PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI: GESLO: ZA VERO in NAROD — ZA PRAVICO iN kriSNiCO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 132. CHICAGO, ILL., ČETRTE*' 21. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST, 21, 1924. LETNIK XXXIII. Prvi slov. kat. shod v Sheboygan, Wis. RAZNE YESTI. (Izvirno). (Dalje.) POTEK OBRAVNAVE MO RILCEV ROBERT FRANKSA. Rudniška katastrofa v Krmelju. Od nosno so mi, da nastopiti kraja, kjer vihra po- sem kos preprečile zvezdnata zastava smo. ne morem osebno se podali v dolino na prostor/ pred Vas slavno občinstvo. V ki je pripravljen za udele- čast in dolžnost si pa štejem, žence shoda in kjer je bil pri- da vsaj pismeno pozdravim pravi j en poseben oder za Katoliški shod v Sheboyganu. slovenske govornike. Iz pro-' Daleč po Ameriki slovi ta ob-stora smo korakali v nekaki, čina kot ena izmed prvih slo-formaciji. Pred občinstvom je; venskih naselbin ; slovi še po- vihrala zvezdnata zastava, za njo svirajoča godba, takoj zatem mestni župan, za njim g], uradniki K. S. K. J. za njimi slov. govorniki. Ko smo dospeli na lice mesta je naj-j sebno zaradi tega, ker se je tukaj ohranil pravi krščanski duh, kjer si naše slovensko ljudstvo še vedno šteje v čast in ponos živeti in se ravnati po nazorih in naukih svete katoliške vere. Ne samo za seda- Šestnajst minut trajajoča borba zagovornika proti državnemu alienistu Dr. William O. Krohn-u, kateri vstraja pri izjavi, da sta dečka popolnoma normalna. Chicago, 111., — 19. avgusta. — Zagovornik Benjamin Bachrach, je porabil vse svoje zmožnosti pri zasliševanju Delavci so večinoma domačini državnega zdravnika Dr. Wil-j iz sosednih krajev. prvo zapel pevski zbor am. himno: "My Country This njost skrbe Sheboygančani —■ of Thee." Potem je nastopil tudi za dušni blagor svoje! Mr. Peter Novšek, predsednik' mladine — tudi za prihodnost dr. sv. Cirila in Metoda Kimajo um in srce — ker se-j navzoče v zidali so si z mnogim trudom i in v imenu in velikim požrtvovanjem ka-l v primernih; toliško šolo, kjer naj njih S. K. J. in je vse imenu naselbine domačih društev besedah pozdravil iw se jim zahvalil za tako veliko udeležbo. Nato pa je izročil pred-stvo shoda domačemu č, g. župniku Rev. Fathru Černe-tu, ki je zopet nastopil viharno pozdravljen, kar pokazu-je, da ga farani silno ljubijo in je obrazložil še enkrat v kratkih besedah namen in pomen shoda. Povedal je v jedrnatih besedah, da namen katoliških shodov je narod prebuditi k zavesti. Da kot taki vstanemo iz svoje kat. zaspanosti in da se odločno pokažemo doma in pred celim svetom kot katoličani in da se zavemo svojih katoliških in narodnih dolžnosti. Dalje je krepko izvajal, kako danes naš narod ve, kam so ga zapeljali naši verski na-J sprotniki. Kako so ga potegnili že v gotovih slučajih bodisi v enem ali drugem oziru. Naši nasprotniki so bili naši veliki narodni prijatelji, dokler so potrebovali katoliške pomoči. Kjerkoli so postali neodvisni so nas začeli napadati in predvsem t naše prepričanje, našo najdražjo svetinjo sv. vero. Zlorabili so še vedno našo zaupnost, prelomili svoje dane besede in se prelevili v naše sovražnike, kjerkoli so se v skupnosti pojavili za kako skupno narodno delo. Sedaj hiti s svojim strupenim časopisjem mladina ono vzgojo uživa, katero vsi pravi slovenski sta-riši želijo preskrbeti svojim otrokom. Vsa čast preč. gosp. župniku in pa faranom žup-. nije sv. Cirila in Metoda za njih delovanje, trud in vspeh.: Katoliški shod, katerega ste priredili je nov dokaz ži-vphnetra in krepkega katoliškega življenja v tej naselbini. Prireditev katoliških shodov, po naših slovenskih naselbi-j njih je jasni dokaz, da med ^pšim ljudstvom še vedno kraljuje katoliško pripoznanjeJ da rase može in žene, fante in dekleta — še vedno iščejo in tudi najdejo v naukih svete i vere ono tolažbo, katero jim je samo resnica Božja, kakor jih uči sveta cerkev, dati zamore. Zdrava um in pamet jim povesta, da vera in omika katoliškega življenja in pn prava izobrazba sta tako trdno in tesno skupaj zvezana. da iih ie teško, da nemogoče ločiti. Prava omika je pri-rla na svet z sveto vero, sveta ve**a jo ie širila sveta vera ^'o združuje. Omika in vera i dve sestri, ki popotujeta in so popotovale od kraja do kraja vedno skupaj — nikdar ločene; kdor je sprejel eno sprejel je drugo; kdor je zavrgel eno, zavrgel je tudi drugo . Vera in omika brigata se za one nilie in namene človeškega življenja, ki še posebno • — Camp Grant, 111. — V ' pondeljek 18. t. m. je drugič v zgodovini gen. Pershing, poveljnik amerikanske armade pregledoval čete 33. divizije. Prvič meseca maja 1919., v mestu Luxenbourg, ko je stalo 32,000 mož v bojni opremi in drugič pretečeni pon- • deljek — a samo 7,500 mož, med njimi veliko tistih, ki so sledili naši zastavi s Pershin-gom na čelu preko oceana i Pershing je že pred enim mesecem odšel v pokoj. Sedaj je star 65 let. — Houston, Tex. — Trije gasilci so bili težko ranjeni, ko je padlo na nje veliko ste- ! klo o priliki gašenja osem nadstropnega poslopja v dolenjemu delu mesta. Požar je napravil $800.000 škode. — Berlin. — 2e lansko le-! to so vrgli v zapore v Berlinu več pekov, ki so zmanj- ; šali težo kruhu pri tem ga še • podražili. Sedaj pa poročajo, t da so se njih tovariši pekovski mojstri zavzeli za nje in naprosili vlado, da jih naj izpusti. — Chicago. — George traja pri izjavi, da sta dečka Grabenhofer, star 14 let, popolnoma pri zdravi pameti. 5237 S. Campbell ave. se je poročilo tudi pravi, da so bi- VODA JE VDRLA V ROV IN MRTVIH 4 RANJENI. PODSULA RUDARJE. 