SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección:
Dr. V. KJUDER
Lambaré 961, D. 6. Bs. Aires •

CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO"
_SEMANARIO YUGOESLAVO_
Leto III.	BUENOS AIRES, 2. NOVEMBRA 1335	Štev. 104
NAROČNINA: Za Jui. Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
delo za bodočnost
me ni sram priznati, da sem '"(li Jaz spadal med liste, ki so bili ^ Popolnoma obupali nad našim tu-^jini izseljenstvom. Slabe izku.š-ki sem jih imel z našim doseda-l)i,,J skupnim delovanjem, so moje no 'a,iPanje tudi upravičevale. Saj je "n°8okrat izgledalo, da imamo drUŠ-
tVo
samo za to, da si delamo sla!»
kri
'■ medsebojnim hujskanjem, jezo
I® drugimi nečednostmi; zdelo se j«,
sPloh nismo zmožni Joti M se niče-
Pametnega in koristnega. Posledice» •
f| ^ 16 bila in je, da od dolgoletnega
Vanja naših društev drugega ik-
l'fl'l!l »i, nego da se po strani gledajo
"n°Ri izseljenci, ki bi ne imeli niti
Ajinan j šega povoda, da si niso pri-
ako bi društev nikoli ne bilo.
^ vsekakor negativen resultat
h 'Pnega delovanja; in pozitivnega, ki
deloma odtehtal onega, še do
nedavnim nikjer ni bilo videti,
'2vzaineni° pri zade vaja za podu-
.. ^Pje našega naraščaja v materinš-
,lf||' (prizadevanja, ki so že morala
"""i kakšen uspeh, če "Tabor"
^ «Praviti na oder takšno igro, ka-
je Ribičičeva 'V kraljestvu
. »V, ki sem jo videl še doma in ta L'
K0 zlepa ne pozabim). ( danes se mi spet obuja nada, da ^je nezaupanje ni bilo tako zelo beljeno, kakor sem bil doslej pre-Ta nada se mi poraja iz dej-ter S° naSa društva, vsaj Dekalb ' Zafiela misliti tudi na pametno ''Pristno delo — na bodočnost. Villi Devoto se je osnovalo Go-tc(| arsko društvo, ki je v zadnjih He."1"' P°kazal°! da ima resne name-vrli rojaki so že položili temelj-anien za bodoči slovenski društve
nj f»
'-Ul V onem okraju, kjer je na-{ enili že toliko naših ljudi, da se že zdi nekako domače, ko
Sa
R "'Po ondotnih ulicah: toliko naše 'Vorice sliši.
i drugi strani pa se snuje, kakor ^u slišal in čital, Kreditna in stavba zadruga, za katero pripravlja f:1)en odbor že pravila ter zbira čla-' ,JPani, in sem tudi prepričan, da ^ '*> ostalo tu samo pri začetnem V)V(1'išenju, marveč da dobimo slo-izseljenci v Argentiniji končno t(j0)0 prvo zadružno organizacijo, ka-Potreba se je čutila že pred mno-"'i leti. K1
^'''^ače bi izgledala naša na-
i. ,"na v VilÜ Devoto, ali v katerem yli
i„ "''ugem,okraju, da smo se že l fe<l i .
gospodarsko organizirali na H 'Užni podlagi! Koliko ceneje "bi bi-kiuj. * zemljo, da smo jo skupno ,|(J| 1! Koliko lažje bi si bjli zgradili l)0t). Xe> da smo skup. nabavljali grad »i-ij- niate'ial! Koliko skrbi bi si bili 'tío]'111'1'' (,a 65,110 v organizaciji i-Zaslombo in zaščito! 'Peli i •
z»* 11 danes na nekoliko "man-
K
!erj Kompaktno naselbino, v ka-^tl'' 'a'l'<0 društveni dom. bi t,l(ij <l v njej šola in bi se osnovala lH.^umna prodajalna. In ne bi-'l¡ij "'e(' "ami one mržnje, ki š-e se-d,.^111 Zginila! Skupne koristi ljudi ioi,.,.'" tei' in« večejo v močno, nez-^ )lv° celoto.
Vj|¡ l0f?o dragocenega časa smo zapra itri '' nePotrebnim kreganjem, ki so S}( VZl0Cale 0Sel)11R ambicije neka-N..' 111 politično hujskanje drugih! ;"(>t|i Se Vse zamujeno. Bolje enkrat, ^ 1 kasno, nego noben k rat!
Qtl'ebn0 pa je, da se združijo sedaj
Ukrepi Zveze narodov proti Italiji
V Ženevi bodo odločili, kdaj naj se začnejo uveljavljati gospodarski ukrepi - Prebivalstvu v Italiji grozi pomanjkanje - V Afriki je vpadniška vojska spet začela z ofenzivo
Italija bo kmalu začela čutiti pritisk ženevske organizacije: i!) držav, ki so članice Zveze narodov, ie že prepovedalo uvažanje orožja, municije ter dru gega materiala, ki služi v vojne svr-hc, v Italijo; 47 držav je začelo izvajati finančne sankcije in W> jih je že izjavilo, da so pripravljene uveljaviti gospodarske ukrepe proti Italiji brž, ko Zveza odredi. V Ženevi sedaj razprevljajo o tem.
Optimizem, ki je vladal še prejšnji teden v diplomatičnih krogih in ki je bil upravičen, ker je Mussolini sporočil v Pariz in London, da je pripravljen začeti pogajanja za sklenitev «niru, se je sedaj umaknil resnim ugibanjem o možnosti zaplctljajev tudi v Evropi. Mussolini je svoj prvotni a-petit, ki je zahteval kar celo Abesini jo, močno ublažil; naznanil je, da bi se zadovoljil z nekoliko zemlje ter z mandatom nad nekaterimi abesinski-nii pokrajinami. Angleži pa so ta pred log odbili ter se-s tem še bolj zamorili rimski gospodi.
Le v Parizu še niso izgubili slehernega upanja; še vedno razglabljajo, kaj hi ukrenili, da bi zadovol., vsaj de loma Italijo, ter obenem preprečili razkol z Anglijo. Nove predloge in načrte kujejo. Ali bodo imeli kaj uspeha?
Italijanski diktator, ki je zadnje tedne previdno molčal, se je sedaj spet razhudil.Zmerja in grozi. Razlaga da so ukrepi Zveze narodov "sramotni" ter da se jim bo Italija postavila po robu ''z najbolj neizprosnim odporom, ■/. najbolj trdno odločnostjo in s svojim najglobokejšim zaničevanjem. Obenem grozi z represalijami proti vsem onim državam, ki bodo poslušale navodila iz Ženeve in žensko fašistične organizacije so že dobile navodila, da morajo pripraviti bojkot proti tujim izdelkom.
Posledice pritiska s strani članic Zveze narodov so se deloma že začele čutiti in zato postajajo v Italiji nervozni. Kdor more, kupuje živila, da ne bo pozneje čutil pomanjkanja. Cene tudi najpotrebnejših živil so se močno dvignile, turinske in milanske industrije se pritožujejo, da jim bodo kmalu začele primanjkovati sirovine, ljudstvo se s,strahom vprašuje, kako bo preživelo letošnjo zimo. Tu se bo ponovno izkazalo, da bodo stroške voj ne, katero so pripravili nekaterniki, motali nositi najbolj revni in najbolj številni sloji naroda, ki bodo posledico. Mussolinijevega afriškega pustolovstva morali čutiti na lastnem že lotlcu.
Vlada je že izdala nekatere odredbe glede omejitve konsuma: od 5. t. m.
m
v gospodarski organizaciji, v zadrugi, kjer so interesi vsakega člana skrbno zajamčeni, vsi oni izseljenci, ki jim je mar bodočnost! Iz Kreditne in stav binske zadruge, katere prvi namen je nuditi članetn posojila ter zgraditi zadružni dom, se lahko razvije mogočna organizacija, ki bo neprecenljive koristi za naše izšeljenstvo.
Zato se mi spet obnavlja zaupanje v naše skupno delo: v delo za zagotovitev naše bodočnosti!
Izseljenec.
dalje bodoob torkih vse mesnice zaprte, ob sredah pa ne bodo smole prodajati govejega, telečjega, svinjske ga mesa ter konštrunovine; v hotelih in restavracijah ne bodo smeli postre-či gostom več ko en krat z mesom pri obedih.
To je samo uvod v takšne ali podobne ukrepe, s kakršnimi se je večji del evropskega prebivalstva seznanil že tekom svetovne vojne: toliko gramov tega in toliko onega, dobiš po ceni, ki jo tvoj žep zmore, če si revež; že si bogatin, si pa lahko po oderuš kili cenah preskrbiš karkoli hočeš in kolikor hočeš.
Na seji ministrskega sveta je nekdo že predlagal, naj se uvedejo konsunr ne izkaznice za kruh in drugo, pa je Mussolini ta predlog, za sedaj, odklonil.
V zvezi z razburjenjem, ki se polašča italijanskih krogov, se spet obnavljajo ugibanja o možnosti zaplctljajev z An glijo, kateri pripisujejo v Rimu največ zasluge, oziroma največ krivde za to, da je Zveza narodov začela preizkušati svoj "sistem" na stroške Italije. Ker bodo Angleži gotovo pregledovali parnike, namenjene v Italijo, lahko vsak incident izzove hude reči. Največjo pozornost je vzbudil ki-, dekret, ki je stopil predvčerajšnjim v veljavo in ki pooblašča ministra vojne mornarice, da sine, po lastni ir
videvnosti, zaseči katerokoli italijansko trgovinsko ladjo, jo oborožiti ter dodeliti k pomožni službi vojne mornarico. Tako so oboroževali trgovinske ladje za Časa svetovne vojne...
