Leto LXTVM št. 1J6 Ljubljana, petek 19« Junija I93I Cena Din 1.- Izhaja vsaic dan popoldne, Izvzemal nedelja In praznika. — fn.sera ti do 80 pctlt 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, većji Inseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oHca it. 5 Telefon St. 3122, 8123, 3124, 8125 in 8128, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski tr? it. 8.---— CELJE, K ocen ova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL St. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101, « mm Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351, 1 ,:1 KONCENTRACIJA ALI VOLITVE? Dr. Enderjeva akcija propadla — Predsednik republike pripravila teren za koncentracijsko vlado — če ne bo uspel, bo parlament razpuscen Dunaj. 19. junija. Poskus dr. En- | večnih sporov in prepirov s strankami derja. sestaviti meščansko, deloma iz >enparlamentarno vlado z najširšimi poblastili, ki bi lahko vladala tudi brez parlamenta, se je hitro izjalovil. Zadel je na hud odpor ne samo pri socialnih demokratih, ki so napovedali najostrej-šo borbo proti vsaki okrnitvi parlamentarizma, marveč tudi pri drugih strankah. Pokazalo se je kaj kmalu, da tiči za tem grmom prelat dr. Seipl, Jn zadnje leto neprestano spletkari, hoteč se zopet polastiti oblasti in postati absoluten gospodar, da bi mojrel uresničiti svoje monarhistiČno - klerikalne načrte. Že po prvih razgovorih je dr. Ender nvidel. da je njegov načrt nemogoč in je zato odklonil mandat za sestavo vlade. Kaj bo sledilo sedaj, še ni ja^no. zatrjuje se, da je bil bivši predsednik avstrijskega parlamenta dr. Giirtler pozvan iz Gradca in da bo predsednik republike njemu poveril nadaljnja pogajanja. Krščanski socialci pa £e vedno upajo, da bo ostal na krmilu dr. Knder, dasi je on sam zelo pesimističen in izjavlja, da se je že naveličal Najneverjetnejše smatrajo v političnih krogih govorice, da bo poskušal predsednik republike pripraviti teren za sestavo široke koalicijske ali nekake koncentracijske vlade, v kateri bi bili poleg dosedanjih vladnih strauk tudi socialni demokratje. Izgledi za tako vlado pa so zelo mali. Nasprotja med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci so tako velika, da jih bo, vsaj v sedanjem trenutku, ko je dr. Ender s svojo akcijo prepad še povečal, težko premostiti. Dejstvo pa je, da sili finančni položaj in sanacija Kreditanstalta k nujni in čimprejšnji rešitvi vladne krize. Avstrijske finance so na robu bankrota, če med strankami ne pride do sporazuma glede kritja proračunskega deficita, ki se veča od dne do dne. Govori se celo, da bo predsednik republike v najskrajnejšem primeru posegel po zasilnih ukrepih. V tem primeru bi še pred sestavo nove vlade sledil razpust parlamenta, ker daje ustava predsedniku republike pravico, da v dobi med razpustom parlamenta in se- pravi: Jftfi resJ Mi Odgovor na včerajšnjo Mussolinijevo izjavo — Katoliška akcija se ni vmešavala v politiko, a fašisti je ne morejo trpeti, ker so sami protiklerikalci Pariz, 19. junija, g. »Journal« objav: odgovor na včerajšnje izjave Mussoli* nija o sporu z Vatikanom in vlogi cer* kve v Italiji. Visok dostojanstvenik v Vatikanu je izjavil v razgovoru z glav* nim urednikom istega lista, da je bila Katoliška akcija ustanovljena samo zaradi tega, da bi odpomogla nenavadne* mu pomanjkanju duhovnikov in pove* čala versko delovanje duhovnikov z apostolatom lajikov. Katoliška akcija ■je v smislu papeževih navodil delovala samo na verskem polju in je bila ved* no nad strankami. V ostalem je bivši glavni tajnik fašistične stranke Turati izrecno dovolil, da smejo tudi fašisti vstopiti v Katoliško akcijo. Katoličani niso stranka in se ne pečajo s politiko. Nekaj vzroka za razpust Katoliške ak* cije je bilo tudi v tem, ker je zadela fašistična stranka pri organiziranju svojih mladinskih organizacij na ob* čutne težave, s katerimi je obremenila Katoliško akcijo. V ostalem pa je res, da izvira največ fašistov iz protikleri* kalnih krogov. Rim, 19. junija. A A. Vatikansko glasilo »Osservatore romano« poroča, da so učitelji vodili mladino po ulicah, ki je vzklikala *Dol s papežem in du* hovniki«. Dalje pravi, da so se morale v dveh mestih na ukaz fašističnih obla* sti vršiti procesije kljub papeževi pre* povedi. Spor med cerkvijo in italijan* sko vlado se je z zadnjimi dogodki po* novno poostril. Snoči so vatikanski krogi objavili poročilo, da je vest o papeževi bolezni neresnična. Papež je le zaradi velike vročine opustil dnevni izprehod po vatikanskih vrtovih. Francoski odgovor V odgovor na nemško oboroževanje je francoska zbornica včeraj odobrila nov gradbeni program za vojno mornarico Pariz, 19. junija, g. Zbornica je na sinoćnji seji s 410 proti 163 glasovom sprejela načrt za izgradnjo vojne mornaric«. Socijalistični poslanec Paul Bon-court je protestiral proti gradnji nove 23.000 tonske križarke, češ, da je Francija z locarnsko pogodbo dovolj zaščitena in ni treba, da bi reagirala na novo nemško oklopno križarko. Nemčija je zgradila 10.000 tonsko, Francija bo zgra- dila 23.000 tonsko in Italija bo odgovorila s 35.000 tonsko križarko, tako da oboroževanja ne bo konec. Mornariški minister Dumont je ugovarjal tem perspektivam in izjavil, da gre samo za načelno vprašanje. Nikakor ni treba misliti, da se bodo načrti tudi izvršili, ker je vse odvisno od izida svetovne razorožitve ne konference. Anglija proti t uji konkurenci Sprejetje zakona proti umazani in ozemski konkurenci — Italijanski dumping v Angliji London, 19. junija, s. V spodnji zborn'.cl Je bil včeraj sprejet zakonski osnutek, ki je naperjen proti umazani inozemski konkurenci na angleškem trgu. Po tem osnutku se lahko prepove uvoz vseh inozemskih industrijskih proizvodov, katerih cena je tako nizka, da z njimi angleški proizvodi enake kakovosti ne morejo konkurirati. Rim, 19- junija, č. Tukajšnji listi poročajo, da je bila v londonski spodnji zbornici vložena interpelacija, v kateri se zahteva od angleške vlade, naj ukrene energične Korake proti italijanskemu dumpingu. Interpelacija navaja, da je Italija v zadnji dobi preplavila angleški trg s tekstilnim blagom, ki ga prodaja po izredno nizki ceni, tako da domača angleška industrija sploh ne more konkurirati. Italijanskim industrlj-cem Je mogoča prodaja blaga po tako niz-ki ceni, ker dobivajo od italijanske vlade finančno podporo za Izvo*. Agencija Štefani objavlja sedaj poluradnl komunike, v katerem naglasa, da po infor- macijah na merodajnem mestu o kakem dumpingu ne more biti niti govora. Zanika tudi navedbe interpelacije, da bi dobivali italijanski industrijci finančno podporo od vlade in zatrjuje, da italijanska vlada industriji načelno ne daje sploh nikake podpore, najmanj pa za izvoz. Katastrofalen vihar na Westfalskem PMtenberg, 18. junija, s. Silen orkan je povzročil v Plettenbergu na Westfa1skem ogromna opustošenja. V mestu in okoliških krajih je bilo težko poškodovanih 120 do 140 stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Vihar je popolnoma uničil pet oralov goz* da. Razen tega je odnesel strehe sedmih tovarniških poslopij in težko poškodoval notranjo opremo. Tovarna za žeblje je po» polnama porušena. stavo nove vlade po volitvah rešuje važne državne posle z zasilnimi uredbami. Na ta način bi se rešilo vprašanje proračunskega deficita in sanacije Kreditanstalta brez parlamenta« Zdi pa se. da so te vesti le strašilo za politične stranke, ki so zaenkrat skrajno nepopustljive. Kakšen uspeh bo imel predsednik republike pri današnjih posvetovanjih s političnimi voditelji, se bo kmalu pokazalo. Vsekakor pa se iz vsega tega vidi, da je kriza v Avstriji silno resna in morda usodna za bodoči razvoj avstrijske republike. Značilno je zlasti tudi dejstvo, da so Heimwehrovci, ki veljajo v splošnem samo še za privesek dr. Seipla, zadnje dni pridno na delu in vrše živahno agitacijo za ukinitev parlamentarnega sistema. Za prihodnje dni so napovedali nad 200 javnih shodov, na katerih bodo skušali prepričati poslušalce, da so dosedanie parlamentarne metode zastarele in da je treba ljudi močne roke. da popeljejo Avstrijo preko vseh ovir v objem Berlina in do končne združitve z Nemčijo. Bolgarija ne miruje Atene. 19. junija. AA. Vesti o sestavi nove bolgarske delegacije za prihodnjo balkansko konferenco v Carigradu 90 moč* no presunile vse grško časopisje. »Elefterom Vima* pi<še: Bolgarska dele* gacija je tako sestavljena, da ni mogoče govoriti o resnem delu prihodnje balkon* ske konference. Tvorijo jo osebe, ki so prežete z mržnjo in z osveto. Zara-di tega bi morala vsa Grčija opozoriti g. Papa na* stasija in njegove prijatelje naj lepo osta* nejo doma, a kot grške delegate naj pošlje« jo na to konferenco bivše grške bojevnike in vodstvo udruženja »Vasilios Vulgarop* ton os«. To bi bil najprimernejši odgovor. Podobno pišejo ostali grški listi. Polet »Do Xcc po Južni Ameriki London, 19. junija. AA. Po poročna iz Port Natala se je davi veleletalo »Do Xc dvignilo v zrak in poletelo v Bahiio. London. 