Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
PBHOCIC.M 3IV CCT 15 1341
received
GLAS NARODA
lasi slovenskih (delavcew Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
— « O— Mlter September »th, 1940 »t the Pa« Offlcc %t htm York. N. I„ under Act of Concrete of March Srd. 1879.
I VMS KOT
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POSn NARAVNOST HM l SVOJ DOM (liri—M
O.
:: Citajte, kar Vas nniffii fl
No. 196 —Stev, ,196
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 7, 1941 — TOREK, 7. OKTOBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NEMŠKA OFENZIVA PROTI MOSKVI
OFENZIVA SE JE PRIČELA S SEVERNE IN OSREDNJE FRONTE. — NEMCI SO POSLALI V BOJ 3000 AEROPLANOV — TRI MILJONE VOJAKOV -
Prejšnji petek je HitLer v ---
Berlinu svojim poslušalcem j poklali rezerve, ki so sovražni-rekel, da so se na ruski fronti ka potisrifle nazaj. Zadnja po
pričele vojne operacije " velikanskega obseg«", in je tedaj najbrže mislil na velikansko o-fenzivo, ki so jo Nemci pričeli včeraj.
Ofenziva se je začela s ser verne in oc?rednje fronte ter je obrnjena proti Moskvi. Na tem kraju so Nemci zbrali vse vojaštva, ki ni neobhodno potrebno za držaiije fronte na drugih krajih, največjo moč arti-lerije in tankov ter dvoje zračnih brodovij po najmanj 3000 aeroplanov. Število nemških vojakov v tej ofenzivi cenijo na najmanj 3,000,000. S to o-fenzivo hoče Hitler zavzeti Mo-fckov, predno nastopi stroga
ruska zima, ter se nastaniti čez zimo v toplih trdnjavah Kre-mlja.
Ofenziva ima obliko trlko-ta, čegar gorenji kot je Moskva.
Južna armada, ki ji poveljuje J'ekinmi^jpeater von Bock, je pričela prodirati od Rosla-vov milj jugovzhodno od iSmolenska, proti severovzhodu. S severa pa je pričel ofenzivo feldmanšal "SVilhelm von Leelb od Valdajrftega pogorja proti jugovzhodu. Vsak teh krajev je oddaljen od Moskve 230 milj, med seboj pa sta oddaljena 300 milj skoro v ravni črti od juga proti severu.
Rusi priznavajo, da so Nemci na nekaterih krajih dosegli nekaj uspehov in zasedli nekaj o-zemlja, toda nasproti so naglo
ročila naznanjajo, da Rusi trdno države svoje postojanke navzli<r silovitim nemškim napadom.
Kreme! j cilj Nemcev
Proti koncu oktobra navadno pokrije debela snežena plast ruske planjave in vsled tega hoče Hitler to veliko nevarnost, ki bi bila za njegove armade pogubonosna, prehiteti. Ako Nemci v tej ofenzivi zmagajo, bo ta zmaga pomenila hud moralni vdarec sovjetski vladi, kajti nemški glavni stan
se fb» naselil v Kremlju, sedežu sovjetske vlade. Toda če se pomisli, da Nemci že več mesecev oblegajo Leningrad in Odeso in ne morejo oznaniti nikakega uspeha, je prav gotovo, da iona maršal Timošen-ko, čegar poglavitna naloga je braniti Moskvo, najboljše vojake in najmočnejšo armado, vsled česar i?toji Hitler pred najtežavnejšim delom, ki se ga
je še kdaj lotil.
Prihajajo pa tudi poročila, da je pričel maršal Buaenny napadati na južni fronti in Nemci bodo prim o rani zelo 0-jačiti svoje desno krilo doli do Črnega morja, Nemci se na južni fronti največ zanašajo na rumunsko armado, ki pa se i sedaj še ni prav nič izkazali. Rusi so celo poročali, da so ob Črnem morju napredovali za 12 milj.
POGAJANJA ZA IZMENJAVO 'UJETNIKOV
Aifglija in Nemčija sta se pred dnevi sporazumeli s posredovanjem švicarske vlade, da si izmenjate po 3000 pohabljenih vojnih ujetnikov. V soboto bi se imela izvršiti izmenjava, toda Nemčija je to vstavila. Nato so se pogajanja nadaljevala. Včeraj pa so . si Nemci in Angleži izmenjavali tozadevna poročila po radio in sicer med angleško postajo ob angleški olbali in francosko postajo v Franciji.
Potom indija potekajo pogi janja vlade z vlado, ne pa po diplomatskih zastopnikih.
V Newhaven pristanišču v Angliji čakate dve angleški m-dji Rdečega križa, Dinard in St. Julien, da odpeljete nemške ujetnike v Dieppe v Franciji. Danes zjutraj ste imeli la i ji zopet odpeljati, toda listki vojni urad je odhod ladi; "preklical, ker so Nemci zopet preprečili prevoz.
iNemška postaja je ve /raj zjutraj zaklicala : "Hullo, England! Hullo, England! Nemška vlada želi anglešik vladi dati važna obvestila glede zamenjave bolnih ali ranjenih vojnih u-jetnikov. Prosimo, potrdita po valni dolžini 373 metrov, da poslušate."
. Popoldne je angleška radio postaja po valovni razdalji 373 metrov sporočila: "Zahvalimo se Vam za sporočilo.''
Nato je nemška postaja prosila, da naj angleška postaja
naznani, kdaj lahko ladji odplujete in koliko ujetnikov, žena in otrok je na obeh lad j at. Obenem je nemška radio postaja v Calais v Franciji sporočila da bo (prihodnji dan naznanila, kdaj bodo nemške bolniške ladje odplule iz Dieppe.
iNemška postaja je govorila v angleškem jeziku, angleška pa v nemškem. -
Popoldne je angleška postaja sporočila, da boste bolniški ladji odpluli iz Newhavena ob 5.30 zjutraj in boste dospeli v Dieppe db 10.30. Na obeh ladjah bo 13 nemških bolnih in ranjenih častnikov, 43 vojakov drugih činov ter .nadalje 28 častnikov, med njimi en vojaški kaplan in 19 vojakov drugih činov. "Drugi čin" pomeni pri , Angležih vsak vojak, ki ni j častnik.
