
Prvi odstavek § 156. se izpreminja ter se glasi:
«Za prijavo vzorca, modela ali žiga se mora takoj, ko se vloži prijava, plačati prijavna pristojbina 60 dinarjev, za kolektivni žig pa 100 dinarjev; za vsako leto zaščite vzorca, modela ali žiga se plača letna pristojbina 50 dinarjev, za kolektivni žig pa pristojbina 100 dinarjev.»
V	prvem odstavku točke 6.) § 158. naj se prečrtata besedi: «kakor tudi» in naj se dodado na koncu tega odstavka nastopne besede: «, kakor tudi za vpis izumiteljeve označbe (§ 11., tretji odstavek);»
V	točki 6.) § 158. naj se postavi v začetku tretjega odstavka nastopni dodatek: «za vpis vsake druge izpremembe v registrih kakor tudi (za vpis vsake izpremembe . . .)».
Kot nova točka 9.) naj se doda v § 158. nastopni predpis:
9.) Za prošnjo za upostavitev v prejšnji stan (§ 142. d).............100 dinarjev.»
V	poslednjem odstavku § 158. se izpreminjajo besede: «pod 1.) do 8.)» ter se glase: «pod 1.) do 9.)».
Drugemu odstavku § 159. naj se doda za besedama: «se pobirajo» stavek: «, kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega,».
§ 159. a se ukinja.
§ 161. naj se doda kot novi četrti odstaveik nastopni predpis:
«Državljani naše kraljevine smejo zahtevati, da se uporabljajo na njih korist določila mednarodnih i pogodb za. zaščito industrijske svojine vedno, kadar
jim dajo ta določila več koristi, nego bi jih imeli po predpisih notranjih zakonov naše kraljevine.»
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim mini-
na one primere zamujenih rokov, ki so se dogx>dili, preden so stopili v veljavo ti predpisi. V tem primeru poteče rok za vložitev prošnje na poslednji dan tretjega meseca po razglasitvi tega zakona, razen če enoletni rok iz § 142. b, prvega odstavka, še ni potekel.
Na roke, ki so predpisani za vlaganje prvenstvenih dokazov: za prijave patentov, vzorcev in žigov, predloženih po členu 4. revidirane konvencije carinske unije iz leta 1883., se to določilo ne uporablja.
§ 142. č.
Pravice, ki so jih medčasno pridobile druge osebe do takrat, ko se vloži prošnja za upostavitev prestale pravice, se s to upostavitvijo pravice ne kršijo.
V Beogradu, dne 27. aprila 1928.
Aleksander s. r.
Minister
za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Videl in pritisnil državni pečat:
čuvar državnega pečata, minister pravde
Mil. Ant. Vujičič s. r.
L. S.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukičevič s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
Prvi odstavek § 109. se izpreminja ter se glasi:
«Ce dopolnjena ali popravljena prijava ne ustreza predpisom tega zakona ali če prijavilec ne vplača tiskarskih stroškov za razglasitev vzorca, mora prijavni odbor tako prijavo zavrniti.»
Kot dragi odstavek naj se doda nastopni novi odstavek:
«Če bi se morala prijava zavrniti iz razlogov, ki niso bili prijavilcu priobčeni, ko se je predhodno preizkušala pravilnost prijave, mu mora dati odbor pred odločbo priliko, da se izjavi v postavljenem roku tudi o tem.»
Prejšnji drugi odstavek tega paragrafa naj ostane kot tretji odstavek, prejšnji tretji odstavek pa naj ostane kot četrti odstavek. V poslednjem odstavku naj se nadomesti beseda.: «prizadeti» z besedo: «prijavilec».
V	drugem odstavku § 113. naj se nadomesti poslednja beseda: «izvršena» z besedama: «priobčena upravi».
§ 114. naj se doda nastopni tretji odstavek:
«Če ni prijava za zaščito žiga povsem pravilna ali ne ustreza predpisom tega zakona, je postopati po četrtem odstavku § 108. zakona.»
V	prvem odstavku § 117. naj se prečrta za besedama: «prisilnih licenc» beseda: «in», namesto nje naj se postavi vejica, za besedami: «v zmislu § 16.» pa naj se dodado besede: «in o pravici za izumiteljevo označbo».
V	§ 118. naj se doda za besedami: «Tožbe za osporavanje patenta, ki» beseda: «očito».
V	prvem odstavku § 124. naj se dodado za besedama: «se vrši» besede: «, dokler se ne sklene en zakon o civilnem pravdnem postopanju za vso kraljevino,».
V	prvem odstavku § 126. naj se doda stavek: «Med stroške se morajo vračuniti tudi nagrade začasnim članom.»
V	tretjem odstavku § 133. naj se dodado za besedo: «veljajo» besede; «, dokler se ne sklene en zakon o civilnem pravdnem postopanju za vso kraljevino,».
V	prvem odstavku § 137. naj se nadomesti za besedo: «izmed» konec stavka, ki se ukinja, z besedami: «stalnih članov-pravnikov uprave».
V	prvem odstavku § 138. naj se dodado za besedama: «formalnosti postopanja,» besede: «ki so važne za pravilno rešitev spora,».
Kot drugi in tretji odstavek naj se dodasta § 140. nastopna nova odstavka:
«Na zahtevo imetnika vzorca ali modela se smejo vpisati v register vzorcev in modelov izvršne odločbe odbora za osporavanje, odnosno odločbe kasa-cijskega odbora, s katerimi je odločeno: v sporu za uničite v:
1.	) da izvestna odrejena činjenica ne ovira vzorcu sposobnosti za zaščito (§§ 36., 37. in 38.);
2.	) da izvesten izum ni identičen s jjredmetom prejšnjega vzorca ali modela;
v sporu za odvzem pa:
da je predmet vzorca ali modela izdelan po predpisih §§ 45. in 32. tega zakona.
V	vsem drugem veljata poslednja dva odstavka § 135. tega zakona.»
V	drugem odstavku § 141. naj se nadomesti označba: «na § 64., točkah 1.) in 2.)» z označbo: «na § 64., točkah 1.), 2.) in 5.)».