18. junija z. Po brzojavki iz Natala Je ogromno letalo »Do Xc danes 00 triurnem noletu oristalo na velikem jezeru v bližini Macia. Zasilni pristanek je bil potreben zaradi pomanjkanja goriva in vetra v hrbet. Na bregovih jezera se je nabralo številno občinstvo, ki je bilo zaradi nepričakovanega vmesnega pristanka zelo vzra-doščeno. Ko je letalo dobilo zopet goriva, je startalo okoh 11. za nadaljnji polet proti Babiii, kjer ie ob 12.55 pristalo brez nezgode. Potopljeni parnik so našli Nantes, 19. junija. Po večdnevnem napornem iskanju so včeraj naposled našli potopljeni parnik »Saint PhUU berU. Parnik leži globoko v pesku, ko* maj 250 m oddaljeno od obale. Pesek ga popolnoma pokriva, tako da ga ni bilo moči opaziti od zgoraj. Našli so ga potapljači, ki so preiskali ves teren. Kako bodo parnik dvignili, še ni reše* no. Na vsak način pa bo dviganje skrajno težavno, ker se je parnik zarit v pesek in se je vrhutega še obrnil ta* ko, da zaenkrat ne morejo v notra* njost. Morali bodo najprvo s posebnu mi napravami pesek odkopati. Z de* lom bodo pričeli takoj, ker potopljeni parnik zelo ovira plovbo v tej ožini. Poljski novinarji na Bledu Lep zaključek turneje po Jugoslaviji — Lepota Slovenije je goste zadivila — Drevi se vrnejo v domovino Bled, 19. junija. Sinoči so prispeli semkaj iz Ljubljane poljski novinarji v spremstvu svojih ljubljanskih kolegov. Pripeljali so se z avtomobili, ki jih je dala na razpolago ljubljanska mestna občina. Pred Parkhotelom, kjer so rudi nastanjeni, so jih pozdravili zastopniki blejske občine s člani zdraviliške komisije. Večerja, ki jo je priredMa na čast gostom blejska občina v lepi, ogromni jedilnici v novem Kendovem Parkhotelu, ie potekla v intimnem, bratskem razgovoru z ljubljanskimi kolegi in ostalim spremstvom. Po večerji so gostje prisostvovali varijetni zabavi v kazinski kavarni, ena skupina pa je napravila kratek nočni izlet po blejskem jezeru in se divila milebi jezera ob pestri nočni razsvetljavi obrežnih hotelov in kavarn. Ostali del noči in današnje jutro sta bila posvečena temeljitemu odpočitku. Pri zajtrku so go- vrnejo stje z zanimanjem čitali ilustrirana poročila o svojem včerajšnjem bivanju v Ljubljani in druge novice v današnjem >Jutruc, ki jim ga je >Jutrovac uprava dostavila v hotel. Nebo je bilo danes dopoldne zagrnjeno v oblaki, toda brez nevarnosti za dež. Zato pa ni vročine, marveč vlada prijeten hlad, četudi tako vreme ni baš primerno za kopanje. Gostje so dopoldne napravili izlet po jezeru, posetili cerkvico na otoku in se ustavili pred kraljevskim dvorcem, kjer so se tud- vpisali v dvorno knjigo. Ob 13. je blejska občina skupno z zdraviliško komisijo priredila na čast gostom v Kendovem Parkhotelu svečan banket, ki Je potekel v najlepšem razpoloženju. Popoldne se odpeljejo gostje v Bohinj, zvečer pa se vrnejo na Bled in nato odpotujejo preko Jesenic v domovino- Macdonald in Henderson poselita Berlin in Dunaj V Berlinu se bodo nadaljevali v Chequersu pričeti razgovori In načelo vprašanje revizije nemških reparacij Berlin, 19. junija, g. Nemška vlada jc bila oficijelno obveščena o obisku angleških državnikov Macdonalda in Hendersona v Berlinu in sicer v dne» vih med 17. in 20. julijem. Program za bivanje angleških ministrov še ni toč* no določen. V političnih krogih izjav* Ijajo, da je politični pomen tega obi* ska ravno tako velik kot obiska nem* ških ministrov v Cherquersu in da gre samo za nadaljevanje tamkaj načetih razgovorov. Vsekakor bodo pogoji ne* koliko drugačni, ker je bila medtem uveljavljena zasilna odredba in bodo do tedaj že v teku diplomatska pogaja* nja za sprožitev reparacijskega pro* blema. j Dunaj, 19. junija. »Vorvvšrts« po* roča, da bosta Macdonald in Hender* son po obisku v Berlinu poselila tudi Dunaj ter se udeležila socialističnega kongresa, ki bo takrat zasedal na Du* naju. Po dosedanjih dispozicijah prim deta na Dunaj okrog 20. julija. Razu* me se, dostavlja list, da bosta pri tej priliki stopjja v stike tudi z oficijelni* mi avstrijskimi krogi. Zato polagajo v političnih krogih na ta poset velik pomen smatrajoč, da bo po razgovorih v Berlinu pritegnjena k nadaljnim poga* janjem tudi Avstrija, ki je zainteresi* rana na tem, kako se bodo razvijali dogodki v Srednji Evropi, če se Nem* čiji posreči zlomiti reparacijske okove in dobiti proste roke. Zopet političen umor v Sofiji Sredi mesta je bil v sredo zvečer od makedonsrvufuščih umorjen nesi orožnik — O morilcih seveda ni nobenega sledu Sofija, 19. junija. AA. Predvčerajšnjim | bolnice več strelov. Redarji In ljudje nis« je bil v Sofiji izvršen nov umor, ki pa še ni razjasnjen. Redarstvo j« umor odkrilo šele včeraj zjutraj. Gre za orožnika sofijske po* lici jo in člana makedonstvujuščih Done* Tanev EHmitrova. Predvčerajšnjim se je ob 9. zvečer sprehajal po še tališč a Gradi* m«. Spremljala sta ga neka ženska in neki moški. Ljudje so opazili, da jih je sprem* Ijala skupina 6 oseb, ki so se na ovinku ulice ra-zdelili v dve trojki. Nekaj minut kasneje je počilo v bližini poslopja nove mogli ničesar dognati. Včeraj ob 6. zjutraj pa so ljudje opazili blizu bolnice truplo moškega in prepoznali v njem navedenega orožnika. Star je bil 37 let in je oče treh otrok. Redarstvo še ni moglo razjasniti, kdo sta zagonetna žena in moški, ki sta spremljala orožnika. Prav tako ne moro dognati, kdo so mortfci. Ker je pokojni pri« padal komitski četi Velicka Vcljanova in ker je bil znan mihajlovist, zato so ga po vsej priliki ubili Protogerovisti. Herriot o oboroževanju Nemčije Debata v francoskem parlamentu o mornariškem gradbenem programu — Nemčija gradi nove križarke, čeprav toži o finančni krizi Partac, 19. Junija- AA V parlamentarnem odboru sa vojsko Je poročal poslanec Fa-bris o utrjevanju francoskih meja. Poročevalec je ugotovil, da je to utrjevanje defenzivnega značaja in da je naravna izpopolnitev enoletne vojaške službe. Zato je treba ta ntrjevalna dela brez odlašanja dokončati. Utrjevanje samo na sebi ni nobena nevarnost In se more nad njim spod tikati samo zahrbtni napadalec. Odbor je sprejel poročilo »oglasno. Obenem je bil sprejet zakonski načrt o nadaljevanju utrjevanja po določenem programu. Za ta dela je določen kredit 2.5 milijard frankov. Pariz, 18. junija, g. V zbornici se je pri-Cela danes debata o načrtu za gradnjo mornarica v 1. 1931. Socialistični poslanec Re- Tudi ob vročih dneh negovani lasjel Za to je potreben Elida Sham* poo. Čisti, da nobena reč ne tako •. . dela lase mehke kakor svila in človeka čudovito osvežil Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO nauld je govoril proti gradnji nove križarke s 33.000 tonami pred svetovno razoro-žitveno konferenco. Bivši ministrski predsednik Herriot je naglašal dejstvo, da fs Nemčija v pomorski razorožitvi -kljub svoji finančni stiski določila maksimum gradbenega programa, ki ji je dovoljen. Nemčija j« že spustila v morje veliko križarko in sklenila med tem tudi gradnjo druge križarke. Gotovo je, da bo gradila še več kri-Sark istega tipa. V naikraišem času bo Nemčija razpolagala s Šestimi modernimi 10.000 tonskimi križarkami, ki bodo močnejše kakor vse ostale ladje tega Upa. Debata se je nadaljevala do poznih popoldanskih ur. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74 Berlin 13.3925—13.4225 (13.4075), Bruseij 7.8644, Budimpešta 9.874, Curih 1095.3 — 109S.3 (1096.8), Dunaj 79(2.04 — 795-04 (794 80) Newyor 56.28 — 56.48 (56.38. London 274.40 — 275.20 (274.80), Pariz 221.28, Praga 166.92 — 167.72 (167.32) Trst 296-61. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.11625, Pariz 20.175, London 25.0525, Ne\vyork 5l5.—, Bruselj 71-70, Milan 26.965, Madrid 50.75, Amsterdam 307.30, Berlin 122.24, Dunaj 72 V->, Sofija 3.73, Praga 15.255, Varšava 07.70, Stran 7 SLOVENSKI NA ROD« dne 19. Junija 1931 Stev. 130 Nj. Vel. kraljica v Davi ]e posetila Lfabljaao N|* VeL kraljica, *a za naše kraljeviče igrač Ljubljana, 19. junija. Davi ob 9.15 se je po Celovški cesti pripeljal eleganten črn Packard tipa 1930 in takoj so po srebrni kroni ljudje spoznali dvorni avtomobil, pri njegovem volanu pa kraljico Marijo, ki je prišla v spremstvu dvorne dame ge. Šverljugove nakupovat igrače za nase kraljeviče, ki so zopet na Bledu. Kakor so ljudje priljubljeno kraljico spoznali, so jo takoj jeli najprisrcnejše pozdravljati in hiteti za avtomobilom po Gosposvetski, Dunajski cesti, Prešernovi ulici, Marijinem trgu in čez Frančiškanski most po Stritarjevi ulici na Mestni trg, kjer se je avtomobil, ki je ves čas vozil prav pazljivo in počasi, ustavil pred trgovino Ant. Kri-sper. V trgovini, kjer je Njeno Veličanstvo že tudi lani nakupovalo igrače, je bilo mnogo drugih kupcev, ki so tudi takoj spoznali kraljico in ostali v spoštljivi oddaljenosti, da jo \>e bi vznemirjali. Na sebi je imela kraljica priprosto temno rdečo obleko, dvorna dama ga. Sverljugova je bila pa v skromni črnini. Visokega gosta je v trgovini pozdravil šef g. Erik Krisper s poslovodjem g. Voltmanom in gosp. Trnkoczvjem. G. Voltman je kraljici razkazal vse oddelke trgovine, ki se je o njeni veliki zalogi in izbiri prav pohvalno izrazila ter al končno izbrala za kraljeviče najmodernejših igrač. Kupila je majhen cestni valjar, ki je pri popravljanju cest aedaj na Bledu aktualen, smešnega pajaca, ki skače in tolče po zilotonu vesele melodije, majhen vojni tank in lep avtomobil, za na jezero pa seveda čoln i če k in barko, a tudi več žog "in športnih stvari, med njimi pa posebno veliko žogo, da se bodo kraljeviči s njo igrali pri kopanju v jezeru. V trgovini je kraljica Marija ostala 20 minut in med tem se je pred trgovino zbrala ogromna množica, polna gledalcev so bila pa tudi okna. Množica je tako narastla, da so morali stražniki pod vodstvom nam3Stnika poveljnika policije g. Grila napraviti pot, da so lahko vozili po trgu vozovi in tramvaj. Ko je kraljica iz trgovine prišla na trg, jo je množica navdušeno pozdravila z vzkliki in prisrčnim mahanjem z robci, visoka dama je pa najprijaznejše smeje odzdravljala, večkrat