Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta :}<) din za vse leto (iti din Posamezne številke 1.50 din z a m e j s t v celoletna naročnina 00 din Ali so biološke osnove slovenstva ogražane? (Konec.) 3. Populacijsko vprašuje v luči posebnih slovenskih razmer. Naglo padanje našega naravnega prirastka v zadnjih letih se ne da pojasniti zgolj z domnevo, da nas je pač močneje zajel val civilizacije s svojimi kvarnimi vplivi in nasledki. V veliki meri je pri tem soodločala gospodarska stiska in spremljajoči jo pojavi. Mesta kažejo povsod padajočo tendenco rodnosti in bi počasi izumrla, če bi ne bilo dotoka ljudi iz podeželja. Vendar lahko gospodarska konjunktura in populacijska politika ta proces zavirata ali celo začasno ustavita, pri nas pa sta gospodarska stiska in splošno obubožan j^ ta razvoj še pospešili. To velja morda še v večji meri za nekatere naše industrijske okraje. Brezposelnost. znižanje mezd, slabe plače nameščencev, visoke cene vsakdanjih potrebščin morajo nujno poslabšati pogoje za ustanovitev in preživljanje družin. Ko ugotavljamo izgube našega narodnega premoženja zaradi odtekanja donosa neštetih davčnih vilrov v razne osrednje blagajne, radi pozabljamo na težke milijonske zgube našega narodnega premoženja zaradi krčenja mezd, odpuščanja delavstva in. pr. v središču naše premogovne industrije), zaradi varčevanja pri izdatkih za nove namestitve ipni železnici, pošti, financi in drugih državnih uradih. Razen mest kažejo najmanjši naravni prirastek okoliške občine in industrializirani okraji, kjer se pač v večji meri pojavljajo tisti vzroki, ki povsod neugodno vplivajo na rodno moč mestnega prebivalstva. Naj večji naravni prirastek pa imajo še vedno kmečki okraji in občine. Brez tega prirastka bi slovenski rod v današnjih razmerah začel kmalu izumirati. Vendar imamo zraven kmečkih okrajev in občin, ki še danes presegajo po svoji rodnosti državno povprečje, že tudi take, ki kažejo očitno nazadovanje rojstev, tako da lahko ugotovimo, da se padanje rojstev tudi pri popolnoma kmečkih okrajih ne bo ustavilo. Bela Krajina in zgornja Savinjska dolina pričata za to trditev. Če se tudi sprijaznimo z mislijo, da je počasno padanje rodnosti -iz predvojne višine neogibno, pa nas mora razmeroma hitro nazadovanje števila rojstev v nekaterih kmečkih predelih slovenske zemlje resno vznemiriti. Ali to pomeni, da usiha življenjska moč našega kmečkega, rodu, ali pa, da bezi naš kmečki človek z grude pred težkim delom v ugodnejše službe, in slovenski kmet polagoma opušča obdelovanje skope zemlje ter si išče lagodnejsega kruha? Vprašanje telesnega zdravja in življenjske moči kmečkega ljudstva je za Slovence vprašanje me roma tako visok in to pri ljudstvu, kjer skoraj ni hiše brez časopisa in knjige in kjer vsak tretji človek govori dva ali celo tri jezike in ima nekaj stikov s svetom. Pravi čudež je, da se ni že. prej pojavilo pri tem ljudstvu prizadevanje po omejitvi zaroda. Ali smo si dovolj svesti, koliko odpovedi zahteva življenje ob takih pogojih in razmerah od kmečkega človeka? Prav v vsakem pogledu se mora omejiti in se odpovedati skoraj vsem dobrotam, ki jih danes civiliziran človek drugod ima kot po sebi umevno, če hoče na; tej zemlji vztrajati in noče propasti. Omejiti se mora glede prehrane, stanovanja, obleke, higienskih zahtev na najnujnejše, garati mora od zore do mraka brez počitka in zadovoljiti se mora. z najskrom-nejšim življenjem, kar vse priča o čudoviti življenjski volji in žilavosti, o izredni delavnosti iin skromnosti ter silni navezanosti na zemljo. Nikjer liev najdemo med civiliziranimi narodi v enako težkih razmerah toliko potomstva kot pri nas. Če ima naš človek količkaj mogočosti, da si ustanovi svojo družino in jo za sili preživiš bo ostal doma. Slovenske gorice na primer imajo še danes več naravnega prirastka v odtisočkih, kakor ga izkazuje naša država, ki je vendar v tem oziru med prvimi v Evropi. Razmeroma mnogo je tam majhnih posestev, in obstoj viničarij omogoča mnogim ljudem brez lastnega posestva, da si ustanovijo svoje družinsko ognjišče, bodi da je njihovo življenje še tako- borno in težavno. Spričo takih dejstev ne moremo govoriti o pojemajoči življenjski moči našega kmečkega ljudstva, kvečjemu čuditi se moramo, da imamo še toliko zaroda in da ni beg z .... grude večji, kakor je danes. 5. Kako živi kmet. Nespametno pa bi bilo, vdajati se umišljavi, da bo vedno tako ostalo, tudi če se sedanje živ-jenijske razmere ne spremenijo na bolj.e To so krat ovit ni ljudje, ki iz ne-kiih primerov drugod, kjer kmečki stan na izredno dobri in bogati zem-Jji v svoji rodnosti nazaduje, sklepajo, da siro-mascin-a pospešuje telesno odpornost in rodnost ■ljudstva. Danes imamo po zaslugi nekaterih vnetih raziskovalcev naših kmečkih razmer dovolj tehtnih statističnih podatkov, da si lahko ustvarimo kolikor toliko zanesljivo sliko o življenjskem položaju, gospodarskih, stanovanjskih, prehranjevalnih in zdravstvenih razmer našega podeželskega ljudstva).