Nemci so odgovorili, da bodo , skiibeli za .varno vožnjo čez Ve-j liki kanal in da bodo ladjama poslali pilota. Angleška postaja je potrdila prejem tega sporočila in.nato so razgovori prenehali.
Pozneje pa je angleška ad-miraliteta naznanila, da ladji ne boste odpeljali.
Defense Savins Bond je mogoče registrirati na ime otrok, kakor tudi odraščenih. ^
Kupite Defense Bonds in Stamps t
Farmer jem se obetajo lepši časi
Iz izjave poljedelskega de-partmenta je razvidno, da so za farmerje ! vendaaflfc napočili boljši časi. Povod temu so dale milijarde dolarjev, potrošene za narodni obrambni program, in pa dejstvo, da bo treba samo 'Angliji poslati (za tisoč milijonov dolarjev živil.
Izza konca prve svetovne vojne je poljedelski department vsako leto sproti pozival ameriške farmerje, naj obdelajo manj zemlje, češ, da jim bo na ta način mogoče pridelke dražje prodajati. Za neobdelano zemljo jim je vlada plačevala celo nagrade.
Letos je pa drugače. Letos se gla-«i povelje: — Obdelajte čimveč nvogoče zemlje. Pospešite produkcijo socivja, jajc, sira, mesa.
Posledica tega bo, da bodo živinorejci zredili več živine. Prvič izza leta 1929 bo produ-ciranega več kot za tisoč milijonov dolarjev bombaža. Perutnina ni imela še nikdar tako vi&oke cene kot jo bo imela priiwdnjA leto. Izgledi za pridelek sadja in soSivja so najboljši v zadnjem desetletju.
Uradnikom poljedelskega de-partmenta pa še vedno povzročajo velike skrbi ogromne zaloge pšenice in bombaža. Navzlic dobrim cenam je pšenice še vedno za dve leti na razpolago.
Izvoz bombaža je izza državljanske vojne ni bil tako nizek kakor letos. V vladnih skladiščih je nad 10 milijonv bal bombaža
Stavke
m uravnave
I Profesor William Nunn, j predsednik posredovalne oblasti v državi New Jersey, je sporočil, da je bila stjavka pri We-lin Davit & Boat Company u-'ravnana.'Stavkali so člani A. Delav. Federacije. Navzlic temu so pa v državi New Jersey še vedno Ktavke pri šestih podjetjih'.
Nunn je »poročil, da se j * ;»ri Welin Davit & Boat Company »vrnilo na delo 280 uslužbencev, ki so zaposleni pri izdelovanju rešilnih čolnov za mornarico. Odbor za delavske od-nošaje bo razpisi volitve, ki bodo določile, katera unija naj zastopa delavce pri kolektivnih pogajanjih. V Sound Brook je stavku
pri Sherwin Williams Company ter pri Caleo kemičnem oddelku American Cyanamid Co.
Stavko je povzročil upor m?J dvema konkurenčnima organizacijama.
Tovarna Carnegie Illinois Steel Corporation v Gary, Ind. v kateri je zaposlenih 10,5U0 delavcev je nehala obratovati, ker je za^avkalo štirideset delavcev pri velikih dvigalih.
Konferenca med Josephoiri Goinom, predsednikom unij^ skega odbora za pritožbe, ter zastopnikom podjetja, Ooer^e-om P. Wardleyem, ni imela nobenega uspeha. Zaenkrat ,-e še j ne ve, čemu so delavci pri dvi-igalih zaštrajkali.
Kaj i se je odpovedal
V New Limerick, v državi Maine, se je Jerry Cambbell-ton zaveril, da ne bo več kadil. — Prepričan sem, da kaja škoduje zdravju. V prihodnjem bom raje žvečil tobak.
Jerry je bil pred kratkim star 103 leta ter je za svojo starost še presenetljivo čvrst in krepak.
700 organizacij nakolek-talo 90 milijon, dolarjev
Predsednik Roosevelt je objavil poročilo cf aiSWrLSki vojni
pomoči za inozemstvo. Poleg Rdečega križa je nabiralo prostovoljne prispevke še kakšnih sedemsto organizacij, ki so izza začetka vojne nabrale približno 90 milijonov dolar je vo Porooilo pravi, da so bili slučaji poneverjenj le redki.
Organizacije imajo podružnice in odbore po vsej deželi.
Inozemske agenture, ki poslujejo za v vojni se nahajajoče dežele, se morajo registrirati pri državnem departments
Kolektanje se vrši pod strogim nadzorstvom, in nabrane vsote so ifcročene na ipristoj-nem mestu.
Potres v Calif orni ji
Aparati na univerzi v Berkley, California, so zaznamovali močan potres, ki se je pojavil v oddaljenosti 540 milj.
Prebivalci ob severni kali-
fornijski obali in v San Franci scu so obcntili precej močne potresne sunke. V Californiji ni povzročil
potre*? nobene mat^rQalne-Skodle. Njegovo središče je moralo biti nekje v Pacifičnem oceanu.
Konferenca glede nevtralnosti
Trije senatorji so za radikalno izpremembo sedanje nevtralnostne postave, dočim vodi senator McNary opozicijo. — , Kaj> bo priporočil predsednik?