ljubeznivo pokimala, pomigala z roko in počasi zavila avto v Stritarjevo ulico. Občinstvo je pozdravljalo kraljico tudi ob povratku proti Bledu po i6ti poti, kakor je prišla, ker se je vesela novica, da je kraljica obiskala Ljubljano, razširila z bliskovito naglico po mestu. Produkcija operne šole Lep uspeh našega opernega naraščaja Operna šola državnega konservatoiija je v sredo zvečer v drami priredila javno produkcijo, ki ni napolnila gledališča samo s simpatizeri i m prijatelji nastopajočih mladih pevcev, temveč tudi z občinstvom, ki se močno zanima za našo operno — solistično bodočnost. Produkcijo je vodila učiteljica igranja ga. Škerlj - Medvedova, muzikalno vodstvo pa sta si delila kapelnika g.'Neffat in g. Švara. Ga. ŠkerIJ - Medvedova goji smotreno, premišljeno igranje po preizkušenih, lepo zaokroženih vzorih, polaga veliko važnost na neprisiljeno, popolnoma naravno giba-banje, lahkotnost menjavanja situacij, na slikovitost grupacij. Njeni gojenci ne poznajo zadreg, treme, nastopi so izredno sigurni in točno izdelani do potankosti. G. Neffat je naštudiral sedem glasbenih prizorov iz Humperdinkove opere »Janko in Metka« (prizor iz I. d.), iz Thomasove »Mignon« »prizor iz HI. d.), sklepni prizor *z Lotringovega »Wormskega orožar-jac, prizor in arijo iz ITT- d. Gounodovega >Faustac, iz »Onjegina« Čajkovskega tretjo sliloo, Puccinijev »Plašč« in iz »Prodane neveste« prizor iz IT. d. Spremljal je vse točke tudi sam pri klavirju. Poudariti treba muzikalno zaokroženost hitro menjajočih se slik, temeljito razumevanje vsebinske ubranosti, ki je bila v pretežni večini lirična z edino izjemo še nekoliko za naše mlade pevce in igralce dramatično težkim »Plaščem«. Kabinetni kos skrbno izcizeliranega dela točno zadetem klasičnem stilu je bilo II. denjanje Mozartove »Figarove svatbe« iz studija g. Švare Pohvaliti moram zlasti lahkotnost recitativčnega podavanja, umer-jenost dinamike, celotno uglašenost na komorno intimnost prizora ter presenetljivo sigurnost v skupni igri in petju. Gojenci operne šole so v izvrstnih pedagoških rokah in marsikateri iz njih bo zamogel s pridom uživati na dostikrat p/e-gladkih gledaliških deskah nauke in plodove svojih učiteljev. Nekateri izmed nastopajočih so se s temi deskami že seznan:!i, kar se jim tudi že pozna. Imenoval bi kot izmed vseh že najbolj rafinirano gojenko operne šole Arko Herto. Prilegajo se ji partije živahnega, šegavega značaja, mladostno subretnega žanra. Močno je ugajala v Humperdinku in Mozartu, za Fausta (zlasti nakitna arija) ji manjka voluminozntosti glasu, za Geoegeto v »Plašču« dramatičnosti. V splošnem pa obeti postati prav kmalu izvrstna podpora naše- | mu gledališču. Zelo simpatična Je v igri in petju Anica Mezetova. V Humperdinku je bila Še nekoliko vezana, vsled začetnega nastopa, tretja slika (pisemska) iz »Onje-ginac pa ie bila izredno lepa v vsake™ oziru, prav tako tudi njena Rozina v Mozartu odlična. Dolenc Josipina ima mnogo ambicije, veliko voljo, popravila si je v serijozni pevski šoli do gotove meje svoj neveliki, morda tuoM nekoliko bolni glas, no, uverjen sem, da ne bo iskala svoje bodočnosti na opernem odru kar bi ji tudi iskreno odsvetoval. Ljudmila Vedralova je prav svobodno pela malo sceno iz Tli. Migno-ne, a je še bolj ugajala kot Filipjevna v »Onieginuc in mislim, da so enake partije kot nalašč za njo. Mlekuševa ima mal, ljubeznjiv in gibljiv glas prijetnega timbra, igra okretno in smiselno. Sklepni prizor iz »Orožarja« se ji je lepo podal, posebno pa ie ugajala tudi s svojo originalno masko v Mozartu. Marta Obervalder (paž berubin v Mozartu je blesteča figura, za paža pa sicer nekam pretehtna. Zdi in sliši se ji, da ni bila prvič na odru ter je svojo prijazno v'ogo pogodila lepo. Izmed ?o i en cev bi na prvem mesta kot najbolj resnega pevca imenoval A. Sviglja. Partija Michela v »Plašču« je sicer zanj po obsežnost} glasa m igri še nekoliko riskantna, v svoji plemeniti umerienosti in lahkotnem pevskem tonn pa j« bil kot Almaviva v Mozartu vse po-kot malokdo, poznal človeški glas ter ni nikdar brez potrebe prekoračil oheh -!cgr>vih skrajnih meja. Svigelj naj se drži v srednjih, blagoglasnih legah, tam je najprijet-nejši. G. Juvanec Ferdo (Lomario) je bi! nekoliko nervozen v igri, a ima prijeten, .ne-taličen glas in slišal bi ga rad v drugi večji partiji. O Dragu Burgerju ne upam reči ničesar, ker je bil njegov nastop (Henri v »Plašču«) preveč bežen in kratek. Trav zelo ie ugajal poredni Vašek Krmtotiča Ivi-oe. Kar takoj bi ga presadil kot Vaška stalno na naš oder, kjer bi našemu dragemu Vašku prav resno konkuriral. Kot Figaro je bil močno simpatičen Magohč Samo. Ustrezal je pevski in igralski, prav taku Sekula kot Bartolo. Sancin kot Basilio in prav ^osebno še Franko Otokar kot vrtnar Antonio. Če sem pri tolikem številu nadebudnih umetnikov koga pozabil, naj mi oprosti. Ves večer je potekel prav ži-ahno in gladko. Opern: šoii. njemm učiteljem in gojencem na lepih vspehia veselo časlitam! Kozel v zel jniku •. • Ra] je videl lajik na umetnostni razstavi Ljubljana, 19. junija. Čez sedem let vse prav pride, tudi ta pregovor. Na svetu je mnogo hvalevrednih stvari in reči, kar se je prepričal lajik na umetnostni razstavi- S tem pa še ni rečeno, da se je o podobnem prepričal kozel v zelj-niku, kvečjemu, da so tudi umetnostne razstave hvalevredne prireditve in gotovo ne manj kakor cirkuške atrakcije. To pa zaradi tega, ker so potrebne. Zakaj so potrebne, ni vprašanje na pravem mestu. In tudi ni priporočljivo dražiti leva, ki rjove v puščavi. Menda so umetniki glas vpijočega v puščavi — se vam ne zdi? Toda danes ne gre niti za reklamo, saj je bila razstava včeraj zaključena. Enkrat je pač vsega konec (ne mislimo na reklamo). Pripomniti je treba, da bi reklama ne bila ničesar nečastnega za umetnost in umetnostno razstavo, gotovo bi imela (reklama namreč) več uspeha, kakor ga ima razstava brez nje, in glavno je uspeh. Če je lajika med tednom zanesla pot po Lattermannovem drevoredu, se mu je kar inako storilo ob pogledu na vratarja. Revež se je namreč kar bal samote, v katero ga je postavila usoda. Gotovo se ni upal sedeti sam v dvorani med tolikimi slikami in umetniškimi duhovi. Lahko bi se mu v resnici prikazali duhovi ter se maščevali nad njim, ker bi se nad nikomur drugim ne mogli. In Če ima človek količkaj fantazije. Kamor pogledaš ti žugajo vsemogoče prikazni. Tišina tihožitij sega do srca in še globje, device, akti (v oljih aH na vodi, se pravi: olja in akvareli, seveda), portrdtl, pokrajine, barke, rože, lesorezi in kakor spiritistične prikazni — mavčni kipi — d&, če imaš fantazijo, pa se ti bo morda zazdelo, da vse to stopa s sten in podstavkov, zdajci bo planilo nate, pomaranče in jabolka tihožitij te bodo bombardirala, oljnati, mastni akti te bodo zadušili s svojimi neznanskimi pleČi in meči. Kdo bi se potem še čudil, če je videl sedeti vratarja zunaj paviljona. Včeraj so nekateri Čitali, da je nai slikar prvi dan prodal na veliki inozemski razstavi drago sliko. In, pomislite, ta slikar je razstavljal tudi na naći velesejmski razstavi! Dobro bi bilo, da bi pokupili njegove slike doma, da bi jih ne požrla tujina... In zdaj najbrže mislite, da jo bil včeraj na razstavi strašanski naval, da je bila razstava zato že včeraj zaključena, ker je zmanjkalo blaga ter se danes polovica stotine naših umetnikov odpravlja na letovišča, s čopiči kot trofejami pod pazduhami ki z dte- II sa klobuki. Seveda, nekaj obiskovalcev je bilo. Gotovo je prišel po številu na vsakega umetnika eden, če štejemo k njim tudi razstavljal-ce, ki so hodili gledat s upom in strahom, če so njih produkti že prodani. Bilo jih Je Še celo nekaj več, a najbrž ni bilo med njimi nobenega Američana, ne špekulanta z umetninami pa tudi navadnih kupcev m bilo na spregled. In če je končno vendar kdo kupoval slike, ali jih vsaj ogledoval s trgovskega stališča, tedaj menda to ni baš največja senzacija. Vse to pa nas prav ta prav ne sme mnogo brigati; kakor rečeno, dražiti rjovečega leva v puščavi ni umestno, ne potrebno opravilo, zlasti pa se ne sme drezgati v njegovo Ahilovo peto. Napak pa ni končno priznati, da je bila razstava kljub vsemu precej dobro obiskana. Prišli so študenti. Pogovarjali so se, da jih je zazeblo v bazenu bližnjega kopališča ter da je v paviljonu baš tako prijetno vroče. — Prignalo je dve devici z dežele. Pod belimi (menda svatovskimi) oblekami sta zardevali, toplo jima je prihajalo ob pogledu na zapeljiv akt. Gotovo jima je bilo vroče, saj sta njuni bleki postajali od slike do slike takorekoč akvarelne barve — od znoja na hrbtih. — Tri gracije po starosti iz preteklega stoletja, so se nepopisno mučile s katalogi. Ko so obšle, vse umetnine, so se šele zavedi«;, da je najslabša stran umetnostne razstave —katalog, da moraš ves čas gledati vanj, slik pa ne utegneš niti pov«>-hati. Končno so torej sklenile, da si ogle dajo še slike kljub vročini. Toda najstarejšo so obšle slabosti, zato so morale zapustiti razstavo, ne da bi videle razstavljeno blago. Najmlajša je dejala v tolažbo, da bodo doma še enkrat preštudirale katalog. Ogledoval si je tudi 9like meščan v krogu svoje ugledne družine. Niti katalog mn ni delal posebne težave. S svečanim obrazom, ki je zrcalil iz vsake gubice, in s sleherno dlačico nič drugega kakor samo razumevanje, Čisto inteligenco in aristokratstvo duha. Bil je vzor posetnika umetnostne razstave- Zakaj, na takšni razstavi moraš biti pameten preko sile, možgani in jezik morajo biti udarjeni na