Kot tretji in četrti odstavek naj se dodasta § 141. nastopna nova odstavka:
«Na zahtevo imetnika žiga se smejo vpisati v register žigov izvršne odločbe odbora za osporavanje, odnosno odločbe kasacijskega odbora, s katerimi je odločeno v sporu za uničitev:
1.	) da izvestna odrejena činjenica ne ovira žigu sposobnosti za zaščito (§§ 49., 51., 52., 54., 64., točki 3. in 4. § 56.);
2.	) da izvesten znak ni identičen s prej zaščitenim žigom .(§ 154., poslednji odstavek).»
V	vsem drugem veljata poslednja dva odstavka § 135. tega zakona.
Kot četrti, peti in šesti odstavek naj se dodado § 142. nastopni predpisi:
«V sporih, v katerih utegnejo nastati zaradi predlogov pravdnih strank upravi posebni stroški, n. pr. za priče, izvedence, lokalne oglede, odredi uprava, katera izmed pravdnih strank mora položiti vsoto, da se pokrijejo ti stroški. Preden izda svojo odločbo ali odredi narok, sme zahtevati uprava od prigovor-nika ali tožitelja vsoto za nagrado začasnim članom pristojnega odbora. V odločbi o prigovoru ali tožbi
§ 142. d.
Prošnja za upostavitev je zavezana specialni državni pristojbini. Dospele kakor tudi naknadne pristojbine, za katere je bil rok zamujen, se morajo plačati v določenem zakonskem znesku, ko se vloži prošnja. Te pristojbine se morajo vplačati, ko se vloži prošnja za upostavitev.»
V	prvem odstavku § 143. naj se nadomeste besede: «spravlja v promet ali prodaja» z besedami: «spravlja v promet».
V	drugem odstavku § 144. naj se nadomeste besede: «spravlja v promet ali prodaja» z besedami: «spravlja v promet».
V	točki 1.) § 145.'naj se nadomeste besede: «pušča v promet ali prodaja» z besedami: «spravlja v promet».
V	točki 1.) § 146. naj se nadomeste besede: «puščati v promet ali prodajati» z besedami: «spravljati v promet,».
Tretji odstavek § 148. se izpreminja ter še glasi: «Dokler se ne sklene en kazenski zakon o sodnem postopanju glede kaznivih dejanj za vso kraljevino za dejanja te vrste — kolikor ni specialnih predpisov v tem zakonu — se uporabljajo obči predpisi kazenskega zakona in zakona o sodnem postopanju glede kaznivih dejanj, veljavni za območje pristojnega sodišča..»
§ 148. naj se doda nastopni osmi odstavek:
«Ce se obtoženec oprosti kazni, a se vendarle ugotovi obstoj prekršitve v objektivnem zmislu, mora vpisati sodišče na obtoženčevo zahtevo v raz-
Uredile osrednje vlade.
200.
Pravilnik
ministra za trgovino in industrijo,
s katerim se izpreminja naredba z dne
17. novembra 1920. o izvrševanju uredbe o zaščiti industrijske svojine.*
Na podstavi § 163. zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922., izpremenj enega z zakonom o njega izpremembah in dopolnitvah z dne 27. aprila 1928., predpisujem skladno z odločbo tehničnega zbora delegatov mednarodne unije za industrijsko svojino z dne 23. oktobra 1926. nastopne izpremembe zgoraj omenjene naredbe o izvrševanju zakona o zaščiti industrijske svojine:
člen 1.
Naslov naredbe se izpreminja ter se glasi: «Pravilnik za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine».
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 23. maja 1928., št. 116/XXXIK; Popravki v izdaji z dne 14. junija 1928., št. 134/XLIV. —-Naredbo z dne 17. novembra 1920. glej v Uradnem listu z dne 5. januarja 1921., št. 2/1, njene izpremembe in dopolnitve pa v Uradnem listu z dne Ideg^ aprila 1921., št. 98/38.
Ölen 2.
V	vseh predpisih naredbe, kjer stoje besede: «uredba o zaščiti industrijske svojine», naj se na-domeste z besedami: «zakon o zaščiti industrijske svojine», kjer pa stoji beseda (v originalu): «mustra», naj se nadomesti z besedo: «uzorak» (vzorec), beseda: «naredba» pa z besedo: «pravilnik».
člen 3.
§ 9. naredbe se izpreminja ter se glasi:
«Prisega po § 67. zakona o zaščiti industrijske svojine se glasi za člane uprave:
.Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju N. N. zvest, da bom izvrševal svojo dolžnost točno in vestno in da se bom ravnal pri izrekanju pravice, ne glede na osebo, samo po zakonu. Tako mi Bog pomagaj.“
Ostali ukazni uradniki uprave prisezajo tako, kakor je predpisano za administrativne uradnike v zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.»
V	§ 13. se izpreminja prvi odstavek ter se glasi: «Vsa vplačila, ki se polagajo kot tiskarski stroški, ali vplačila, ki jih predpiše uprava posebe, se vplačujejo po nalogih uprave na čekovni račun uprave pri poštni hranilnici (ček. rač. št. 50.301). Ko se vknjižijo, pošlje uprava vplačane vsote generalni direkciji državnega računovodstva, pri kateri se vodi tekoči račun na korist uprave.»
V	§ 19. naj se prečrta v drugem stavku beseda: «Tehničnim».
§ 25. se dodajata novi točki 7.) in 8.), ki se glasita:
«7.) za zahtevo za izumiteljevo označbo (§ 11., tretji odstavek, omenjenega zakona);
8.) za zahtevo za upostavitev pravice v prejšnji stan (§ 142. a omenjenega zakona);».
Dosedanja točka 7.) naredbe naj stoji kot točka 9.).
§ 27. naj se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: «Izumiteljeva označba z objavo v patentnem spisu se izvrši tako, da se postavijo v zaglavju patentnega spisa pod imenom imetnika patenta v oklepaj ime, priimek, poklic in stanovališče onega, ki se označuje za izumitelja.»
Drugi odstavek § 29. naj se prečrta.
V	prvem odstavku § 30. naj se nadomesti beseda: «da» z besedama: «tudi če».
V	§ 39. naj se vpiše kot prvi nov odstavek, ki -se glasi:
«Začasnim članom uprave se odrejajo specialne nagrade, katerih velikost odmerja po vrsti posla predsednik uprave ali pristojni odbor, vpoštevaje uporabljeni trud in druge okolnosti.»