* Ta statistika nam pravi, da so obširni predeli naše slovenske domovine, kjer kruli ne spada k vsakdanji hrani, kjer kmečki otroci zaradi slabe prehrane in prezgodnjega težkega dela v telesnem razvoju zaostajajo za našim narodnega obstoja. Vedno se še preživlja dobrih 60 mestnim in delavskim otrokom, kjer morajo ne-of s o - 'ov s ovenskega naroda s pretežno kmečkim dorastli otroci nadomestovati posle, ki jih kmet ne delom, .ato moramo takim vprašanjem z vso res- more več najeti. Te statistike pričajo o vzrokih ostjo do dna in se dokopati do jasnega spoznanja velike umrljivosti dojenčkov, o nezadostnem var-čisto posebnega položaja, v katerem se Slovenci stvu mater, o nemogočo-sti, da bi si ljudje poiskali nahajamo. ^ drago zdravniško pomoč in še o marsičem, kar korenito ometuje bajke o romantiki življenja na Premalo zemlje. kmetih. Nedosledno je, na eni strani skrbeti za Slovenska ženil ja je preobljudena. S tem usod- šolanje otrok, na drugi strani pa zahtevati, da bi nim dejstvom moramo računati. Prenaiselitev -naše s® kmet odpovedal vsem ugodnostim, ki so civili-zemlje je zlo, vendar se moramo njej zahvaliti, da slih samo našega gruntairja. kmeta s srednjo in veliko kmetijo, tisto plast kmečkega ljudstva, ki ima toliko zemlje, da bi ob nekih pogojih, ki bi jih bilo treba ustvariti, lahko na njej dostojno živela. A danes ne gre -samo za reševanje tega dela našega kmečkega ljudstva, gre za množico našega kmečkega proletariata, za to, da damo temu mogočost življenjskega obstanka doma, da mu na naši prenaseljeni zemlji damo mogočost zaslužka in dostojnega preživljanja. Gospodarska pomoč našemu srednjemu in večjemu kmetu še ni dovolj. Našega vprašanja še ne bomo dokončno rešili zgolj z racionalizacijo našega kmetijstva, z dvigom cen naših glavnih kmetij,skiih pridelkov, z ? organizacijo trga, izločitvijo prekupčevalcev, s premijami,, podporami in podobnim. Vse to še ne zadostuje. S parcelacijo naše zemlje in njeno pre-obljude,nosijo moramo računati kot s trdim dejstvom. Misliti moramo tudi na usodo najštevilnejšega sloja našega kmečkega ljudstva, na množico majhnih posestnikov, kočarjev, ki imajo premalo zemlje, da bi pri današnji usmeritvi kmetijske proizvodnje mogli brez drugega zaslužka živeti. Misliti moramo na to, da temu našemu kmečkemu proletariatu, ki predstavlja večino našega kmečkega ljudstva, ustvarimo na en ali drug način življenjsko mogočost doma. Če tega vprašanja ne rešimo, ne bo nihče ustavil številčnega, nazadovanja našega podeželskega ljudstva. Z je nas Slovencev še dober milijon v dravdki banovini. Dve tretjini naših kmečkih posestev sta Premajhni, da bi dostojno preživljali kmečko dru- isUfi “ t,retiini našega kmečkega ljudstva mora se amgega zaislužka, ali pa mora znižati ziranemu evropskemu Človeku vsakdanja potreba. Trajno naše ljudstvo teh razmer ne bo prenašalo. Iskalo bo izhoda, kjer koli že. 6. i se živi fen zaisiuzKa, a« pa n,- ^ Socialno vprašanje slovenske vasi. \l i • • raven ha stopnjo, ki je civiliziran clo- Zato stopa vprašanje naše vasi v ospredje vseh vck i rajno ne prenhiša. Malo je v Evropi dežel, naših skrbi. Nikjer ni kmečko vprašanje za pni- IJCr 'Her n« a C< • tako razkosana, men- hodno-st naroda bolj važno, ko pri nas, a tudi ni- (. i 11 i iujf prid.e Povprečno na eno družino kjer tako težavno in zapleteno. Ko govorimo o tako malo obdelane zemlje. Vrhu tega naša zemlja našem kmečkem ljudstvu, imamo dostikrat v mi- n, preveč rodovitna Kaj dedi iz teh ugotovitev? —— . I ravi cudez je da na tako skopo odmerjeni * Opozarjam tu samo na publikacije Higienskega za- Zemlll zjivi toliko riudstfvfii A* • • voda ,n socialnoekonomskega instituta in na raziskovanja stek nri tem bornem in težk * nrav m pri ra- <]r | Pirca, F. Uratnika in Vinka Moderndorferja, čigar sit k pri lem ooi ntm in težkem življenju še raz- »Slovenska vas na Dolenjskem« je svojevrstno delo. Po kateri poti? Velika in težka naloga se nam tu stavlja,. Le dobro premišljenem, velikopoteznem načrtu se la rešiti. Vsi bodo morali sodelovati, ki jim je pri srcu prihodnj-oist našega naroda: politiki, gospodarstveniki, agronomi, zdravniki, vzgojitelji, znanstveniki; vso našo gospodarsko, trgovsko, prometno, socialno, prosvetno politiko bo treba uravnati v to smer. Napraviti bo treba načrte za dolgo dobo ne le za v-so banovino, ampak za vsak predel slovenske zemlje posebej. Misliti' bo treba na uvajanje in pospeševanje novih panog kmetijske proizvodnje, na Specializacijo kultur z ozirom na dane naravne in delovne pogoje, za uvajanje in pospeševanje domače industrije, na ustvaritev krajevnim pogojem ustrezajočih industrijskih podjetij. Vse ljudsko vzgoistvo in strokovno šolstvo ,se mora postaviti v službo velikih skupnih narodnih ciljev. Tudi naša univerza mora prispevati svoj 'delež — zlasti z uvajanjem akademske mladine v spoznavanje naše zemlje in našega človeka, Poseben institut bi se moral posvetiti tej nalogi. Naše zdravnike, tehnike, arhitekte čaka hvaležno delo pri velikopoteznem ozdravljanju slovenske vasi. Vse resno slovensko razumništvo bi se moralo zavedati svoje dolžnosti, da sodeluje pri reševanju našega velikega življenjskega vprašanja. „ O. Treba ustvariti najprej pogoje. Za resno lotevanje takega velikega načrtnega dela je treba nekih pogojev. Priznati moramo, da najvažnejši danes niso dani. Če dosedanje delo v tej smeri ni imelo preveč vidniih uspehov, če smo v zadnjih dvajsetih letih mnogo zamudili, marsikje celo nazadovali, ni to krivda naših oblasti in naših javnih činiteljev. Resno, načrtno in uspešno reševanje naših velikih življenjskih vprašanj je mogoče le, če je odločilna beseda in tudi odgovornost pri nas samih, ce imamo v rokah vsa finančna sredstva in vse mogočosti, da urejamo svoje življenje po lastni spreviidnosti, če smo sami gospodarji na svoji zemlji in sami odločamo o vseh zadevah, ki so 'bitno naše. Ni mogoče, da bi nekdo od zunaj urejeval naše življenje, pa če bi imel najboljšo voljo. Z drobtinami nam danes ni po-magano, dovolj m vse preveč srno že zamudili, Hudo nam bo. zamujeno vsaj deloma popraviti in najti v obubožani zemlji sredstva za izvedbo naših. načrtov. L odlaganjem pa postaja zlo še hujše, .ato se nam nase vprašanje danes ne stavlja v pivi \ rsti kot gospodarsko ali moralno ali socialno, ampak kot politično. Zavedajmo se tega in izvajajmo iz te zavesti pravilne zaključke. M. Ljubljana, 10. februarja (939. 