Obenem nadaljujejo Italijani /. ir trievanjem Dodekaških otokov in Anglija pošilja ojačenja v Egipet.
Mussolini je bi! res začel popuščati, pa ne toliko, da bi bili Angleži zadovoljni. In — kakor izgleda — je vse, ali skoro vso odvisno od Anglije.
Ker so bile Mussolinijeve ponudbe odbite, se je v Afriki spet začela o* fenziva. Na severni fronti so vpadniš-ko četo prodrle do pred Makalle, na
jugu pa prodira Grazianijeva vojska proti harrarski pokrajini.
Abesinci so dosledno umikajo in njihovi poveljniki so že opetovano izjavili, da se umikanje vrši namenoma ter da doslej niti poskušali niso, da bi zadržali italijansko vojsko. Pravijo, da imajo svoje načrte že pripravljeno in da bodo odločilno udarili tedaj, ko pride pravi čas. Očividno računajo s tem, da bodo naraščajoče težkoče, s katerimi se mora boriti pro dirajoča sovražna vojska, močno zrah 1 jale odpornost Italijanov ter s tem o-mogočile uspešen protinapad, ki naj bi bil, po mnenju abesinskih vojskovodij, odločilen.
Doslej so samo manjše skupine voj ščakov imele nalogo nadlegovati Ita-
lijane z napadi iz zased '. Zato so tu di italijanske vesti o velikem številu abesinskih žrtev izmišljene.
Odločilnega boja še ni bilo, marveč se še vedno pripravlja.
Vprašanje pa jo, kje so bo končna usoda Abesinije in Italije odloČila: na abesinskih bojiščih, ali v Evropi?
Velik škandal na Španskem
Na Španskem so je javnost razburila pretekle dni radi velikega škandala, v katerega so zapletene nekatere ugledne osebnosti iz radikalske stranke. Neki Daniel Strauss, mebi-kanski državljan, je veljakom, med katerimi je bil tudi posinovljonec bivšega ministrskega predsednika Le irou>;a, izročil velike vsote ter jih tako podkupil, da so mu preskrbeli dovoljenje za otvoritev igralnice. Plačal jim je vsega pol milijona peset.
Dovoljenje je res dobil in igralnica je začela poslovati. Ker jo "kupčija" dobro obetala, so se Straussovi zaščitniki oglasili z novimi zahtevami: hoteli so šo denarja. Ker Strauss ni hotel popuščati, so dali igralnico zapreti. Mož so je smatral za opeharjenega ter jo vso zadevo razkrinkal.
Dvignil se je velik prah in cela vrsta visokih državnih funkcionarjev je bila razrešena svojih dolžnosti, potem ko je posebna parlamentarna komisija ugotovila, da so obdolžitve utemeljene.
Tudi vlada je morala podati ostavko, ker so bili nekateri ministri prizadeti. Novi kabinet je spet sestavi! Chapapriota.
' Tirolski častnik dezertiral
Na severni fronti so Abesinci zajeli italijanskega častnika nemške narod nosti, doma z Južnega Tirolskega. V letalu so ga odpeljali v Addis Abebo, da ga tam zaslišijo.
Na Haitiju so imeli katastrofalne poplave, ki so zahtevale, kakor računajo, preko 2.000 življenj. Voda v nekaterih rokah je narastla za «celih deset metrov nad nórmalo, preplavila bregove ter odnesla cele vasi. Kakšnih deset tisoč poljedelcev je ob dom in streho. Hudo poplave so imeli tudi v Hondurasu.
SLOVENEC V ADDIS ABEBI
Iz Evrope so bile že prispele nekatere vesti, ki so zagotavljale, da je nekaj Slovencev, vključenih v italijansko vojsko, katera pperira v Afriki, pobegnilo na abesinsko stran. O nekem Vipavcu so celo zatrjevali, da se je že oglasil iz Abesinije s pismom, poslanim v Jugoslavijo. Vendar pa so bile te vesti nepotrjeno ter jih radi tega nismo hoteli zabeležiti.
Sedaj pa prihaja iz Addis Abebe na slednje poročilo:
Neki slovenski šofer, italijanski vojak, doma iz Trsta, je pri Dolu, na sotnalijski fronti, dezertiral iz italiian skih vrst ter se prijavil Abesincetn kot ujetnik. Z letalom so ga odpeljali v Addis Abebo pred samega cesarja. Tam je vladarju povedal, da nima z Italijani nič skupnega ter da Musso-linija sovraži, ker zatira jugoslovansko manjšino. Cesar je slovenskega fanta poslušal ter mu je nato rekel, da mu plača vožnjo za v Jugoslavijo, če bi rad odšel v svojo domovino; če pa hoče, lahko ostane v Abesiniji ter se tam zaposli. Fant se je odloči" za Abesini jo. Priseči je moral, da se bo lojalno obnašal napram Abesiniji, pa so ga izpustili na svobodo ter je takoj dobil službo pri nekem severnoameriškem podjetju v abesin. glavnem mestu.
Njegova imena poročilo ne javlja, ker je fant izrazil željo, naj bi ne sporočili v svet, kako se imenuje; to bi namreč dalo italijanskim oblastem po vod za ropresalije proti njegovim svoj ceni.
'Svet se ho sedaj čudil, da je slovenski fant pobegnil od 'civiliziranih' Italijanov k 'barbarskim' Abesincetn.
RAZNE VESTI
Angleška spodnja zbornica je Lila to dni razpuščena in volitve se bodo vi šile 14. novembra. V kraljevi poslanici, ki je bila prečitana na zaključni seji, je rečeno, da je italijansko-a-besinski spor povzročal angleški kroni "resne skrbi".
Velike vojaške parade so se vršile v Addis Abebi, ko je cesar pregledoval čete. rasa Getaša iz pokr. Kaffa, in čete dežazmača Maryama, ki so se z velikim navdušenjem poslovile od vlada rja ter prisegale, da bodo uničile sovražnika.
Osem italijanskih letal je padlo doslej ' pod abesinskimi kroglami tekom bojev v Afriki.
120 ruidarjev je žive zakopala eksplozija, ki je nastala v japonskem pre inogokopu Akaike, v pokrajini Fukio-ka.
V	zrak je zletelo veliko skladišče municije v kitajsk. mestu Hanchovu. Mnogo hiš se je zrušilo radi silne eks plozije in ruševino so pokopale-nad 2.000 oseb.
Strašne poplave, ki so jih imeli na Kitajskem, so v nekaterih pokrajinah docela uničile letošnji pridelek in men da tudi prihodnje leto ne bo mogoče pripraviti polja za setev. V dveh samih pokrajinah je po poplavah priza-tetih pet milijonov jirebivalcev. Kitajski grozi radi povzročene škode velika lakota.
V	Jugoslaviji se je dogodila železniš ka nesreča, ki je povzročila štiri človeško žrtve. Rrzovlak proge Beogiad-Ni.š je na postaji Aračičovo zav07.il v tovorni vlak; poleg četorice mrtvih,
so bile še štiri osebe težko ranjene.
Angleške vsjne ladje — Strah in skrb	Italije — v gibraltarski luki.
Rojaki: 9. novembra velika "Taborova" prireditev za tiskovni sklad Novega lista!
Stran 2
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI
VOLITVE V POKRAJINI BS. AIRES
Jutri, v nedeljo, so bodo vršile v bue nosaireški pokrajini volitve za izbéro novega guvórnerja ter za delno obnovo pokrajinskega parlamenta. Ker se po več ko štirih letih udeleže Volitev tudi radikali, je zanimanje zanjo nad vse veliko. Znano je, da jo radikalska stranka proglasila volilno abstinenco, ko jo t i-ibnrujeva vlada, za časa diktature, razveljavila' leta 1931 volitve v tej pokrajini, ker so bili radikali iz-v;oje.vali veliko zmago: dobili so 21&785 glasov, njihovi nasprotniki konservativci pa 187.748.Zmaga je bila tem bolj pomembna, ker so jo radikali dosegli v času diktaturo in pol leta po revoluciji, ki jih jo bila odrinila od oblasti; stranka jo bila dezorganizirana, večji del javnega mnenja je bil na-pi;am njej neprijazno razpoložen in pray tako tudi tisk.
Sedanje volitve pa se vršijo ob čisto drugačnem razpoloženju prebivalstva pri katerem so nacionalni demokrati v veliki meri zapravili svojo simpatije. Tega se najbrž tudi sami zavedajo; vendar pa niso sklonili vreči puške v koruzo. Listi prinašajo vsak dan poročila o mahinacijah in nasiljih, s katerimi si namerava vladajoča stran ka v največji argentinski pokrajini zagotoviti nnago. /.godilo se je celo te dni, da je zvezni sodnik iz La Plato dal obkoliti hišo konservativnega poslanca lluisija v Quilmesu ter našel v njegovem stanovanju preko devet sto volilnih knjižic, ki jih jo bila baje policija zaplenila raznim radikal skim volilcem, da ne bodo mogli voliti. V listih se objavljajo skoro vsak dan težke obdolžitve proti nacionalnim demokratom in policiji. "Prensa" je pretekle dni pisala o "valu nasilja" ter opozorila, kako pišejo razni konservativni listi o volitvah: "Radikale bomo premagali 3. novembra z glasovi, ali pa z revolverji!", "Volil boš za nacionalno demokrate, ali pa sploli ne boš volil!" r- takšne in podobne grožnje objavljajo listi neprikrito in nekaznovano.