Dosedanji prvi odstavek § 39. naredbe naj stoji kot drugi odstavek.
§ 42. se izpreminja ter se glasi:
«Vsebino prijave predpisuje § 87. zakona o zaščiti industrijske svojine. Razen podatkov iz točke 1.) tega paragrafa je treba označiti V prijavi tudi pri-javilčevo narodnost, nadalje državo, v kateri stanuje v trenutku, ko se vloži prijava. Vobče je treba označiti točni prijavilčev naslov kakor tudi pooblaščencev naslov, če ne vloži prijave prijavile« sam. Rodbinsko ime se mora jasno razlikovati od drugih podatkov.
Iz prijave mora biti jasno razvidno, ali zahteva patent ena ali več oseb, fizičnih in moralnih, med katere se štejejo tudi vse vrste družb.
Če je več prijavilčev, pa ne navedejo skupnega zastopnika, je treba označiti koga, ki se mu vročajo vsa uradna obvestila.
Priloge prijave predpisuje § 88. navedenega zakona.»
§ 47. naj se dodado za tretjim odstavkom nastopni novi odstavki, ki se glase:
«Popis je treba izdelati brez črtanja in brez iz-prememb ali dodatkov; če se je storilo kaj takega, 'nora to prijavilec ali njegov zastopnik na koncu Popisa zapisati in overoviti.
Besedilo popisa ne sme obsezati nariskov.»
§ 48. se izpreminja ter se glasi:
«Da se laže natisneta popis in reprodukcija nariskov, se morajo prijavile! strogo ravnati po nastopnih določilih:
Za vse spise prijave je uporabljati bel! in neprozoren papir 29 do 34 cm dolg in 20 do 22 cm širok.
Vse vloge, spisane z roko ali s strojem ali drugače izdelane, je treba čitno napisati s temno (za-1 tvoreno) tinto ali trpežno barvo samo na eni strani
lista. Na levi strani vsakega spisa se mora prazen prostor 3 do 4 cm; pri popisu pa se pušča tudi prostor primeroma 8 cm na zgornjem delu prve strani kakor tudi zadosti prazen prostor med vrstami. Strani popisa se zaznamenujejo s številkami.
Nariski se vlagajo v dveh izvodih ter se izdelujejo na papirju te-le velikosti:
33/21 cm............................oblika	L,
33/42 cm............................oblika	H.
Ta večja	oblika naj se	uporablja'samo,	če	je
glede na podrobnosti, ki so potrebne za razumevanje nariska, izključena uporaba manjše oblike ali če bi se pri tej obliki preveč povečalo število listov.»
§ 49. se izpreminja ter se glasi:
«Nariski se obrobljajo z navadno črno črto, oddaljeno 2 cm od robu lista. V prostoru zunaj tega obrobka se zapisujejo nastopni podatki:
V	zgornjem levem oglu ime onega, ki prijavlja izum, v zgornjem desnem oglu številka narisnega lista (list L, II., III. itd.), na sredi naslov izuma, kolek naj se prilepi v zgornjem desnem oglu; prijavilec, odnosno njegov zastopnik, naj se podpiše v spodnjem desnem oglu lista.
Vsako sliko nariska je treba označiti s številkami po vrsti, kakor so na listih predstavljene, ne glede na številko listov (1., 2., 3. itd.).
Poedini sestavni deli predmetov, predstavljeni na sliki, naj se označijo s črkami (v latinici) ali pa s številkami; iste dele je treba opremiti z ustreznim istim znakom v vseh slikah.
Popis naj se sklicuje na nariske tako, da navaja številke slike in dotične črke ali številke.
Nariski ne smejo imeti pojasnil.»
§ 50. se izpreminja ter se glasi:
«Nariske je treba izdelati po pravilih tehničnega risanja s črnim tušem.
En izvod nariska se mora izdelati na belem, močnem in gladkem papirju, ki se ne sveti; drugi izvod pa, ki služi za reprodukcijo, mora biti izdelan na prozornem platnu za kopiranje nariska. Vendar pa se smeta tudi oba izvoda predložiti na takem platnu.
Črte iste veljave morajo biti enake debeline; poševno črtkane črte, označujoče prereze konstruktivnih delov, ki leže drug poleg drugega, ne smejo prehajati iz enega konstruktivnega dela v drugega.
Barvanje je dovoljeno samo na narisku, ki ni namenjen za reprodukcijo, če je to potrebno za senčenje ali za označevanje materiala, -ki se uporablja.
Nariski na močnem papirju se morajo predlagati nepreganjeni, tako da ni na njih ne zgibov ne prelomov.»
Drugi odstavek § 51. se izpreminja ter se glasi: «Temperatura se označuje po Celziju, gostota pa v obliki specifične teže. Za električne edinice veljajo predpisi, ki so sprejeti v mednarodnem režimu; pri kemijskih oznamenilih pa se morajo uporabljati obče sprejeti simboli atomske teže in molekularne formule.»
Dodaja se nov § 53. a, ki se glasi:
«Ce je v prošnji za upostavitev kaj nedostatkov, je treba naročiti prosilcu pred rešitvijo, naj v postavljenem roku odpravi te nedostatke.
če gre za upostavitev pravice, ki je že vpisana v javni register, je treba tudi odločbo o upostavitvi vpisati v register.
Če se izda odločba o upostavitvi pravice, katere prestanek je bil uradoma objavljen, je treba objaviti odločbo o upostavitvi v ,Glasniku“ uprave.
Glede pravic, ki so jih medčasno pridobile druge osebe do že upostavljene pravice, veljajo obstoječi predpisi o pravici prvotnega uporabljanja (§ 14.).»
V	drugem odstavku § 54. naj se postavi namesto: «(priloge V., VI. in VIL)»: «(prilogi IV. in V.)».
§ 55. naj se doda četrti odstavek, ki se glasi: «Nariski ali slike (fotografije) se predlagajo na papirju, ki je velik 33/21 ci»; obrobljeni morajo biti s pravilno črno črto tako, da ima ves narisek estetsko obliko. Zunaj obrobka je treba postaviti v zgornjem oglu prijavilčevo ime in njega priimek kakor tudi naslov modela, odnosno vzorca, v spodnjem oglu pa prijavilčev, odnosno zastopnikov podpis.» Prvi odstavek § 56. se izpreminja ter se glasi: «Če znaša v prijavi žiga popis blagovne vrste (§ 111., točka 2. zakona o zaščiti industrijske svojine) več nego 25 besed, ni navesti popisa v prijavi sami, ampak ga je v obliki seznamka priložiti v štirih izvodih prijavi in v tej se je sklicevati na priloge.» Točka 4.) § 57. se izpreminja ter se glasi:
«4.) da. se opraščajo plačila pristojbin po poslednjem odstavku § 159. navedenega zakona.»