1) pravništvo; Ljubljana, Tvrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.17(5 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu • iška Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Čas važnih odločitev K jerkoli odpiramo zemljevide, povsod se nam kažejo boleče točke, na katerih se križajo koristi veliilkili sil mednarodnega političnega življenja. V Pacifiku gledata Amerika in Avstralija z največjo pozornostjo na gibanje Japonske, ki ne zakriva svojih osvajalnih načrtov za razširitev svojega svetega cesarstva. Združene države Amerike morajo svojo skrb posvečati tudi Južni Ameriki, kjer so nekatere države navezale skoraj vso svojo trgovino z evropskimi državami osi Rim—Berlin. Bogati zakladi surovin Južne Amerike romajo v Evropo, vračajo se industrijski izdelki avtomobilskih. radijski!) in drugih tovaren. Z industrijskimi izdleilki pa prihaja seveda tudi politični vpliv, na katerega mora' Amerika paziti z budnim očesom, da ne izgubi lepega dne svojega dosedanjega vpliva nad južnoameriškimi državami. Obračun s povojnimi pogodbami. Medtem ko ograža japonska koristi Amerike. Avstralije in Anglije na Vzhodu, zbirata njeni zaveznici v Evropi svoje stile, da lepega dne postaneta gospodarici nad poli, ki vodi jo iz evropskih matičnih držav h kolonijam v Afriko in Azijo. Države okrog trozveze protikomunističnega pakta že nad tri leta načrtoma osvajajo postojanko za postojanlko v mednarodni politiki. Samo na tri točke se ozrimo: Mandžurija, Abesinija, Srednja Evropa. Vsa dosedanja osvajanja so se le bolj odi daleč tikala koristi Anglije in Francije. Zato so bili njuni protesti rahli, neresni, izrečeni le v tolažbo manjšim državam, Iki so s skrbjo gledale, kako se zadnjih šest let ruši povojna mirovna stavba, postavljena na versajsko mirovno pogodbo. Vzrokov za to je dovolj, pa'ni tlalbi na tem mestu ob njih razglabljali. Dovolj nam naj bo, da s skrbjo gledamo, kako se zaključuje prvi del povojne zgodovine, ki ga, oiznačuje razrušitev 'mirovnih pogodb in razbiti je Društva n arodov. S padcem Društva narodov jo močno zatonilo tudi upanje manjših držav in narodov, da bi jih Anglija in Francija'branili in za njihov obstoj kaj pomagali, če niso obenem prizadete prav naravnost tudi njune koristi. Zato je obenem s padlcem Društva narodov propadla tudi cela v usta zavezniških poigddb, s katerimi so se države vezale s svojimi sosedi, da preprečijo nenadne napade na svojo neodvisnost. J ako sta ostali Anglija, in Francija v Evropi močno osamljeni. Osamljeni Anglija in Francija Tako osamljeni stojita danes te dve demokratični državi v Evropi, ko se pred očmi vznemirjene Evrope pričenja drugi del povojne zgodovine: bliža se trenutek, ko se bosta morali Anglija in Francija odločiti, kako bosta branili svoje last-ue, lahko rečemo življenjske koristi svojih imperijev. Če so bile doslej na žrtveni'ku povojnega razkosavanja manjše države in so bile koristi obeh držav samo posredno ogrožene, prihaja sedaj čas neposrednega obračunavanja med Anglijo in Francijo na enii, in Nemčijo in Italijo na drugi strani. Teža mednarodnih za pletilj a. jev se zbira sedaj okrog Sredozemskega morja, skozi katero vodijo pota Anglije in Francije do virov njunega bgastva in njune politične moči. Skozi Sredozemlje tečejo žile odvodnice in dovodniice obeli imperijev, in če so prerezane ali zaprte te, potem je to' tudi začetek n jihnega konca. Obstoj in razvoj obeh imperialnih sil je odvisen potem popolnoma od dobre volje novih gospodarjev Sredozemlja. Oblaki nad Sredozemljem. Ob bregovih Sredozemskega morja je danes polno bolečih točk za francoske in angleške koristi. Španija ni več za Anglijo in Francijo nevtralen stražnik ob vhodu v Sredozemlje. Angleške trdnjave ob gibraltarslki ožini, nimajo več zavarovanih hrbtov, in v neposredni bližini te ožine imajo svoja pribežališča lahko iuje ladje in podmornice. ki morejo zapreti pot angleškim ladjam proti vzhodu in francoskim ladjam do severno-afriških kolonij. Pot okrog Afriike ima nevarno pot intimo kanarskih otokov. I'ranči ja mora na svoji poti od doma proti svojim afriškim kolonijam mimo Balearov, kjer so na otoku Majoiki oporišča italijanskih ladij in zračnega brodovja. ki lahlko nadzorujejo ves promet Iranci je z Aln-ko. Med Sicilijo in afriškim obrežjem Tunisa m več edini utrjeni otok angleška Malta. Skoraj na najožjem mestu gospodari močno utr jeni italijanski otok Pantellaria, od koder ni niti sto kilometrov do obmorskih mest francoskega Tunisa. Ob Tunisu je druga ožina Sredozemskega morja, ki je za gospodarja tega morja: največje važnosti. Ce bi postala Italija gospodar tuniškega ozeml ja, potem ni nobenega dvoma več o (cm, da je postalo Sredozemsko morje dejansko »italijansko jezero . Razumljivo je zaradi tega, da odmevajo po Italiji pri vseh demonstracijah in manifestacijah klici po Tunisu. Razumljivo pa je še bolj. da je Italija, s temi kitici zadela Francijo prav v živo. Italija, more ograža ti Tunis tudi z vzhoda, s svoje kolonije ! ibija. kjer se je zadnja leta močno utrjevala. Z Libije more postali neprijetna tudi sosedu na desni — Egiptu. Lgipt je točka, kjer se stikajo, koristi vseh sil. ki morajo iz Evrope proti Vzhodu. Gospodar Egipta je danes tudi gospodar Sueškega, prekopa. Razumljivo, da najbolj s tesnimi občutki gleda danes na sueški kanal Italija, odkar je zasedla Abesinijo in mora plačevati pri vseh vožnjah skozi prekop težke tisočake. Zato je že sporočila Angliji im Franciji, katere denar ni ki danes vodijo upravo sueškega, prekopa, tla zahteva primerno odločilno moč pri teli vratih bližnjega in daljnega Vzhoda. Pravi gospodarji teli vrait im Vzhod