Tekoči teden se bo posvetoval predsednik Roosevelt s petimi senatorji glede spremembe nevtralnostne zakonodaje. Trije med njimi (bodo najbrž pozvali predsednika, naj zahteva od kongresa preklic nevtral nostne postave. To sta predvsem demokrata Bark lev iz Kentuckyja ter Connalv iz Te-xasa, kateri je tudi predsednik vna-nje-političnega odbora. Ž njima se bo nedvomno strinjal tudi senator Austin iz Vermon-•ta, ki bo priporočal oborožitev
ameriških trgovskih ladij ter 'uveljavljenje odredbe,' ki bo
dovoljevala ameriškim ladjam pluti v pristanišča vojskujočih
se držav.
Voditelj manjšine v senatu, tMcsNarv iz Oregona, bo vodil opozicijo ter bo nasprotoval
vsaki najmanjši spremembi lievtralnostne postave.
Demokratski senator George iz Georgije se -bo zavzel za obo-, rožitev ameriških trgovskih ladij, ne bo se pa strinjal s predlogom, naj bi bilo ameriškim ladjam dovoljeno pluti po vodovju vojskujočih se držav.
Na konferenco je predsednik povabil kot opazovalca tudi demokratskega kongresn i k a Blooma iz New Yorka.
Na podlagi dokazov in proti-dokazov bo predsednik Roosevelt sestavil predlog, ki ga bo najbrž še tekom tega tedna
predložil kongresni.
Ker se nemški napadi na a-merišlce ladje množe, bo vsekakor treba ukreniti nekaj radikalnega.
Cehi bode kmalu svobodni
Iz Londona je dospel v A-ineriko Jan LLchner, minister čelioslovaške vlada v izgnanstvu. V Newarku, N. J., je govoril v nedeljo na veliki čeho-slovaški skupščini ter izjavil, da bo Čehoslovaška kmalu zopet svobodna.
K temu bosta pripomogla Anglija in Amerika, dosti bo pa storil tudi čelioslovaški narod, ki čedalje bolj očividno nastopa proti zatiralcem.
Zborovalci so v posebni resoluciji odobrili zunanjo politiko predsednika Roosevelta.
PELA V, VODITELJ -- AVSTRAL. PREMIER
Faddenova vlada je bila le dober mesec na krmilu. — Curtin je že peti avstralski delavski ministrtski predsednik.
Tekom proračunske debate je bila izrečena avstralskemu ministrskemu predsedniku Ar-thuru W. Faddenu nezaupnico.
Fadden, ki je Ibil le dober mesec v uradu, je predložil svojo resignacijo generalnemu governerju Gowrie ter mu «sve-toval, naj poveri delavskemu voditelju Johiru Curtinu sestavo novega kabineta.
Gowrie je resignaeijo sprejel ter pozval k sebi Curtina, ki je ponudbo sprejel.
Ourtin je že peti- avstralski ministrski predsednik, ki je član delavske stranke.
Curtinova vlada si bo morala zajamčiti pomoč in podporo dveh neodvisnih poslancev/ kajti brez njih nima večine v poslanski zbornici.
Curtin je bil rojen v malem rmajnerskem mestu Creswick ter je zdaj star 56 let. Zadnjih šest let je bil voditelj zvezne delavske stranke. Že v rani mladosti je bil u rednik nekega delavskega glasila v Pertu, leta 1938 je bil pa izvoljen v poslansko Zbornico.
Gen. MacGruder v Hongkongu
General John Macgruaer, načelnik ameriške misije za pomoč Kitajski, je s svojimi šestimi pomočniki dospel v Hong Kongu.
V imenu kitajske vlade ga je pozdravil generalni major K. C. Kuo, bivši kitajski vojaški atašej v Washingtonu.
General iMacGruder bo sestavil natančne načrte, kako bi se dalo Kitajski najuspešneje pomagati.
ZAGQNETEN UMOR FARMERICE _
Morilec je vrgel njeno truplo v grob. — Policija poizveduje po črncu, ki je bil pri nji v službi, pa je nenadoma izginil.
Iz Red Bank v New Jersey poročajo, da je 13 letni Albert Aszman opazil na koruznem polju krvne madeže. Šel je po krvni sled ter dospel na pokopališče, kjer je le-žalo v neza-kopanem grolbu truplo njegove matere, 49 letne fannerice. — Sin in njegova sestra sta mater že izza prejšnjega večera pogrešala ter azvestila policijo. Farmerica je imela glavo popolnoma razbito z nekim topim predmetom.
Policija je začel iskati 25-letnega črnca Roberta Tur-nera, ki je bil pri farmerici u-
slu-žben ter je istotako prejšnjega dne brez sledu izginil.
Farmerica je bila znana po vsej okolici" ker je razen v poletnih mesecih popolnoma sama obdelovala farmo ter se skoro vedno oblačila v moško obleko. Letošnje poletje je najela črnca Turnerja, da ji je pomagal izvršiti najtežje delo. Njen mož je mesar v West Orange, N. J.
Kaj je dalo povod strašnemu umoru, &e zaenkrat še ni dalo dognati.
Leta 1924 je zastopal avstralsko delavstvo na piedna-Seznam članov svojega ka- rodni delavsfci koi\ erenci v
bineta bo predložil šele danes (v ponedeljek), ker je rekel, da se mora prej posvetovati o tem s svojimi delavskimi tovariši.
Ženevi.
Prejšnji delavski vladi ♦ v Avstraliji Ije načelo val J., J. Scullin, ki se pa ni mogla posebno dolgo vzdržati.
Over-alls — vzrok • • ločitve zakona
V Clevelandu je tožila Mr«=. Velma Stout svojega moža za ločitev zakona. Sodniku je povedala: — V bližini Clevelan-da imava farmo. Oblačiti sem se morala v moško obleko ter delati kakor konj. Naposled pa moj mož tudi s tem ni bil zadovoljen. Zapodil me je s farme in rekel, da ima že drugo izbrano, ki bo oblekla moje overalls.