V	začetku drugega odstavka § 66. naj se prečrtata besedi: «Vsako leto», tako da se glasi ta za-
pustiti j četek: «Minister za trgovino in industrijo postavi za člane» itd.
V poslednjem odstavku § 66. naj se nadomesti številka: «60» s številko: «100».
Člen 4.
V	prilogi I. se izpreminja I. razred ter se glasi:
«I. Prečiščanje in pripravljanje rud, rudnin (predelovanje blata in izgor-ko v):
1.	) mehanično izločanje (na mokri način), odvajanje blata, klasificiranje in sortiranje;
2.	) magnetsko in električno izločanje;
3.	) izločanje s splavljanjem.»
V	V. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) vrtanje v globino in priprave za to;».
VI. razredu naj se dodasta razdelka 7.) in 8.), ki se glasita:
«7.) destilacija in rektifikacija alkohola;
8.) čiščenje sodov.»
VIL razred se izpreminja ter se glasi:
«VIL Izdelovanj e pločevine, kovinskih cevi; cevnih nastavkov in žice kakor tudi valjarnice:
1.	) valjarnice za kovino;
2.	) izdelovanje pločevine, kovinskih cevi in cevnih nastavkov;
3.	) predelovanje pločevine in cevi (izdelovanje, zvijanje, rezanje);
4.	) predelovanje žice;
5.	) izdelovanje igel in žebljev;
6.	) izdelovanje posebnih predmetov (vijakov, koles, obročev, lopat, krogel itd.) z valjanjem.»
Vlil. razred se Izpreminja ter se glasi:
«VIII. Beljenj e, pranje, tiskanje tkanin, apr etura:
1.	) čiščenje, valjanje (mehanični del);
2.	) izdelovanje ravnih, enakomernih, gladkih in vzorčastih površin, izpopolnjevanje in naknadna dela, proizvajanje in izdelovanje linoleja in povoščenega platna;
3.	) beljenje;
4.	) barvanje, luženje, mercerizacija;
5.	) tiskanje tkanin (kemijski del);
6.	) apretura (kemijski del);
7.	) pranje in likanje perila (mehanični del);
8.	) plisiranje.»
X. razredu naj se dodasta razdelka 4.) in 5.), ki se glasita:
«4.) podžigala;
5.) destilacija goriva in postopki za pridobivanje postranskih produktov.»
V	XI. razredu se izpreminja razdelek 2.) ter se glasi:
«2.) mape, zbiralniki za pisma, bloki.»
V	XII. razredu se izpreminja razdelek 6.) ter se glasi:
«6.) raztapljanje, kristaliziranje, zgoščevanje, bistrenje, izločanje, precejanje;»
dodasta pa naj se razdelka 7.) in 8.), ki se glasita:
«7.) katalizatorji;
8.) elektrokemijski aparati in postopki.»
V	XIII. razredu se izpreminjajo razdelki 2.), 3.),
4.) in 5.) ter se glase:
«2.) predhodno razgrevanje in čiščenje vode za napajanje parnih kotlov, oprema za napajanje in za urejanje vodnega obtoka;
3.	) vodokazi (priprave, ki kažejo vodno višino), signalne in varnostne priprave;
4.	) parne cevi, sušenje in razgrevanje pare, priprave za odvajanje zgoščene vode, priprave za odvajanje pare in za izločanje olja iz kondenzatov;
5.	) čiščenje kotlov in cevi od kotlovca, blata in rje, pritrjanje in uvaljanje cevi;».
V	XLV. razredu se izpreminja razdelek 5.) ter se glasi:
«5.) posebne naprave za ukoriščanje parne sile.»
V	XVII. razredu se izpreminja razdelek 2.) ter se glasi:
«2.) ledenice, omare za led in za ohlajanje in transportna sredstva za ohlajanje;».
V	XVIII. razredu se izpreminjata, razdelka 1.) in 2.) ter se glasita:
«L) pripravljanje rud (praženje, tiljanje [,švelo-vanje“], briketiranje itd.), proizvajanje sirovega železa (plavži in kupolne peči, razgrevalniki zraka);
2.) predelovanje sirovega železa, čiščenje, izdelovanje in plemieničenje železa in, jekla (plamene,
Bessemerjeve hruške in Martinove topilne peči, jjudlanje, pretapljanje z redukcijo [,frišovanje‘]), oklopne plošče, kaljenje.»
V	XIX. razredu se izpreminjajo razdelki 1.), 2.) in 3.) ter se glase:
«1.) gradnja železnic (tir in pritekline), razen mostov;
2.	) gradnja cest in mostov, tlakovanje (teracanje), vštevši trge in igrališča;
3.	) čiščenje ulic, cest in tirov;»
doda pa naj se razdelek 4.), ki se glasi:
«4.) gradnja tunelov.»
V	XXI. razredu se izpreminjajo razdelki 3.), 4.),
5.), 8.) in 9.) ter se glase:
«3.) prevodniki, gradnja električnega omrežja m material za električno omrežje (stikala, varovala in stični razpored);
4.	) električni stroji;
5.	) elektromeri in električni aparati;
8.	) priprave za reguliranje električnih tokov, elektrode (razen elektrod za topilništvo);
9.	) ostali električni aparati (kondenzatorji, avtomatična prekinjala).»
XXII. razred se izpreminja ter se glasi:
«XXII. Barvila, pokosti, laki, pleskala in lepila:
1.	) umetna (sintetična) organska barvila;
2.	) rudninska, rastlinska in živalska barvila;
3.	) pokosti, laki, sikativi, smole;
4.	) pleskala in sredstva za izolacijo;
5.	) klej, zamazka in druge lepljive snovi.»
XXIV. razredu naj se doda razdelek 8.), ki se glasi:
«8.) plinski generatorji in njih potrebščine, generatorski plin.»