In morali bili prav /a prav domači Arabci. Zato nemir prihaja tudi nadnje. Za njihovimi hrbti se bije že dolga desetici ja prikrita in zapletena bojna igra velesil, katere odmev so tudi sedanji dolgotrajni upori Arabcev proti judom v Palestini. Bližajo se odločitve. Vse te boleče točke ob bregovih Sredozemlja napovedujejo zadnji čas mrzlično odločitev. Italija še ni rekla razločne''besede, kaj zahteva in s čim se zadovolji. Kaj bo zahtevala od I lancijt Dr. J os. Regali : Ob dvajsetletnici slovenske. Narodne galerije" (Nadaljevanje.) Za drugo baročno dvorano iz 18. stoletja, lo je zadnjo malo dvorana nad glavno vežo, sem namenil 13 slik. Ta dvorana, ki naj bi se imenovala dvorana slovenskih inadon«, bi, naj bila najbolj reprezentativni prostor v slovenski »Narodni galeriji«, ne le zato, ker bi naj bila obešena v nji dela, ki predstavljajo vrhunec slovenskega baroka, ampak tudi zato. ker je to dvorano tudi arhitektonsko mogoče najbolj reprezentativno priredili, tako imenitno kakor noben drug prostor v »Narodnem domu«, še danes me zaboli, če pomislim na to. da ta dvorana ni bila že pred šestimi leti določena za baročno slikarijo in tla ni bila zanjo tudi na zunaj prirejena' in niso bile pridobljene z vso silo umetnine, ki bi spadale vanjo, »Dvorana slovenskih madon« bi bila naravnost osnovna melodija slovenskega baroka, ki bi zvenela obisko-valeu »Narodne gailerije« trajno v du^i. izv rde-nemu kakor preprostemu človeku, mbi bila glavni poudarek vse galerijske zbirke, kakor bi bil na nasprotnem koncu oddelek za1 impresionizem, l o mojem načrtu sta bili za to dvorano ze na razpolago I Mencingerjeva in 1 Čibejeva slika, vse ostalo bi bilo pa treba šele pridobiti. Medtem pa je »Narodna galerija« pridobila veliko Mecingei-jevo stropno sliko »Marija in sv. F rancisek« iz Goričan. To sliko, ki visi sedaj na severni steni sedanje «baročne dvorane«, sem namenil za strop »dvorane slovenskih madon«. S stropa bi bilo treba zbiti sedanjo štukaturo proč in napravili na njem nov stucco, podoben kakor je narejen v kapeli v Goričanah, kjer je ta slika prej bila. Ker umetnine, ki sem jih namenil za (o dvorano kot poglavitne, niso v rokah špekulantov, si ne mo- Nogav>ce. r >ka»ice, vsakovrstno darnsko in : moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, : krojaške in šiviljske potrebščine kupite : n a | n cj u <1 n e j e p r i : ob vodi. Prešernovega spomenika ; •■•■■■■■•••i KI! in Anglije, da se bo čutila varno v tem svojem ■italijanskem jezeru«:' Spregovorilo je časopisje, govorila je ulica, nervoznost povzroča napeto pri-čalkovanje, kaj bo zahtevali voditelj in ustvarjalec novega, italijanskega imperija. Odkritje teh’svojih diplomati sik ih kari je odložil, tla se razjasni položaj v Španiji, kjer je državljanska vojna obenem tudi prikrita vojna proti Franciji in Angliji. Položaj v Španiji mora postati jasen, tla bo pritisk lahko močnejši in p roli poteze oslabljene. Potem bodo padle na diplomatske mize tudi zahteve o reševanju bolnih mednarodnih točile ob Sredo-zcml j u. Zaveznik Italije na severu ni čakal, tla Italija postavi pred francosko in angleško diplomacijo svoje mirovne pogoje za mir ob sredozemskih obrežjih. Povedal je. tla pomeni vsaka vojna '■ Italijo tudi vojno z Nemčijo. Obenem pa je z vso vehemenco odprl zahteve Nemcev po kolonijah in po udeležbi pri svetovni trgovini. Tako stojimo sedaj pred drugim težkim in nevarnim razpletom povojnih mednarodnih dogodkov. Anglija in Francija, ki sia za uvod v to težko dipiornntslko igro še enkrat objavili svetu svoje trd.no zavezništvo, bosta v prvi vrsti sklepali <> usodnih odločitvah. Neposredno bodo prizadete n june koristi, odločitve bodo daljnosežne za ves bodoči razvoj. M !»*«• rtelV* or u (K««.«.« w rem kaj, tla jih ne bi določno navedel, ker upam. da stvari s tem ne bo škodoval. Velike slovenske baročne inadon e: I. fclovškova »Sveta družina (267 cm X 150 cm); 2. Mecingerjeva »Immaculata« iz Brežic (207 cm X 135 cm): 5. ( ebejeva »Assun-ta« iz Koparja (288 cm X 195 cm) in 4. Bergantova »Marijina zaroka (220 cm X 150 cm), če ni to vseeno Cebcjevo tlelo — bi visele kot pendanti na straneh vrav na prečnih stenah te dvorane. Nad njimi bi gospodovala na stropu velika Mecingerjeva kompozicija »Marija in sv. Frančišek iz Goričan, ki predstavlja prizor, ko sprejema Marija sv. Frančiška v nebesih. Prej omenjene štiri s i vi predstavljajo nekako glavne prizore iz Marijinega življenja na zemlji: » mmaculata« po na poezije spomladanske noči (zdi se mi to najbolj občutena Mecingerjeva umetnina.). potem baroka Marije«, nato »Sveta družina« (Manja kol ljubeča mati božja!) ter »Vnebovzetje Marije (Assun-ta). ko se Marija poslavlja od zemeljskih dolin, in na stropu Marija v nebeških višinah. Velikost in kolorit teh slik se ujemata, prav kakor bi se nalašč domenili slovenski baronu mojstri, da bodo ustvarili »dvorano slovenskih inadon«! Nič muzejskega ne bi bilo v ti dvorani. »Dvorana slovenskih madon« bi bila kapela in obenem galerija, polna velike noblese! Če bi samo to dvorano tako uredili, bi bilo to tlelo »aere perenius ! Današnji dan pa še ni »dvorane slovenskih madon« in Bog ve, če jo bomo kdaj doživeli! Predlagal sem za to dvorano potem še dve veliki Rembovi mitološki ali pa biblični sliki, široki po 4 metre, ki so v zamejstvu in bi se jih 'bilo dalo najbrž pred leti dobiti, ker ima tisti lastnik skupaj štiri take slike Radovljičana Franca Karla Remba. in je bilo zato upati, tla bi vsaj dve odstopil na kakšen način. Rembovi sliki bi viseli v »dvorani slovenskih madon« ob obeli straneh vrat iz hodnika vrh glavnega stopnišča. Namenil sem za to še dvorano zraven 2. znanih Mecingerjevih posvetnik slik, ki sicer nimata posebno velike umetnostne vrednosti, N aš m prj a 1 el e m ! Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in prijatelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov. To zato. sla list tvarno podpro in pa da se slovenska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novih plačiijočih naročnikov, da ne omagamo. Uprava tednika »Slovenija« sta pa. edini znani M ec i n ge r jev i posvetni sliki, se dve veliki Mecingerjevi sliki iz neke cerkve na Gorenjskem, ki imata pa visoko umetnostno kakovost, ter nekaj manjših Mecingerjevih stvari i/. Goričan, oziroma nekaj manjših Kembosin slik iz neke galerije v Gradcu, ki bi bile obešene na stebrih ki so' med okni te dvorane oziroma bi jih porabili kot sopraporti. Za pridobitev tistih slik. ki so manjkale za to dvorano in ki bi jih ne bilo na noben način dobiti v dar, na, posodo ali za to, da bi dala narediti »Narodna galerija« posnetke in jih zamenjala za izvirnike, sem preračunal 80.000 dinarjev. Ta tretja baročna dvorana iz 18. stoletja naj bi bila na oglu Aleksandrove in Bleivveisove ceste. V ii dvorani bi bilo treba stropno razsvetljavo odstranili že zato, ker nima dvorana na oglu Tomanove ulice in Aleksandrove ceste stropne razsvetljave i>n bi sicer arhitektonski vtisk trpel, ker bi naj ta dvorana delala s prvo par. Stropna razsvetljava, ki ima mogoče za impresionistične slike pomen, bi za baročne slike ne bila potrebna in bi bila' boljša visoka stranska razsvetljava, tako da bil spodnji del oken 'zakrit. Za to d!v orano sem določil 14 slik. Na razpolago so bili ze Mccinger- jev »Lamburg«, Cebejeva »Sv. Boštjan« in »Sveti Leopold«, Bergantov »Opat«. 1 ridobiti pa bi bilo treba za par z »Lambergom« sliko ljubljanskega škofa iz 18. stoletja, katere lastnik je znan. Predvsem naj bi v ti dvorani visele Bergantove in Straussove stvari, 2 znani posvetni sliki, ki sta v Ljubljani, in trije Bergantovi portreti, eno znano Krakherjevo podobo, vsekakor kakšni dve deli Korošca Franceta Lindarja, ki se je učil slikarstva v Ljubljani in je umrl na Dunatju ter so njegova dela v dunajski akademiji za umetnost in pa v celovški škofiji. Obesiti bi pa morali v to dvorano tudi vsaj tlve veliki Straussovi sliki, ki bi jih morali poiskati na Štajerskem. Za pridobitev slik. ki so še manjkale, sem postavil v preračunu znesek 40.000 dinarjev. Precej novih stvari bi do- Naša blaginja Železničarski »Glasnik« je z namenom, da podpre zahteve železničarjev, da se zboljšajo .njihove plačo, zbral nekaj številk, ki zaslužijo, da si jih vsak Slovenec ogleda. Slovenski železniški delavec zasluži mesečno največ 1.100 dinarjev. Temu nasproti stoji stvarnost, da znašajo pri nas najnujnejši iizdatki za vzdrževanje štiričlenske družine najmanj 1.853 dinarjev na mesec. Potemtakem zasluži celo najbolje plačani del naših železničarjev najmanj 753 dinarjev premalo na mesec, da 'bi mogli vsaj skromno preživeti svojo družino. »Glasnik« pa je poskrbel tudi za podatke, kakšen je položaj njihovih tovarišev v drugih državah, in na ta način omogočil primerjavo dohodkov in izdatkov, kakor tudi primerjavo primanjkljaja oziroma presežkov zaslužkov železničarjev v posameznih državah. Po »Glasniku« zasluži takšen železničar v Belgiji 2.344 dinarjev in njegovi nujni družinski izdatki znašajo 2.031 dinarjev. Presežek zaslužka, ki ga ta uslužbenec lahko porabi za izboljšanje oskrbe družine ali pa prihrani, znaša ■>! ■> dinarjev. Na I iolandskem znaša zaslužek 2.833, nujni izdatki 1.888 in presežek 944 dinarjev; v Švici, dohodek 2.900, izdatki 1.995, presežek l>05 dinarjev. Celo. na Poljskem je položaj železničarja neprimerno ugodnejši, njegovi dohodki znašajo 1.714, izdatki pa le 1.243, tako da ima na ta način presežek 471 dinarjev. V vseh navedenih in tudi drugih državah znašajo plače železničarjev ne samo toliko, Ikakor je najmanj potrebno za skromno vzdrževanje družine, temveč še nekaj več, kar pomeni, da morejo ti vsaj razmeroma človeško živeti. Temu nasproti zasluži natš železničar celo v najugodnejšem primeru 755 dinarjev premalo, da bi mogel v resnici s svojim zaslužkom vzdrževati svojo družino. Morda se ho kdo našel in podvomil o pravilnosti navedenih številk. Posebno bi ga mogla v to zapeljati okolnost, da najnujnejši izdatki za družino na Holandskem, v Švici in Belgiji po teh navedbah niso dosti višji kakor pri nas, na Poljskem pa celo dosti nižji. Pri nas nekateri prav radi poudarjajo, da je življenje poceni, itn tistim, ki to verjamejo, se bodo li podatki zdeli najbrž neverjetni. Toda navedtene številke so čisto točne, in njihove pravilnosti tudi ni težko utemeljiti in pojasniti. Da se razprši ta predsodek, ni treba prav^nic drugega), kakor primerjati cene najnujnejših življenjskih potrebščin, ki so vzete za podlago računa najnujnejših izdatkov. Ta primerjava nas takoj pouči, da je večina najnujnejših življenjskih potrebščin pri nas dražja, kakor pa v državah, katere smo vzeli za primerjavo pri gornjih podatkih. Zaradi našega posebnega žitnega režima sta celo moka in kruha marsikje drugod' cenejša kot pri nas; v splošnem so'dražje pri nas potrebščine, na'katere se pobira državna užitnina, in pa industrijski izdelki zaradi visoke zaščitne carine. Za primer navajamo le, da stane na mesec preračunana količina štirih in pol kilograma, sladkorja pri nas najmanj 35 dinarjev več, kot pa povprečno v gori navedenih državah. Nasledek slabega zaslužka našega železničarja pač ne more biti drugačen kakor ta, da mora' s svojo družino stradati in da ne more kupiti najpotrebnejših stvari za vzdrževanje svoje družine. Nadaljnji naslediki tega zla pa so bolezni in strah pred naraščajem; pri samskih pa bojazen