Sodnik je zakon ločil.
j hrabrosti in junaštva. Rusija i-nia na razpolago dovolj ljudi, potrebuje pa tankov, letal in drugega vojnega materijala. Če ji bo Amerika vse to preskrbela, ne more biti nobenega dvoma o naši končni zmagi.
V ENEM MESECU 1914 AEROPLANOV
V prvih devetih mesecih tekočega leta so zgradile ameriške tovarne nad dvanajst tisoč letal Poročilo produfccijsfke uprave.	*
^^rad produkcijske uprave poroča, da so ameriške tovarne zgradile meseca septemibra — 1914 letal, to je 60 let več kot meseca avgusta. V prvih devetih mesecih tekočega leta so tovarne producirale 12,651 letal.
Urad produkcijske uparev seveda ni omenil, koliko teh letal je dobila armada, koliko mornarja i:i koliko jih je bilo l>oslanih zaveznikom na pomoč.
Angleški poslanik v Washingtonu, lord Halifax, je rekel: — Vsak ameriški bombnik, ki je poslan v Anglijo, je vreden svoje teže v zlatu. Obstreljevanje nemških mest in ruski odpor sta najvažnejša faktorja sodobnega vojskovanja. Vsak bombnik, ki ga dobimo letos, je za nas več vreden kot dva bombnika prihodnje leto. Angleži čakajo prilike, da bodo prešli iz defenzive v ofenzivo in sicer v kraju, ki se jim zdi za to najbolj primeren.
Odpor Rusije je označil lord Halifax kot izraz brezprimerne
Sin inewyorskega gover-nerja v kanadski zračni službi
Peter Gerald Lehman, 24 letni sin newvorskega gover-iicrja^ je precej ddber letalec ter je skušal stopiti v ameriško armadno ali v mornariško letalsko službo. Toda zavrnili so ga, ker je poročen. Poročenih prostovoljcev namreč v Ameriki ne. sprejemajo.
Zato je stopil v kanadsko zračno službo, kar je storil z izrecnim dovoljenjem svojega očeta, governerja Lehmana, in svoje žene.
Peter je najstarejši nvd tremi Lebmanovimi otrcci. Oženil se je leta 1938.

t
■G LASNA &.0 DA" - New ?«rk
Tuesday, October 7, 1941
t STANO VL4BN L. lift
M
GLAS NARODA
_(TOK* Of MM PKOPL«)
99
OwMd ud Pobila*«« by BUtobIc Fnbltahtait fiMfj. (▲ Oorporatloa). Tnmk Sakaer, Prealdenf; J. Lopah«., Boc. — Plac* of boilne« of tb» itloa and iddjMM of &boy* officer*: SI« WB8T 180» BTK1VT, NEW TORX, H. Z.
48th Year
"eiM Naroda" 1«
every day except Saturday«. Boadaya Holiday«.
Subscription. Zearly •«.—. A4™rtta*nent on
a eelo leto »elja Uat aa Ameriko la ICanado ; aa pol leta U,— | j aa totrt leta »L80. — Za New T ark a« oelo leto «7.— ; n pol M* (840. Ea lnoaematTO aa oalo lato |7.—; aa pol lata t&60.
"flUi Narode" IsbaJe tNk] dea laraendl «obot. nedelj la praanlkor.
•GLAS NARODA" SI* WEST 18* STRUT, NEW YORK. M. Z.
IS CHelaea I—1Z41

Vertj i«
; Jug
SREDSTVA ZOPER UNFLACUO i
Urad produkcijske uprave je nedavno sporočil, da je kongres izza meseca junija lanskega leta dovolil za ameriško obrambo 56 tisoč milijonov dolarjev. To je približno še enkrat toli kokot je veljala Združene države prva svetovna vojna.
To dejstvo povzroča precej upravičen ftrah pred Inflacijo. S tem denarjem se je business povizpel, več milijonv nezaposlenih je dobilo delo in zaslužek, milijoni dolarjev so pripravljeni za nakup vsakovrstnih potrebščin.
Narodni dbrambni progTam je spremenil precej ameriških tovarn v arzenale, ki potrebujejo ogromno množino siro-vdn.
Produkcija za domačo oziroma privatno (porabo je v sled tega nazadovala. 'Povpraševanje po takidi izdelkih je čedalje večje, zaloge se pa manjšajo ali so pa v nekaterih slučajih Že povsem pošle.
Čim večje je povpraševan je, tem višje so cene. Tekom zadnjega leta so narasle za osemnajst odstotkov.
Na obzorju .se pojavlja (pošast inflacije.
Vlada si prizadeva pregnati to pošast oziroma zmanjšati pretečo nevarnost. Predvsem razmotriva, kako bi se dalo znižati nakupno silo ter se v to svrho poslužuje treh sredstev.
V prvi A-rsti je treba omeniti davščine. Novi davki v znesku 3500 mi'lijonv dolarjev bodo slehernemu zaslužkarju precej sikrčili dohodke.
Drugo sredstvo je varčevanje ter je v ta namen v teku velika kampanja za nakuip državnih obveznic. Kampanja je uspešna. V zadnjih štirih mesecih je zvezna zakladnica prodala za 1125 milijonov dolarjev savings bondov in stempsov.
Kot tretji faktor pride vpošrtev kontrola nad odjemal-čevim kreditom. Zvezni retzervni urad je nedavno omejil to-po vanje na obroke in poslovanje posojevalnic denarja.
Urvaževanja vredno sredstvio 2oper inflacijo je direktna kontrola nad cenami. IM^seca aiprila je predsednik ustano-\ il poseben urad — Office of Price Administration — ter pove ril vodstvo administratorju Lecmu Hendersonu. Henderso-nov urad zaenkrat še nima postavne olblasti, pač se pa predvideni zanaša na prostovoljno sodelovanje industrije. Hoteč postaviti kontrolo nad cenami na postavno podlago, je Koose-' veltova administracija predložila meseca avgusta kongresu pi edlogo, <ki naj bi dala predsedniku polnomoč pri določanju najvišjih cen in najemnine.