V	XXVII. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) priprave za zgoščevanje in razredčevanje zraka (mehovi, nihajoča puhala, brizgalna puhala itd.);».
XXVIII. razredu naj se doda razdelek 3.), ki se glasi:
«3.) stroji in postopki za izdelovanje jermenov.»
V	XXX. razredu se izpreminja razdelek 6.) ter se glasi:
«6.) higienski in farmacijski preparati, farmacij-ski pomožni preparati, zavoji in povoji, obkladki, desinfekcija, sterilizacija, razpršilniki.»
V	XXXI. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) kalupovanje, stroji in pesek za kalupovanje;».
V	XXXirt. razredu se izpreminja razdelek 3.) ter se glasi:
«3.) priprave za friziranje in manikiranje, orodje za zapenjanje;».
XXXTV. razredu naj se doda razdelek 6.), ki se glasi:
«6.) kloseti in kopalnice».
XXXVI. razredu naj se doda razdelek 6.), ki se glasi:
«6.) izolatorji toplote».
XXXVIII. razredu naj se doda razdelek 5.), ki se glasi:
«5.) trstje, pluta in njima podobne snovi».
V	XL. razredu se izpreminja razdelek 2.) ter se glasi:
«2.) pridobivanje kovin^ metalurške peči (katerim se prištevajo tudi električne peči in njih potrebščine;»
doda pa naj se razdelek 4.), ki se glasi:
«4.) elektrometalurgija».
V	XLII. razredu se izpreminja razdelek 5.) ter se glasi:
«5.) priprave za merjenje plinov, vode, voluma in brzine;».
V	XLV. razredu se izpreminja razdelek 5.) ter se glasi:
«5.) živinoreja, lov, ribarstvo, uničevanje živalskih škodljivcev, veterinarstvo (mehanični del);»
doda pa naj se razdelek 8.), ki se glasi:
«8.) melioracija, osuševanje tal.»
V	XLVL razdelku se izpreminja razdelek 2.) ter se glasi:
«2.) krmilska in ravnalna oprema, ventili (od-duški, karburatorji, prižigalniki, hladilniki, priprave za sproževanje motorjev, navedenih pod 1., in njih potrebščine);»
doda pa naj se razdelek 5.), ki se glasi:
«5.) plinske turbine».
V	XLVII. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) pritrjevalni deli;».
V	XLVni. razredu se izpreminja razdelek 2.) ter se glasi:
«2.) prevlake kovin ne na električni način in obdelovanje kovin, razpršilniki;».
V	XLIX. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) orodni stroji;».
V	L. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) mlinarstvo v ožjem zmislu;» doda pa naj se razdelek 3.), ki se glasi:
«3.) presevala.»
V	LI. razredu se izpreminja razdelek 3.) ter se glasi:
«3.) mehanične glasbene priprave, glasbeno pomožno orodje in glasbene potrebščine vobče».
V	LIH. razredu se izpreminjajo razdelki 1.), 2.) in 4.) ter se glase:
«1.) pripravljanje hrane;
2.) konserviranje, posode in sterilizacija;
4.) izdelovanje sladčic.»
V	LV. razredu se izpreminja razdelek 3.) ter se glasi:
«3.) kemijski del, aparati za kuhanje celuloze, pridobivanje in predelovanje celuloze.»
LVII. razred se izpreminja ter se glasi:
«LVII. F o t o g r a f i j a i n k i n e m a t Oig r a f i j a».
LXI. razred se izpreminja ter se glasi:
«LXI. Reševalne in gasilne priprave:
1.	) reševalne priprave (razen za reševanje na morju);
2.	) gasilni postopki in gasilne priprave.»
V	LXIII. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) kolarstvo, otroški vozički, sanke;» doda pa naj se razdelek 5.), ki se glasi:
«5.) potrebščine in signalne potrebščine».
V	LXVII. razredu naj se doda razdelek 4.), ki se glasi:
«4.) puhala na pesek.»
V	LXVIII. razredu se izpreminja razdelek 2.) ter se glasi:
«2.) okovi, ključi, priprave za odpiranje, pri-trjanje in pridrževanje vrat in oken;».
V	LXXII. razredu se izpreminja razdelek 5.) ter se glasi:
«5.) municija, nje vkladanje in transportiranje;». LXXIV. razredu naj se dodado razdelki 1.), 2.) in 3.), ki se glase:
«1.) požarni signali;
2.	) hišna signalizacija;
3.	) signalizacija v pripravah.»
V	LXXY. razredu se izpreminja razdelek 1.) ter se glasi:
«1.) žveplo, žveplov dioksid, žveplova kislina, klorovodikova kislina, dušikove (azotove) kisline in njih soli, ogljikova kislina;».
LXXVII. a razredu naj se doda razdelek 4.), ki se glasi:
«4.) obče naprave in potrebščine».
LXXX1Y. razredu naj se dodado razdelki 1.), 2.) in 3.), ki se glase:
«1.) gradnja obal, luk, kanalov, jež;
2.	) gradnja temeljev;
3.	) trebljenje.»
LXXXV. razredu naj se doda razdelek 4.), ki se glasi:
«4.) nadomestki rudninske vode.»
LXXXVI. razredu naj se doda razdelek 3.), ki se glasi:
«3.) pletenje trstja in šibja, žična pletiva.»
V	LXXXVIII. razredu se izpreminja razdelek 2.) ter so glasi:
«2.) vetrenjače in priprave za ukoriščanje vetra;».
Ölen 5.
Ta pravilnik stopi v veljavo obenem z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922.
V	Beogradu, dne 1. maja 1928.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Razglasi osrednje vlade.
List in natisnjeno delo, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z-br. 6060 z dne 30. maja 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Apa-rarea», ki izhaja v romunskem jeziku v Kluju (Romunija), ker je priobčil v 18. številki z dne 26ega aprila 1928. žalitve Njegovega Veličanstva kralja.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 5. junija 1928.; D. Z. br. 6060.
, *
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 6037 z dne 1. junija 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej veliko natisnjeno delo «Das Erdbild der Gegenwart. Für das deutsche Volk herausgegeben von Walter Gerbing», ki ga je izdalo v Leipzigu v nemškem jeziku založništvo List & von Bressendorf, in sicer dva zvezka leksikonskega formata. To delo je opremljeno s slikami, zemljevidi in ostalimi umetniškimi izdelki. Prodaja se v knjigarni «Nemačkog izdavačkog zavoda» v Novem Sadu, bržkone pa tudi po drugih knjigarnah v naši državi.