pred zakonom. Precej podobno pa se pri nas godi ne samo železničarjem, temveč tudi drugim telesnim in umskim delavcem, in ne dosti drugače našemu kmetu. Zato je razumljivo, da je glede višine porabe najnujnejših hranil na posameznega prebivalca naša država daleč za drugimi; kaj- se pa tiče porabe boljših ljudskih hranil, kot na primer sladkor. pa sploh ena med zadnjimi. Vzroki vsega tega so precej jasno raizvidni iz naših gornjih izvajanj in so kaj preprosti. Na eni strani vidimo premajhne dohodke, na drugi pa nesorazmreno velike izdatke, s katerimi je obremenjen naš človek. Čisto razločno je razvidno, da se naša javna uprava še prav hudo razlikuje od uprav drugih držav, ki skušajo izboljšati blaginjo širokih ljudskih množic. Zato je pač razumljivo, da zahtevamo spremembe, posebno pa odpravo centralizma, ki se je izkazaI popolnoma nesposobnega, dobro upravljati državo. B. n o Letos 8. svečana je preteklo 90 let, kar je, kakor pravi dr. Slodnjak v »Neiztrohnjenem sreu«, bila V taneetu Prešernu »dodeljena največja milost poleg rojstva. V svetlem plamenu je na mah zagorelo ubogo telo, samo srce je splavalo v roke večne matere«. Tega dneva so se spomnili tudi dnevni časopisi, ki izhajajo pri nas, med njimi taki, ki imajo po svoj j miselnosti s Prešernom le toliko skupnega, da so pisani slovenski, čeprav je še celo njihen jezik malo podoben njegovemu jeziku. France Prešeren gleda že 90 let iz višav na do- movino in vidi, da so skrčene njene meje skoraj ca polovico, vidi pa f:e manj duš, ki bi jih obdajal njegov duh. Po nemarnem govore o njem ljudje, ki so izdali čisto slovenstvo, ki ga je priklical France Prešeren, pa tudi ljudje, ki jim je slovenstvo !e sredstvo, cilj pa pritlikava oblast. Devetdeset let je preteklo, pa se še niso ničesar naučili od Prešerna. Tisti ljudje pri nas, ki jih je razsvetlil Prešernov duh in so njegovi verni ucencii, so tam, kjer je bil France Prešeren, ko je se hodil po zemlji. , prav bi naredili tisti, ki za devetdesetlet- nico J rešernove smrti pb »rijo pesniške sestavke, treba še nekaj Herrlei-nov.h portretov iz ljubljanske licealne knjižnice, potem pa se nekaj alegoričnih in svetopisemskih slik Janeza Schutza, ki je bil rojen leta 1745. v LjUildjani, umrl je pa Dunaju in sicer iz dunajskih zbirk v Albertini. Akademiji za oblikujočo umetnost ali pa nekega dunajskega zasebni- Seveda sem ze takrat mislil na to, da bo trobi kakšne ! otoemkove pa tudi Herrleinove stvari, k umetnostno ne stoje posebno visoko zamenjati s vd. \ l;i oddelek bi naj prišlo vsekakor tudi nekaj oljnatih sbk Lovrenca Janše, ko takrat »Narodna galerija« še nobene ni imela, seda j ima pa vsaj njegovo krajino s slapom. Za vse, kar je manjka o za ta oddelek, sem preračunal, da bi bilo treba 42.000 dinarjev. ba ki umetnostno ne stoje posebno visoko, zamenjati z ooljšo kakovostjo, ki bi jo imele Janševe stvari, ki bi jih bilo treba poiskati. Kave iccv kabinet, ki bi bil zraven »dvorane za klasicizem in rokoko«, bi bil sicer ozek (imel bi samo eno okno na Bleivveisovo cesto), bil pa naj zato umetnostno najmočnejši oddelek, ki bi posekal po umetnostni kakovosti tudi »dvorano slovenskih madon«, čeprav bi bila ta na zunaj bolj reprezentotivna1,. V svojem binkoštnem načrtu iz Jota 1930. sem -predlagal, naj bi pridobili Kavčičevo sliko »Fhokion«, fki sem ga iztaknil v laboratoriju dunajske Akademije za olbl ilk ujočo umetnost leta. 1919. in visi v sedanji zbirki »Narodne galerije«, ki ji je to sliko posodila dunajska Akademija za oblikujočo umetnost. V odboru »Narodne galerije« nisem dal toliko časa miru. da se je potem tudi dr. VVindischer loiil stvari in je pri-šla slika v Ljubljano leta 1932. Zraven tega sem predlagal v načrtu iz leta 1930., da naj bi pridobila »Narodna: galerija« za Kavčičev kabinet Kavčičevi sliki »Orfej na grobu Euridike« in »Mar-cus Bruitus«, eno veliko Kavčičevo mitološko ali Pa historično sliko, ki bi visela na zadnji steni vabi neta ter en pen d a n ( za »Phokiona . »Narodnai galerija« leta 1930. ni imela še nobenega. Kavčičevega dela. I ■ 1^'i prireditve »Kavčičevega kabineta«, ki bi bil le dobre štiri metre širok, sem oreračunal znesek 100.000 dinarjev. Dandanes si seveda predstav i jam »Kavčičev kabinet« bolj konkretno. Vanj spada na zadnjo steno velika Kavčičeva slika »Salomonova sodba«, ki sem jo našel sam leta 1932. v skladišču »Galerije 19. stoletja« na Dunaju, ko nihče ni vedeli, kje da je in so celo Kavčičevi sorodniki, ki žive na Dunaju in imajo njen posnetek, mislili, da je izvirnik izgubljen. O ti sliki, ki je široka 3,35 m in visoka: 2,42 m, sem pisal v »Zborniku za umetnostno zgodovino« leta 1933., reproducirati sem jo Pa- dal v koledarju »Mohorjeve družbe«. O ti sliki in ozračju, ki je vladalo v odboru »Narodne gale-rije«, bom napravil pozneje nekaj opomb. Na stranski steni pri oknu bi visel lahko »Phokion«. ki m er,i 252 cm X 175 cm, njemu nasproti pa kakšna Kavčičeva slika, mogoče »Sapho, ki, skoči iz Levkadijske pečine« (142,15 cm X 114,25 cm) in ki je od leta 1801. do leta 1852. visela v Pragi v »Galeriji patriotičnih ljubiteljev umetnosti«, če bi jo kdo našel ali pa če bi se kakšen poklicni umetnostni zgodovinar celo potrudil, da jo poišče. Sicer pa bi se gotovo našla tudi kakšna druga Kavčičeva slika na krajih in pri ljudeh, ki sem jih omenil v sestavku »O nekaterih slikah Franceta Kavčiča (C auciga.) in nekaj o njegovi rodovini« v »Zborniku za umetnostno zgodovino« leta 1933. Na prečnih stenah zraven »Salomonove sodbe« bi pa viseli, ena nasproti drugi »Marcu® Brutu.s«, visoka 114.5 cm in ši rolka 82,8 o m, ter »Orfej na grobu Euridike«, visoka 113 cm in široka 83 cm. Da bi bila to kot nalašč narejena