S predlogo se že bavi zbornični odbof za tbankarstyo, ki jc nedavno zaslišal zveznega zakladničarja Morgenthau-a.
Morgenthau ni samo priporočil takojšnjega sprejema predloge, ipač pa tudi zahteval razpis novih davščin. Po njegovem mnenju, naj bi bili začasa sedanje nujnosti obaačeni vsi dofoieki -korporacij, znaSajoPi več Oo^fc šest odstotkov investiranega kapitala.
Tozadevno (predlogo že sestavljajo uradniki izakladni-škega departmenta.
Pred štirinajstimi dnevi je zvezni rezervni urad še neki, j važnega odredil proti preteči inflaciji. Podrejenim bankam je -naročil, pripisati precejšen odbtotetk vlog rezervnemu kapitalu. Bankam je seveda dovolil dovolj kapitala, da zado-ste vsem zaflitevam vlagateljev, polegtega pa lahko kreditirajo potrelbne vsote vojni industriji.
To so torej sedanje odredbe, naperjene proti inflaciji. < e ne bodo zadostovale, (bodo nedvomno uveljavljene še dru-ostrejše.
VELIKE IZGUBE HRVATSKIH UPORNIKOV
Cela nemška mehaniz&rajLa divizija —112,000 mož — se po-
časi pomika proti Beogradu, da zatre četniško gibanje.
Načelnik vlade *' svobodne Hrvatske", dr. Ante Pavelič, je poročevalcu' lista 11II Popo-lo di Roma" rekel, da je hrvatska vojslča izgubila v bojih s srbskimi četniki svoje najboljše ljudi.
"Naši vojaki preiskujejo polja in gozdove,'' je rekel po-glavnik, "in napadajo srbske upornike v njihovih skrivališčih. Hzgubili smo že mnogo svojih najboljših mož, toda ko-nečna zmaga je blizu. 1,500,000 Srbov, ki žive v naših mejah, se morajo navadila na novi red, ali pa izginiti."
Dva Zahvalna idneva
Tudi lefboe bosta dva Zahvalna dneva. Devetindvajset držav bo pratznovalo Zahvalni dan 20. novembra (kot ob to določil predsednik /v posebni proklamaciji), -devetnajst držav pa 27. novembra, torej zadnji četrtek v novembrn, kot je že od nekdaj običaj.
Predsednik skuša e premak« nenjem praznika podaljšati božično nakupno sezijo za en teden, __• . - * ■ - _
Zaplenjeno živo srebro
Iz. (Manzannila v Mehiki poročajo, da so carinski uradniki našli na japonskem parniku "Aizuma Mara" veliko množino živega sTeibra, namenjenega na Japonsko. Po mnenju oblasti gre v tem slučaju za veliko tihotapsko podjetje.
Predsednik Avilo Camacho je pred nekaj tedni prepovedal izvoz živega srebra iz Mehike..
!Nero|ci so zaprli znaneiga časnikarja in bivšetga načelnika (glavnega tiskovnega urada, Malana Marjanoviča in ga odvedli v koncentracijsko taborišče v Nemleijo. Milan Marjar novič je med našimi najboljšimi književniki. V zadnjih letih je skupno z Nikom Bartulovi-5em izdajali v Beogradu več naprednih časopisov, naj ojneni mo dva najboljša: "Javnost" m "Vidicr." Med prvo svetov-ho vojno je živel v »severni A-meriki in se udeleževal narodnega dela pod predsednikom Jugoslovanskega odbora Nikom Grškovičem. MIlan Marti a novič je prihaja-' v Sev. A-jmerifko na obisk tudi po prvi '.svetovni vojni.
&z Ženeve poročajo, da je v Zagrebu izginil najboljši jugoslovanski likovni umetnik, svetovno znani Ivan Mestrovič. Iščejo ga švicarski, Rdeči križ in mnoge mednarodne ustanove,'a ga ne moreio najti.
Raamere v koncentracijskih taboiiščiih niso povsod enake. Najstrašnejše so one na otoku Pagn. Nekoliko boljše v Go-spiču in Delnicah. Povsod pa zmanjkuje hrane. V koncentracijskem taborišču v Korastin-tcu ipri Zagreibu so ma'lone vsi zagrebški odvetniki. Tam so razmere strašne.
IPaveličev policaj Artukovbč je hrvatskim, kmetom zabičal, da smejo prodajat i&cbom in zidom svoje pridelke samo od devetih do dletih zjutraj. Pa sp se uprli in prodajali vsevprek. Potem so jih pognali z Jeločioe-vega trga. Pa so ali in dajali Srbom od hiše do hiše Če ni bilo denarja, so jim dajali zastonj.
Nemlški vrhovni policaj v Srbiji je bil Aciiniovič. Pa je zbolel. Tako vsaj pravi Budimpešta. Zamenjal ga je Milan NediČ in tafkdj posla i prošnje vsem policijskim in orož-nilskim postajama naj ga pod-pro v borbi proti 'komunistom.
V koncentracijskih taboriščih so med dragftm Avgust Oesarec, dr. Kun in Krsto He^ gedušič.
Prede-n se je senator dr. Ma-žuranič ubil, je napisal pismo. In pravil: "Mažuraniču ne bo nibče prepovedali, da ne sme govoriti ne s Hrvati, ne s Srbi, ne s Slovenci, ne z naprednjaki,
ne z demokrati, ne s prostoei* darji, ne z Židi. Ma&uraničru ne bo nihče ukazoval, kod naj tiodi, kaj naj dela in s kom naj (govori."