To delo je prepovedano zato, ker je v njem članek o naši domovini, ki obseza netočnosti o jezikovnem območju in druge tendenčne navedbe zoper našo državo.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 5. junija 1928.; D. Z. br. 6037.
Razglas, da je viza med našo državo in Češkoslovaško začasno ukinjena.*
Viza potnih listov za naše državljane, ki potujejo v Češkoslovaško, in za češkoslovaške državljane, ki potujejo v našo državo, je za čas od dne 15. junija do dne 30. septembra 1928. ukinjena.
Iz konzularno-trgovinskega oddelka ministrstva za zunanje posle v Beogradu,
dne 6. junija 1928.; K. T. br. 3653.
Razglas o prodajanju malodimnega revolvrskega smodnika.**
Gospod minister za vojsko in mornarnico jo odredil z odlokom A. V. br. 7846 z dne 30. maja 1928. na predlog upravnika tvornice za smodnik v Obili-čevu št. 571 z dne 12. marca 1928., skladno s členom 19. b) uredbe o ureditvi ministrstva za vojsko in mornarnico, da se prodaja malodimni revolvrski smodnik, ki ga izdeluje tvornica za smodnik v Obi-ličevu, privatnim potrošnikom po 200 (dve sto) dinarjev za kilogram.
Ta smodnik prodaja samo tvornica za smodnik v Obiličevu.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
H. br. 230/4.	3—1
Razglas o splavarjenju na Savi.
Po odloku gospoda ministra za poljedelstvo in vode z dne 2. februarja 1928., odnosno po odloku generalne direkcije voda v Beogradu z dne 29. februarja 1928., D. V. br. 1313, odrejam glede splavarjenja na Savi tako-le:
Na Savi od Brežic do Rugvice se vrše regulačna dela; tudi je reka na mnogih krajih, ker je struga razcepljena in jako široka, splavna samo ob določenih vodnih višinah.
Zato prepovedujem sporazumno z velikim županom zagrebške oblasti vsako splavarjenje na Savi na progi od Krškega do Rugvice ob vodni višini pod + 0-00 (ničlo) zagrebškega vodomera.
O tem, ali je vodno stanje za splavarjenje pr«' povedano ali ne, dobivajo splavarji pojasnila pri pri' stojnih sreskih poglavarjih.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. junija 1928., št. 132.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. junija 1928., št. 129.
S 13/27—10.
1349
Obenem opozarjam na še vedno veljavni razglas bivše c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 6. marca 1887., št. 846 (dež. zak. št. 12), ki določa, kako je voziti s čolni in splavi po Savi od Beričevega na Kranjskem in med. štajersko in hrvatsko deželno mejo. S pričujočim razglasom se določila ravnokar omenjenega razglasa izpopolnjujejo.
V	Ljubljani, dne 6. junija 1928.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
Vet. br. 493.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 3. do dne 10. junija 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-knženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Garje.
Litija: Št. Lambert (Cvetež 1 dvorec), Velike Pece (Velike Pece 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Črnomelj: Čeplje (Kralje 2 dvorca). Kočevje: Koče (Handlerji 10 dvorcev), Sodražica (Žigmarice 1 dvorec), Videm (Cesta, in Zdenska vas po 1 dvorec), Stara cerkev (Nove Lužine 3 dvorci, Mlaka in Slovenska vas po 1 dvorec). Krško: Cerklje (Kalce 1 dvorec). Litija; Krka (Male Leso 2 dvorca), Zagorica (Zagorica 1 dvorec), Žalna (Plešivica in Mala Žalna po 2 dvorca). Novo mesto: Gorenje polje (Gorenje polje 1 dvorec), Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec), Sela pri Šumberku (Sela 2 dvorca), Trebnje (Gornje Ponikve 1 dvorec), Velika Loka (Korenitka 1 dvorec), Žužemberk (Prapreče 1 dvorec, Šmihel in Hinje po 2 dvorca, Malo Lipje in Retje po 1 dvorec). Škofja Loka; Škofja Loka (Škofja Loka 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (Blažiči 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Št.' Jurij (Pece 1 dvorec). Novo mesto: Trebnje (Dolenji Podboršt 1 dvorec). Radovljica: Ovsiše (Ovsiše 1 dvorec), Bohinjska Bistrica (Ravne 1 dvorec).
Čebelna kuga.
Kastav: Kastav (Saršoni 1 dvorec).
V	L j u b 1 j a n i, dne 13. junija 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Fr. Černe s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. br. 525/1.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V	imenik zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je vpisan dr. Jože Flais, zdravnik bolnice v Celju.
V	Mariboru, dne 8. junija 1928.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 51/25.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 11. junija 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Tri mlini 1 dvorec). Maribor, desni breg: Modraže (Modraže 1 dvorec), Stopno (Stopno 1 dvorec).
Smrkavost.
Maribor, desni breg:	Zrkovci (Marija Brezje
* dvorec). Maribor, levi breg: Šetarova-Radehova (Setarova 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj goved.
Gornji grad: Šmartno ob Paki (Veliki vrh 1 dvo-
Steklina.
Čakovec: Belica (Gardinovec 1 dvorec). Svinjska kuga.
Ljutomer: Boračeva (Boračeva 3 dvorci).
Svinjska rdečica.
Celje: Braslovče (Braslovče 2 dvorca). Čakovec: Belica (Belica 7 dvorcev). Maribor, desni breg: Spodnja Polskava (Spodnja Polskava 2 dvorca).
V Mariboru, dne 11. junija 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. ------------—*♦.*—-------
Razglasi sodišč io sodnih obiastev.
Br. 136/pres./1928.	3—1
Razpis službe.
Razpisuje se natečaj za izpraznjeno mesto sodnopisarniškega uradnika v 2. ali v nižji skupini HI. kategorije v o d d e l k u B. stola sedmorice v Zagrebu.
Pravilno kolkovane prošnje naj se vlože' do dne 30. julija 1928.
na predsedništvo oddelka B. stola sedmorice v Zagrebu po predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Prosilci morajo dokazati, da so opravili prvi pisarniški izpit. Kdor je vešč strojepisju, naj to navede v prošnji.