pendanta, je gotovo, ker predstavlja prva, ženski pol akt, ki objema kip Marka Bruta, druga pa moški, polakt, ki'sloni na nagrobnem spomeniku. Če bi izvirnikov, ki sta v graškem Johannenn-u, ne bilo mogoče dobiti, bi se dobila duplikata, ki ju je napravil Fr. Kavčič sam in ju ima neki zasebnik v Gradcu in sta torej tudi izvirnika. »Kavčičev kabinet« bi bil tako dovršen popolnoma in bi bil oddelek, v katerem bi bil .shranjen del tiste slovenske oblikujoče umetnosti, ki je segala v mednarodne, evropske višine! Kakor je pa videti, nekaterim ljudem pri nas, ki oni govore z velikim patosom, drugi pa tišče sku- Najboljše šivalne stroje ADLIB za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETELINC LJUBLJANA za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen sanja za se, čeprav nimajo pojma o njih in ne nared e v resnici zanje ničesar. Ce se ne zgodi, kaj nepričakovanega, bo tudi slovenska »Glasbena akademija« ostala le samo beseda, kakor je ostalo toliko in toliko stvari pri nas. Pa. če tudi ne bi, bo zamujemo vsaj eno šolsko leto, kar bo. čutilo učno osebje^ nai .sedanjem 'ljubljanskem konservatoriju in že čuti prav pošteno ocf meseca septembra anskega leta naprej, pa tudi učenci iin njih starši, ki plačujejo sedaj visoko učnino. Te bi jim je ne bilo treba plačevati, kakor je ne plačujejo v Zagrebu , kjer je glasbena visoka šola že cllolgo, če bi bi bila že s septembrom lanskega leta ustamov-jena tudi v Ljubljani glasbena visoka šola, kar bi bila lahko, če bi nekim ljudem res bilo kaj na stvari. »Slovenec" za kritiko Odkar je »Slovenec« povečal svoj obseg, prinaša poleg uvodnih člankov, navadno na tretji strani z mastnim tiskom in is črno črto obrobljen zvani idejni uvod, kjer skuša s svojega gledišča osvetliti razna verska in moralna vprašanja. 26. januarja pa je posvetil nekaj misli tudi kritiki in umetnosti, ki jih v izvlečku prinašamo': »Če kdaj, je treba danes med nami stroge in nepristranske kritike, ko kakor gobe po dežju rastejo čisto povprečni in bolj ali manj neuravnoteženi ljudje, ki hočejo vladati kraljestvu duhov, niso. pa za to usposobljeni. Ni že vsako kaotično predstavljanje kakšnih vprašanj in kompleksov umetnost, če manjka piscu inteligence, pripovednega daru in globokega dozo ra v bistvo stvari, kakor ni še likoven umetnik tisti, ki pod etiketo ekspresionizma posnema prave mojstre v najbolj divjem krotovičenju figur brez duše ali pa ,riše‘ v slogu jamskega pračloveka bedaste obraze in položaje. Te vrste ,umetnost1, ki se je zad.nje čase z bolno samozavestjo razbohotila med nami in si lasti pravico, da bi smela brez pazljive kritike in pod varstvom publike 'brez prave kulture in okusa dosegati cenene uspehe, se mora zavrniti v prave meje samo z objektivno kritiko strogega merila. pa j usta, kot bi jih imeli zavarjene in tako> delajo poze, ko dosti ne vedo — ni za take stvari, ker jih ali ne razumejo, ker sploh nimajo za resnično lepoto posluha, ali jih pa ima vklenjene dušna in telesna lenoba, tako da se sploh ne ganejo... Za pridobitev slik za »Kavčičev kabinet« sem računal stroške s 100.000 dinarji. Kakor danes vidim, se nisem prav nič zmotil in bi se bil pred nekaj leti dal napraviti s tem denarjem tak »Kavčičev kabinet«, kakor si ga danes predstavljam. Predi nekaj leti klacistično slikarstvo ni bilo v prejšnji avstrijski republiki, od koder bi morali dobiti gradivo zanj (imogoče t sliko tudi iz češkoslovaške republike) v modi ter klasicistične slike niso imele visokih cen. Najbrž pa bodo začeili klasicistične umetnine kakor kaže ves razvitek, spet kmalu visoko ceniti in navedenih Kavčičevih del morda sploh ne bo več mogoče dobiti v Ljubljano. Naslednja dvorana bi bila dvorana Layerjeve dobe. Ta oddelek bi imel dve okni proti Bleivvei-sovi cesti. Vanj naj bi prišlo 17 slik. Na razpolago je bilo že 5 Layerjevih slik in 4 Kremser-Schmidit-ove stvari. Pridobiti bi pa 'bilo še treba vsaj še eno res dobro veliko Layerjevo nabožno' sliko, ki sem jo imenoval z imenom, in kakšno Layerjevo stvar iz nekega župnišča, vsaj nekaj postaj znanega, res kakovostnega »Križevega pota«, ki ni več v cerkvi, in pa vsaj eno sliko Štefana Dolinarja (ena Dolinarjeva slika je svoj čas bila v dunajskem Belvederu, pozneje pa menda v dunajskem dvornemu muzeju, kje je pa sedaj kakšno delo naJšega znamenitega slikarja Dolinarja, pa se sploh nihče ne briga!) in pa kakšno sliko Korošca Jožefa Posoda, ki je umrl leta 1830. v Ljubljani. Nisem pa še bral, da bi se kdo' izmed naših poklicnih umetnostnih zgodovinarjev kedaj kaj zanimal za Jožefa Posoda in njegova dela. Gotovo bi se pa trud izplačal. Za pridobitev tistih stvari, ki so manjkale za »Layerjevo dvorano«, sem računal le samo 20.000 dinarjev. (Dalje prihodnjič.) Kritika bodi pravična, prizanesljiva pa ne sme biti, če ima opraviti samo z lažiuimetnostjo in po spretni reklami napihnjeno pohluistjo ali pa z laži-znanstveno propagando.« Misli o umetnosti nam nekoliko že znano zvenijo, toda danes nas zanima predvsem kritika, kateri tudi »Slovenski dom« daje čim več svojih kolon na razpolago. »Slovencu« moramo v tem primeru iz vse duše pritrditi. Kakor že večkrat, 'bi tudi danes tem njegovim mislim dodali nekaj svojih. Da kritike, toda ne samo na ozkem področju literature in likovne umetnosti.. Kritika je danes potrebna povsod. Raztegniti in nepristransko jo bi morali danes Slovenci izvajati nad vsem našim narodnim življenjem od gospodarstva, kulture, politike do našega nairodnega in socialnega življenja. V zadnjih letih je svobodna kritika nekako umolknila. — Treba bi jo bilo poživiti' in s tem se z vso dušo strinjamo s »Slovencem«. Treba bi jo bilo raztegniti na vse naše javno življenje, ne pa ostajati samo pri umetnosti in gledališču, kjer si javnost kljub temu še danes ni na jasnem, zakaj -varovanju vsega slovenskega revnejšega ljudstva, dolžnost, javno ugotoviti sledeče: 1. Bolniško zavarovanje za kmečko ljudstvo naj bi po našem predlogu obsegailo samo brez- [>lačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in jrezplačno zdravljenje v bolnišnicah, a nikakih bolniških podpor, kot jih prejemajo n. pr. zavarovani delavci. 