Volilni boj obeta biti torej izredno hud. Uspeh radikalov je odvisen od volilne udeležbe; udeležba pa je bila pri zadnjih važnejših volitvah, občinskih volitvah, ki so se vršile 30. decembra lanskega leta, prav pičla: 41,73 o dsto. Pristaši radikalov tedaj niso šli na volišča.
Kako bo pa sedaj?
Izid jutrišnjih volitev utegne imeti velik vpliv na nadaljnji razvoj notranjega položaja v vsej republiki.
Nevaren plevel
Huda nesreča je doletela nekega živinorejca i/. Colonie Vila v poki1. St. Fe. Kupil je bi! v Santiago del listero 330 glav živine, ki je prispela z vlakom v Casablanco; od tod jo je hotel živinorejec gnati na sv oo pašnike. Pot, po kateri je šla živina, pa je bila. gosto zaraščana z izredno strupenim plevelom "romerillo". Mož ni bil pa to pazil, pa se mu jo zgodilo, da mu je vse goveda že po poti pocrknilo ter mu jo nesreča povzročila 25.000 $ škode.
Nevarno delo
V nekem kamnolomu pri Dumesni-lu se jo spet dogodila težka nesreča. Plaz kamenja se jo vsul na delavca Josipa Ivvekvja ter ga pokopal. K sreči se je njegovim tovarišem posrečilo, da so ga brž rešili izpod kamenja. Zadobil je težke poškodbe, ki mu jih sedaj zdravijo v bolnišnici. Tajno "uvažanje" petroleja
I/. La Paza'poročajo, da ho vlada tožila tamošnjo "Standard Oil Co. of Bolivia", ker je ta družba napeljala skrivoma cevi za izvažanje petroleja v Argonfinijo. Od kamenega olja, ki f?a družila izvozi, gi'o bolivijski vladi 11 odstoten delež. Jasno jo, da je radi tajnega izvažanja država močno oškodovana.
Stvar je zanimiva, ker je znano, da so mnogi obdolževali baš družbo "Stan dard Oil", da jo Bolivijo pognala v vojno za zavojevanje Chaca, ker se je hotela polastiti tamošnjih petrolejskih vrelcev. Sedanji spor med vlado in družbo lii kazal, da so se odnošaji med mogočno kapitalistično organizacijo in boliv ijskimi oblasti ohladili. To bi tudi ne bilo nič čudnega, ko vojna sreča Boliviji ni bila 'naklonjena.
Zadeva o tajnem "uvažanju" petroleja zanima seveda tudi argentinske oblasti, ker se je petrolej uvažal v republiko, pa je vlada odredila preiskavo.
Poplave v Concordiji
RekiUruguay in Parana sta prejšnji teden močno narastli ter ji> voda poplavila mnoge kraje, posebno v dopar tamentu Concordia. Preko 1.300 oseb je morala zapustiti domove, v katere je vdrla voda. Šolske oblasti so odredile začasno zapretje šol.
Intendant pod ključem
Šef policije teritorija Chutnjt je dal aretirati načelnika občine Comodoro Rivadavia in nekega občinskega svetovalca. Obdolžena sta poneverbe občinskega denarja.
Štorklja
Hišo našega rojaka Ivana Mezgeea je posetila štorklja ter prinesla gns-pej Angeli črstega sinčka. Srečnim staršem naše čestitke!
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 - BUENOS ARES - 25 de Mayo 149-59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES	CHILE	BRASIL	PARAGUAY
Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos C. pres. Franco Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO ASUNCION
HRANILNICA:
Koma boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnost In primerne obresti!
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog
najtočneje, najhitreje i najvarneje izvršen. VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnica vseli parobrodnih družb in Vam
more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POŠTA:
Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam Jo hrani aH brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od S/2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOSTI BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE
Draginja
Cene mnogim vsakdanjim potrebščinam so v zadnjih mesecih močno poskočile. Podražanje lsc opaža v posebno pretirani meri pri sirovem maslu, ki jo letos skoro še en krat tako drago ko lani. Dvig cen so prekupčevalci upravičevali z dolgotrajno sušo, ki jo pritiskala poljedelstvo in živino rejo.
Na draginjo so postali pozorni tudi občinslši možje, pa so \ torek zahtevali, naj intendanca obrazloži, kje so vzroki naraščanja cen in kako bi bilo treba ukreniti, da se prepreči nadaljnja draginja.
Velika suša v Catamarki
V	Catamarki jo že mnogo mesecev velika «rtiša. Pri Iranu jo pomanjkanje vodo tako občutno, da vrtajo prebivalci v izsušeni rečni strugi vodnjake, da si preskrbe vodo vsaj za najbolj nujne potrebo. V vzhodnem delu pokrajine imajo živinorejci veliko škodo; mnogo živine jo že poginilo radi pomanjkanja vodo, poleg tega pa se jo s sušo pojavjla še neka nepoznana bolezen med govedom. Na" eni sami ostanciji je v onem dnevu poginilo .'100 glav živine.
Poletna ura
V	četrtek o polnoči jo stopila v velja v o iakozvaiia "poletna ura". Kazalce je bilo treba pomakniti za 00 minut naprej. Tja do marca bomo ostajali eno uro bolj zgodaj, nego bi sicer, a bomo seveda tudi prej poiskati posteljo.
Prireditev v "Taboru"
V	nedeljo, 17. novembra, bo v prostorih "tabora", ul. Paz Soldán 4924 prireditev, na katere sporedu je tudi burka v onem dejanju "Buc.ek v strahu". Kdor se .hoče nasmejati debelemu Bučk« in ]ia Dečcnanu, ki se v 1ej igri pdelevi v zastopnico nežnega spola. naj si že sedaj zapomni dan! Prife ditev so bo vpršila popoldne.
Grozovit zločin
V	Córdobi, v ulici Maipú, višina 700, je policijski stražnik zapazil polno vrečo, ki se mu je zdelo nekam sumljiva; odprl jo je in v svojo veliko gt'ozo zapazil, da je bilo v vreči truplo 10 do 12 letnega dekletca. Obvestil je o strašni najdbi predstojnike, ki so takoj uvedli preiskavo. Uradni zdrav nik jo ugotovil, da je bilo dekletce zlorabljeno ter nato zadavljeno.
Delo Izseljenske zaščite
Tekom septembra je posetilo urad Jugoslovanske izseljensko zaščito 98 oseb, in sicer: 55 delavcev, ki so iskali zaposlitve, 8 oseb za priporočila, 0 za zdravniško pomoč, 12 delodajalcev, (i oseb za razne informacije ter 11 oseb za pisanje raznih prošenj, prevodov in prepisov.
Zaščiti je bilo ponudeno delo za 93 oseb, namreč za lil težakov, 22 mizarjev, 4 "armadorje", 30 služkinj, 18 kuharic in 3 "matrimonios".
Zaposlila je zaščita v prejšnjem me secu 23 oseh: 13 peonov, 4 mizarje, 2 "atmadorja" in 2 služkinji. Porazdelila je bone za 50 brezplačnih kosil, 55 večerji, 55 prenočišč; 1 obleko, 1 srajco, 1 sp. hlače in 2 para nogavic. Raznih podpor za vožnje, zdravila itd. je bilo podeljenih vkupno za $ 46.60.
Zaščita je prejela 8 dopisov, odposlala jih je pa 299.
Cakareri! Sporočite Zaščiti, koliko peonov boste rabili za letošnjo žetev, in kdaj!
Odbor Zaščite.
Ali veste!
Ali veste, da bo v soboto, 9. novembra zvečer velika prireditev v dvorani ul. Alsina 2832, blizu Plaza Once?
Ako veste,
bodite tako nrrazni in opozorite na njo tudi svoje znance ter jim recite, cía bo ta nrireditev nekaj posebnega že zaradi operete ki se bo na njej izvajala!
DROBNE VESTI
Prihodnjo soboto
Prihodnjo soboto, 9. novembra, bo v dvorani uiliga Alsina 2832 velika "Taborova" prireditev za tiskovni sklad našega lista. Na prireditvi je prijazno sklenilo sodelovati tudi So-kolsko društvo Buenos Aires I. Spored bo izredno zanimiv ter bo obsegal razne pevske, glasbene, telovadne in plesne točke ter srčkano spevoigro "Srce in denar", ki zasluži, da jo vsak vidi in sliši, kdor se količkaj zanima za naš oder. Po sporedu, ki se bo začel izvajati ob 9. zvečer, bo prosta zabava s plesom in bogatim srečo lovom. Prireditev bo trajala do 4. zjutraj.
Proslava ujedinjenja
Že sedaj opozarjamo našo javnost, da se ho vršila .">0. novembra zvečer velika prireditev v proslavo največjega našega narodnega praznika: Ujedinjenja. Pri ureditvi bo sodelovala cela vrsta jugoslovanskih društev. -Podrobnosti bomo še javili. Že sedaj pa lahko sporočimo, da nastopita na proslavi skupno pevska zbora. Gospodarskega in podpornega društva Slovencev v Villa Devoto ter "Tabora" s pesmijo "Morje Aiirijansko".