hokus-pokus razpoloženje, znati moraš razbrati slednji hieroglif in sleherno kopico arabesk raz slike, učenost ti mora kar puhteti iz jezika, skratka, samega sebe moraš prekositi, lahko si pa obdarjen s kurjo slepoto ter ti tudi barv ni treba razpoznavati. Rečeš n. pr. o kravi, da je krasne zelene barve in gotovo bo zelena, trava pa bo vijoličasta. In če se ti oči zamegle od pravljične krasote in gin jenja, tedaj Še vseeno lahko občuduješ čudovite impresionistične vizije. Res, razstava je bila dobro obiskana. Obiskovalci so si pa tudi vse slike ogledali natančno in so se vsi držali kar najbolj resno in pametno kakor se spodobu Ko so potem na srečnem prišli zopet do vrat, so odhajali s prijetno zavestjo, da so storili svojo inteligenčno dolžnost, V takšni prijetni zavesti človek pozabi na ves svet in materializem povrh, najprej pa na lastni mošnjiček. Kaj pa naj tudi ima umetnost skupnega z mošnjički, kvečjemu, da je svoje vrste umetnost imeti mošnjiček. In to nas res nič ne briga, saj smo že prišli do vrat, oddahnemo se samo, kakor kozel, ko uide iz zeljnika- No, in kar se slikarjev tiče, morajo itak priznati, da še ni bila nikdar bolj času primerna rečenica kakor sedaj — slikar slikaj in molči! Nagrade za načrte tuj-sko-prometnih naprav Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje: 1. ) 3 nagrade za načrte vzorne podeželske gostilne v merilu 1:200 in sicer 1. nagrado Din 4000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. 2. ) 3 nagrade za napravo vzornih načrtov za ureditev gostilniških sob v merilu 1:50 in sicer 1. nagrado Din 2000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. 3. ) 3 nagrade za ureditev sob za goste v merilu 1:50 in sicer 1. nagrado Din 2000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. 4. ) 3 nagrade za vzorne načrte pohištva za tujske sobe in za gostilniške sobe v merilu 1:20 in sicer 1. nagrado Din 2000, 2. nagrado Din 1500, 3. nagrado Din 1000. Načrti predvidevajo lahko popolnoma nove stavbe odnosno opremo v novih stavbah, vendar pa naj bodo lokalizirani in prilagođeni določenim krajem, n. pr. gorenjskim, dolenjskim, spodnještajerskim (pohorskemu ali dravsko poljskemu okolišu). . _ Načrti se morajo predložiti pisarni Tujsko-prometnega sveta kr. banske uprave dravske banovine, Ljubljana, Be-lenburgova ulica 7-L, pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri je točen naslov natečajnika, najkasneje do 31. julija 1931. Nagrajeni načrti postanejo izključno last dravske banovine. Vsi vposlani načrti se razstavijo na tujsko-prometni razstavi v Jeseni t. L Kr. banska uprava si pridržuje pravico, da poleg nagrajenih načrtov odkupi tudi druge načrte za svojo uradno uporabo. Koledar. Danes: petek 19. junija, katoličani: Ju-lijana, pravoslavni 6. junija Milava. Današnje prireditve. Krao Matica: Pod pariškimi krovi (samo ob 16). Kino Ideal: Greh zapeljane. Javna produkcija gojencev konzervatorija ob 26. v FflharnuiniiL Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg. Ustar. Sv. Petra cesta, Hočevar, Spoinia g;Ska Lepite na pisma znamke lige! Ogromna tatvina v Domžalah Dre uslužbenki sta v neka] letih pokradli za 300.000 dinarjev blaga trgovcu J. Menartu — Zanimive podrob- • nosti Domžale, 19. junija. V ponedeljek smo poročali, da so orožniki v Domžalah aretirali dve tatici, uslužbenki trgovca J. Menarta, ki sta že več let kradli in plenili trgovino, ne da bi jima prišli na sled. O tem nam poročajo iz Domžal Se zanimive podrobnosti. Prva tatica, mlada Matilda L.., je bila uslužbena pri Menartu šele od 1. decembra 1930. Dekle je bilo že od vsega začetka nepodteno to je večkrat, kakor je sedaj ugotovljeno, kradla denar, razno blago itd. na ta način, da je vsak dan v blagajni manj registrirala^ kakor je faktično inkasirala. Skoraj vsak dan je trgovca oškodovala za 300 do 500 Din, včasih pa tudi za večje zneske. Morda tatici še ne bi tako kmalu prišli na sled, ako ne bi živela skrajno razkošno in zapravljivo. Včasih je najela avtotaksi in se z fantom ves dan vozila po raznih krajih, čeprav je veljalo tisoč dinarjev ali pa še več. Ljudje so postali zaradi njene zaprav-Ijivosti kmalu pozorni in so opozarjali trgovca, češ, naj pazi nanjo. Sicer je pa znala Matilda vsakogar prepričati, da si tak luk sns lahko privošči, češ, da so doma zelo bogati in da ji oče pošilja vsak mesec tisočake. Začela je iskati celo lokal, da bi otvorila lastno trgovino v Domžalah. Tatico je razkrinkal orožniški komandir narednik Skok, ki ga je trgovec opozoril, da mu Že dalje časa izginja razno blago. Povabil je Matildo na orožniško postajo m jo tako spretno ujel v svoje mreže, da je priznala tatvine. Pri zasliševanju si je hotela končati Življenje, sunila se je s škarjami v vrat, pa ji je to gosp. Skok preprečil. Zadala si je samo majhno rano, ki ji jo je obvezal zdravnik dr. Hočevar. Druga tatica je Josipina M., vdova po nekem M., ki je bil večni ženin in pred ljubljansko poroto obsojen zaradi sleparij. Ta je bila pri tvrdk: že pet let in je zaradi svoje pridnosti ter individualnih sposobnosti vživala popolno zaupanje gospodarja, zaupali so ji pa tudi ljudje. Vedla se je tako, da ni nihče mogel sumiti da krade blago in zalaga z njim razne svoje sorodnike. Kradla je vse od kraja in toliko blaga, da je naravnost čudno, kaj in kam je hotela z njim. Vse kaže, da se je najbrž hotela osamosvojiti. V domačem krogu je živela skromno in ponižno, izven službe si je pa privoščila vsega, kar ji je poželelo srce. Vozila se je stalno v Ljubljano, kjer je imela abonma v loži v gledališču. Ob nedeljah in praznikih je zahajala k svojcem, nikdar pa ni priSla praznih rok. Vedno je med nje razdeljevala svilo, nogavice, kravate, blago, perilo in sploh razno manufakturno ter galanterijsko robo. Tudi napram znancem je bila radodarna, zato so jo v splošnem čislali in je bila na glasu kot dobrodušna ženska. Svojce in znance je znala prepričati, da dobro zasluži in da je vse blago poštenega izvora. Trgovec je na podlagi inventure in pregleda knjig ugotovil, da ima najmanj 300.000 Din škode. Zanimivo je, da je Josipina raznim večjim strankam ponovno izjavila, da tudi tvrdka ne bo mogla uspevati, če zapusti trgovino. Josipina je sedaj za zamreženimi okni^ tvrdka bo pa kljub temu še naprej obstojala. Res je sreča, da so končno tatici razkrinkali, kajti v nasprotnem primeru bi trgovca kljub njegovi pridnosti in skromnosti upropastili. Orožniki so ugotovili, da sta obe tatici ukradeno blago razpošiljali na vse strani, celo v Zagreb. V nedeljo 21. t. m. ob 17*30 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo Concordša: ZAGREB (drž. prvak 1930) Ilirija Ob 16. predtekma JADRAN : ILIRIJA rez. Ob vsakem vremenu Ureditev glavne ceste 7 Stari Loki Stara Loka, 16. junija Glavna prometna žila med škof jo Loko in Železniki je bila prav do teh dni posebno ozka v Stari Loki, tam, kjer sta cesto oklepala z ene strani starološki grad in z druge pokopališče. Vozniki so se na tem kraju le težko izogibali, vrhu tega je bila pa cesta zaradi drevja in visoke škarpe pokopališča večji del mokra. Cestni pododbor Škofjeloški Je pričel pred dnevi s temeljitim reguliranjem cestnega prostora. V dolžini svojih 200 m bodo razširili cesto za dobre 3 m, ob pokopališki Škarpi celo več. Graditelji nimajo lahkega dela, ker je Škarpa nad 3 m visoka in so morali staro zidovje do tal podreti, čim bodo odkopali okoli 1000 kub. metrov pokopališke zemlje, bo šele mogoče misliti na postavitev nove betonske stene v regulacijski črti. Pri prekopavanju pokopališča so naleteli kopači takoj za zidom na ogromno množino človeških kosti. Staroločani vedo povedati, da so bile te kosti prenesene k Škarpi 1. 1863, ko je gradil podjetni dekan Kramer novo cerkev. Takratni prebivalci so vse delo opravili ponoči. Znesli so posmrtne ostanke nekako skrivaj k zidu in so tod kosti, boječ se nalezljivih bolezni, prekrili najprej z apnom in potem s prstjo. Pripominjamo, da je staroloSko pokopališče med najstarejšimi na Slovenskem in so tu pokopavali celo mrliče iz Kranjske gore. Bila je Še pred kratkim tudi navada, da so revni pogrebci dobivali hlebčke kruha takozvane >trentec. Z izkopavanjem kosti delavci Se niso gotovi to je v dolžini nekaj metrov še vedno videti kost pri kosti. Vse kosti so doslej pokopali višje pri cerkvi v štiri jako obsežne jame, ki pa še ne bodo zadostovale. Sicer pa upajo, da bo proti sredi pokopališča okostja manj. V strjeni zemlji so našli tudi ostanke lesa, kovinskih križev, denarja pa ne, čeprav se je drugače zatrjevalo. V dnu izkopa se je prikazalo zidovje, ki naj bi v pradavnih časih tvorilo nekako vez z onstran ceste stoječim, okoli 650 let starim starološkim gradom. Grad je bil obdan z globokim jarkom, napolnjenim z vodo, po pridvižnem mostu se je pa prišlo na grajsko dvorišče. Zgodovinski spomini se bodo sedaj umaknili potrebam novega časa. Na to delo je bilo pokopališče pripravljeno, ker se dobrih 30 let na obcestnem delu ni pokopavalo. Novo urejena cesta daje že sedaj temu delu Stare Loke sila prijazno, odprto lice. Sedanji lastnik gradu, industrijec Franc Dolenc je zapuščenost grajskih prostorov in nasadov že dodobra odpravil Lepe cvetlične grede, skrbno urejen park oskrbovanim drevjem pozdravljajo pri- Ljubljanski trg živilski trg je od dne do dne bolj bogato založen, zelenjave in sadja je vedno več, prihajajo pa na trg tudi že letošnji poljski pridelki. Danes so prispele na trg prve hruške tz Novega Sada; prodajali so jih po 8 Din kg- S črešnjami in jagodami je pa trg kar