Predsedništvo stola sedmorice, oddelek B., v Zagrebu,
dne 15. junija 1928.
Preds. 382/4/28—2.	3—2
Razpis.
Odda se mesto višjega deželnosod-n ega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju.
Obenem se oddado tudi vsa mesta višjih deželno-sodnih svetnikov, deželnosodnih svetnikov, okrajnih sodnikov, sodnih predstojnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti do dne
15. julija 1 928. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci naj navedejo izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila,
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 10. junija 1928.
Preds. 419/4/28—2.	‘	3^2
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto izvršilnega uradnika v 3. skupini III. kategorije.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. julija 1928. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 57 z dne 14. junija 1928.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 11. junija 1928.
S 16/28—2.	'	1374
Konkurznž oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Antonije P i -bernikove, trgovke z delikatesami v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5.
Konkurzni komisar: dr. Milko Gaber, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Ivan iStanovnik, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dne 7. j u 1 i j a 1 9 2 8. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 18. avgusta 192 8. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 1. septembra 1 9 2 8. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 14. junija 1928.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Ivan Guček, trgovec v Hrastniku.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 13/27—2 o prezadolženčevi imovini, je odpravljen.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 6. junija 1928.
S 1/28—49.	1345
Sklep.
Prezadolženca: Zapuščina po Francetu Leskovarju in Milka Leskovar, posestnika na Pragerskem.
Pri tem sodišču se odreja na dan 2 3. junija 19 2 8. ob devetih v sobi št. 7 seja upniškega odbora.
Člani upniškega odbora se morajo udeležiti te seje.
Član, ki bi bil previdoma zadržan, priti na sejo, mora to nemudoma javiti konkurznemu komisarju.
Predmet seje je sklepanje o predlogu konkurz-nega upravitelja, da bi se prodale premičnine in nepremičnine prezadolžencev na javni dražbi.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L, dne 10. junija 1928.
T V 21/28—2.	1337
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Grobelnik.
Franc G r o b e 1 n i k, rojen dne 24., januarja 1891. v Št. Janžu, pristojen v občino Rečico ob Savinji, delavec, je odšel leta 1912. v Ameriko za zaslužkom; od leta 1925. ni več glasu o njem.
Kei je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita domneva smrti po § 24., št. 1, o. d. z., se uvaja na prošnjo sestre Marije Zajčeve, rojene Grobelnikove, posestnice v Okonini št. 30, postopanje, da se proglasi pogrešanec za mrtvega, ter se izdaja, vsakomur poziv, naj poroča o njem sodišču.
Franc Grobelnik "Se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače vest o sebi.
Po 1. juliju 1929. bo odločilo sodišče na vnovično prošnjo o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V., dne 1. junija 1928.
Razglasi raznih orahov in ohlastev.
201.
Oprostitev od obveznega frankiranja na železnicah.*
V tem obvestilu, priobčenem v Uradnem listu z dne 10. septembra 1927., št. 403/95, je treba izvršiti nastopni izpremembi:
Na 638. strani v drugem odstavku točke 6.) naj se postavi namesto dosedanjega besedila to-le novo besedilo:
«Če doseže vsota nakazanih pristojbin pri takih pošiljkah v šestih naslednjih dneh znesek položene kavcije, morajo zahtevati postaje takoj frankiranje vseh nadaljnjih pošiljk, predanih v tem roku, ki spadajo pod obvezno frankiranje, kolikor se ne dokaže s prejemnikovim pismom ali drugim neospornim dokumentom, da so pošiljke prispele na namembne postaje in da so tovorni listi izkupljeni: drugače trpe škodo njih organi.»
Na 639. strani naj se izpremeni vsa točka 4.) tako-le:
«Če doseže vsota nakazanih pristojbin onih pošiljk, ki so oproščene obveznega frankiranja, v šestih naslednjih dneh znesek položene kavcije, mora plačati pošiljatelj naprej voznino za vse nadaljnje pošiljke, ki spadajo pod obvezno frankiranje in ki se predado v tem roku, kolikor se ne dokaže s sprejemnikovim pismom ali drugim neospornim dokumentom, da so pošiljke prispele na namembne postaje in da so tovorni listi izkupljeni.»
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 21. maja 1928.; G. D. br. 27.580/28.
* Te izpremembi sta priobčeni po «Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. junija 1928., št, 130/LXIH.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrta v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. zoper načrt pod a) od dne 19. junija 1928. do dne 18. julija 1928., zoper načrt pod b) pa od dne 20. junija 1928. do dne 19. julija 1928., pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 9. junija 1928.
Komisar za agrarne operacije: dr. Spiller-Muys š. r.
Št. 3289.
Razglas, da je sprejemanje duševno bolnih v vse vpoštevne oblastvene zavode ukinieno.
Zaradi skrajne prenapolnjenosti tako psihiatričnega oddelka v splošni javni bolnici kakor tudi bolnice za duševne bolezni na Studencu in vseh hiralnic za duševno obolele je vsak sprejem do nadaljnje odredbe ukinjen. Najnujnejši primeri se bodo mogli sprejemati odslej samo v toliki meri, kolikor se prostori sproti izpraznijo. Direktni sprejemi pa so vsi ukinjeni.
Rodbine priglašenih bolnikov bo ravnateljstvo na njih prošnje, opremljene z zdravniškimi izpriče-! vali, sproti obveščalo, kdaj se sprejmejo vrstoma, t. j. po redu priglasitve.
Ker je vsak direktni sprejem nemogoč, je popolnoma odveč, bolnike kar na slepo srečo, osobito iz daljnih krajev, privažati v Ljubljano. Kdor ne bi uvaževal teh določb, naj si sam pripiše posledice, zlasti morebitne visoke stroške.
Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani, dne 13. junija 1928.
Vabilo na XX. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja,
r. z. z o. z. v Ljubljani,
v torek dne 2 6. junija 1928. ob 20. uri v Ljubljani na Rimski cesti «pri Mraku».
Dnevni red:
T.) Poročilo načelništva za poslovno leto 1927.
2.	) Poročilo nadzorništva o pregledu poslovanja in računskega zaključka za leto 1927.