Delavstvo in listi
G. urednik! Sem slovenski izseljenec in zidar po poklicu. Zato je povsem razumljivo, da me sedanja zi darska stavka živo zanima, saj je od njo odvisno, ali nas bodo brezvestni podjetniki še dalje izkoriščali v tako pretirani meri, kakor zadnja leta. Po vem naj, da izkoriščanje ni obstojalo samo v nečloveško nizkih plačah, ki so jih prejemali zidarji in težaki na mnogih "obrali" — kakor je Vaš list pisal v zadnji številki — marveč tudi v tem, da se mnogi delodajelci niso zadovoljili z 8-urnim delom, kakor za kon predpisuje, marveč so zahtevali od delavcev, da jim delajo po deset, ur dnevno in več. Nadur pa niso plačevali.
Kakor mene, tako mora zanimati stavka seveda tudi ostale slovenske zi darje, malovarje, cementerje itd., saj r.as je prav mnogo, ki živimo od toga dela in mora hiti vsakomur jasno, da je uveljavljenje upravičenih zahtev odvisno od složnega nastopanja vseh prizadetih delavcev. Kako sem se pa začudil, ko sem še to dni naletel na
Obiščite Krojačnico
L. UŠAJ •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
nekatere rojake in poklicne tovariše, ki o stavki niso nič vedeli. Argentinskih listov ne čitajo, marveč prejemajo le slovenski list, ki ima besedo "de lavstvo" vedno na jeziku oziroma na peresu t-or trdi, da mu jo skrb za delavsko koristi največja briga. Na zidarsko stavko, ki zanima slovenske izseljence v tako veliki meri, kakor nobena druga, pa ni smatral za potrebno opozoriti svojijj čitatelje niti z enim samim stavkom! Kakšen delavki list je to?
Moni, za mojo osebo, jo na to'vpra-šanje odgovorila že lastna pamet. Zato Vas prosim, da me zapišete mod naročnike "Novega lista" in prav tako mojega prijatelja, katerega naslov dodajam.
Slov. zidar.
Slekli so ga
Na križišču av. La Plata in ulice C. M. Ramírez sta dva tolovaja v sredo zvečer napadla A. Baltazarja de T.oren za, ko so je vračal domov. Zagrozila sta. mu z revolverji ter zahtevala, naj jima izroči zapestno uro in pa denar. Uro jima je dal, denarja pa ne, ker gani imel pri sobi. Radi tega sta mu roparja ukazala, naj se na mestu sleče ter jima izroči obleko. Revež, kej je hotel? Ubogati je moral. V srajci in spodnjih hlačah jo moral domov, kjer se je brž oblekel ter šel na policijo javit, kaj so mu j<* bilo zgodilo.
Konec chakovske vojne
Dno 13. junija t. I. so je končali» prelivanje krvi v Chacu. Dan prej Jp 1 il v Buenos Airesu podpisan sporazum o premirju, ki se je pozneje P°\| daljšalo. Srečno se jo izvedla tudi <l(" ¡ mobilizacija vojske, toliko v Paragua v», kolikor v Boliviji vendar pa vkljub temu pogajanja niso preveč zadovolji' vo napredovala. Tako se prizadeti dr. žavi na primer nista mogli zedinit',: glede izmenjave vojnih ujetnikov; P0 livijci imajo v svoji oblasti nekaj nad 5000 paraguayskih vojakov, Para-; guayoi pa so tekom vojne zajeli okrog; 40.000 Bolivijcov. Nesorazmerje je l>i'° preveliko, da hi se mogli zastopnik zediniti. Zadevo so predložili Medna rodnemu razsodišču v Haagu, ki J)0 • odločilo.
Pogajanja za ureditev spornih vpi'8 sanj so polagoma tako dozorela, da Je mirovna konferenca dne 28. oktoln-1 proglasila vojno med Bolivijo in !'a' raguavem za končano. Mir je toi'®l sklonjen, vendar- pa čaka mirov»0 konferenco še mnogo dela in trud® predvsem zaradi določitve končnov0' javne meje mod obema državama.
Iz Evrope dospejo
Banco Germánico javlja tem potom interohiranim predplačilceni in prijateljem, da pridejo z motorno ladjo "NEPTUN I A", katere prihod je javl-jen za pondeljek, dne 4. novembra 1935, sledeči potniki: KerSeyan Ivan iz Rihemberga; Skočir Jožefa iz Volarij; Mljač Jožefa, Mljač Susana iz Trsta; Mljoč Susana iz Trsta; Campana Elgidia, iz Rive, in l''ontan\ Enzo.
Poziv
Roditelji g. Grossicha Antona iz Dragucrio prosijo potom Banco Ger Germanico za vesti o svojem sinu. G. Grossich je naprošen, da se sam javi pri omenjenem bančnem zavodu (I. N. Além 150, Buenos Airos), če bi čila! te vrstice.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
MARKO RADALJ
Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
REDEK SLUČAJ!
V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih (in športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
TOVARNA MOZAIKOV
TEQL1ND0 RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
Listnica upravništva
M. P., La Plata: Vse v redu.
J. P., Rosario': Lista Va«* ni sni o stavili, marveč smo ga redno pošiU'^ li. Včasih se katera štev. zgubi " pošti. Poslali srno Vam spet. pogí®^ ne številke. — Vaše poštno naka?-1 712.941 W smo v redu prejeli ter V« poslali pobotnico; če tudi ta ni l,rl!\f v Vaše roke, Vas obveščamo, da i|iia npročnino plačano do konca febril3" 1930.	. .j
Raznim List srno Vam začeli poš»)' ti, kakor ste želeli.. Naročnino n®'' lahko dostavite po pošti, v zape'"8 nem pismu.
Prodajalna jestvin in točilnica vina
BRATOV KURINČIČ
Ul. Chiclana 3899, vocal - Castro-U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As.
Naročila se sprejemajo tudi P°
telefonu. - Pripravni prostori z® deljah vhod za CASTRO 2296.
sestanke naših rojakov. - Ob !>e'
krojačnica
P. CAPUDER se priporoča cenjenim roj ako®
Buenos Aires, Billinghurst 271 dp1'
(višina ulice Cangallo 3500)
KROJAČNICA
" Triestina "
izvrši obléke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán)
Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262

SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babic*
Air*5"
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. ^ ^ 1915, zdravi bolne ženske. — ^^¿tf' porodnice v oskrbo z dežele ¡n ¡n Sprejema od 7. d"o 21.. ob nedelj praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BILKOJJ
LIMA 1217	u. T-
Iz wseh pokrajin prihajajo Abesinci hranit domovino
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSÍE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.
NOVI LIST
üra« JS
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
stališče udru2ene opozicije
Beograjsko "Vreme" javlja, da se ''ü v kifiikein vršila konferenca na-ie'nikov ud ružene opozicije, ki bodo 'Opravljali o nadaljnjem nastopanju lupine ter tudi o vprašanju, v kakš-1,1 obliki naj se nadaljuje, skupno delo.
Br. Mucek se baje protivi ustanovit-Vl skupne stranke, ki naj bi bila ne-'ia|t protiutež proti pred nedavnim 'lsUino\ijeni Jugoslovan,ski radikalni Zajo(lnici, in protivi se tudi predlogom ('r-: Bi;4g:. Jovanovijčaj, ki želi, da bi •se Ustanovila enotna kmečka stranka.
Zato izgleda še najbolj verjetno, da ')()do skupine, ki tvorijo združeno o-l"'Zicijo, vsaka zase;, prijavile svoja l^'avila oblastem ter zahtevale dovoljenje, da se smejo politično udejstvo-vati.
Tudi vprašanje združitve demokra-•ov in zcuiljoradnikov šij ni rešeno.
ŠOLA ZA TELESNO VZGOJo
Po zakonu o obvezni telesni vzgoji se v Jugoslaviji telesno vzgaja 1,420-000 otrok, v sokolskih organizacijah in v drugih športih pa še na daljnjih 640.000. Za vso to mladino pa je v državi na razpolago komaj 2.500, zadostno pripravljenih telesnih vzgojiteljev, kar pomeni, da pride na približno vsakih 800 mladih ljudi po en vzgojitelj. To je vsekakor premalo. Zato je vlada sklenila ustanoviti v Beogradu moderno šolo za telesne vzgojitelje. Pouk bo trajal dve leti.
Nasedanje mednarod
ne letalske zveze
V prvi polovici septembra.je ifneja. Mednarodna aeronavtska zveza svoje tedanje v Dubrovniku. Za predsed" n'ka je bil spet izbran princ Bibeccu, '■jed podpredsedniki pa jugoslovanski '•^topiiik inž. Sondomiajey. l*o zak|j«č seji se jiv vršil poslovni báirket, rja ^ te rem je predsednik zveze v lepem lovoru opozoril na veliki razmah le-,a'stvu v Jugoslaviji; povda^rl je. da Se je v 13 letih ustanovilo 38 jugoslovanskih aerokluhov, ki. štejejo vkupno P'eko 25.000 rednih članov.", .
Po banketu je goste čnkado prijetno Presenečenje: predvajal sé je film o Njihovem bivanju v Dubrovniku; film *><> razvili in montirali v Beogradu ter fei nato z avionom poslali v Dubrovnik.
novi slovanski minister
Z ukazom kraljevskega natnestniš-tva sta bila 1. sept. na predlog luini.s-terskega predsednika in zunanjega ministra dr. M. Stojaclinoviča imenovana dva nova ministra in sicer za ministerstvo pošte, telefona in brzoja va dr. Branko Kjihjdjerič, narodni po slanec, za ministra brez portfelja pa dr. Miha Krek, advokat v Ljubljani, ki je najmlajši izmed vseh, kar jih je bilo dozdaj poklicanih, da v Beogradu na tako visokem mestu zastopajo interese slovenskega naroda.