1<* V kotlini med Št. Janžem in Tržiščem v krškem okraju leži vas Karmelj, znana po svojem premogovniku, v ka terem kopljejo rjavi premog V rudniku je zaposljenih pr delu nad 300 rudarjev. Na starejši rov, se imenuje — Andrejev rov in je 53 m glo bok, v njem je več kot kilometer proge. Zaposljenih je v njem dnevno do 150 rudarjev.. liam O. Krohn-a. Šestnajst minut je trajal dvoboj eden najhujših v tej razpravi. Večkrat sta bila že tako blizu skupaj, da se je bilo res bati, da se bosta ne samo z besedami ampak tudi s pestmi, bila. Tisti, ki so bili tako srečni, da so prišli v dvorano poslušati, so imeli prav lep špas, ker smeha je bilo veliko, ko je pa jeza pri obeh privrela do vrhunca, je pa sodnik ; Caverly pozvonil in zaključil razpravo. Dr. Krohn igral z očetovem revolverjem, kateri se sproži in krogla zadene dečka v glavo. Vmrl je kmalo nato v bolnišnici pri operaciji. . i — Port Artur, Ont. — Ke-neeth McBride, pilot in Victor Gilbert, gozdar, sta bila mrtva, R. C. Burton, tudi pilot pa težko ranjen, ko so se nahajali z letalom na patrolni službi nad vladnimi gozdovi, katero pa trešči na tla in vse tri pod seboj pokoplje. — New York. — Julia Reinhardt, ki je bila nekoč slavna igralka in neutrudlji-va delavka na polju gibanja sufragetk. je bila najdena v obupnem stanju v mali sobi bolana in v" največji revščini, v starosti 80 let. — Ottawa, 111. — Skupina suhaških agentov je vprizori-la več pohodov na parlorje mehkih pijač v Ottawa, zadeli so pa tudi na trdo, kar je imelo za posledico, da so aretirali 11 oseb in zaplenili 18 sodčkov piva, 55 galonov "munšajna" in dva galona brinjevca. — Mexico City. — Vodjo, neke lesne kompanije je ame-rikanskega državljana v Du-rango, so banditi ugrabili in odpeljali v gore. Za ispusti- li odgovori zdravnika, kakoi nož ojstri. Bachrach ga je na vse mogoče načine spravljal v past, kar mu pa ni vspelo. -o- Francoski kabinet odobril Londonsko pogodbo. Pariz, 19. avgusta. — Francoski kabinet je enoglasno o-dobril delo francoske delega- Govedola, oženjen ima enega otroka. 10. Martin Kos iz Jesenic. V hiši, kjer je rudniška pisarna, so ležala trupla na mrtvaškem odru. Soba je bila spremenjena v kapelico. Ob vzglavju so brlele sveče, zagrnjena trupla je pokrivala bela tančica. -o- Smrtna nesreča pod Triglavom. V noči od sobote na nedeljo se je pripetila pod Triglavom smrtna nesreča. Zahtevala je kot žrtev vodnika iz, Mojstrane, A. Hlebanjo. Očividec nam je o dogodku dal sledeča pojasnila : Prišli smo v soboto 26. VII.. pred večerom v kočo na Kre-bilo groza. V premogovniku darici. Kmalu za nami vstopi so bili delavci takrat v vseh vodnik A. Hlebanja, krepak, treh rovih na delu. Nihče ni postaven, 35 leten mož, do-niti slutil, da se bliža kata- ma iz Mojstrane. Peljal je g. strofa. S hribov Strasberga in Stiasnyja iz Aljaževega doma Cimika, kakor tudi iz vseh preko Luknje na Triglav. Pri— vs- sosednih gričev so se vsuli mo- šel je na Kredarico, da pripra— gočni nalivi v dolino. Okoli vi prenočišče za večjo družbo, šestih zvečer je voda že udr- ki je še isti večer nameravala la v rudniško električno cen- priti gori. Qkrog 8. ure je še tralo. Zalila je vse stroje in mahoma se je vstavil ves obrat. Sesalke so prenehale funkcijonirati in vsi trije ro-j vi so bili naenkrat v temi. Vj V soboto 2. avgusta okoli pol šeste se je nad okolico Mokronoga nenadoma stemnilo nebo. Kmalo se je vsul dež, sledila je ploha in pričelo je liti kakor iz škafa. Izgledalo je kakor da bi se utrgal oblak. Grmelo in bliskalo je, da je neurja na okoli 20 delavcev delu. Vsi so se rešili še pravočasno, razven dveh, ki sta delala v višjem oddelku, rešili cije, ki je na reparacijski kon- s0 jih šele v nedeljo ob šestih kvariti naš narod, v katerem zavajajo, potvarjajo itd. da povzdigujejo človeka nad druse kar kadi. — Toda vse je ge stvari tega sveta. V celem zaman, katoliški Slovenec vs- namenu in cilju stvarstva je taja in prihaja na dan tudi to glavni zakon, da vsako bit- tev zahtevajo odkupnino. Ob-v Ameriki in naših nasprot- ie zastopa po svoji naravi oni ]asti s0 na delu. da jih izsle-nikov je strah. Zato Vam kli- prostor, kateri je njemu na- de. da gremo v boj za resni- menjen; in izpolnuje one dolžnosti, ki jih mu nalaga Stvarnik vseh stvari. ferenci delala za interese Francije. Herriot, ministrski predsednik, je pojasnil kabinetu delovanje in vspešni zaključek konference, nakar so člani kabineta se zahvalili delegatom za tako važne rezultate, ki so jih dosegli v prid Francije. Herriotu je ljudstvo priredilo burne ovacije, ko je dospel v Pariz, ker ljudstvo se zaveda, da je storjen korak proti — mogoče trajnemu svetovnemu miru. -o-- Reichstag se sestane v petek. Berlin. — Reichstag se sestane v petek 22. avgusta, tako, da se bo vzelo v pretres londonska konferenca, koncem tedna. Kabinet je delo delegatov na konferenci odobril. -o- sedel v kuhinji in pil kozarec vina. Ni bilo videti da bi bil u-trujen in je kljub megleni noči, zagotavljal, da pojde skozi Kot v Mojstrano. "Kar tudi enemu rovu je bilo o priliki' doli pod kočo, potem se pa podričam po snegu in v par urah sem doma," nam je še govoril. Strašili smo ga z dežjem in viharjem, ki se je že bližal in oskrbnica sama mu je zelo odsvetovala. Ko sem odšel k počitku, je vodnik še prisedel k večji družbi in bil zelo dobre volje. Nato je vzel palico in odšel. Oskrbnica je mislila, da je šel k počitku. Okrog 9. ure v nedeljo dopoldne vstopi v kočo neki lovec s sporočilom: Hlebanja se je ponesrečil! Pod Kredarico leži v skalah. Hiteli smo ven. zjutraj. Bila sta oba živa, na obrazih pa so se jima poznali, sledovi strahovite noči. Voda5 da je drvela s hribov proti Andrejevemu rovu. Pritisk vodne mase je bil vedno srditej-ši. Rudarji so opazovali nevarnost in pobegnili iz rova. Okoli devetih zvečer pa se jih je 12 zopet vrnilo. Hoteli so zavarovati betonski zid, da bi, voda ne vdrla v rudnik. Beton- Par korakov od vrat je strmi-ski zid se je pa izkazal pre- na, kjer je v globočini ležalo slab in katastrofa se je izvr- truplo pokojnega Hlebanje. šila prej, kakor bi pa kdo pri- Nesrečo smo si mogli razložiti čakoval. Vsaka rešitev je bila' na ta način, da je vodnik sto- izključena. Ko je vodna masa' razibla oviro, je vsled zračne-; ga pritiska sledila močna eks-j plozija. Iz jame se je dvignil okoli 30 metrov visok mogočen oblak dima. Valovi so po-] medli pred seboj vse, kar jim je bilo na potu. Vdrli so po za-vorniku, podrli vse lesene o-pore in odnesli 10 rudarjev z pil v megli morda le par korakov predaleč od koče in je (Dahe na 4. strani.) DENARNE P0Š1LJATVE Zagonetni umor. Elgin, 111. — Blizu Elgina' blatom in Iesovjem vred" Pri-, dostavlj cem, da gremo co in pravico in da bomo branili svoje, dokler bo nam bilo naše verno slovensko srce v Namen celega stvarstva je prsih in dokler se bo po na- častiti in siaviti Stvarnika, ših žilah pretakala slovenska Npivišjega Gospoda; to je kri - tudi prva in največja naloga Ognjevitim besedam doma- 5n dolžnost vsakega človeka, preč. Cerneta je navzoče občinstvo drugih zemeljskih stvari v dolgo časa viharno pritrjeva- tem, da ima dušo, razum, pa- ki S — Calender, Iowa. — Mrs. Almar Johnson, stara 49 let, mati petih otrok, se ie na "porču" svoje hiše Vzrok samomora ni znan. zori so sledeči: bili obupni. Mrtvi so so našli mrtvo truplo 36 let starega Mortimer Fairchilda, ki je bil zadušen in zvezan na rokah in nogah. Meseca' v „ . s ženo na-' za» 26 let star' ozen-len-zela svoje 3 2. Franc Keše, iz Koludr-otroke in odšla v St. Charles,! ja, oženjen ima dva otroka. 