2. Poslovanje ljudskega bolniškega zavarovanja naj bi izvrševale občine, tako da ne bi bil potreben nikak poseben upravni aparat. 3. Ker so vse bolnišnice v Sloveniji, razen obče državne v Ljubljani, last banovine, ker je v Sloveniji že precejšnje število zdravstvenih občin z občinskimi zdravniki iri je nastavljenih tudi že precejšnje število banovinskih zdravnikov, smo prepričani, da bi se dalo v okviru banovine ljudsko bolniško zavarovanje izvesti, dogovorno z upravo obče državne bolnišnice v Ljubljafii. Treba bi bilo samo te ustanove pomnožiti, izpopolniti, organizirati in povezati za enotno delo, dosedanjo mejo upravičencev za brezplačno zdravniško pomoč pa odpravitis ker si vsak premožnejši rad vzame zasebnega zdravnika. 4. Prepričani smo, da bi za kritje stroškov takega ljudskega bolniškega zavarovanja radi prispevali v obliki banovinskih doklad po svojih močeh vsi revnejši prebivalci Slovenije, pa tudi vsi premožnejši, ki se zavedajo, da je bodočnost naroda le v zdravem ljudstvu in da je umrljivost kmečkega prebivalstva Slovenije skoraj polovico višja, kot pa v mestih in da je vzrok temu izostanek zdravniške pomoči. 5. Razen splošnega bolniškega zavarovanja imamo za najpotrebnejše nezgodno zavarovanje, ki bi se prav tako moglo organizirati preko občin, ki bi iz posebnih proračunskih postavk dajale podpore najpotrebnejšim invalidom in onemoglim. 6. Mislimo, da je prvenstvena potrebnost ljudskega bolniškega zavarovanja dokazana tudi s tem, ker je bilo delavsko bolniško zavarovanje vpeljano že pred 50 leti, medtem ko se je starostno uvedlo šele v zadnjih letih. Zaradi vseh navedenih dejstev pozivamo vsa oblastva, vse ustanove in vse organizacije, ki hočejo koristiti slovenskemu ljudstvu, da se zavza- mejo za takojšnjo uvedbo splošnega bolniškega zavarovanja slovenskega, predvsem kmečkega ljudstva. V Ljubljani dne 27. januarja 1939. Zveza absolventov kmetijskih šol dravske banovine v Ljubljani. Ovsenik Janez. Žolnir Ivo predsednik tajnik Maii zapiski t škof dr. Janez Frančišek Gnidovec. Frančišek Gnidovec, škof v Skoplju, v 66. letu star Frančišek Gnidovec, šlkol v Skoplju v 66. letu starosti. Bil je asketska in apostolska osebnost. Bil je od 1. 1905. do 1. 1919. ravnatelj škofijske gimnaizije v Št. Vidu nad Ljubljano., kii je bila prvi popolnoma slovenski gimnazijski zavod. Dr. Gnidovec je ta zavod organiziral in je isknbdl za spi sovan j e in izdajanje slovenskih učnih knjig. Dogovarjal so je s tedanjim Slovenskim profesorskim društvom, zlasti z njegovim predsednikom dr. Jakobom Žmavcem za spisov ain j e potrebnih slovenski h knjig. Tako smo dobili Tominškovo Grško vadnico in Grško slovnico, Reisnerjevo Fiziiko im Ke-mij, Dokler jev Grški slovar itd. Tako si je pridobil velikih zaslug zraven rajnkega nadškofa dr. A. B. Jegliča za. slovensko srednje šolstvo. Pokopan je biil 6. svečana na pokopališču sv. Križa v Ljubljani iin njegovo ime bo živelo tudi v zgodovini slovenskega, šolstva. »Samouprava« »llrvatski dnevnik« od 9. t. m. piše: Danes je prišla v Zagreb včerajšnja »Samouprava«. Ta številka ne prinaša niti »Rabošev« niti »Političnih zrnc« niti zbadanja pod naslovom »l:z dneva v dan«. Prav tako ne prinaša »Samouprava« v včerajšnji številki neresnih dopisov iz Zagreba, ki so bili takšni, da smo jih lahko navajali brez komentarja, ker jim je bil vsak komentar odveč. Vsekakor moramo priznati, če bo »Samouprava« prenehala s svojo navado, da postavlja vse stvaTi na glavo, da bomo zgubili enega pridnega brezplačnega sodelavca, ki se je tako pogosto javljal v stolpcih te naše politične strani. Stiskii je nravna, pa tudi kvarna. »Katoličlki tjednik«, glasilo sarajevskega škofa Šari ca, je pri občilo dne 5. t. m. uvodnik pod na-silovom »Obsedele«. Sestavek se bavi s padanjem rojstev, ki zajema hudo tudi hrvaške kraje. Sestavek poudarja najprej, da 'niso samo socialni vzroki izzvali stiske druižine, ampak tudi nravni: Niso samo gospodarske razmere izzvale stiske zakona. Po naših mestih je na stotine ljudi z zagotovljenim obstankom, ki bi lahko ustanovili družino, pa nočejo. Imajo prevelike zahteve. Hočejo udobnosti in razkošja. In ostanejo rajši sami in samci. A vendar vidi prav tako tudi tvarne, socialne vzroke tega pojava: Zavarovane so posamezne, osebne pravice, a nihče se ne briga za celoto, za podstave dražbe. Nešteto mladih ljudi ostaja brez bitne mogočosti, ne da bi bili sami krivi. Eden ima preveč, a toliko drugih nima ničesar ali absolutno premalo. Ne morejo osnovati družine. Oropani so naravne pravice do zakona. Tako samci, kakor deklice, ki bi jim morale postati žene. Darujte za tiskovni sklad „Siovenije“ Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za tiskovni sklad našega tednika »Slovenije«. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana. NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI r. z. z o. z. KONGRESNI TRG Priporoča Ivana Cankarja zbrane spise 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja Tl spisi niso samo naš najobšlrneišl narodni tekst, ampak so najpogumnejša Izpoved slovenskega duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stelfc, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda. Poseben oddelek za pisarniške potrebščine