VESTI S PRIMORSKEGA
v ljubljanskem pokojninskem zavodu
Minister za socialno politiko in na-IJ(lno zdravje je razrešil dolžnosti ves pravni odbor Pokojninskega zavoda Ljubljani ter imenoval za začasne-|a komisarja dr. Antona Pilavca, ka-].l'efnu je obenem naložil, da mora te-¡°nv,8 dni ukreniti vse potrebno za v°ütev novega odbora.
prizrenski rokopis
^'fiiiški poslanik v Beogradu von
eyen je vrnil jugoslovanski vladi ta
üvani "Prizrenski rokopis", katerega •
11 le na dražbi v Frankfurtu kupila ll0t|'ška vlada. V Nemčijo pa ga je bil . 'nesel neki nemški oficir, ki se ga 6 bil
polastil tekom vojne. Nekateri ^°Rrajski profesorji zatrjujejo, da je 'Rokopis" originalni zakonik ca-% Dušana.
cigansko vprašanje
^'Ranov je v Jugoslaviji precej in
?at<>
|. se od časa do časa pojavlja v
tStih in drugod tudi "cikansko vpra-Hh *
v Je"5 ki doslej še ni bilo rešeno.
Hi' i
jy. Beograjski tednik predlaga, naj ^ v državi osnovala posebna ci-, okrožja oziroma taborišča, ka I	bi se naselili vsi cigani iz
'Koslavije.
dogodki v taborovem selu
V	predgradskem srezu, v^Fabor-
skem selu, so imeli pr. m. nekako
'- i
opasilo, katerega so je udeležilo kakšnih 1.500 oseb, domačinov iii okoličanov. To priliko je izrabil Domovič Mato, narodni poslanec z liste dr. Mač ka„ ter je imel shod, katerega ni bil prijavil' oblastem.
Proti kraju, kjer se je shod vršil, jte krenila orožniška patrola, da bi Domoviča opozorila, tka se shod ne Mfije vršiti. Na poti je patrola naletela na dva pijana človeka, ki sta se kregala in tepla. Oražniški komandir je prepirača opozoril, naj bosta mirna ter jima ukazal, naj gresta vsak na svojo stran. Tedaj je večja skupina kmetov navalila na žandarje; začeli so leteti kameni in počili so tudi štirje revolverski streli. Patrola se je umaknila kakšnih 150 metrov ter pozvala napadalce, v imenu zakona, naj se razidejo. Medtem je bilo s kamenjem in opekami ranjenih šest žandarje v, med njimi eden tako težko, da se je kmalu zgrudil. Tedaj so žandarji segli po orožju ter sprožili najprej sedem strelov v zrak, ko pa tudi to ni pomagalo, so ustrelili v' množico: trije moški so bili takoj mrtvi, eden je bil težko ranjen ter je naslednji dan izdihnil.
Kmetje so se takoj razbežali. Na lice mesta je ministstvo notranjih del poslalo inšpektorja dr. Vlaskalina ter več drugih zastopnikov oblasti, da u-gotove, kako je prišlo do spopada in na kateri strani je krivda.
Tako se glasi uradno poročilo.
EKSPLOZIJA V TVORNICI
V	neki zagrebški kemični tovarni je eksplodiral kotel, v katerem se je kuhala neka tekočina, ki se je razlila po delavki Frančiški Grosl. Nesrečna mladenka je zadobila strašne opekline, katerim je naslednje jutro podlegla vkljub tamošnji zdravniški pomoči.
Žalostna usoda družinskega očeta
V	Pobegih in okolici so karabinerji aretirali lani, meseca februarja, več domačinov, med njimi tudi 40 letnega Jožefa Furlaniča. Furlanič je poročen ter oče devetih otrok, izmed katerih je najstarejši komaj lil let star.
Imenovanega so karabinerji odvedli zdoma in ga potem nihče ni več videl. Oblasti niso ničesar sporočile dru žini o njegovi usodi. Sedaj se širijo govorice, da so Furlaniča karabinerji ob aretaciji močno pretepli in mučili tako, da je zgubil vid in se mu je tudi zmračil um. Sedaj so nahaja baje v neki umobolnici v Srednji Italiji.
Aretacije
"Istra" poroča, da so policijske oblasti izvršile v. Idriji troje aretacij. A-retirani so bili Srečko Kos, 26 let star in po poklicu šofer, ter N. C.ibej in njegova sestra.
Policija je izvršila na njihovih stanovanjih natančno preiskavo ter1 jih nato takoj odvedla z avtom v koper; ske zapore. Natančni vzrok aretacij ni znan.
Stroga kazen
Gonško sodišče je obsodilo lia 1 leto in 8 niesece\ Jožefa Erjavca iz Čepovana, ker se je upiral kaiabina-rjem, ki so ga ustavili. S čim je dal povod, da so oblasti ¿ postopalo, proti njemu, nam ni znano. Vsekakor pa je kazen, katero je dobil odmerjena zelo strogo.
Cerkvene vesti z Goriškega
V	goriški nadškofiji so bile ustanovljene tri nove župnije in sicer v Pevmi, Vrtojbi in na Nabrežini. Za nove župnijske upravitelje so bili i-menovani gg. Josip Abram, France Močnik in Anton Gerbec. Na ordinari-atu v Gorici so se izvršile tudi nekatere osebne spremembe. Za podrek-torja malega semenišča je bil imenovan don Antonio Cesormia, za voditelja Marijinih družb pa dr. Friderik Brumat mesto pokojnega mrgr. Cigo-ja. Nadalje je bil imenovan g. Ivan Kretič za kooperatorja na župniji v Cerknem.
Težki časi za našega kmeta Iz neke vasi s Pivke poročajo, da so štirje kmetje posekali nekaj borov cev v lastnih parcelah. Velika beda jib je prignala do tega "prestopka", ki po našem ni noben pregrešek, da so na ta način prišli do malo denarja. Za to njihovo "pregreho" pa je zvedela gozdna milicija, ki je grešnike poklicala na odgovor in ne samo to, naznanila jih je oblastem. Za ta prestopek jo dobil vsak kmet nalog za plačilo 100 lir glob«. Če pomislimo, da so kmetje 'prodali ;,voz borovcev za 50 lir, kazni pa mora plačat vsak 106 lii', ni potreba pripominjati, kakšen udarec je to za nje. Šli so k oblastem s prošnjo, naj jim kazen anulirajo, toda zaman. Ker niso zmogli plačila, jim je napovedan rubežen, in sicer enemu so zarubili prašiče, drugemu kravo, tretjemu konja in četrtemu nekaj premičnin.
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985
v vsakem slučaju
Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVI6 NaSa klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure
zločin poblaznelega 2andarja
V neki kavarni v Trbovlju se je dogodil težek zločin. Zandarski podna-rednik Ludovik Gajšek je bil vstopil s svojim prijateljem Nikolo Stojano-vičem in Vranja v kavarno, pa se mu je iznenada zmešalo. Vzel je revolver ter začel streljati. Ubil je najprej 20 letno Fanico Potnikovo, rudarjevo hčerko, ki je bila tedaj slučajno vsto [lila v lokal, nato pa je sprožil smrtonosni strel še v svojega tovariša.
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 ü. T. 69 La Paternal 1721
Krojač
Izvršujem vsa v to stroko spadajoia dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlaže fantaz4Ja od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271
Gospodarski ukrepi v zvezi z vojno
•V reški pokrajini so oblasti popisale vse zaloge ovsa ter prepovedale prodajo tega žita zasebnikom. Oves nameravajo baje rekvirirati za vojaštvo.
Manufakturni trgovci su dobili obvestilo, da ne smejo več prodajali zasebnikom satena črne barve. Tudi ta prepoved je v zvezi z afriško vojno.
Domače delavce odpuščajo
Pri elektrilikacijskili delih vzdolž železniške proge od Št. Petra do Reke, je bilo do zadnjega zaposlenih še precejšnje število domačinov — bodisi kot navadni delavci, bodisi kot rokodelci. Koncem meseca avgusta pa je podjetje obvestilo vse zaposlene domačine, da morajo prinesti kazenski list. Delavci iz južne Italije, oziroma vsi oni, ki so po rojstvu Italijani, so bili to nove šikane prosti. 10. t. m, pa je podjetje odslovilo predvsem vse one delavce, ki niso še predložili zahteva ne listine češ, da je bilo rečeno, da unorajp to storiti v teku 10 dni. Poleg- tega pa so bili postavljeni na .cesto tudi vsi oni, ki so predložili kazenske liste, a ne popolnoma čiste. Ozira; li se niso prav na nobeno okolnost, zadostovalo je, da je bil kdo že obsojen morda samo' na plačilo globe, pa če tudi süinp za 1Q lir, hib je odslov-ljen. Pri tein moramo upoštevati, da je danes pri nas le tnalo takih oseb, ki še niso bile prav nikoli kaznovane, kajti dobpo vemo, kal«) še postopa napram ipišemu Človckii. Tako je bilo skoro vse'delavstvo vrženo na cesto. Na njihova, mesta pa prihajajo Italijani.