Po pravilih mednarodnega Rdečega križa nnorajo vojaki in častniki v ujetnikih taborih dobivati isto plačo, kot so jp imeli v svoji državi. Italijani puščajo naše vojake in častnike brez denarja in cesto brez hrane. Kar zadeva denar, tega so naši ljudje v začetku še nekaj imeli. Pa so jim ga Itafli-jani velikodušno zamenjali po "najnovejšem tečaju," tako da zdaj že zdavnaj so brez njega.
Edina hrana v Daknaciji je krompir, pravijo pisma, kadar bo tega zmanjkalo, potem pa Bog pomagaj. Vjse se tehta po gramih. Kava je po 450 din kilogram, kjer jo je sploh kaj.
SLOVENCU
ZALOGA
JOHN MARSIGB, Inc.
«3 WEST 4 2nd STREET NEW YORK, N. I.
Peter Zgaga
■J	U..UI.
Naj bo zaenkrat.
i Sfeoro svetrf jeza me je navda. |la Skoro sveta jeza me je n«-
Vsega zlomka so me že vpra- vdala, .ko sem začel brati pi-
MIHA^O N/OČK BXTI
Iz Ženeve poročajo zanimive podrobnosti o odtočnem nastopu kneza Mihajlfl Patnoviča-Njegaša, ko so ga Itatlijani nagovarjali. naj sprejme kraljevsko krono v "neodvisnem črnogorskem kraljestvu."
V istem Sašu, ko je Mussolini odredil za kralje "nedvisnega hrvatskega kraljestva" Aimon-cea, ki še danes ne sme ne v Zagreto, ne v Banjalnko, se je odločil, da bo na crnqgorski pr^ Rtol ipofadil kneza Mihajla Petroviča Njegoša, ki ga nem-šika vojska zajela v Franciji, ^vel je s svojo materjo in oči-v Parizg. V &poi aa|»m z alijani so Nen^ci kneza^ci je iz Pariza pobegnil v Bretagne, takoj zajeli in mu*dopovedovali, da moEa sprejeti črnogorski prestol. Knef Mihajlo Petrovič Njegoš pa je* to odločno odbil, rfejail je: *'Ja® serrj. Srb in Jn-go^ovan iarjioj-kralj je samo eden in taj je*kralj Peter H."
Po tem odgovoru so nemfcke dblasti kneza Mihajla Petroviča Njegoša zaprle in odpravile v Nemičijo v eno med najstraš-
iHfšimi kancentracijskiiiibi ta-boii&či, ttejer ga neprestano ponižujejo in nropijo. M?!adi knez Se je med. svojim. bivanjem v Franciji oženil z, ugledno ,bretonsko pleirikinjo. Nemici so ga ločili od soproge in ga odvedli v Nemčijo samega.
"Vt koncentracijskem taborišču so Nemci po naročihj Italije znova in znova skušaHi od njjega doibiti pristanek, da sprej me Črnogorsko krono, on pa je to vedno odldčno odbil, češ, da bo vedno ostal Jugoslovan, vdan kralju Petru II. in demo-kratekim nazorom, ki v njihovo zmago verjame. Dopisniku #vica*rskega lista, ki iz njega povzemamo to poročilo, je knez izjavJJ, da bo vedno ostat Srb in Jugoslovan in da po njegovem globokem prepričanji? za njegov narod ni obstanka, razen v ze>dinjeni in svobodni Jugoslaviji.
'Junaštvo in odločnost mladega kneza vzbujata občudovanje vse evropske aristokracije, ki se ne more dovolj nacuditi, ^ako hrabro on p renaša trpi je-hj^ v n§miiikem i^gnanktvu. '1
šali rojaki in r.ojftfcjnje.
Večkrat sem že rekel, da bi moral biti advokat, zdravnik, sodnik, kuharica in babica vse v eni osebi, če bi hotel vsem že vsaj približno odgovoriti.
VESELICA S&QSKIH DELAVCEV.
'V nedeljo 12. oktobra pri rede §rb^ki delavci iz New Yorka in okolice v Oeški nar.
smo iz West- Alexander, Pa., v katerem mi piše rojak Joe Ske-del: "P^ter, doadaj ti še nifcda nisem delal noben zgage in aa-. to te prosim, sporoči mi, kako se pripravijo kumare s smetano. Rad bi vede/l, kako se pripravijo na slovenski način s smetano."
Vprašanje me je razjarilo, češ, zdaj jih bo treba pa še kuhe učiti, in sem že mislil pismo v koš zagnati, ko opazim spodaj vabljivo pripombo:
"Pridi o Rožiču na kranjske /budovi 325 East 73rd St., New klobase. V klet 'bova šla, klo-York veliko jesensko zabavo	bova jedla in jih zalivala
ginljivo zgodovinsko dramo! z rdečim concordom. Iz kleti bo "Osveta." Igral 1k> poznanirnaju že moja žena prinesla."
Zaradi take opombe, —
j ^s^^^^^lllliff ilfiinHlt-rj^AVr^MItttttilfiliili^S^^^^rtf^	J
Nfcjbpljši prijatelj v nesreči vam je:

m
?0WMk JEDN0TA
RBATSKA. D.E L A, V S K A PODPORNA USTANOVA
gL Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52.000
BBEMOŽENJEi $8,000,000.00 o^je informacije glede zavarovanja
42. NOVIH ŽRTEV.
(JČO,) — V Vel. Bečker-ku so isdali uradni razglas o,delavnosti ".komunistov", ki pra vi, da so jih pozvali, naj polo-že orožje in se vrnejo domov, pa nfeo poslušali, temveč sku-!popdkine. šali porušiti progo med Kikin-(centov, do in Mokrinom, v Mokrimi pal dvigni1!! v zrak hišo, v Tordi presekali telefonske zveze in se zalotili, da bodo pobili nemške oblastnike.