1 Martin Gane, iz Št. Jan- \e . aprila t. 1. sta šla obesila. razen^ žena je VZ( v jugoslavijo, italijo, avstrijo, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami » starem kraj« in nase pošiljatve so ene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: — Chicago, 111. — C.° Fairchild pa k svoji omoženi 3. Jernej Rugelj, strelni, McDonald, 38 let star, zidar,] sestri Umor je zagoneten. Na( mojster, doma iz Gredic pri, ie pri delu na 47. cesti ^ m. sumu sta žena jn neki njenin; Tržiču, star 38 let, oženjen, 500 1.000 2.500 5.000 10.000 Din Din Din Din $ 6.90 $ 13.45 $ 33.50 $ 66.50 — Din ........ $132.00 ' — I------- , OU111U Old iJVJIM —U-----j X. lliH-U, kJVl-V-t — cega prec. g. župnika Fathra Človek se pa razločuje od Turner ave. se dotaknil elek-j prijateljf vendar zadnje po- ima enega otroka. « kateri je bil tok, ročao pravi> da je najbrže ro-! - " - časa lo. Nato je g. župnik opravičil prvega govornika, ki je na programu Rev. Dr. John Seliškarja, profesorja iz St Paul Seminary, ki se mu je pismeno opravičil radi bolez ni. Poslal pa mu je pisan go je usmrtil. trične žice v ga je vrgel in --—---7 *----- met in prosto voljo. S svojim -------— razumom naj bi on toraj spo- svojo nalogo še bolje spoznal, znal svojega Stvarnika; razu- da bi še v ožjo dotiko mel. da človek sam je stvar s svojim Stvarnikom, parski umor. -o- — London. — Največja stopil, turbina na svetu. — Največ-da bi . j a turbina kar jih je še bilo snoznaval svoie dolžno-; kedaj narejenih Chicago bila je sedaj na' iz Anglije, Turbi • j Božjega Bitja, kateremu dol- bolje guje priznanje odvisnosti, sti do Boga. prišel je na svet potu v priznanje časti in slave, pri- sam Sin Božji, povzdignil kjer je bila narejena znanje službe in ljubezni. Po človeški rod v nadnaravno na tehta 1000 ton in so potre-vor, katerega tema je bila ka i svojem razumu človek pripo- stališče milosti Božje, in ta , bovali 70 železniških voz za kor sledi- * ■ zna', da je odgovoren za svoje ko ga povzdignil na stopnjo prevoznino. Namenjena je za f dejanje in nehanje svojemu Sina napram nebeškemu Oče- Commonwealth Edison Co. v ni- Stvarniku. Da bi človek to tu in pa brata Sina Božjega. Chicago. Vera in izobrazba. Okolščine, katerim jaz 4. Ferdinand Lukek, iz Govedola, star 32 let. Zapušča ženo in dva otroka. 5. Martin Strojinc, iz Mla datiča, samec. 6. Franc Umek, star c*26j let, iz Mladatiča, samec. 7. Edvard Ojstruh, star 28 let, doma iz Budne vasi, samec. 8. Franc Kavšček, star 20j let, doma iz Jesenic pri St Rupartu. 9. Martin Dolenšek, iz 100 — Lir ........ $ 5.20 200 — Lir ........ $ 10.05 500 — Lir ........ $ 24.25 1.000 — Lir ........ $ 47.25 , Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad.'2.000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrj menja, dostikrat docela nepričakovt no, j« obsolutno nemogoče določb cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne. ko m. sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO poŠti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANK© zakrajšek & cešarek 70—9th ave.t new york, Prvi in najstarejši slovenski katoliški list \ Ameriki. Amerikanski Slovencc ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chicm BL Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application. VAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4-®° Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$^50 .SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$400 For United States per half year ..............$200 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 Fr.r rhicau'-* Canada and F.uropp per Ml* *2.G biI obsojen v'nje stroške. Delali so najbolj- ših programih ali izjavah k temu vprašanju. Kaj-1 Tudi za Will \i, ako hočemo odkritosrčno govoriti, je favorizacija — zadnjo nedeljo naklonjenost — tej tajni organizaciji veliko boli neJ posebno lokalno organizacijo, boljše. ,,„,,„„ i ~ • ~ • • j - ■ i i ki bo vodila kampanjo za pro- ne Tnogl varna za državo m splosni mir v državi, kakor na ce- ■ t ^ n , , • . . , _ . . . . 1 avi» ^aiwL pa Le gresivno La Follettovo tretjo ]e vsa lo favoriziranje kapitalistom. Zakaj prvo, kar vsak dr- ■ "■f " " žavljan zahteva je enako pravico za sebe in za svoje osebno prepričanje. Kjer ni tega, tam vlada med državljani nezadovoljstvo, ker izvaja se zapostavljenje bližnjega, in kjer se to dela,tam se spodkopava osnovne temelje države. namda isto svobodo, kakor drugim t/j., da ako K.{ svobodomiselc oholo trditi, da ni Boga in ga zametu je J ga obnašanja. Zatožen je bil| Jednote. | da imamo mi katoličani isto pravico V Resnico božjo P« uradniku Superior Chemi- Marsikateri je narodnjak,' verovati in svoje prepričanje izvajati. Zahtevamo, da cal Co* da Je tudi odneseJ ne-1 ali ne žrtvuje časa, in ne de-se ohrani pravična ameriška svoboda, da smemo svojo I^S^X^bo _ mladino vzgojiti v svojem duhu, ker je naša, ker v; to zopet vprizorila pogon za i da cela jav njej se pretaka naša kri! To je torej poglavitni faktor,j močnejšo pijačo. Pogon je vo-j prav rado n; na katerega smo se ozirali. Naši protivni listi se v tem sicer razlikujejo, tem naj bi kdo obljubil v svojem programu, da bo pordečil narja iz svojega žepa za na-: rod. To pa sem zapisal zato,' nost ve, ker se apada po brezver-skih časopisih može naše voditelje. Nismo vam dali bogastva ali kaj drugega. Dati vam hočemo naša vam hva-: ležna srca, in vam obljubuje-mo našo skromno sodelova-' nje z vami za naše katoliške dil policijski kapitan Fornan-go. Preiskali so več slovenskih gostiln mehkih pijač. Tako so šli v prostore Mr. Fr. Ameriko in isto spremenil v rdečo Rusijo, kjer bi sej ^ JSf^ katoličane pometalo v jece, njih svobodo popolnoma srečilo najti ničesar, ki bi mo-omejilo, bi kar zbesneli v navdušenju za tako vlado. porabiti kot dokaz za kr- principe. Občudovali smo pa Da se voditelji skrahiranega slovenskega socializma v šitev suhe Postave- — v pro-j tudi društva Milwaukee — Ameriki izražajo proti Klanom je samo zato, ker so i foTašH^L^ AlU\nki S° ^m k T7invi; u ' ' 1- rr, . i nasil> Kakor pravijo blizu v takem obilnem številu. Cast Klani napovedali boj mozemcem splosno. Torej so s 8 galonov opojnih pijač, radi | vam ! Pokazali ste, da vas rde-; če morje ni še zagrnilo, da se' zavedate, da ste katoliški Slovenci in Slovenke, rojeni od slovenskih katoliških mater, (Dalje na 2. strani.