Potujčevalno delo
V Doberdobu vneto skrbijo za poital jančenje domačinov, zlasti otrok. Pri tem delu vneto ponioga župnik, ki je Italijan, složno z vsemi ostalimi priseljenci; prav posebno pa se udejstvu je seveda fašistični tajnik.
Župnik je uvetlel v cerkev italijansko petje, čemur se pa otroci upirajo. Staršem so radi tega zagrozili s kaznimi.
Upor v vojašnici
"Istri" poročajo iz Gorice, da je prišlo prejšnji mesec do krvavega upora v neki vidunski vojašnici. Uprli so se bersaljeri, ki bi bili morali odriniti v Afriko. Nastalo je prerekanje z mi-ničniki, katerim so bersaljeri razlagali, da so fašisti oni, ki bi morali najprej v Afriko.
Vojašnico so obkolili karabinerji, o-boroženi s strojnicami, ter so proti upornikom otvorili ogenj. Več vojakov je bilo baje ranjenih.
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) - U. T. .23-7005
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.X. 31 3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik
EMIL ŽIVEC PATERNAL Osario 5085
KAKŠNI SE
VRAČAJO IZ AFRIKE
Naš list je Obširneje poročal o proglasu za zbiranje delavcev prostovolj-cev za italijanske kolonije vzhodne Afrike, pozneje pa tudi o prvih eks-pedicijnb teh delavcev iz Julijske» Kra jine. Poročali pa smo tudi o obširnih apelih in obljubah, s katerimi so skušali naše ljudi zvabiti kot prostovoljce v Afriko. Kljub vsem poskusom so v naši okolici zbrale oblasti le malo prostovoljcev. Kolikor nam je znano, ste. odšla iz II. Bistrice 2, iz Trnovega 1, s Topolca 1, iz Male Bukovice 1 in 1 iz Dolenj. Toda tudi med temi šestimi sta dva priseljena Italijana. Vsa ta šestorica pa se je že zdavnaj vrnila nazaj v naše kraje. Odšli ,so zdravi, čvrsti, vrnili pa •so se 1 vsi izmozgani in, uničeni', sai na kost in križa jih je.
Ne samo to, toda vsi so si v tropskih krajih nakopali bolezni, katerih jih bo rešila le smrt. Ne pripovedujejo veliko o življenju in doživljajih v Afriki, ker jim je strogo prepovedaij« dajati kakršnakoli pojasnila ali izjavo in so stalno pod nekakim nadzorstvom. Vendar pa so da kljub temu marsikaj ugotoviti in tmli sdilepati. Kot izgleda, so v resnici prfejeniali 25 lir dnevne plače, Toxin h ran tj jih je toliki) stala, in poleg tega je vsaka malenkost, tako draga, .da jim, sjcer lep in izreden zaslužek ni zadostoval niti za pošteno prehranjevanje, .i
V nekaterih krajih pa škilijo za prehranjevanje podjetja sama in že pri plači odtrgajo tozadevni znesek, tako da mnogokrat delavcrm ne ostane biti za vodo, ki je izvanredno draga.
Tako ni mogoče kljub lepi plači ničesar prihraniti. Nekateri celo pripovedujejo, da tudi težkega dela niso i-tncli, toda kljub temu našemu človeku ni mogoče vzdržati zaradi podnebja in prehrane. Ko so odhajali ti na-
ši prostovoljci, so sicer računali s trop sko vročino, z boleznijo in drugimi neprilikarni, a so upali, da si bodo. lahko vsaj nekaj prihranili in talco /boljšali svoj položaj, če ne tega, pa vsaj položaj svoje družine, /daj pa so se vrnili na svoje domove brez denarja in brez zdravja v še večjo revščino kot. je bila, ko so odhajali. Nekateri od teb so se obrnili na oblastva s prošnji za pomoč in podporo a se o-br.ačajo zaman.
Smrt pod vlakom
V bližini Doberdoba je beneški brzo vlak povozil 84 letno Marijo Tončar rjovo. Nesrečna ženica je v nekaj mi" nutah izdihnila. Truplo so našli šele drugo jutro ljudje, ki so odhajali na polje.	,.,..,
IZ CORDOBE
Žalostna Vest
Naša rojakinja Fanica Grejioríceva, žena Andreja Gregoriča, ;e te .dtii .py;. jeta bd svojcev iz l-Tvačine, na -Go*« liškem, žalostno 'Vest-,, d'a 'jé"í/jeii' oče Jožef Furlan podlegel ra'ku v grlu. Bolezen se je bila v zadnjem času , močno poslabšala ter ga jeu|v1, kVaU
kem ugrabila. 'i	'
: r itn-nHi.v ,).«! ;	.. :•'
Zavedni rojakinji in njeni sestri Pepci, ki se nahaja v Buenos Airesu, kakor tudi ostalim sorodnikom tukaj in v domovini izrekamo tem potom naše globoko sožalje!
Slov. izseljenci.
Dragi starši!
Kaj je za Vds od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
r
Izseljensko društvo "Tabor"
Vljudno vabi cenjene rojakinje in rojake na
Veliko prireditev
katera se bo vršila v dvorani ul. Alsina 2832
V SOBOTO, 9. NOVEMBRA 1935
Sodeluje SOKOLSKO DRUŠTVO BUENOS AIRES I. in čisti dobiček je namenjen za TISKOVNI SKLAD "N O V E G A L I S T A"
SPORED:
1.	Ouvertura — svira orkester "Tabora"
2.	"Planinska roža" — moški zbor "Tabora"
3.	Proste vaje — izvaja Sokolsko društvo Bs. Aires I.
4.	Deklamacije	'
5.	"Lahko noč" — moški zbor "Tabora"
6.	"Ob lepi modri Donavi" (R. Strauss) — Ples
ODMOR
7.	Grivški—Vodopivec:
"SRCE IN DENAR"
Zabavna spevoigra. Nekaj novega na našem tukajšnjem odru! Sodelujeta pevski zbor in orkester društva.
OSEBE:
Mešetar Jernač (bas) ............ ,..	A, Ličen
šofer Janko (tenor) -................................V. Blaznik
Poganjač Cene (bariton)..............................V. Godina
Krčmarica Reza (alt) ..............................P. Kodeljeva
Hčerka Minka (sopran) ...... •..............M. Lipičarjeva
Pozorišče: Soba v kmečki gostilni ob veliki cesti. Cas: Jutro semanjega dne.
PO SPOREDU: PROSTA ZABAVA S PLESOM IN BOGATIM SRECOLOVOM
VSTOPNINA: Moški: $ 1,50; ženske: $ 1.—; člani "Tabora": $.50
ZAČETEK OB 9. URI ZVEČER
Invitamos a Vd. a la FUNCION con BAILE a realizarse el sábado 9 del corr. en el salón de la callb Alsina No 2832. desde las 21 hasta las 4 horas. SOCIEDAD "TABOR"
«trma i	NOVI LIST
ZA POUK IN ZABAVO
Zanimivosti iz živalskega sveta
Kako čudovito je narava nam pričajo tudi naslednje res zanimive stvari iz živalskega sveta:
V Egiptu se nahaja neke posebne vrste ptič, ki opravlja nič manj ko službo zobozdravnika pri krokodilih, katerih je tam veliko. Kadar krokodile bolijo zobje, pridejo k obali, globoko odpro gobec in njihovi prijatelji oziroma zdravniki — mali ptiči — ska čejo brez strahu po zobovju ter pikajo iz njega vse, kar je ostalo med zóbmi in povzročalo bolečine. Pri teh svojih stanovskih opravilih so pa brez skrbi, kajli krokodil ne zapre svojega gobca, dokler ni vse v redu. Preden pa krokodil zapre gobec, se začne ner vozno gibati, kar je znamenje za ptiča, naj brž izgine iz žrela.
Zanimivo je pri vsem tem to, da ostane ptič svojemu bolniku vedno zvest. Kakor kak skrben telesni zdrav nik čuje vednonad njim in ga spremlja povsod. Tudi v spanju ga ne zapusti. Velikokrat se ima krokodil zahvaliti le svojemu zdravniku, da je odnesel še pravočasno zdravo kožo pod vodo. Neki angleški popotnik pripoveduje, da je zasledil nekoč ob o-bali spečega, krokodila. Pravkar ga je hotel ustreliti, ko zagleda na njegovi plavi sivega ptiča, velikega kakor domač golob. Ptič je veselo poskakoval po krokodilovi glavi. Ko zagleda lovca se bliskovito zažene kvišku in z ostrim žvižgom opozori varovanca-kroko dila na nevarnost. Krokodil seveda takoj izgine v vodo in se ne prikaže več.
Pa ne le krokodil, tudi govedo ima v severnih krajih Afrike svojega letečega zdravnika. Je to lepa bela Caplja. Povsod spremlja govedo po livadah in ima nalogo, da ga ščisti pred rnu-hiimi, obadi in drugim nadležnim mrčesom.
Nosorogov zdravnik je takozvani huphaga erychtroyma. Ta ptič svojega velikana nikoli ne zapusti. Podnevi leta okoli njega, ponoči spi na njegovem hrbtu in se hrani prav za prav izključno le od bolnika. Nosorog je namreč neprestano ogrožan od ogromne jate mušic, ki gnezdijo med o-gromnimi kožnimi gubami in počasi orjaškega velikana do kosti oglodajo. Ta ranocelnik pa se s to zalego neprestano bori. Občudovanja vredna je njegova pozornost in vztrajnost. Vsak trenotek opravlja svoje vizite; sedaj v gubah na nogah, sedaj na vratu, potem zopet na hrbtu, pogleda v nos in ušesa, pomori brez usmiljenja in zatira nadležni mrčes. Posebno pazi na trepalnice, ker te se tem žuželkam menda najbolj dopadejo. Poleg zdravniškega opravka vrši nad nosorogom tudi neke vrste nadzorstvo. Če se približa nevarnost, uščipne svojega tolstega varovanca v uho in tako presunljivo zakriči, da mora še tako leni nosorog reagirati na takšne opomine.