3.	) Sklepanje d porabi poslovnega prebitka.
4.	) Samostojen predlog nekega člana, da bi se zvišala najemnina v zadružnih hišah.
5.	) Samostojen predlog istega člana glede dopolnitve deležev.
6.	) Slučajnosti.	1370
V Ljubljani, dne 15. junija 1928.
Načelništvo.
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Cinkarna, d. d. v Gabrju pri Celju,
v petek dne 2 9. junija 1928. ob petnajstih v poslovnih prostorih s tem dnevnim redom.
1.	) Poročilo o poslovanju v minulem upravnem letu in predložitev bilance.
2.	) Poročilo revizorjev, odobritev bilance in podelitev absolutorija.
3.	) Volitev upravnega sveta.
4.	) Volitev revizorjev.
5.	) Slučajnosti.	1343
❖ * *
Št. 2452/H. F./1928.	1350
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje na podstavi pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osebja po eno službo pogodbenega zobnega zdravnika v Brežicah, Celju, Ptuju in Čakovcu.
Vsak kompetent mora:
1.	) biti doktor vsega zdravilstva z diplomo, ki velja v naši državi;
2.	) biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
3.	) biti popolnoma vešč srbsko - hrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
4.	) imeti splošno in lokalno pravico zobnozdrav-niške prakse;
5.	) podati pismeno izjavo, da pristaja v popolnem obsegu na imenovani pravilnik.
Pravilnik za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osebja je na vpogled pri načelnikih zgoraj navedenih postaj. Pri podpisani upravi se lahko izvedo vsak delavnik do 14. ure natančnejši pogoji.
Popolnoma opremljene in pravilno kolkovane prošnje (kolek 5 Din za vlogo, kolek 20 Din za rešitev) naj se pošljejo do dne 15. julija 1 9 28. ob 12. uri oblastni upravi bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta št. 4.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani,
dne 12. junija 1928.
Št. 3848.	1369 »—1
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dobave m instalacije centralne kurilne naprave v poslopju poštne hranilnice v Ljubljani prvo javno pismeno ofertno licitacijo.
Licitacija se bo vršila dne 2 3. julija 1928. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani, kjer se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudniki naj predlože svoje cene na uradnem formularju proračuna.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na rajzglasri deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 13. junija 1926.
Št. 2837.	1335
Razpis službe.
Razpisuje se dobava 140 m3 jamskega lesa.
Ponudbe naj se vlože do dne 2 6. j u n i j a 1 9 2'8.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 13. junija 1928.
Št. R. U. 261/13 in R. U. 311/17.
Razglas o razgrnitvi načrtov o nadrobni raz-delbi in ureditvi skupnih zemljišč posestnikov v Moravi in posestnikov v Banjiloki.
Načrta o nadrobni razdelbi in ureditvi:
a)	zemljišč, ležečih v katastralni občini Novih Lazih in vpisanih pod vi. št. 118 in 119 iste kata-stralne občine;
b)	zemljišč, ležečih v katastralni občini Banjiloki in vpisanih pod vi. št. 48 iste katastralne občine, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., razgrajena na vpogled vsem udeležencem, in sicer načrt pod a) od dne 19. junija 1928. do vštetega dne 2. julija 1928. v občinskem uradu v Moravi, načrt pod b) pa od dne 20. junija 1928. do vštetega! dne 3. julija 1928. v občinskem uradu v Banjiloki.
Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt pod a) se bo pojasnjeval dne 19. junija 1928. v času od štirinajstih do petnajstih v občinskem uradu v Moravi, načrt pod b) pa dne 20. junija 1928. v času od osmih do devetih v občinskem uradu
v Banjiluki.
Razi» objave,
1338 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
dne 8. junija 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 364,217.574-59
Posojila.......................... 1.491,017.394-40
Račun za odkup kronskih novčanic 1.062,664.873-70
Račun začasne zamene................ 294,007.513-37
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................ 441,160.524-43
U •	U. I U I	1 I
a Ü.S1V21*
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond......................... 11,199.523-07
Novčanice v tečaju.................. 5.369,256.920-—
Državni račun začasne zamene . .	294,007.513-37
Terjatve države po raznih računih 229,890.973-74
Razne obveznosti..................... 602,012.114-31
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde................... 83,055.870-—
8.757,800.077-49
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. , Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Dodatek k vabilu na V. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani,
dne 2 6. junija 1928. ob šestnajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Maistrova ulica št. 10.
V vabilu, objavljenem v Uradnem listu 56 z dne 11. junija 1928., je izostala pomotoma pri dnevnem redu točka:	1340
3.) Odobritev letnega računa za leto 1927.
Upravni svet.
Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice ali pri glavni državni blagajni ministrstva za finance, v Beogradu ali pri Slavenski banki v Zagrebu ali pa pri blagajni Cinkarne, d. d. v Gabrju pri Celju.
■ V Celju, dne 14. junija 1928.
Upravni svet.
Vabilo na VI. redni občni zbor pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani,
ki bo v t o r e k d u e 3. j u 1 i j a 1 9 2 8. o b 9. u r i (dopoldne) v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo predsednikovo.
2.	) Poročilo revizorjev o preizkušnji računskega zaključka za leto 1927.
3.	) Sklepanje o bilanci za leto 1927., o uporabi prebitka in o odvezi načelništva.
4.	) Določitev zneska za podporo k rentam vdov z otroki in dvojnih sirot za leto 1929. po § 6. pravilnika o draginjskih dokladah.
5.	) Slučajnosti.	1341
V Ljubljani, dne 1. junija 1928.
Podpredsednik
pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani:
Šuklje s. r.
Opomba: Občni zbor je sklepčen, če je na-vzočna od vsake skupine (delodajalcev in nameščencev) vsaj tretjina delegatov. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil v šestih tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo potem veljavno sklepal ne glede na število navzočnih delegatov.
iSklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov; za sklepanje o izpremembab Statuta pa je potrebna dvotretjinska večina.
Predlogi delegatov se postavijo na dnevni red rednega občnega zbora samo, če jih vroče predsedniku najmanj osem dni pred občnim zborom.
O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se p0" svetuje občni zbor samo, če so nujni, o čemer odloča občni zbor z dvotretjinsko večino; nato sklepa 0 predlogu samem z absolutno večino.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.