} tem prizadeti tudi sami, ki so prišli iz inozemstva v to katerih je bil Spreitzer areti-deželo učit slovenskega delavca nesrečni rdeči evan- ran in se bo moral zagovarja-gelij. Ako bi pa Klani imeli zapisano na svojem pra-1 * ^ TlŽZieU bodo ,e-porju samo: boj proti katoličanom, a inozemci naj bijtos pridelali okroglo po 50 Beograd, 28. julija. (Izv.) Boj proti Pašiču je končan. Pašič je značil v naši državi sistem in je bil prva ovira razvoju političnih dogodkov. S svojimi bizantinskimi metodami je ustvarjal v Beogradu neugoden položaj, da je bilo sploh nemogoče nekaj pozitivnega ustvariti. Okrožala ga je čreda do mozga izkvarje-nih ljudi, ki so izrabljali vlado in njegovo moč. Z dolgo vlado si je Pašič ustvaril čvrst položaj in na vsakem odločilnem mestu je bil nastavljen kak njegov pristaš. Obenem je izvševal pritisk na vse strani in intrigiral proti vsem. Potom plačanega časopisja je znal ustvarjati med ljudstvom razpoloženje in se je smatral kot večni najemnik naše države. Zato je bila borba proti njemu huda in težka. Zlasti ko je v ustavotvorni skupščini Jugoslovanski klub začel borbo proti njemu odkrito in odločno. V ustavotvorni skupščini je bil Jugoslovanski klub edini, ki je bil v opoziciji in v decembru 1922. se je koalicija zrušila. Slovenski narod je boj razumel in je to dokazal, ko se je kot en mož 18. marca 1923. izjavil za SLS. Ojačen ie Jugoslavanski klui) nadaljeval boj proti Pašiču in njegovemu sistemu. Dr. Korošec je takoj do volitvah zbral vse, kar je bilo proti Pašiču, in ustvaril zagrebški blok. Pašič je dal podpisati Markov protokol, ko pa je videl, da je ustvarjen proti njemu in za sporazum, je po svoji stari navadi prekršil svojo besedo. Dr. Korošec ni miroval ; opozicija je bila razcepljena. V sled intrigiranja Pri-bičevičevih velesrbov se je u-stvarila koalicija z radikali. Toda, ko se je že zdelo, da bo koalicija že ustvarjena, se je posrečilo dr. Korošcu sestaviti ožji opozicijonalni blok. Vladin položaj je bil poslabšan in se je mogel Pašič obdržati le s pomočjo džemijeta. Nemcev in nelojalnosti Pribi-čeviča, ki je za hrbtom strankinega šefa koval načrte za izdajstvo. Po dolgih pogajanjih med Radičevci in dr. Korošcem so prišli Radičevi poslanci v Beograd in je bila ustvarjena parlamentarna večina, katere se je Pašič zbal in podal ostavko. Pričela se je težka doba kriz in intrigiranja slovenskih demokratov ter zakulisnih bojev, ki so ostali javnosti prikriti. Dr. Korošec je bil prvobori-telj v boju proti Pašič-Pribi-čevičevi hegemoniji in korup-tni politiki. Danes je zmagal! Pašič je padel, upajmo, da za vedno, in z njim gnili režim, ki je privedel našo bogato državo skoraj na rob propada. S Pašičem so propadli vsi, ki so mu pomagali. Pribičevič, Žerjav in vsi njihovi pajdaši so politični mrtveci. Velikansko veselje v Beoora du. Beograd, 28. julija. (Izv.) Nova vlada se je danes ob 11. predstavila vladarju in je bila zaprisežena. Svečani akt. prisege je trajal skoro celo u-ro, ker se je kralj razgovar-jal s posameznimi ministri in se je zanimal za razmere v posameznih pokrajinah. Po-sebno dolgo se je razgovarjal z dr. Korošcem, dr. Kulov. cem in Sušnikom. Med priseganjem se je zbrala pred dvorom velika množica ljudstva in nestrpno pričakovala prihoda novih ministrov. Ko so prihajali z dvora prvi ministri, je množica priredila vsakemu posameznemu ministru spontane ovacije. Ko je nrihajal iz dvora minister Korošec v spremstvu Kulovca in Sušnika (dr. Ve-senjak še ni prispel v Beograd) je množica z enthnziaz-mom vzklikala: Živijo Korošec, živijo Slovenci! Manifestacije za Slovence in dr. Korošca so trajale več minut. Slovenski ministri so se temu izlivu čustev belgraiskega občinstva srčno zahvaljevali. Ko se je pojavil kot zadnji Ljuba Davidovic, je nastalo med množica nepopisno navdušen ie. Naenkrat se ie znašel g. Davidovič sredi ljudstva, ki je pozdravljalo novega predsednika vlade, mu obljubljalo roko in obleko ter mu posipalo pot s cvetjem. Množica je vzklikala novi vladi in kralju. Manifestacije dr. Korošcu. Belgrad, 28. julija. (Izv.) Sestava nove vlade-je bila simpatično sprejeta. S posebnim navdušenjem je bilo v tukajšnji javnosti, diplomatie-nih in političnih krogih sprejeto sodelovanje Slovencev. Splošno se sodi, da so predstavniki Slovencev ljudje katerim zaupa vsa Evropa in vsi prijatelji v inozemstvu. Najboljši vtis pa je napravilo dejstvo, da je vstopil v kabinet tudi dr. Anton Korošec, ker so se včeraj raznesle vesti, da on ne bo sodeloval v novi vladi, kar je zbudilo splošno razburjenje. Ko se je zvedelo, da je vstopil v kabinet, je zavladalo vsesplošno veselje. Ko je minister dr. Korošec po prisegi prihajal iz dvora v družbi ministrov dr. Kulovca in prof. Anton Sušnika, jim je množica priredila veličastne manifestacije. Širite "a. s. in edinost1 James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Ko je Jeanne opazila svo jega očeta v zori, je preblede-la. Nemir v njenih očeh se je umaknil grozi. Objela ga je z rokami okoli vratu. 'On se je pa začel smejati in bolj močno kašljati, da pokaže, da je še krepak. "Počasi se zdramim," je dejal, "kot vidiš. Bilo je pre-hlajenje, ki se končava. Toda vsako prehlajenje, ma chere, pušča za seboj, kot dobro veš, veliko slabosti in rdeče oči." Dan, ki je sledil, je bil mrzel in turoben, skoraj temačen. Peter in Kazan sta skupno vlekla sani in Jeanne je hodila peš zadaj po gazi. Ka- zan je vlekel neprestano z vso svojo silo in ne enkrat ga človek ni udaril z bičem. Tu in tam ga je pa prijazno pogla-dil z veliko rokavico po glavi in po hrbtu. Vedno bolj se je temnilo in od vrhov dreves se je začulo slabo tulenje, ki je naznanjalo bližajočo se nevihto. Tema in bližnja nevihta nista spravila Petra Radissona do tega, da bi se ustavil in u-taboril. , "Treba je na vsak način," j tako je govoril samemu sebi, "priti do reke, da, da, na vsak način . . ." Silil je Kazana, naj se e- nergično potruJsU, med tem ko je sam čutil pod komatom ' kako mu -moči pešajo. Blizard, (snežni vihar.) se je pričel opoldne in Peter se je ustavil, da prižge ogenj in se pri njem vsi ugrejejo. Sneg se je tako gosto sipal z neba,; da se ni videlo niti petdeset korakov daleč. Jeanne se je vsa tresoča stisnila k svojemu' očetu z detetom v naročju.' Da jo pomiri, se je kazal Pe-[ ter veselega in se smejal. Ko! so počivali eno uro, je spet vpregel Kazana