Velikega pomena je, da ima v teh divjih krajih tudi človek svojega zaveznika. Učenjaki ga imenujejo Gro-
coceyx-canifornianus, ljudsko imeno van "pisar". Ima širok, kriv, izredno močan kljun in dolge noge. Rep je visok, srednje perje je mnogo daljše od drugega. Kratke, hrustančaste peruti mu služijo za orožje. Poslužuje se jih z izredno gibčnostjo, z njimi umori kače, gi so mu glavna hrana. Na glavi ima šop, ki mu je dal ime "pis$r". Podoben je" namreč pisarju s peresom za ušesom. Zelo zanimiv je boj med kačo in tem ptičem. Napadena kača se mu jezno postavi v bran; pro ti sovražniku steguje svoj vrat in jezno sika. Ptič se z eno perutnico zavaruje od spodaj, da mu kača ne pride do živega. Brž ko ga napade kje više, bliskovito hitro prestreže pik s prosto perutnico, kjer se med perjem strup porazgubi. Z drugo perutnico pa s tako silo udari kačo po glavi, da jo o-mami. Ko jo z večkratnim vzmetom v zrak utrudi, ji s kljunom zdrobi gla vo in jo prav vso pospravi. Če je kača predebela, jo dene iz kože.
Posebne vrste boj ima s kačo klopo tačo. Brž ko jo zagleda kje pod kaktusom spečo, odreže s svojim ostrim krikem zada svoji žrtvi občutno rano vili listov in jih položi okoli kače. Ko je klopotača od vseh strani obdana z bodicami, naš "pisar" s predirljivim krikom zada svoji žrtvi občutno rado na glavi inse naglo umakne v primerno razdaljo. Besna klopotača se hoče seveda maščevati in švigne proti napa dalcu. Toda kmalu zaide na bodičaste liste, kjer ves strup razlije. VsleVl bolečin se začne zvijati, a s tem si trnj
Ženski kotiček
VOLNA IN KOŽUHOVINA PREKO POLETJA
Pri hranjevanju volnenih izdelkov in kožuhovine treba misliti na to, tía nam mora služiti dolgo visto let, zato postopajmo zlasti s kožuhovino skrbno in previdno. Vsako leto se pripravijo štiri generacije moljev, da se vgnezdijo v naša voljena in kožuho-vinasta oblačila; ako nismo dovolj po zorni, nam lahko vse sklestijo. Treba torej zaščite pred temi škodljivci.
Nošeno in kakorkoli nesnažno, zlasti pa zamaščeno obleko molji zelo
šc bolj zadira v kožo. Le nekajkrat jo ptič s svojim močnim kljunom še u-seka po glavi, in pečenka je pripravljena.
Imenovani grococeyx se da, dokler ie še mlad, ukrotiti. Kolonisti v Kap-landu ga imajo za varuha perutnine. Varuje jih pred kačami in velikanski mi podganami.
V vsem stvarstvu — naznačeno naj bi bil le majhen primer — se vidi ona čudovita smotrnost, ki ima odraza le v umski človeški naravi, ampak se nepokvarjena hrani predvsem v živalskem življenju.
ljubijo. Zato moramo vso zimsko ob leko preden jo predamo letnemu spanju, z največjo skrbnostjo očistiti, saj je snažnost najzanesljivejše sredstvo proti moljem. Kožuhe, boe, iiuife i. dr. stepamo, razprane brez zaščitnih sredstev. Vata, namočena v siv-kino (lavandljevo) olje ali v terpen-tin, je moljem zelo zoprna. A tudi v drogerijah dobimo različna zaščitna sredstva.
Henriete Leacer, ki je bila v Pittsbuirgu proglašena za najlepšo iz Združenih držav
KOPELJ IN ZDRAVJE
V	starem veku so kulturni narodi posvečali veliko skrb negi telesa, v prvi vrsti kopanju. Slavnoznana so starorimska kopališča, ki so bila ureje na z velikim razkošjem, a so bila tudi iz praktičnega vidika naravnost vzorna. — To razvidimo iz raznih sta rih izkopanin.
Izpremenjeni način življenja in slabe socialne razmere so tekom srednjega veka povzročile, da je svet ta važni del zdravstvene nege skoraj popolnoma zanemaril. Javna kopališča, kopalnice v zasebnih stanovanjih, ki so bile v starem veku ponekod urejene naravnost luksuzno, so povečini izginile. Znano je, da na vsem dunajskem dvoru ni bilo svojčas niti ene kopalnice. Šele na dolgotrajno prigovarjenje ter na pritisk mlade cesarice Elizabete žene predzadnjega avstr. cesarja Fran ca Jožefa, so na dvoru odkrili kopalnico, ki je bila že davno prej urejena a so jo bili — zazidali, ker menda niso nošli porabe zanjo.
Z razvojem zdravstvenih mer in na prav so začeli obračati zopet večjo pozornost na kopanje in plavanje ter s tem na javna kopališča in zasebne kopalnice.
V	Buenos A i res u smo v tem pogledu dobro preskrbljeni, saj ga skoro ni stanovanja oziroma hiše, ki bi ne imela lastno kopalnico. To je za zdravje velike važnosti, vendar pa le, ako žene predzadnjega avstr. cesarja Fran našli porabe zanjo.
Djj. očistimo telo. se kopljemo v topli vodi; da ga osvežimo in utrdimo, pa se poslužujemo zlasfi poleti mrzlih kopeli. Znano je, da topla voda človeka ohladi, mrzla pa ga ogreje, ker pospešuje obtok krvi.
Ako pride mrzla voda v dotiko s človeškim letesom, se kožne krvne žilice skrčijo, kri se iz njih iztisne, sili v notranje organe, zlasti k srcu, ki je ¡m ta način primarano .hitreje oz. močneje delovati| Krvni pritisk se nekoliko dvigne, toplota telesa se zniža. Toda lo za malo časa; kmalu se položaj obrne: skrčene krvne žilice so zopet raztegnejo, kri iz notranjih delov sili zopet nazaj v kožo, ta oddaja toploto na vzunaj, in ko se iznova ohladi, hiti zopet k srcu. Valovanje krvi se hitro menjava, in na to način se seveda v izdatni meri pospešuje pres-navljanje. Poleg tega pa se tudi navadi telo menjavanja mraza in vročine. to se pravi, da se utrjuje.
Pomniti pa treba, da dobro rej en i in polnokrvni ljudje bolje prenašajo kopanje v mrzli vodi in plavanje kakor telesno slabotni, malokrvni in živčno šibki. Sila tu lahko zelo škoduje. Po kopeli mora biti človeku prijetno toplo, občutiti mora blagodejno sve-žost. Ako kopalca, ko pride iz vode, za dalje časa trese mraz, je ves bled in ima sinje ustnice, je znak, da je bil predolgo v vodi in mu to škoduje. Paziti treba zlasti na otroke, da niso pre dolgo v vodi.
Plavanje v vodi, ki ni preveč mrzla (18—23 st.. C) je koristna telovadba,
t<aj se ob plavanju giblje vse telo, zato se krepe mišice, se poglobi dihanje iu delovanje srca se ojači. Toda ne pretiravajmo niti s kopanjem niti s plavanjem!
ZA KRATEK ČAS
Ameriška
"Koliko?" je vprašal star jetnik novinca na jutranjem sprehodu. "Pet let". "Zakaj?"
"Oropal sem Narodno banko. In ti?" "Deset let. — Jaz sem pa to banko ustanovil."
Poklon
—	Vedno se spominjam na ono smešnico o oslu, ki ste mi jo pravila lani.
—	Ali vam je tako zelo ugajala?
—	Da. Vsak krat, ko srečam kakšnega osla, se spomnim na vas.
V muzeju.
—	Sinko, tu vidiš kip boginje Minerve.
—■ Ali je gospod, ki stoji kraj nje, njen mož, mamica?
—	Ne, sinko, Minerva se ni nikoli možila, to je bila boginja modrosti.
PRIPOROČAJTE
Novi list!
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj od j jema 1-
kam veliko izbero klobukov. torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo line in navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
•••••••••••••••••••••••••••a

Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
2. H. Chiftain ;?. C. San Augustin
4.	Neptunia
5.	Ant. Delfino
S. Almanzora in Florida
Proti Evropi odplovejo
(i. Eubee
8. Neptunia in Mte. Pascoal
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mavo 666
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev	8.60
100 lir	30.20"
100 šilingov	71.50
100 mark	149.50-
1 funt. št.	18.35
100 fr. frankov	24.50
100 čsl. kron	15.40
100 dolarjev	371.-
KROJACNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Osorio 5025 — Bs. Aire6 (Paternal)
MALI OGLASI
SLOVENCI, italijanski državljani,
ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía ) naj se obrnejo sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr» ductora Pública Nacional, Tucumán 586» U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebne dokumente iz Evrope;, posredujem nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam prošnje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni Prl tukajšnjih oblastih.