Trideset oseb, ki jih razglas z imeni objavi!ja, so ustrelili.I Temn je čdedil napad ua vlak me d Bečkerekom in Pa nč«1 v opr. Takoj so ustrelili dvanajst dm-gih in njihova trupia rajsobe^ili^a. na glavnem trgu v Bcčkereku za 24 nr. Prebivalci ob progi morajo zdaj stražit progo na vsakih 15 metrov. V zaporih v, Bedkereku pa je 28 talcev, ki jih bodo ofo prvem neredu obesili.
tamburaški zbor Milana Verni ja. Sodeloval bo tudi hrvatski pevski abor "Jtdinslvo" pod vodstvom Mr. Emila Biaževi-
Igra "OšveiA" ima 2a snov rrmor nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge Jmeginje Zofije v Sarajevu. V njej nastopajo morilec (iavri-lo Princip in razne dru^c važne osebnosti onih dni. .
Nabava se prične točno ob 3.
Vstopnina pa je 65

Butlegaratvo aa (ni iztrebljenoi
V Sj-nocuse, N, Y., se je moralo zagovarjati petnajst moš-)dh zaradi nepostavnega. kuha-aja žganja. V bližini BJngham-tona so imeli štiri distilerije. Njihov načelnik Alberto Dichi-rico je bil obsojen na dve leti zapora, trije njegovi tovariši vsak na eno leto, drugi so pa pod parolo.
Se vedno živi
m
Glavni stan: .
2657-5ftS. L^fele Av*. Chicago, III
SailiiniMimimniiM^
i,
Deset vojakov, ki se udeležujejo manevrov v North Caroli-ni, se je hotel odpeljati" iz Wadresboro ter preživeti soboto in nedeljo v Charlotte, Na razpolago pa niso imeli ne bu-sa, ne taksija, ne kare.
Najeli so torej pogrebni voz, sedli vanj, zadaj pa obesili velik napte: — Kdor misli, da smo mrtvi, se moti. Ne, vsi smo še živi!
gvATOSi ban m MJOOSLOV. VL4DX V MONTREALU. (
) — Kfi jer hrvatski bun dr, Ivan Subašič in člani jugo-slov. vlade prispel do Montren-la. obiskali š» Hoii. W. Ml Birk-predsednika "Canadian Friends of Yugoslavia". Z g. Birs^som; ki je obenem tudi predsednik "In^titufq of International Affairs" in častni me-55an Londona, je dr. Šubašič o-stal v razgovoru celo uro. Po obisku se je naše visoko preti r stavništvo podalo na čqj k ju-goalov. generalnemu konzulu v Montreal u.
V »easn. ko je ban in ministri bili na. obisku pri Hon. W. M. Birksa, je soproga bana, gospa Vitus ta Šubašič z ministri Jefti-6em in Markovičein bila na obisku pri jlagoslov. generalnem konzulu \t njegovem privatnem stanovanju.
Hrvatski ban je^piejel v svojem hotelu Windsor upravni in izvnširni odbor HSS in so k njimi zadržal v razgovoru polni dve uri, za nimajoč se za prilike, v kateridi žive, za njihovo sedanje delovanje v zvezi z naj* novejiŠTmi dogodki in zn namero v bodočnosti. •
V, tem razgovoru j£ vsajtdo občutil, da še. gospod ban želi seznaniti z življenjetji našega izseljenca v vseh njegovih žalostnih in veselih podrobnostih, da bi njogel svojemu narodu pomagati s svojim svetom ip s svojo globoko uvidevnostjo.
kuharska mm** Recipes gf AU
'i
(V angleškem jezika) RECEPTI ySEHJS AJ^ODQ V
Stane «nip 2.°°
^Knjiga je trdo vezan* in, ij^ ^rajij^S
fi R^cepti sg napisMU v wigleškem jeziku; ponekod p^i sp 1 tudi y jeziku narpda, i^n je, kakaj^d posebno v navadj »i» TaJcnjiga ja. nekaj^ posebnega za one, ki
i
kuhanje in. se bodejo izpopolniti.
v njem čimbolj izveva
zvežl^atf ipi
*	Naročite pri


Kav York, & Y.
sem pomislil, — »e pa že izplača odgovoriti. Torej:
Raztopi v ponvi dve žlici pu-tra, na putru zamjeni ipak) sesekljane čebule, prideni žlico moke in napravi bledo prečkanje. Kumare np drobno zreži, jln dobro ožmij in v rzi v posodo. Posoli, popopraj, pokrij in pusti pet minut cmariti. Pa večkrat premešaj, da se ti ne prismodi. Potem ž^lij s smeta-no in pusti deset minut polah-ko vreti.	4
Kakor nobeni kuharici, se tudi tebi nebo prvič posrečilo, pa nikar ne izgubi korajže.
Poskušaj in poskušaj desetkrat, dvajsetkrat, enkrat se ti bo že obneslo. •
Take kumare so prav dobre s kuhanim govejim mesom in tenstanim krompirjem.
Kako se meso skuha in krompir stensta, pa menda veš. Jaz ti ne bom pravil. In obenem se zaverim, da ne bpm nikdar več dbjavil nobenega recepta za kuho in nobenega sli enega navodila.
"Glas Naroda" prodaja slovenske in angleške kuharske knjige, pa naj jo naroči, kdor hoče dobiti za kuho prvo nagrado.
Zdaj pa še besedo glede tvoje pripomibe, neznani mi prijatelj Skedel!
Praviš, da bi naju tvoja žena prjnesla iz kleti, ko bi se klobas najedla in klcfoase prav pošteno z vinom zalila.
To je vse lepo in prav, toda predno se pripeljem v Alexander, Pa., moram še nekaj vedeti. Ce ni cloyek siguren, se ne more kar tj^vendan odločiti za dolgo pot.
Zato te vprašam, če je tvoja žena dovolj vellika, čvrsta in močna, da bi dvojno delo opravila.