v komat, sebi si je pa pripel jermene o-' koli pasu, ker so ga okoli pr-* si preveč boleli. Mala karavana se je težavno pomikala naprej skoraj v popolni temi, v kateri je vladala tišina. Peter je držal v roki busolo in jo opazoval. Pozno popoldne se je drev- je razredčilo in nova planjava se je pokazala pod popotniki, proti kateri je Peter Ra-disson ves vesel stegnil svojo roko. Toda njegov glas je bil slab in hripav, ko je dejal: "Tu lahko taborimo sedaj in počakamo, da se blizard poleže." Pod gosto zaščito ene zadnjih skupin smrek je postavil šotor in nato nabral suhlja di za ogenj. Jeanne mu je pomagala pri tem delu. Ko so zavžili kosilo, obstoječe iz praženega mesa in prepečen-ca in skuhali ter spili kavo, se je utrujena Jeanne vrgla na posteljo in se tesno zavila^ z detetom v kožuhe in odejo.I Ta večer ni imela moči, da bi Kazanu dala dobro besedo. Peter je še počakal nekaj trenutkov in bedel nepremično poleg ognja, sedeč na saneh. Budne oči Kazanove so nenadoma videle, kako se je pričel tresti, nato se je pa dvignil in šel k šotoru. Odprl je platno, ki je zapiralo vhod in vtaknil skozi odprtino glavo in rame. "Ali spiš Jeanne?" ... je vprašal. "Še ne, oče . . . Toda skoraj ... Ali boš kmalu prišel ?" Da, ko bom pokadil pipo. Ali se dobro počutiš?" "Čisto dobro . . . Samo silno trudna sem ... in zelo zaspana." Peter se je sladko smejal, a v goltancu ga je dušilo. "Jeanne, poslušaj me. Skoraj smo prišli domov. To je naša reka, reka Malega dobra, ki teče na koncu te planjave, nad katero se nahajamo. Če bi jaz izginil in če bi se naprimer jutri sama znašla tukaj, idi čisto naravnost in prišla boš do naše koče. Ni več do tja kot petnajst milj. i Ali me dobro razumeš ?" "Da, oče, poslušam vas. " "Petnajst milj . . . čisto naravnost ... do reke . . Ni mogoče se zgubiti, Jeanne. Samo paziti moraš, če slediš f ledovju reke, na zračne votline, ki so pod snegom." j "Da, oče . . . Toda pridite : počivat, prosim vas. Izmuče-I ni ste . . . in malo bolni pa tudi." "Pokaditi hočem pipo." In še enkrat jo je opozoril: "Jeanne, povem ti pred vsem, pazi na zračne votline, kjer je pod snegom prazen prostor. Z malo pažnjo jih boš lahko spoznala. Tam, kjer ■se nahajajo, je sneg bolj bel kot drugod na ledu in prevot-lan je kot goba." "Da . . .a . . .a . . ." "Lahko noč, mali," je dejal Peter Kazanu. Bil se je vrnil k ognju. "Bolje bom spal pri otrocih. Naprej, še en dan ... Še petnajst milj . . . Dva dni. (Dalje sledi.) j. m. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. NA GORE. 1 Nase gore. Kako so nastale? Naj drugi okoli po sveti si iščejo slave, blaga, jaz hočem na gori živeti, tu sreča, tu mir je doma. Simon Gregorčič. slovenski domovini O stan poje pesnik: "Slovenski svet, ti si krasan, poln največje si milo-. . — Pesnik ne pre- ti be tirava pi moči. Tako bi sodili na prvi hip. Ne varajmo se. Pri tvorbi gora so pač delovale velikanske sile, a nikakor ne slepe sile. V oblikah celih kip gorovij in ni nereda, ni zmešnjave ne fizične moči. Gore niso niti stvor slepega slučaja, niti proizvod moči, ki si same ne morejo odkazati smeri. Slučaj bi bil učinil zmes brez reda in pomena. Samim naravnim močem bi bilo pa ravno tako nemogoče utisniti goram o-no soglasje, ki jim daje znak krasnega umotvora, kakor se iz gora razodeva že na prvi tudi najpriprostejšemu posameznih gora človeku. Ni je gore, ki bi bila ni zmešniave. Ce-i dru^ popolnoma podobna. Vsaka ima svoje posebnosti, lotno je vsaka gora in vsako pogorje umotvor, kakršnega n.aJ se že ozremo na njeno ob-ne zmore noben človeški ra-1 !iko' obseg, visočino, geologi-zum. ! čen sestav, ali organično živ- Pred vsem nas zanima' 1JenJe na nJ*eJ * vsaki je utis-vprašanje, kako so gore na-1 nJeno znamenje neke poseb-stale. Kako so se dvignile go-( nosti in osebnosti. Pri vsi slič- • Iiu cv/ uviglllic gu- -- --- rostasne grude najtršega ka- nosti se kaže P°vsod čudovi- Kos zemlje, kjer prebivajo menja? Kdo jih je dvignil? različnost. Zato piše znani je sicer majhen, a Kdo jim dal smer in visočino ?. Lonnser: "Vsa ta razno vrst-i ~ * na različnost kaže, da je tu-i iz slov. naselbin. (Nadaljevanje s 2. strani) ter da ste čvrsti bojevniki za našo nam sveto stvar. Posebno priznanje pa tudi Slovencem iz Waukegana z Mr. Opeka na čelu. Vi ste bili prvi gostje v naši naselbini. Z vašimi avtomobili, če ravno oddaljeni. Mi se vas hočemo vseh hvaležno spominjati in ostajamo vam hvaležni. Ob priliki vam hočemo vrniti. Prosim nezameri-te pa nepovabljenemu gostu dežju, ki je nas nadlegoval, j Z naj iskrenejšo zahvalo še enkrat vsem, in srčen pozdrav do celega članstva K. S. K. Jednote! Vaš sobrat Peter Novšek, preds. dr. št. 144. Slovenci, pravi zemeljski biser. Slovenija ima morje, hribe, doline. ravnine, reke, jezera in T _ gore. Pa še kakšne gore Mnogi sosedje zavidajo Slovencem njih sinje gore. V malem okviru s vrste gorovja, imamo v kipeče velikane, gola, siva skalovja, s temnim gozdom obrašČena pogorja, hribe, holme, ki se polagoma izgube v nepregledni ravani. Na seve- Pi 'i odgovoru na ta vprašanja naletimo na vse one čudovite kaj delala> če smemo tako re-j Či, domišljija, ki neznansko na vse one moči, ki so sodelovale, da je zemlje se-1 Prekaša vsako človeško domiš- zadobilo površje danjo obliko. ........- Največ izprememb v lem okviru so zastopane vse nji obliki zemlje pride od mo- „ Imamo v nebo ki so sredi zemlje. Kakor %eskl- se vsak dan lahko prepriča- Pripisovati naravnim mo, te moči tudi zdaj ne po- čem tako domišljijo> bi clvaJ?' f ,V Pr?JSnJlh <*obah I nesmisel .Le pripoznajmo : so bile bolj delavne. Zemlja; Pri sestavu gora je vodila giJe ni mrtev organizem, kakor močf ki je zmožna te velikan- rozapadni strani "Triglava se nam dozdeva, temveč ne- ske domišljije, in ta moč je — blišče se vrhovi," in kakor si- prestano deluje in tvarja. Ker Bog novi okoli svojega osivelega postaja vedno hladnejša in '_ očeta, se vrsti gora za goro, izžareva mnogo notranje to- ljijo, pred katero izginejo v zuna_ nič tudi najbujnejši pojmi, ki jih je sploh zmožen duh (Ho- rn o bila greben za grebenom, vrsta za plote v vsemir, se osrčje zem- vrsto na vse strani. Vsak hrib Ue nekako oskrčuje, manjša, ima svoje ime, vsaka višava Temu skrčenju pa mora sledi- nam je draga, vsak hrib, vsak ti tudi površje, ki tvori nekai holm nam mil. Kdor ljubi i--*-- NEW v YORŠKO GROZ DJE. svoj stari dom, ljubi tudi sinje gore stare domovine. Oj prijazne vi planine, ki v daljavi se bliščite, stokrat