KDOR ŽELI spoznati samega ael*»
svoje hibe in sposobnosti, svoj zn«5®* svoje doboče in preteklo življenj«, "aJ ee obrne na priznanega grafologa. f Zadostjuje .napisati lastnoročno ime priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B» Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jezik*
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson iii Sala' Lerry. — Clínica General de Niños-Tinogasta 5744	UT. Liniers 5*8
NAZNANILO. Sporočam, da sem &e preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno Ie z za nesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre °d Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358s-
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA-
KANOVA HČERKA
t
Kdaj in kako naj izkažem svojo hvaležnost za življenje in svobodo, ki mi jo darujete?"
Prepričan sem, ljubljena Marija, da mi v plačilo za moje dobro delo prihraniš enega od tvojih najbolj sladkih poljubov, po katerih tako hudo hrepenim.
Ammalat živi z menoj že tretji dan, odkar sva se srečala v Derbentu; skoro nobene besede ni iz njega in vsak dan postaja bolj žalosten in mrk; to pa ne pomeni, da se nanj zanimam zanj. Ruščino govori dobro, vendar pa se je ni učil iz knjig. Sedaj triu stepam azbuko in reči moram, da je zelo inteligenten. ,Upam, da bom naredil iz njega dobrega učenca.
IX.
Polkovnik Verhovski, ki je bil opazil Animalat begovo žalost ter nge nil njen vzrok, ga je hotel razvedriti ter je radi tega priredil lov na merjasce, kar je kaj priljubljeno razvedrilo dagestanskih begov.
Na polkovnikovo povabilo se je odzvalo kakšnih dvajset begov; prišli so ¡■s svojimi nukri ter z najboljšo voljo, da se izkažejo.
Mesec deccmber ie začel pokrivati s snegom vrhove dagestanskih gora.
Ko so dospeli na lovišče, je polkovnik tri krat ostro in na dolgo zatrobil skozi lovski rog, s srebrom okovan, in priganjači so z vzklikom odgovorili v znamenje, da so že pripravljeni.
Udeleženci so se postavili v vrsto, nekateri na konjih, drugi peš, in lov se je začel.
Kmalu so se prikazali merjasci in počili so prvi streli.
Lovsko vrsto je tvorilo kakšnih trideset mož, na široko razpostavljenih; najbolj drzni in oni, ki so bili najboljši strelci, so se postavili na najbolj osamljena mesta, ker niso hoteli z nobenim drugim deliti slavo.
Polkovnik Verkovski, ki je bil pogumen in spreten, je bil eden izmed teh; ko je prišel dovolj globoko v gozd ter se je naslonil ob hrast pred ne-zaraščenim prostorom, ki je lovcu in merjascu dovoljeval prosto gibanje; tu je čakal na napad, ki s<? v oni zemlji, kjer je žival prav lako divja kakor narava in človek, spremeni skoro ved no v srdit boj od blizu.
Na obeh straneh je počilo nekaj strelov in od časa do časa je polkovnik videl med drevjem in grmovjem merjasca —■ ži je švigni! ninio kakor blisk; končno je slišal močno pokanje suhih vej ter zapazil, da prihaja v smeri proti njemu star in izredno močan merjasec.
Verkovski je sprožil strel, vendar pa se je krogla odbila na merjaščevi črepinji; žival, začasno omanjena od
močnega udarca, se je stresla in obstala.
Polkovnik je mislil, da je merjasec težko ranjen; stopil je izza drevesa za korak naprej. Žival, ki prej ni vedela, od kod je bil prišel strel, je sedaj zapazila sovražnika ter se zaletela proti Verkovskemu, škripajoč z zobovjem.
Verkovski, ki je imel pri sebi dvo-strelno puško, je mirno čakal in ko se je žival približala na štiri korake, je pritisnil na petelina; nesreča pa je hotela, da se puška ni sprožila.
Vse nadaljnje se je odigralo z bliskovito naglico.
Verkovski se je pod silovitim sunkom zvrnil; ohranil pa je svojo hladnokrvnost tudi ko se je valil po tleh, izvlekel je iz nožnice handžar, ki je bil mfed najboljšimi, ker jih je bilo kdaj izdelanih v Dagestanu. Merjasec se je sam nabodel na handžar, vendar pa je silovitost njegovega sunka iztrgala orožje iz polkovnikove roke.
Rana, ki jo bil zadobil merjasec, je bila strašna; vkljuli vsemu je polkovnik spoznal, da ima zver še dovolj moči; iz oči so ji švigale strele in gobec je bil ves v penah.
Verkovski je bil na tleh, brez orožja, in po hudih bolečinah, ki jih je čutil v nogi, je spoznal, da je ranjen, pa se je smatral že za izgubljenega.
Iznenada je bilo slišati peket konjskih kopit; pojavil se je lovec, ki je bil zasledoval merjasca, in počil je
strel.
Verkovski se je naslonil na komolec in skozi meglo, ki se mu je delala pred očmi, je videl jezdeca, ki ni bežal pred razjarjeno živaljo in tudi čakal ni na njen napad, marveč je skočil s konja.
Mož in zver sta se zaletela drug v drugega ter se zakotalila po tleh.
Polkovniku se je zdelo, da je mož ti drihal s svojim orožjem po živali tudi potem, ko je bila že poginila.
Razkačeni klavec se je končno dvignil, ves pokrit s krvjo penami in blatom.
Bil je Ammalat beg.
Merjaščeva glava je bila popolnoma ločena od trupa.
Polkovnik se je dvignil na noge in dasi mu je kri tekla iz dveh ran, je planil k mlademu možu z odprtima rokama ter ga zahvaljeval.
"Nikar se mi ne zahvaluj", je dejal Ammalat beg. "Nisem te rešil, samo maščeval sem se".
"Ničesar več mi ne dolguješ, Anima lat; hot sva si", je odvrnil polkovnik; "in naj bo ta beštija še tako prekleta in nečista, upam, da se bomo nad njo pošteno maščevali; kaznovali jo bomo na tartarski način: zob za zob! Ali se ni poslužila zob? Torej: z zobmi jo bomo pohrustali. IJpam, da boš premagal pomisleke ter da bo tudi tebi teknil svoj del".
"Pojedel bi celo človeka, ki bi limoni mojega prijatelja, pa naj bi is-
to ne storil z živaljo, četudi je njeno meso sto krat prepovedano?" je vzklik nil hudi lovec.
''In da bomo to prepovedano meso lažje prebavili", je dejal Verkovski, "ga bomo zalili s prepovedano pijačo!"
"Kakor hočeš, polkovnik; bolje je, da zalivam svoje trpeče srce z vinom, nego -z blagoslovljeno vodo, saj ga voda ne more utolažiti!"
Lov je bil končan, vsaj ta, ki smo ga opisali; ker so se tedaj čuli klici, je polkovnik tri krat zatrobil s svojim lovskim rogom in kmalu so se odzvali priganjači in lovci ter stvorili krog okoli Verkovskega, ki jim je v par besedah obrazložil, kaj se je bilo dogodilo; pokazal je na merjasca, čegar glava je bila ločena od trupa, ter se obrnil do Ammalata z besedami: "Sijajen udarec, prijatelj!" "To je maščevanje na azijatski način", je odvrnil mladi mož; "in takšno maščevanje je smrtno!"
Po teh besedah sta polkovnik in njegov prijatelj zapustila gozd.
Ko sta se nahajala v ubedskih vrhovih, je bil Ammalat beg tako raz-mišljen, da ni takoj odgovarjal na vprašanja Verkovskega. Mladi mož je stopal ol) svojem konju ter se je oziral v vse smeri, kakor da nekoga čaka; še spomnil se ni, da bi polkovnika vprašal, ali ga rane bole.
Verkovski je mislil, da je Ammalat, kot izvrsten in pogumen lovec, še ved
no zaverovan v lov, na drugi stra"1 pa je želel priti čim prej domov tr' poklicati zdravnika; zato je pogn"' konja v galop ter pustil svojega zil mišljenega prijatelja samega.
Ammalat je počakal, da se je P"1 kovnik oddaljil, in ko je videl, da izginil za gričem, ter je bil prepriča"' da je sam, se je povzpel v štreni""' in se ozrl naokoli.
Tedajci je iz struge nekega
Iiudoi"
nika planil jezdec, čegar obleka ,ie ''' la vsa raztrgana od bodičastih dt'^ ki pokrivajo pobočje Kavkaza.
Jezdec je krenil naravnost proti mmalat begu.
j. j jK
"Alejkum salem!" sta obenem vz* ^ nila došlec in mladi beg, skočila * s konjev ter se objela.
"Torej si ti, Neftalí?", je vzkbK"|
Ammalat. "Ali si jo videl? Ali si ^
vori i z njo? Oh,- z obličja ti l>el<
da prinašaš dobre novice!" Slek0'
je brž svojo tuniko, vso obsito ^
tom, ter jo izrošil (Neftalij11« ¡g
"Na. donašalec sreče! Povej mi: <l
živi? Ali je zdrava? Ali nié sC N
ljubi, kakor prej?"	.
da
"Pri Mohamedu! Dovolj o11' ¡|
nekoliko oddahnem!" Jf "
, vi'1
Neftali. "Postavljaš mi '<>llK° . pisanj in jaz ti imam tudi sporoči ko stvari, da so se tvoja vpra> y,0r novice, ki jih prinašam, zbrale ^ ženske, ki iščejo svojo obuvala vratmi mošejef"
IZDAJA: Konsorcij "Noreča lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.