preobložen, vsak dan jih je več, ker so začele zoreti tudi domače, dovoz bosanskih Je pa neomejen. Zato je tudi tega blaga več gnilega kakor zdravega ter pri vsej preobilici prav za prav ne moreš niti dobiti črešenj, ki bi bile res lepe in dobre. Krivda je v nizki ceni, s katero ne morejo konkurirati lepe »štajerske« čres-nje in iz drugih sa donosnih krajev. Bosanskim črešnjam je uradno določena cena 3 Din kg, domače so pa po 4 Din; slednje so precej kisle in zakaj so dražje je težko razumeti. Ne manjka tudi borovnic, 1 Je po 8 Din, ta jurčkov, merica po 5 Din, d očim so lisice po 3 Din merica. Med novitetami je na trgn že tudi dovolj kumar, kg 10 Din, in stročjega fižola, kg 6—10 Din. Zelenjave je na vagone, predvsem solate in graha. Dovolj je tudi jajc in pišk, še preveč, ker se jajca sedaj hitro pokvarijo, kar med potjo od trga do doma. Zato je tu slaba kupčija. Obešenec na Rožniku Ljubljana, 19. junija. Davi so v Tivoliju, oziroma na Šišenskem hribu našli obešenega nekega moškega. Okrog pol 8. zjutraj se je sprehajala večja družba vpokojencev po tivolskem gozdu, ko pa so prišli do križišča poti vrh Tivolija, je eden izmed njih nenadoma opazil, da visi kakih 5 m od ceste na šišenskem hribu na hrastu neki moški. O tem je bila obveščena policijska stražnica na Bleiweisovi cesti in kmalu nato sta odšla na lice mesta službujoči uradnik nadzornik g. Gruden in policijski zdravnik dr. Avramovič. Policijska komisija je ugotovila, da gre za trgovskega potnika Karla Andloviča, rojenega 21. avgusta 1904 v Trstu, pristojnega v Vipavo in stanujočega v Aškerčevi ulici št. 4. Pri sebi razen listin ni imel ničesar, iz česar bi bilo razvidno, zakaj je šel v smrt. Obesil se je z novo vrvico na močno hrastovo vejo. Po ogledu policijske komisije je bilo obešenčevo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Izjava S pozivom slušateljev geodetskega oddelka na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani >Naši javnosti«, se moramo solidarizirati v polni meri iz razlogov, ker bi to bilo za naše slovensko kruhoborstvo neodpustljivo, onemogočiti naši mladini fakultetno stroko, ki potrebuje sto in sto univerzitetno naobraženih zemljemercev. Tudi vedi in nivoju našega katastra se bi zadal udarec, za katerega ne sme in ne more prevzeti odgovornosti fakultetni svet. Fakultetni svet naj izpolni oddelek na višino drugih geodetskih oddelkov v tujini, ki so v ponos in čast tamošnjim univerzam. Odbor za društvo jugoslov. geodetov (geometrov) v Ljubljani. Pred nakupom. Ona: Če bo jutri lepo vreme, grem kupit nov klobuk. Kaj pa pravi vremensko poročilo? On: Da bo dež, toča, vihar in neurje. Stev. 136 >SLOVEN8Kl NAROD«, dne 1$. jnnija 1031 Stran 3 Dnevne vesti — Povrat ek ministra Demetroviea T Beograd. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič se je včeraj vrnil iz Dubrovnika v Split in odpotoval z brzovlakom ▼ Beograd. — Is finančne službe. Z ukazom Nj. VeL kralja so bili na predlog ministrstva financ vpokojeni s pokojninami po službenih letih: inšpektorji v 6. skupini Jožef Pihler V Slov. Bistrici, Ladislav Jerše v Ptuju, Ferdinand Koncovan v Mariboru, Aleksander Heršak v Ljubljani ter višji kontrolor Ivan Kočevar v Ljubljani. — Spominsko ploščo na roistnl hiši Ignacija Borštnika, velikega slovenskega dramskega igralca, odkrije na Vidov dan Udruženje gledalskih igralcev. Plošča je izvršena po osnutku arhitekta Rohrmana v ateljeju ljubljanske tvrdke Toman, ki bo oskrbela tudi vzidavo na liuc mesta- K tej proslavi in počastitvi spomina našega znamenitega sina vabimo vse naše občinstvo in ljubitelje gledališča. Točni spored svečanosti, ki se vrši skupno z odkritjem plošče skladatelju Davorinu Jenku v Cerkljah bo objavljen v časopisju. — Vsa narodna društva, predvsem z Gh-renjskega. opozarjamo, da dobita dva izrazita naša kulturna delavca na nedeljo 28. 1 m. spominski plošči v svojem rodnem kraju in sicer slavni skladateli Davorin Jenko in najizrazitejši slovenski igralec Ignacij Borštnik. Slavnosti bodo popoldne ob ool 3. v Cerkljah pri Kranju. Glede zveze z Ljubljano, Kranjem in Kamnikom bomo podrobno poročali takoj v začetku ttdna. Velika tekma koscev v Beričevem. Zveza kmečkih fantov in deklet v Ljubljani priredi v nedeljo 21. junija ob pol 3. popoldne v Beričevem pri Ljubljani veliko tekmo koscev za naslov Zvezinega prvaka. Obenem se vrši tudi tekma »koscev - škri-eev«, kier bo tekmovala naša šolana inteligenca. Po tekmi se vrši kmetska veselica, ki jo priredi društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem. Za posetnike iz Ljub-Izjane zelo ugodna avtobusna zveza izpred Mestnega doma (Krekov trg). Zunanjim posetnikom je minister za promet dovolil polovično vožnjo. Vsi udeleženci naj vozno karto, ki jo kupijo na vstopni postaji tudi dajo žigosati na vstopni postaji ter jo v Ljubljani ob izstopu ne oddajo, marveč jo »;irir>:o, ker bo ta karta veljala tudi za povratek, če se bo udeleženec izkazal z .e-gitimacijo, ki jo dobi v Ljubljani na zborovanju. — Oh?ni zbor podružnice CMD v Laik em je bil v sredo 17. junija v hotelu >Sa-vinjac. Udeležilo se ga je 20 članov. Čeprav podružnica zaradi razcepljenosti na premnoga društva ne more bogvekaj uspešnega izkazati, je vendar dosegla nekaj uspehov. Ima 62 članov, ki so se pri nabiranju darov pridno udejstvovali. Podružnica je za razne izkupičke poslala glavni družbi 2100 Din, lastnega premoženja pa ima 1609 09 Din. V novi odbor so bili izvoljeni: načelnik Ivan Cetina, nadučitelj v. p.; načelnika nam. Marija dr. Rošova, soproga župana; tajnik Blaž Zupane, brivski mojster; blagajnica Josipina Stegenšek, učiteljica odborniki: Juro Kislinger, upravitelj ©snovne šole; Milica Strekelj, soproga davčnega kontrolorja; Nina Drubnič učiteljica; Ernest Maver, prosvetni referent. Preglednika računov sta učiteljica Mila Kubica in in učitelj Vekoslav Benko. Delegata za glavno skupščino sta Ivan Cetina in dr. Marija Roševa. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo 8. septembra v La-Skem. Odbor bo oskrbel vse potrebno za prijetno bivanje skupščinarjein. — Iz Tržiča. Kakor vsako leto priredi tudi letos deška in dekliška meščanska šo la v šolski telovadnici v nedelj j 21. jur.ija razstavo izdelkov svojih dijakov. Razstavljeni bodo vsi med šolskim letom izdelam predmeti iz vse učne snovi. Razstava ho odprta od 9. do 17. in ne bo vstophm;. Ob istem času bodo razstavili v slojih raze-dih tudi našj malčkj iz otroškega vrtca svoje krasne in zanimive izdslke, ki «o jih napravili med šolskim letom to ra/st*-vo. ki smo j>o sedaj že dve leti naravnost pogrešali, še prav posebej tp >zarjamc in vabivabimo starše in vse prijatelje mladine, naj si jo ogledajo in dajo j svojim živim zgledom mladini priznan ^ sn r.fen trud in delo. Le tako jih bomo vzg.jili, da bodo mogli kasneje v življenju izvršiti naloge, ki jih čakajo. Ne pozabite t^rej priti v ne« nedeljo v meščansko šolo na šolsks razstave. — Blagoslovitev gasilne brlzgalne ?a Dobovcu pod Kumom, ki bi se nela vrš'ti v nedeljo 21. t m., je preložena na nedeljo 5. julija — Oddaja lova v zakup. Dne 11. julija se odda v zakup lov občine Gaberje v pisarni sreskega načelstva v Brežicah, soba Št. 6, za dobo 6 let — Prodaja. Dne 1. julija t 1. se bo vršila pri glavni carinarnici v Subotici prodaja ca 95.000 metrov polsvilenih trakov za klobuke. (O^las je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). — »Jugoslovenski turizem«. Izšla je junijska številka ».Tugosloventkega turizma«, oficiielnega glasila za pospeševanje tujskega prometa v Jugoslaviji. Kakor prejšnja, prinaša tudi ta številka krame posnetke našega morja in lepote naših morskih mest. nfotmativne č1anke o Dolmaciji in Bosni, zanimiv je pa zlasti propagandni članek naše zaslužne lektorice angleščine miss Copelandovc, ki je priobčila v reviji Članek »Slovenia in Summer« (Slovenija poleti«, ki ga krasi v uvodu krasni fotografski posnetek Bleda. Miss Copeland je s tem zopet dokazala svojo veliko ljubezen do Slovenije. — Vreme. Vremenska napoved jravi, na bo spremenljivo, oblačno :n htejiejše vreme. Včeraj je bito jasno same v Zagrebu, v vseh drugih krajih i«t bilo de'oma oblačno. Vročina polagoma narašča, največjo so imeli v Beogradu in sicer 352, v lagrebu 34.1, v Splitu 33, v Sarajeva 32.4, v Skopi ju 323 in v LJubljani 302, v Mariboru 27.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.9 mm, temperamra ie znašala 16.4. — Krvava ljubavna drama v Beli Cerkvi. V nedeljo se je v Beli Cerkvi odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Trgovski potnik Oto Schuster je ustrelil svojo zaročenko Frido Kuhn, hčerko uglednega stavbenika. Pba so naši! mitva v mlaki krvi. Vzrok pretresljivi drami je bilo dejstvo, da se par ni mogel poročiti. — Moške srajce v krasni izbir] ima najceneje Šterk nasL KARNlCNIK, Stari trg, Ljubljana. — Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jo s. RE1CH Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Poljski pevski zbor »Echo« Iz Krakova, ki So koncertiral v ponedeljek v Fil-harmonični dvorani, je že kakih deset dni na turneji po naši kraljevini. Beograjski listi so prinesli o koncertu najlaskavejše ocene. Vsi kritik; hvalijo veliko muzikalnost in visoko glasovno izobrazbo vsega moškejra zbora Tenorji se odlikuieio z izredno milino basi Pa so naravnost impozantni ter izredno ugajajo, posebno v globokih legah. Zbor orecizno odgovarja na vsak mig svojega dirigenta, ki ie eden najbolj znanih sodobnih poljskih komponistov: Bolestev Waiek - Walewski — Tako se nam obeta zopet izredni muzikalni užitek, to not od prvovrstnega moškega zbora, ki nam bo podal po večini neznana dela iz bo-eate literaiure svojega naroda. Predproda-ja vstopnic v Matičn, knjigarni. —Ij Spored VII. javne produkcije gojencev konservatorija drevi ob 20. v Filhar-monični dvorani je: 1.) Vit. Novak op. 3: 3 skladbe za violino. Igra Zoran Pianecki. pri klavirju Drof. Karel Jeraj. 