zdravi mi bodite, kraji moje domovine . . Xova domovina, Amerika, je obsežnejša. Kakor v marsičem, je bogatejša tudi na pokrajinskih lepotah. Slovenija združuje, kar ima lepega, v malem. Amerika ima več, pa se nam nudi vse v ogromnih merah, obsežnih oblikah, da ko zemeljsko kožo ali skorjo. Kakor se prikažejo na lucu človeškem sčasoma gube, ali kakor se zguba in spoka led na jezeru, ko odteče voda, tako se je nagubala vsled hudega stranskega pritiska tudi zemeljska skorja. Sirove zemeljske moči pa niso delovale tja v en dan, kakor je morda ravno naneslo, dasi se nam tako zdi. Gore v celoti niso delo golo sirovih moči, temveč umotvor, pri katerem je sodelovala kot vodilna moč najspretnejša roka. Vsak u-motvor spaja vse mnogovrst- moremo občudovati vse le ne oblike v skupno, soglasno § boli posamezno. Slovenske enotnost. Harmonija je umo- ^ go v pozna vsak Slovenec, a- tvoru bistvena. Ravno ta enot- $ meriške le ,kdor jih gre ob- nost, ta harmonija pa se pri £ čudovat na zapad. Pa tudi z gorah kaže pri vsi različnosti § oz i rom na gore se moramo dr-! v prav čudoviti meri. Vsaka žati načela, da je ves svet na- Kora ima svoje svojstvo, vsa- \ ša domovina. Treba se je oz-, ko pogorje svoje posebnosti, % reti na vse kraje, vse dežele, a vsa ta različnost se spaja v ^ ako hočemo docela spoznati skupno estetično podobo.;^ ves umotvor, ki se nam razo- Vsak člen je na svojem me-deva v gorah. stu, vse je v soglasju, ni no- Kako pusta, dolgočasna, e- bene disharmonije, nič zmede-nolična bi bila zemlja brez nega. Vsi opazovalci zemelj-Ror. Gore oživljajo pokrajino, skega gorovja soglašajo v Čim različnejše so njih tvor- tem, da je v umetnem sesta-be in oblike, tem bolj živa je vu gora rešen problem, ki ja-| pokrajinska slika. Ker imajo sno kaže, da niso delale slepe j gore take povsem različne ob- zemeljske moči, temveč jih je like in tvorijo najbolj pisane i vodil velikanski duh. skupine, se nam usiljuje mi Človeški razum bi takega u-sel, da so nastale po neki si- motvora ne zmogel, če bi mu cer orjaški, a .navidezno sle- bile na razpolago tudi potreb-i! Starim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naznanjam, da bom tudi letos razpošilja? newyorsko grozdje. Ako ste toraj namenjeni na praviti si kaj grozdnega soka in ako hočete imeti res dobro pijačo, tedaj je v Vašo korist, da mislite na newyorcana, ker ta najbolje odgovarja na-* šemu okusu in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zah teva po tem grozdju od leta do leta. Zato je potrebno, da mi svoje zahte ve sporočite še pred trgatvijo, da se bom vedel ravnati. Za letos se obe ta prav dobra kapljica Pripravite se čim prej ! JOSEPH VOGRIČ Box 8, Station D, NEW YORK, N. Y. (T. & P.) 12,000 čevlj ev visoko v zraku. Washington, D. C. — Po ! ročnik George W. Goddard se je dvignil s svojim letalom v visočino 12,000 čevljev kj er je fotografiral pokrajino pod seboj. Ni pa se dolgo mudil v tej visočini, ko je bil že primoran se spustiti na zem. ljo, da si je otajal zmrzla li ca. Njegov toplomer je kazal v visočini pod ničlo. -o- — Chicago, III. — 30 ga silcev je bilo omaganih od dima in plinov, ko so gasili plamen 60 čevljev pod zemljo, od Illinois tunnel comp. na 341 N. Dearborn St. Dva ga-j silca so odpeljali v bolnišnico v kritičnem stanju. Menijo, da je pričelo goreti v eni od več sob, ki se nahajajo v predoru. Antonija Rifel n i j IZKUŠENA BABICA j j 207 Bridge St., Joliet, 111. | o A The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS ZA R OŽ E telefonirajte 65 Chicago Carnation Co, 407 Jefferson Street Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed ZAKAJ chicaško ljudstvo kupuje "L" delnice? 1 2 3 Li Zato, ker POZNAJO postrežbo nadulične "L" železnice. Oni vidijo, kako je njih denar v dobro obračan. V letu 1923- se je prevozilo na nadulični železnici 203.953.574 potnikov. Na teden se prevozi nad 600,000 tisoč ljudi. Stalni obrat. "L" železnica se potrebuje vsako uro in vsak dan. Potrebna stvar. "L" železnica je neobhodna potreba za Chicago. 32 let že pomaga chi-caškim predmestjim do večjega razvoja. Napredno vodstvo. "L" železnica je sedaj pod vodstvom Mr. Samuel Insulla in njegovih drugov- "Potniško lastništvo" je enako kot "Lastništvo odjemalcev." ki pod istim vodstvom kot pri Commonwealth Edison Company in pri The Peoples Gas Lights and Coke Company. Lastništvo potnikov. 4.284 "L" zaposljencev (yjVc od cele organizacije) ima svoj denar investiran "v "L" delnice. Preko $18,000,000. zaslužka v 1. 1923. Odšteti upravni stroški, davki, obresti in vsi drugi stroški ie bilo v letu 1923. skoro trikrat toliko prebitka, kakor se je potrebovalo za predpisane dividehde. Narastek. Šte vilo potnikov na "L železnici ie bilo 12% višie kot v letu 1922. Izboljšani načrti. Družba je kupila nad 100 novih jeklenih železniških kar in je raztegnila platforme za 6 do 8 železniških vozov. Izborilo gospodarstvo in povečujoči business omogočuje kot proračunano da bo $400,000 nadaljnih dohodkov. Mesečne dividende. Delnice po $100. prinašajo mesečne dividende od družbe po določeni svoti $7.80 letno, ki pa so izvzete od o-sebnega davka v državi Illinois in od normalnih zveznih dohodninskih davkov. Lahek načrt za hraniti. Vi lahko kupite delnice za gotov denar ali na odplačila. $10. doli 7.a začetek in po $10. mesečno dokler ne izplačate delnice: na instalmente dovolimo po ~cfr. obresti. 7.a podrobnosti vprašajte lahko vsakega "L" zar»os'jenca. ali pa pošljite spodnji kupon po natančne podrobnosti. Z obratnim odgovorom bomo Vam poslali tudi brezplačno kopijo vodnika od Chicago Rapid Transit Company za mesto Chicago. UTILITY SECURITIES CO. 5 6 7 8 10 72 — W. Adams Street, Chicago; i Vzemite iztis vodnika po mestu i JOHN J. MORAN, Room 843—72 West Adams Street, Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke ▼ svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp.. katera nudi po 7-8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicagi. j Ime. Naslov. ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" f— Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina lastnega izdelka, najprijetnejše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes. THE J. C. ADLER CO. Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts. JOS. MURN SLOVENSKI ČREVLJAR 1011 N. Chicago St. JOLIET, ILL. NAJVEČJI DENARNI ZAVOD IZ OKOLICE DOLJNEGA MESTA ELY, MINNESOTA GRAMOFONI JE POSTALA dne 14. julija 1924 s združenjem KASPAR STATE BANK in AMERICAN STATE BANK 1900 — Blue Island Ave, 1825 — Blue Island Ave., Chicago, 111. IZVRSTNO NAPREDUJOČE IN VZORNO UPRAVLJENE BANKE V EDEN VELIKI FINANČNI ZAVOD Kaspar American State Bank * •Ivft-Cga itne,ioCAme^i,CanTS,tatC Banka Prench^a poslovati v njenih dosedanjih pro-! štorih številka 1825 - Blue Island Ave. in njeni klijenti se prosijo, da se z vsemi svoji »a zaS:van? obračajo na novi prostor na KASPAR AMERICAN STATE ' BANK 1900 - Blue Island Ave kjer je dosedaj se nahajala Kaspar State Bank, kjer se bo vodilo in upravljalo posle obeh združenih bank točno do časa, dokler se ne uredi novih prostorv. Vlagatelji obeh bank se uljudno opozarjajo, da se jim bo njih vložne knjižice in če- ! kovne knjižice zamenjalo polagoma ob vlaganju, toda ni pa potreba zahtevati zameno takoj, boljše je počakati, da se prvi naval poleže. Dosedanji uradniki v poslujočih bankah, ki so pošteni ljudje izkušeni in uljudni; i bodo opravljali posle v novih bankah. KASPAR AMERICAN STATE BANK ! so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak god^c. Ako ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. 1900 — blue island avenue, CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in preostanek ............ $2,000,000.00 sigurna banka za vlaganje vašega denarja! POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za iene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše. "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros. ELY, MINNESOTA, Phone: 104 ^---*-----~ — • - «i ruuuc. 1U4 v Well Installed THE MONCRIEF I FURNACE Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop J os i. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating« Ceiling Work. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." PEGAM 1 N LAMBERGAR POVEST. Spisal Dr. F r. Detela. "In dobrih starišev sin." "Celo zemljišče imajo in brez dolga. Izmed vseh sinov je pa najpridnejši ta-le." Janez je pokazal nase. "Kovaško reč tako umeje," je dejal zopet Miha, "da malo takih." _ "Ne laži!" je šepnil Janez in ga sunil s komolcem; "saj ne umeje." "Kako, da ne umeje!" se je jezil Miha. "Vse, kar je prav!" je opominjal Janez. "V kovaških rečeh," je posegel glasno vmes, "sicer ni izveden; ampak za poljska dela ga ni boljšega in za krčmo je rojen. Sode bo valil, pretepalce miril in pijance nosil pod kap." "Kaj! da jaz nisem kovač!" je vpil Miha. "Ti, da; ampak jaz ne; slišiš?" je odgovarjal Janez. "Jerica, čuješ," se je smejal krčmar, "kak ženin se ti ponuja? Ali bi ga vzela?" "Zakaj pa ne!" je dejala ona. IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) omahnil v globočino. Pokojni vodnik je sam go-na stotine turistov pre- šo srečo na zemlji ali pa za nič in zaman. Minula ga je brezskrbna veselost in prešerni smeh. S tiho zadovoljnostjo pa je zapazila Tajda to premembo in poredno se nasmehnila, kadar je zrl on zamišljen tja v cvetoči svet, in kadar mu je zastala pod njenim pogledom živahna beseda.I tovo Čutila je, da jo spremlja mračno njegovo oko, kadar od- peljal preko nevarnih strmin J^jjj" ^aieč' proč. haja; videla kako mu žari radostno, kadar se snideta. Ve-|in prepadov. Našel pa je _o_ selila se je zmage, in njena prijaznost je le netila ogenj v j smrt, kjer je gotovo ni priča-; ]yjatif (ki je svojega sinčka Gregorjevi duši. j koval. Blag mu spomin ! ši zemlji in upajo, da s p0. močjo velikih nalašč zato pri. pravljenih teleskopov, upajo priti do novih razkritij, na temu planetu. Sedaj je čisto blizu zemlje; samo 34,000,000 zadel mrtvoud Blagosrčnemu stricu se je mladilo lice in oko v mla-| ~~ di družbi, in še prisrčneje se je veselil krasne narave, ko je j Na cesti je imel ljudi, ki so ga umeli in delili radost z njim. Tu je po-1 v četrtek upokojenega fmanc- zabljal skrbi, ki so ga mučile, kadar se je vrnil v svojo sobico in med samostanske brate. Slišal je namreč tam, da se mudi cesar še vedno v Celju, in ugibalo se je, kaj da se godi ondi. Čuk) se je o veselicah, pojedinah, in kar je drugih zunanjosti, a dohajale so tudi vznemirjajoče vesti, da baš s šibo natepla) : In sedaj povej, Janezek, zakaj si bil tepen! Janezek: "Vidite mati, ka-nega nadpregledmka botoska. ko gte nepravični in hudi! Te-Zgrudil se je takoj mrtev na pete mene in sami ne ve8^ tla. mene zakaj." -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST* Najden okostnjak V sredo dne 30. julija sta v se cesar ne more pogoditi s kneginjo, in da je začel Vito-1 Studencih pri Mariboru v ja vec mešati pogajanja. Boječega subpriorja se je lotevala mi za izkopavanje proda za-velika otožnost. Ali bode mogel še v miru preživeti posled- dela dva delavca na človeški DRUŠTVO SV. DRUŽINE nja leta svojega življenja? Ne bode li prihrula divja vojska okostnjak, ki je bil zakopani (Holy Family Society) v tiho dolino nad mirni samostan? In kaj bode z nečakinjo, skoro dva metra globoko, it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois, s Tajdo! Kdo jo bode branil, ko ji vzamejo hudi časi mater Truplo je moralo že nad de- Ustanovljeno 2. nov. 1914. in strica! Malo je imel med brati somišljenikov, katerim bi set let ležati v zemlji. Slutijo, j bil potožil svoje skrbi. Mlajši rod je imenoval njegove po- da Je kil izvršen roparski u-j Geslo: misleke strahopetnost in sanjal o bojni slavi in Vitovcu in mor' ker Je bil na tem mestu Ostrovrharju. H knjigam se je zatekal pater Benedikt, da nekdaJ 2°zd- Uvedene so po so ga mirile in srčile; zakaj Tajde in Gregorja ni hotel vznemirjati z žalostnimi mislimi. In komaj bi ga tudi umela tadva! Kaj sta se menila za bodočnost, ko se sedanjosti ni "Toraj, Jerica, k meni sedi!" je vabil Janez in se u- bilo moči naživeti! Suhoparen predmet se je zdela poli-mnknil. Od druge strani pa se je umikal Miha in jo klical. Iže obema, ko sta se imela pomenkovati o toliko važ-"Kako, Miha, če si pa ženin?" se je čudila ona. j nejših hečeh. Srečen in nesrečen je bil Gregor v druščini "Kaj ženin!" se je jezil on. "Ne bodi neumna, pa sedi. Tajdini, kakor se je pač ona igrala z njim. A Bog ve, če se ne boae še kdaj kaznila njena prešernost; zakaj z ognjem se ni igrati! Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse. izvedbe. -o- je trdil Janez. "Miha je ženin k meni." "Kar je res, to je res, Lenke Šimnove." "Miha, Miha!" je karala Jerica. "Kadar je kdo prost fant, naj se ozira v božjem imenu po dekletih; a če je ženin, potem je pa to smrtni greh." "Smrtni greh pa res ni," je godrnjal Miha in se obrnil stran in se jezil na svojo Lenko, ki mu dela toliko preglavice in ga — vrabec jo pozoblji! — nemara res čaka. Kljub vsemu temu sta mirno spavala naša fanta, ker je skrbel Tomaž, da jima je preganjalo delo nerodne misli. Oj, da ni mogel tudi Gregor delati pri njem! Tako se je pa zgodilo, da je njemu bolj in bolj polnilo dušo misel na Tajdo, da mu je krasila živa domišljija deklico čez vso mero in jo obdajala z vencem vseh možnih ženskih čednosti, in da se je on naposled uveril, da ne more živeti brez nje. Globoko je vzdihnil pri tej misli, pol sladki, pol grenki, ker je uvidi, da je prodal mlado prostost ali za najslaj- Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Stonic Podpredsed. .. John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich, Zapisnikar ........ Frank Videč Blagajnik ............ Jos. GrsiJ Reditelj ............ Martin Bluth An Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI 1912 V/. 22nd STR, E S A R CHICAGO, ILL. Kako ji je tolklo srce, ko je v pomladanski noči začu-la iz spalnice zamolklo brenkanje! Mamica je spala v drugi sobi, ona pa še napol bedela in premišljevala izprva, pri jetno presenečena, ali je resnica ali sanje. Zdramila se je in se prepričala, da se ne vara. Tiho je vstala, ogrnila si plašč in sedla na posteljo. Čutila je, da je Gregor pod javorom in da zre v njeno okno; a za nobeno ceno bi se ne hotela pokazati; vlekla pa je na uho, da ne bi preslišala nobenega glasu, ko je pričel pevec tiho in oprezno: Solnce je zašlo Že za goro. Luna obseva Mlado zemljo. ' ' Pevci veseli V logu molče, Slavec le toži Svoje gorje. Nadzorniki: Anton Šraj ml., Anton Bar-bich, Frank Vranickar. Phone: Canal 6319. Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. Priporočljiv knjigovodja. Policija je aretirala knjigovodjo V., ki je svoji služboda-jalki poneveril po lastnem priznanju 76.000 Din. , -o- La Follette si je siguren, da zmaga. Senator La Follette, neod visni kandidat za predsedni ] ka Zdr. držav, je poslal pis- - mo odboi-u neodvisne politič j Društvo šteje 494 članov id ne kampanje delavske federa- članic ter 182 otrok. Za 50c, cije, v katerem pravi, da bo na mesec se plača v slučaju zmagovalec v jeseni. Dalje bolezni $1.00 bolniške podpo-pravi, da nasprotniki ga ime- re na vsak delavni dan. Od nujejo radikalca, ampak naš ustanovitve do sedaj se je iz-program je konzervativen, ki plačalo $12,149.50 bolniške se bojuje za pravice človečan- podpore, stva. { Dne 1. marca 1924. se je na- hajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan-nad $15.000. Kompanija je didata, ki ga pridobite v dru izjavila, da ne ugodi zahte štvo. vam delavcev. Pri podjetju so sami unijski delavci zaposleni. Stavka v čistilnici za petrolej v Meksiki. Mexico City. — Poročajo da je zastavkalo 3,000 delavcev zaposljenih pri Huasteka Petroleum Co., ki je ena največjih tozadevnih podjetij v Meksiki. Skupna svota dnev nega zaslužka delavcev je -o- Established 1857 Predno, ko greste od doma. na počitnice to poletje, nepozabite priti v našo banko in zamenjajte Vaš denai v "Travelers' Checks" — potniške čeke. Ti čeki se sprejemajo kot gotovina vsepovsod in jih ne more vnovčiti nihče drugi, kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah. Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 $10.00 do $15.00 JE SVOTA, KI JO BOMO VAM PRIHRANILI NA VSEH MOŠKIH IN FANTOVSKIH OBLEKAH. Pri nas je Vam na razpolago na stotine in stotine najboljših oblek z enimi ali dvojnimi hlačami, katere lahko izberete. Imamo svetle, srednje in temne barve obleke, v vseh rednih velikostih, za večje in debelejle osebe, kakor tudi suhe in manjše ljudi v vseh ekstra velikostih. Pridite in oglejte si naše občudovanpa vredne cene, ki smo jih nastavili oblekam. SEDAJ DOBITE OBLEKE OD $20.50; $24.50; $29.00; $33.00 in $42.00. MOŠKE HLAČE, SLAMNIKE, SRAJCE IN SPODNJO OBLEKO DOBITE PRI NAS SEDAJ PO POSEBNO ZNIŽANI CENI. POSLUŽITE SE TE PRILIKE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. Nova razkritja na Marsu. Da nova razkritja. Tako močnejših, pravi skupina amerikanskih znanstvenikov, ki so se podali v Arizono, od koder pravijo, da se najbolje opazuje ta velika zvezda, v kateri so ba je ljudje; da celo brezžične brzojave so že naši zemljani dobili od tega planeta. Mars je sedaj najbližje na Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmec a j Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Storrich. 815 N. Chicago St.: tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — l«gs — in vse kar spada v p reva žalno obrt. PoklicH« ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 NAZNANILO IN CILO. PRIPORO- POZOR! Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom in vsem rojakom po državi Minnesota, kot tudi po državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročni no za iist Amerikanski Slo venec in Edinost, Ave Maria in St. Francis, kakor tudi Ako kaka naselbina želi, da se njen napredek zadnjega leta zabeleži v Koledarju A. M.. _ . nujno prosimo tozadevnega dru*» naročila, ki so v zvezi poročila. Ce je kako društvo z našim podjetjem obhajalo svoj jubilej in gaj Kurnik se trudi, da raz- proslavilo s slikanjem, naj po- S11? .dobe/ katoliški tise k. pošlje podobo in za stroške kli-!jakl Podpirajte ga pri tem Radi bi imeli tudi po- ^govern delu. Pojdite mi vsta-l na roko> ker trudi se za dobro stvar. Nagovarjajte svo seja. dobe vseh dosedanjih novnikov kolegija, ki jih bomo priobčili na svoje stroške. Mejije sosede' Prijatelje in znan JELINEK & MAYER, LASTNIKA^ iJtoo—1808 Blue Island Ave., Cor. i6ti: Street. letom smo dobili nekaj podob, ki jih pa ne kaže priob-čevati, ker so preveč nejasne, bi slabo izpadle, kar do-tičnim gotovo ne bi bilo prav Stariši naj ovekovečijo vstop njih hčera v to ali ono redovno kongregacijo s priobče-njem slike v Kolegiju. Koledar se že stavi, je stvar nujna. Pridno ga naročajte že zdaj, da vemo koliko ga naj tiskamo. Bo zanimiv. Prevladovale bodo povesti, ki jih imajo ljud-j je najrajši. Pa tudi druzegaj poučnega berila ne lr> manj-! kalo. Uredništvo "Koledarja Ave Maria." ce, da se bo tako dobro časopisje zaneslo v vsako slovensko hišo. Mr. Kurnika vsem naitoDleje priporočamo! Uprava A. S. in Ed. in Ave Maria. - J. K0SMACH žito* W. 2and St. Chicajf«. Roiakom se priporočam ^ nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽEL&Z [A. KLJUČAVNIC IN STEKLA. N&iboiiSe delo. naioiiie Prevtamesa barvani« hiš iti snotrai. bokladam v papir. __ _ ______ _ _