2.) VVeber: Arija Maksa iz »Čarostrelca«. Poje Krmno ti ć Ivan. pn klavirju Reinhold Gallatia. 3.) Vycpalek: Uspavanka, Musorgski: Scherzo. Irra na klavirju Menardi Pia. 4.) Alabiev: Siavček. Niewiadomski: Smeje se zlato Dolje Poje Dragica Sok. pri klavirju Marijan Lioovšek. Bruch: Violinski koncert v G - moiu. Igra Ladislav Marin, ori klavirju Pavel Šivic. 6.) Novak: Ljubav je kakor zvezda. Škerjanc: Večerna impresija. Grečaninov: Domačija. Poje Marija Lahamar. pri klviriu: Menardijeva- 7.) MendeJsohn: Varijacije za klavir Igra PaWa Kane. Rossini: Kavatina Figara iz Sevilskega brivca. Poje Švigelj Cveto, pri klavirju Gallatia. 9.) Erch: Kromatična fantazija in fuga. Igra Marijan Lipovšek 10.) Samt - Saens: Arija iz opere Samson in Dalila. Poie Franja Bernot - Golob pri klavirju Pavel Si vic. 11.) Fibich: Pesem. Goens: Scherzo. za čelo in klavir Igrata Baide in Lipovšek. 12.) Saint - Saens: Duet :z »Samson in Dalila«. pojeta Bernot -G^lobova in Cveto Švigelj Nastopajoči gojenci so iz šole nrof. Jeraja. Foedransner-gove. Antona in Janka Ravnika, VVisting-hausnove. Slajša in Berana. Vstopnice od 10 Din na/zdo! v Matičn: knjigarni, kier sP dobi tudi natančni spored. —Ij Vse rezervne oficirje in narednike-djake, stanujoče v Ljubljani pozivamo, naj takoj osebno ali z dopisnico javijo svoie točno bivališče (ulico, hišno Številko, nadstropje) in eventualno tudi telefonsko številko. — Mestni vojaški urad, Ambrožev trg 7/1. —1} Mestno središče T. M. poziva vse člane posebno pa one. ki se nameravajo udeležit' treznostnega kongresa v Beogradu od 4. do 7. julija, da se udeležijo dares 19. r. m. ob 5. popoldne v Akademskem kolegiju informativnega sestanka. — Vožnja v Beograd ie četrtinska Po kongresu je izlet v Železna vrata. —Ij Pri tramostovju so pričeli pripravljati opaž za betoniranje mostišča desnega mostu Vsa dela pri opornikih teg mostu so gotova. Za lev; most betoniralo desni opornik, s čimer bodo gotovi prihodnje dn:. Ob desnem bregu bodo tudi kmalu izkopali predor pod cesto za kanal, na levem pa kanal betonirajo že pod mostom. —I] Tramvajska dela v Zg. Šiški. Tramvajska proga od Kosove hiše do Pirnatove pristave onkraj remize je bila na debelo posuta z robatim gramozom. Zato je bil potreben mestni valjar, da je progo izravnal in izgladil. To delo je dovršil zadnjo sredo. V znak urejene proge so postavil delavci na koncu tira manjšrmlaj, ki je bi: okrašen s trakov- narodnih ' 'Sfn valjar je sedaj v rabi pri remizi, kjer ima še dost; --!eJa. Uradno' j oslopje je tako rekoč dozidano in ga prično v kratkem ome- tavati. Z delom hitijo na vse kriplje, večkrat vso noč. Naprava ogromnega opaža za obe betonsk: stebri *tane tesarje dosti truda, vendar jim gre posel naglo od rok ob sedanjem lepem vremenu. Prihodnje dni postavijo ob tiru traverze. ki so jih v ta namen navozili ob cesto. Celovška cesta je od srede odprta vozovnemu prometu. Po lepj gladki cesti drvijo avtomobili in ostala vozila ter delajo oblake prahu, kar je v veliko nadlego obcestnim hišam. —Ij Tramvaj skočil s tira, Snoci okrog pol 12. se je na Dunajski cesti pripetil nenavaden dogodek. Po desnem tiru proti Evropi je vozil novi tramvajski voz št. 19. Ko je prišel do kretnice pred Figovčevo gostilno, je nepričakovano skočil s tira m drvel Se par metrov po cestnem tlaku proti Dalmatinovi ulici ter končno obstal sredi ceste. Nezgoda k sreči ni imela nobenih posledic, v vozu sta bila samo dva potnika, ki sta se nekoliko prestrašila. Tramvaj so kmalu nato zopet spravili na tir. Seveda je izredni dogodek privabil kljub pozni uri mnogo gledalcev na cesto, ki so delali razne slane In neslane dovttpe na račun tramvajske nezgode. Smolo pri vsej zadevi je imela edino Figovcevm natakarica, ki ji je več gostov ušlo s >cehcx. — Večja varnost šolske mladine. Vhod v zunanjo nunsko šolo je bil doslej s Kongresnega trga, kakor tudi oni v notranjo nunsko šolo. Sedaj so prodrli zid v Nunski ulici ter delajo vrata v šolo iz iste ulice. Prešnji vhod na Kongresnem trgu preda-lavajo v veliko okno. Izprememba vhoda s Kongresnega trga v Nunsko ulico je spričo prihodnje tramvajske proge vsekako umest-stna in hvalevredna. —1] Malo več obzirnosti. Poročajo nam: Prebivalci zgornjega konca Miklošičeve ceste smo že popolnoma obupani. Med palačo Vzaiemne zavarovalnice in stavbo Zadružne banke je mehanična delavnica in garažno podjetje tvrdke Harlev David-son. 2e po dnevj je tam ves dan ropot avtomobilov in motorjev, pa to končno človeka ne bi motilo, če bi bil vsaj ponoči mir. Toda tudi ponoči skoraj vsako uro hupajo pred garažo motociklisti, ki žele, da iim odpro vrata, na drugi strani pa vso noč tu!; pes, ki je privezan na dvorišču. Kraval ie noč za nočjo takšen, da nihče ne more zatisniti očesa. Naj oblasti napravijo red, podjetje pa naj bo nekoliko bolj obzirno do sesedov. —!j Iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se 21. t m. Ilirija I : Konkor-dija g. dr. Planinšek, stranska sodnika gg. Ahčan, Lukežič: predtekma g. Czernv; v Celju Atletiki : Maribor g. Ochs (namestnik g. Dolin ar). Iz Celja —c Celjska Strelska družina bo imela svoje otvoritveno streljanje v nedeljo 21. t, m. ob 3. popoldne na vojaškem strelišču v Pečovniku. Skupnega odhoda iz mesta ne bo. —c Izgubljeno m najdeno. V mestu je bik izgubljena 8. t. m. zavarovalna pogodb ba na ime Avguste Riklove in istega dne tudi moška listnica, v kateri se je nahajala železniška uradniška legitimacija in prosta vozovnica, glaseča se na ime Tom>aža Rav» nikarja. Na gasilski veselici je bil v nedeljo izgubljen zlat urin obesek. Od Savinjskega nabrežja, do Gregorčičeve ulice je bila iz^ gubljena 16. L m. ženska ročna torbica z različno vsebino. Na Kralja Petra cesti je bil izgubljen 17. t. m. opoldne zlat prstan z belim kamnom. Odda naj se v celjski podružnici »Jutra«. V Gosposki ulici pa je bila najdena 11. t. m. ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja. —c Veliki vokalno-Anstrumentalni koru cert CPD ho jutri zvečer ob pol 21. in v nedeljo popoldne ob 17. v veliki dvorani »Celjskega doma«. Vstopnic je še vedno dovolj na razpolago in zato ne odlašajte s takojšnjo nabavo. —c Izlet na Peco. Mežiška podružnica SPD priredi ob svoji petletnici CirikMeto* dov kres na Peci. Na predvečer bodo goreli velikanski kresovi in ognjemet, v nedeljo 5. julija ob 9. pa bo opravil službo božjo član Aljaževega kluba iz Maribora, Sodelovala bo polnoste vi Ina rudniška godba iz Mežice. Po masi bo koncert rudniške godbe. Za prenočišča bo v polni meri vse preskrb* ljeno. Savinjska podružnica SPD v Celju se namerava udeležiti gornje prireditve Ako se priglasi vsaj 10 udeležencev, bo polovična vožnja. Priglasitve sprejemata gg. Vrtovec in Krajne. Zadnji rok prigla* sitve je 23. jiunij. — Ljubljanska sokolska župa poziva vse brate in sestre, ki nameravajo potovati v Split, naj se javijo pri svojem društvu najkasneje do 22. t. m. Društva naj odpošljejo vse prijave še 22. t m. zvečer, tako da bo župna uprava lahko uredila vsemu članstvu udobno potovanje. Nadaljna navodila slede. Župna uprava. — Ljubljanski Sokol priredi celodnevni zlet moške in ženske dece v nedeljo 21. t. m. pod Veliki vrh pri Bokavcih. Zbirališče pred Narodnim domom. Odhod točno ob8.30. Starši so uljudno vabljeni. Jestvine, jedilno posodo in pribor je vzeti s seboj- Kampiranje je v idiličnem kraju ob bistrem studencu, kjer se bo kuhal golaž in izdajal po režijski ceni. Povratek ob 19. — Sokolsko društvo Ljubljana IV. vabi svoje članstvo, naj se udeleži ustanovne skupščine čete na Laverei ki bo v nedeljo 2l. t m. ob 15. v gostilniških prostorih br. Ogrina na Laverei- _ Sokolska četa na Lavricf ima v nedeljo 21. t. m. ob 3. pop. svoj ustanovni občni zbor v gostilni br. Iv. Ogrina. Po zboru se vrši veselična zabava. Vabljeni vsi. _ Sokolski slavnostni dnevi v Celju. Po mestu so se pojavili živobarvni lepaki, ki vabijo veo sokolsko m sokolstvu naklo* njeno javnost na župni zlet Celjske sokol' ske župe, ki bo 28. 'm 29. junij« t. L Iz sporeda je razvidno, da je prvi dan posvečen tekmam m proslavi Vidovega dne, drugi dan pa nastopu samemu. Spored je uasled* nji: V nedeljo 28. junija: od 6. do 10. tek* me naraščaja m članstva cele župe; ob 10. svečana proslava Vidovega dne skupno z vojaštvom celjskega 39. peapolka. Proslava bo združena s cerkvenimi obredi, sodelovalo pa bo tudi Celjsko pevsko društvo; ob 2. telovadna akademija na Glaziji s sodelovanjem vojaške godbe. V ponedeljek 2°. junija: Od zjutraj do 11. skušnje vseh od* delkov, nato povorka skozi mesto; popol* dne ob pol 16. javni nastop vseh oddel* kov, nato velika ljudska veselica. Sodoc po dosedanjih prijavah, bo na zletu sodelovalo okrog 3200 oseb, od teh bo nad 600 članov in 400 članic. Br. Kukovec z Lave postavlja že na Glaziji trodeme tribune, ki bodo imele nad 600 sedežev. Na zlet bo* do vozili posebni vlaki fz smeri Brežice* Celje in Velenje*Celje. Podrobnosti o po» sebnih vlakih, kakor tudi vse ostalo, bomo se javiti« ^1 SCMICMTOV r ' ' \ RADI0N PERE SAM ! Majdica hoče pomagatt Mamica pere perilo in mala Majdica ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: .Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati. Vzamem Schichtov Radion in on pere sam*. Nato čita Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. SCHICHTDV RADION RERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Nov cestno-policijski red v Ljubljani Osnutek, o katerem bodo končnoveljavno sklepali ori* stojni odseki Prevažanje sveže krvi. Prevažanje sveže krvi v odkritih posodah je prepovedano. ... Odvažanje smetf. Smeti in druge suhe odpadke Je praviloma v vsakem gospodinjstvu sežigati in le upepeljene oddajati smetarju, ki naznani svoj prihod. Stranke smejo zaboje z odpadki donesti pred hiše šele potem, ko je smetar naznanil svoj prihod ter se ne smejo postavljati zaboji pred dohodom smetarja v veže in pred hiše. Smeti se ne smejo metati v strani S čne jame in kanale ter se je strogo držati prepovedi, po kateri se ne smejo nikakršni odpadki kopičiti na javnih mestih, trgih, ulicah, zlasti pa ne na bregovih Ljubljanice in na nezazidanih parcelah v obljudenih krajih policijskega okoliša. Snaženje cest. Ako se javna cesta pri nakladanju hi iz-kladanju blaga in materijala pri odvažnju itd. ponesnaži, tedaj jo je takoj očistiti, sicer bi se snaženje odredilo ob stroških tistega, kogar zadene krivda. Isto velja tedaj, če se cesta ponesnaži, ker se kaka posoda razbije ali če posoda pušča. Izredno snaženje nlfe rn eest. Oblastvo more v nujni potrebi odrediti izredno snaženje ulie in cest ter se mora taki odredbi vsak hišni in zemljiški posestnik pokoriti. rv. VZDRŽEVANJE MIRU !CA JAVlTIH CESTAH IN TRGIH Ulične produkcije. Glasbene produkcije, podoknice itd. na javnih prostorih in trgih se smejo vršiti ie z oblastvenim dovoljenjem in le v ulicah, v katerih bi s tem ne bil oviran promet Isto velja tudi za razne obhode in prireditve na javni cesti, n. pr. Miklavževi obhodi, tombole, predpustni sprevodi itd. Prav tako je prepovedano prepirati se, razgrajati, kričati in peti ali se na drug način nedostojno obnašati na javnih cestah in trgih. Nadale je prepovedano motornim vozilom uporabljati preglasna trobila zlasti pe» noči, klicati z trobljo v gornja nadstropja, ropotati z motorjem in sploh ■ preglasnim in nepotrebnimi šumi kaliti mir. Gramofoni in radio svočniki. Postavljanje gramofonov in radio rvo9-irikov ob javnih ulicah je prepovedano, fte so ti aparati nameščeni na zasebnih ali gostilniških vrtovih in dvoriščih, se po 22. uri ne smejo več uporabljati. Enako se smejo zvočniki v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih uporabljati samo do 22. ure. Prevažanje predmetov, ropot povzrofsjočfk. Predmete, kakor pločevino, verige, kovine it posebno presenečen j e< ... Popoldne so mnogi trepetali, ker se Je nekoliko oblačilo. Veselje je bilo zato tem večje, ko se je nebo zopet zjasnilo. V Ljubljano so se odpravili tudi dežela-ni- Vse popoldne so kuhali star fižol, da so si zvečer lahko po tradiciji s njim nabasali žepe. Ljubljana je v mraku oživela. Povsod po ulicah je bilo čutiti žegnanjsko veselja. Potem so ljudje pričeli romati Prej prideš prej meljeS. Prostor si je najbolje preskrbeti, dokler je šd čas. Bil je še dan, zato je bilo na Novem trgu še precej samotno. — Tukaj je torej ta znameniti kraj! so se čudili tisti, ki so prišli prvič k zračni atrakciji — Kje je pa žica, po kateri se vozi? so vpraševali. Nihče ni vedel povedati. Končno je nekdo dejal, da je tako visoko, da se sploh ne vidi Ljudje so odpirali usta. 2e pri tam jim je jemalo sapo. Nekateri so zobali fižol, da so lažje Čakali. Seveda, iz same nestrpnosti Prihajali so še vedno drugi. Medtem se je stemnilo. — Hm, kje jo pa žica? so poizvedovali naslednji — In reflektor? so hoteli vedeti tisti, ki niso bili novinci. — Kaj pa je i gramofonom? Zagonetka je bila čim dalje bol] zamotana ter nerazumljiva- Končno so jo pa Ljubljančani potuhtaH. Seveda, to je tisto posebno, napovedano presenečenje: nocoj se bo vozil akrobat po zraku celo brez žice! Vražji dečko je, njemu je vse mogoče. Ljudje so se pričeli razhajati Nekateri so pohiteli domov po svojce, drugim se Je pa začelo dremati, kar ni bilo gramofo- na. Vztrajala je v prvi vrsti mladina. Deželam so pozobali žfižol ter niso mogli več mirno čakati. Nekateri so tudi mislili, da niso prišli prav. Začeli so sumiti. Tukaj ne bo nič, ne kaže, so sklenili. Komedija bo kje drugje. Morda v Tivoliju. Pobarali so frkoline, ki jih je/ bilo tam okoli vse črno. Fantalini so pa tedaj začeli vzklikati živio >kralju prahu«, kakor so ga blagovolili krstiti. Trg se je tresel v temeljih od gromovitih ovacij. Aleksič je pa bil duh. Videl ga ni namreč nihče. Ljudem je bilo tako tesno pri srcih, da niso mogli več vzdržati. Nekaj čudnega se je moralo zgoditi. Prihajali so pa drugi. Trg se je polnil in praznil- Nekateri so tudi potrpežljivo čakali do 22. in še dalje. Nekaj jih je zaspalo v travi ob Turjaški ulici. Zbudili so se šele, ko so jih oblizali klateči se psi in ko so v bližnjih drvarnicah petelini že klicali jutranje ure... Torej, snoči so se Ljubljančani obrisali pod nosom... >Zračna< senzacija je sf rča-la kdove kam z g. Aleksičem vred. Baje se je po francosko poslovil od negostoljubne Ljubljane, ki mu je prirasla tako k srcu, da ji je moral na vsak način pripraviti posebno presenečenje — razočaranje. Prebrisani Škoti V neki londonski univerzalni trgovini je bilo zapisano na izvesku: >Vse, kar prodajamo, stane 4 pence. Izberite, kar hočete!* Škot je vstopil v trgovino in vprašal: >Kje pa imate, prosim, avtomobilski oddelek ?< Drugi Skot je nekoč v gostilni naročil pivo in opazil, da plava v vrču muha. Popil je kljub temu skoro tri četrtine tekočine, nato pa poklical natakarja, mu pokazal muho in ga pričel glasno zmerjati. Natakar se je lepo oprostil in gostu hitro prinesel novi polni vrč. Cim se je odstranil, je vljudne vprašal drugi Škot, ki je vse opazoval od svoje mize: >Oprostite, sir, ali bi mi lahko sedaj posodili vašo muho? Saj sva rojaka«. Stran 4 >SEO VENSKI N ARO IX, dn« 19. jun!ja 1931 Stev. 136 Zane Grey: 50 Skrivnostni jezdec Roman. Delal je že dobri dve uri in zložil ekoraj tako visoko skladovnico drv, kakor je bila koča; šele potem se je spomnil, da bo drv za prvo silo dovolj. Pobral je sekiro in lopato ter se vrnil v kočo. Wilson je bil tako zatopljen v svoje pismo, da ni niti slišal, ko se je Wade vrnil. Na obrazu se mu je poznalo, da pise nekaj zelo resnega in važnega. _ Čujte, Wils. ali pišete knjigo? — je vprašal lovec smeje. Wade je gazil nazaj grede visok sne*?, držal se je starih stopinj in med potjo so mu rojile vesele misli po glavi. Če bi moral živeti še enkrat, bi začel takoj iskati svojo srečo v sreči drugih ijudi, je razmišljal. Čira je prispel do svoje koče. je vzel lopato in začel delati gaz proti pasji staji. Tu je bilo naneslo mnogo snega in delo je bilo naporno. Še dobro, da je bil napravil zaprto stajo, v kateri so mogli psi prezimovati. Snega je bilo zapadlo toliko, da nekaj časa na lov ni bilo misliti. Farma je imela bogato zalogo jelenjega in medvedjega mesa, ki je bilo zjutraj dobro zmrznilo in se bo gotovo držalo čez zimo. Wade je razmišljal, da ee bo omejilo njegovo delo čez zimo na krmljenje psov in živine, na sekanje drv in druge take malenkosti. Psi, ki jih je bilo zdaj že nekaj manj, mu ne bodo delali posebnih preglavic. Kane se je bil preselil h Columbini, bil je stalno na farmi, deležen posebne ljubezni in svobode tako. da je lahko počel, kar je hotel. Starega lovca je pozdravljal vedno s srditim, nezaupljivim pogledom. Sampson. Jim in Fox so delili seveda lovčevo usodo in sprejeli 80 ga z glasnim lajanjem. Popoldne je krenil Wade proti far-marjevi hiši. Sneg tu ni bil tako visok, ker ga je bila burja odpiliala. V ko-vačnici so pela kladiva. Konji so galo-pirali po ograjenem pašniku okrog hiše. Na zunanjm dvorišču je mukala pri kopicah sena goveja živina. Wade je potrkal na Columbinina vrata. — Prosto. Vstopil je. Bila je sama v sobi. Sedela je na postelji, naslonjena na blazine, na sebi je imela toplo, volneno pižamo. Njene temno obrobljene oči so se zdele večje in otožnejše kot običajno. — Nič več se ne zmenite zame. Bent Wade! — je vzkliknila očitajoče- — Kako to, dekle? — Ker vas tako dolgo ni bilo, — je odgovorila nagajivo. — Zdaj vas pa sploh nočem videti. — Ah! To ima človek za plačilo, če dela in skrbi za druge. Že prav, pa grem. od koder sem prišel: in kar sem vam prinesel, ostane v mojem žepu. Obrnil se je, kakor bi hotel oditi. Columbina je zardela. Iztegnila je obe roki. — Ah. Bent Wade. sekunde sem štela, kdaj pridete. — je dejala. — Kaj ste mi pa prinesli? — Kdo je bil tu? — je vprašal in stopil k nji. — Ta ogenj je res kla-veren. Moram ga spraviti v red. Gospa Andrews je bila tu. Nisem mislila, da je tako dobra. Pripeljala se je s sanmi. O Ben, zima je že tu! Davi, ko sem se zbudila, je bil na moji postelji sneg. Danes se počutim mnogo bolje. Jacka še ni bilo na spregled. Wade se je zasmejal tej opazki in Columbina je storila isto. — Ho, danes ste pa hudomušni in to je dobro znamenje, — je dejal Wade. — Nekaj novic vam prinašam, ki vam preženo zadnje ostanke bolezni. — O, le brž jih povejte! — Wilsu ne bo treba odrezati noge; rana se mu je začela celiti. In oče mu je pisal. — Bog je uslišal mojo molitev! — je zašepetala Columbina in zatisnila oči. — Oče mu piše, naj pride domov in prevzame farmo, — je nadaljeval Wa- de. — O! — Vsa prestrašena je pogledala lovca. — In bo storil to? — Ne, domov se ne vrne, vsaj tako hitro še ne. Saj mora še tu marsikaj urediti. — Mučite me, Ben. Zakaj mi ne daste tistega, kar ste mi prinesli? — Nikar tako hitro, saj se nikamor ne mudi. Rad bi še malo kramljal z vami. Pravite, da Jacka danes še ni bilo k vam? — Še ne, hvala bogu. — In kaj počenja stari Bili? — Danes me je pustil pri miru. Samo o svoji poti v Kremmling je ves čas brbljal. Jacka hoče vzeti s seboj. Oče me ima zelo rad in zato se boji pustiti me samo z Jackom. In tako navaja vse mogoče pretveze, da mora prodati živino in kupiti vse potrebno, in kako nujno potrebuje pri tem .lacka in kaj vem kaj še. Zelo me veseli, da ga hoče vzeti s seboj. Toda ubogi Jack se bo jezil. Zdaj pa -— dragi Ben — kaj ste mi prinesli? Saj vem, da je od AVilsona. — Kaj bi dali za pisemce od Wilso-na, dekle? — je vprašal Wade nagajivo. — Iskreno hvalo. — No torej, kaj bi mi pa dali za celo debelo knjigo, ki jo je pisal \Vil-son dobri dve uri. — Poljub, Ben, poljub! — je vzkliknila vsa srečna. — Zares? — Zamahnil je z roko, v kateri je držal Wilsonovo pismo. — Da, zares. Napol v šali, napol v nekem čudnem razburjenju se je Wade sklonil nad njo in ji stisnil "VVilsonovo pismo v roko. PogleJ se mu je nekoliko zmračil, ko je začutil, kako je pritegnila njegovo glavo k sebi ter ga poljubila na lice v iskreni hvaležnosti in prijateljstvu. Ben AVade je bil doživel zadnje čase mnogo napetih in srečnih trenutkov, ta je pa daleč prekašal vse. Ko je sedel zopet na svoj stol, se je zdel njegov glas malo hripav. — Tako. tako! Starega, ostudnega Bena Wadea ste torej poljubili. — Da in zelo rada sem storila to. — Rdečih lic in blestečih oči je odprla pismo. — Prečitajte to pismo, dekle, in napišite odgovor. Prazne strani lahko iztrgate. Jaz ostanem tu in če bi slučajno zaneslo koga sem, se potuhnem, kakor da vam čitam to knjigo. Da bi dobil zavarovalnino V Koburgu si je odsekal neki mehanik roko, da bi dobil 800.000 dinarjev zavarovalnine, pa je dobil le leto dni OTROŠKI NOGAVICE *ilGOH Najboljše, najtrape^e, 13 Dober izgovor. Mati: V omari sti bila dve jabolki, sedaj pa je samo še eno. Kako je to mogoče? Marica: Bilo je tako temno, mamica, da drugega nisem videla. Našim čitateljem je gotovo še v ži* vem spominu afera dunajskega inže* nerja Mareka, ki si je odsekal nogo in so ga obtožili, da je dejanje izvršil za* to. da lahko dvigne ogromno zavaro* valnino. Afera je takrat dvignila mno* go prahu, končno je pa sodišče na pod? lagi mnenja zdravniških izvedencev Mareka oprostilo.. S slično zadevo se je pečalo te dni sodišče v Koburgu v Nemčiji. Zago* varjati se je moral mehanik Alfred Schad iz Waldsachsna, ki je bil obto* žen, da si je na tnali odsekal levo roko, da bi na ta način prišel do zavaroval« nine 60.000 M, kar znaša okrog 800.000 Din v naši valuti. Proces je trajal "dalje časa in je v Nemčiji zbudil mnogo po* zornosti. Včeraj zjutraj je bila izreče« na obsodba in jc bil Schad obsojen na leto dni zapora. Takoj po končani razpravi so obto* ženca aretirali. Sodišče je izreklo ob* sodbo na podlagi dokazov in izvedeni* ških mnenj, ki so bila večinoma v Scha» dovo škodo. Obtožencu tudi izpoved lastnega brata, ki je bil tudi osumljen soudeležbe, ni pomagala. Zdravniki so bili mnenja, da si Schad ni po nesreči odsekal roke in da je bilo iz poškod* be razvidno, da je imel pod roko trd* no podlago. Vse tudi kaže, da si jc pred dejanjem roko močno prevezal, da ne bi izgubil preveč krvi. Obtožes nec je do konca zatrjeval, da je nedol* žen, odšel je iz dvorane in dejal: »Raj* ši vidim, da me obesite, kakor da me po nedolžnem zaprete« Čehi na Dunaju Zanimivi podatki o življenju čehoslovakov v glavnem mestu Avstrije Dunajski češki poslanec v avstrijskem parlamentu Machat je pred dnevi objavil spis o Cehoslovakih na Dunaju. Iz zanimive brošure je jasno razvidno, kako veliko število Cehov in Slovakov je pred vojno odhajalo v glavno mesto Avstro-Ogrske, kjer so polagoma v nemški sredi izgubljali svojo narodnost. Pri popisu prebivalstva 1. 1900. je bilo izmed dunajskega prebivalstva 552.000 ljudi po poreklu iz krajev sedanje Češkoslovaške, dočim je bilo le nekoliko večje število pristojnih na Dunaju samem in v Spodnji Avstriji. Torej nad četrtina dunajskega prebivalstva je bila po poreklu iz češkoslovaških krajev. Uradna avstrijska statistika je znala ugotoviti samo pristojnost v češkoslovaških krajih, ne pa tudi češkoslovaške narodnosti. Po narodnosti je bilo število Cehov in Slovakov vedno manjše. To je očitno razvidno iz zanimivega dejstva, ki je navedeno v knjigi poslanca Ma-chata. L. 1910. je uradna avstrijska statistika naštela na Dunaju 98.000 Cehov in Slovakov. Po razpadu Avstro-Ogrske je bilo ugotovljeno, da se jih je 150.000 izselilo v osvobojeno domovino, vendar pa je bilo pri popisu prebivalstva 1923. naštetih na Dunaju 90.000 Čehoslovakov, torej skoraj neizpremenjeno število. Lehmannov dunajski adresar ima v svoji posebni izdaji 315.000 naslovov dunajskih prebivalcev. Med njimi je toliko čeških imen, da zbuja pozornost že na prvi pogled. V ostalem dobi isti vtis vsakdo, ki pride na Dunaj in si ogleda napisna imena raznih trgovin. Češko fme se najde tudi pri družinah, ki se že nekoliko generacij smatrajo za nemške. Tako se n. pr. čisto češko ime Swoboda nahaja v adresarju 1500-krat. Po 1200 krat so navedena imena Jelinek Dworak, Nowak, Prochazka, Dolezal, pri katerih češkega izvora ne more prikriti niti nemška transkripcija. Na Dunaju je približno 800 ljudi z imenom Swoboda. Cehi in Slovaki so preskrbovali Dunaj večinoma z delavci in obrtniki, najdejo pa se na vseh mestih. V dunajskem mestnem parku stoji spomenik priljubljenega slikarja Canona, ki se je pravzaprav imenoval Strširybka in ki je bil češkega porekla. Ta park je osnoval dunajski mestni zastopnik Zeleny, ki je bil istotako češkega porekla. Češki arhitekt in mecen Hlavka je zidal dunajsko dvorno ope- ro, dve cerkvi, akademsko gimnazijo in palačo nadvojvode Viljema. Prav tako je bil češkega porekla priljubljeni kipar \Yagner, kar je tudi sam priznaval. Ponos dunajske dvorne opere, slovita pevka Marija Jeritza, se je imenovala Jedlička in je bila po poreklu Čehinja. Tudi sloviti pevec dvorne opere Slezak je bil rojen v Brnu, glavnem mestu Moravske. Dunajski skladatelj Mahler se je rodil na Češkem, avstrijski naučni minister Czermak pa se je rodil v čisto češkem mestecu Dačicah na Morav-skem. Umrli predsednik dunajskega parlamenta Eldersch je bil rojen v Brnu, sedanje njegov naslednik dr. Ren-ner pa v Spodnjih Dunajevicih na Mo-ravskem. Na Češkem pa so bili rojeni avstrijska kancelarja Streeruwitz in dr. Ramer ter sedanji notranji minister Winkler. Predsednik avstrijske republike Miklas je pa svojem rodu iz 5u-mave. Razume se. da so to -ste, drugi pa razne druge poklice. Izven Prage jih je največ v industrijsk'ti mestih severne Češke, v katerih biva večinoma nemška manjšina. Se dni traja prodaja srečk. V soboto se bo vršilo že prvo žrebanje. Torej zadnji čas za nakup srečk. Srečke morete kupiti v podružnicah „Jutra" v Mariboru, Celju, Novem mestu, v Trbovljah in na Jesenicah ter v podpisani hranilnici« Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv* Petra c* 19 V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno • higijenske borbe proti fetikl kot ljudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—t vezano 300.—» Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica Stev. *• SO—10 TESARJEV izurjenih v železobetonskfh opažih in t PREDTESARJA, ki sta popolnoma zmožna voditi posamezne partije — sprejme takoj Ljubljanska gradbena družba. 1884 Usodna prilika za nakup moške obleke. Komur ni za modo in široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A, KUN C, Gosposka ulica 7. 70L Malinovec pristen, naraven, na malo ln veliko prodaja lekarna Dr. O. PICCOU, LJUBLJANA, Dunajska e, 6. j i ZARADI POZNE SEZIJE prodaja klobuke pod lastno ceno. — Modni salon STUCHLT-MASKE, Ljubljana, Židovska ulica 3. 1904 I VINA dospela od slovenskih vinogradnikov --toči gostilna Tomšič, Ljubljana, Sv. Jakoba trg. 1905 ,____ .TELETINA po 12.—, 14.— in 10.— Din na stojnici mesarjev Antona Zajca in Petra Sitarja na Vodnikovem trgu. 1902 TREZNEGA HLAPCA za vsa kmetiška dela, ki zna dobro postopati s konji in kravami, sprejme takoj proti plači po dogovoru. Predstaviti se je na naslov: Golob, Lesno brdo, postaja Drenov grič. 1901 FOTOGRAF. VAJENCA s popolno oskrbo sprejme takoj foto-atelje J. Purač, Beltinci, Prekmurje. 1900 HOTELE, GOSTILNE kavarne, restavracije in vino-toče prodaja in daje v najem poslovnica za gostiln i carstvo — M- S. Pavleković, Zagreb, Hica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 1899 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Morske Dnevno sveže pošiljke. Izbira drugih jedil po domačem tu primorskem načinu. ( Vina najfinejša, cene zelo zmerne. — Lep preurejen vrt. —• OPERNA KLET Ljubljana. C^-**il*Ic» ulica št. Z URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta 5t. L 57/L Deset zapovedi pri jedi. 2. Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade! 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4. Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo! 6. Ne pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas! 9. Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavi jal! 10. Vživaj večkrat izborne testenine »Pekatetec ali >Jajnine«, bodisi na juhi, kot pri kuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! 199 I JJreJuje Josip Zupančič. _ z« »Narodno Uakarno« Fran Jezera**, — Za opravo ln inseratm del lista: Oton CnriatoL mm Vst ? LJubljani,