Sem namreč precej rejen dedec ter zadnja leta v nogah ne preveč stanoviten, zato bi my pa morala nesti notri in ven.
Napačno razmerje.
V teku dolgih let je dognala zdravniška veda, damora biti v človeškem telesu vse v pravilnem razmerju, da se človek zamore veseliti ljubega zdrpv-ja. Toliko kalorij, toliko vita: minov, honnonpv itd. Imeti mora dottočenp množino mineralnih soli, gotov odstotek žvepla fosforja in koyin, pred-vsc/t pa železa.
Nedavno je prišel v bolnišnico v Weehawken, J., možak in se pritožil, da ž njijn ni vse tako kot bi moralo biti.
Preiskali so mu Ipj, vodo, blato in slino ter. ugpfcjyHi, da ima. v sebi preveč železa.
Njso se zmoti}i -učeni gospodje. X-ray slika, in poznejša o-pericaja sta dokazali, je i-mel.v želodcu 4dl pol inča dol. gih železnih žebljev, kar je res skoyo nekoliko preveč železa za normalno človeško trio.
Tueoclay, Octofcer 7, 1941
Obisk v Kanadi
Piše.
Eveleth, Mima.
Že doigo časa je minilo, odkar sem se zadnjič oglasil v tem listu. Mogoče si že ljudje mislijo, da nisem ve? med živii. mi, ali pa, da srni odšel v stari kraj v vojsko. O, ne! Vojske se bojim, nise<m še bil v nji, za to \~ako nedeljo pri božji službi molirrt: Bog nas očuvaj vojske, itd.
Že več ljudi me je sjpraševa,-lo, ko smo se srečali to leto na izletih, af!i piknikih, ako sjiio to leto potovali v kakšne kraj:- in če bodem zopet kaj pisal o svojem potovanju v "Glas Naroda." Pravijo, da takšne dopise tudi radi berejo, ker so -zanimivi, posebno pa, če pišem o naših rojakih, s katerimi pridemo v dotiko po deželi. Pred
/no nadaljujem, se moram na tem mestu najprvo rrmlo opravičiti, zakaj sem se'toliko zadržal s tem dopisomi
Frvi vzrok je, da sem i-zgu-j bil knjižico, v kateri sem imel popisane svoje' patoerke, itoena in mesta o svojem potovanju in to knjižico setji še!:? zdaj našel; drugi in največji vzrok pa je, da senu že malo po'en i 1 za pisavo. Prvi vzrok bo menda o-pravičen. drugi pa ne vem. Ali -naj bo kakor hoče, naj le po flvoji slabi moči za pisanje nekoliko objavim, kako smo to leto potovali v Kanado in sicer v Timmjins, Ont.
Imamo že tako bolezen, da si radi ogledamo razne kraje tega puklastfiga sveta, predno se za
xedno poslovimo iz njega in vandramo vsako leto od kraja do kraja |po dežeAafe in le Bog ve, kdaj bomo s svojim vand-ranjem nefaalli.
Lajii sem nekoliko pisal o Jjašem potovanju v Califorijijo. To leto, kakor že omenjeno, če-raWio Sem nekod iko pozen, hočem vseeno po svoji sHafci zmožnosti opisati naše potovanje v Kanado. Zdaj, ko smo si že vse. pridelke pospravili v sihram Jbe za zimo, imamo tolrko vied časa za pisanje. Pa tudi čita-telji. oziromla oni, katere bo ta dopis zanimal, bodo tudi imeli toliko vež časa fcrati. To leto sem bit tudi jako zaposlen doma. Baft sem svojo hišo predelati. Mora3 sem narediti po rrbnjško, da -sem stene nekoliko ven razrinil, tako da zdaj imam več prostora v hi# in to naredi tega, ker drugo leto, t. j. meseca septenVbra 1942 ako nas Bog poživi, bomo obhajali s so-
iproko srebrno poroko ali 25-letnico našega zakonskega življenja. Na ta jutbilej pričakujemo, da nas bodo posetili vsi naši sorodniki, sestre in brati in velžko naših zna3Kr?viz Šega mesta. Eve'etfa in okolice in tudi one iz raznih delov Zdr. držav .in Kanade. Jaz sem že obiska? okraja v-se moje sorodnike in prijatelje in to drugo leto bodo pa morali povrniti in me -vsi obiskali na Eyeletjm.
1 (Pred petimi leti sem bil prvič ofbiekaii mojo sestro i.n družino v Timrrfins, Ont., Vefliko se je Kanada spremenila v petih le-tiih. Takrat sem nekoliko opisal, kako smo se vozili po tistih blatnih potih, po katerih so Indijanci na konjih nosHi kože v North Bay, kjer je svoja leta Hudson Bav kompanija imefa svoje postojanke aii magazine za kože. Pet let,, kako kratjca doba in kako naiglo so izginila v trajno večnost, tako kakor
ri*eg}& izgine pred sokHiezn. V
ti dofbi se je že veiiko predru-jgačilo.
Premišljeval sein, kako bon to prešli «az mejo. Če bomo imeli morebitna sitnosti, zaradi tega ker Kanada je angleška kritni i-ja in kot taka mora biti direktno v evropski vojni. Ampak to eo md bile vse nepotrebne brige. Kanada je danes manj v vojski, kot so Združene države. Želja me je tudi pojprijeda, da bi še enkrat v ide4 svojo sestro, z~ta in njihove otroke in vse naše prijatelje, s katerimi smo se tako dobro imeli pred petimi, leti. Te vse brige seim, kar na hiiro stlačili v eno vrečo in se'kar na-gloma spravil 14. jfcliia zgodaj proti Tinimiusu.
Zjutraj ko smo se vzdignili na pot, je bilo vreme 'iepo in hladno- od vzhoda je pitala lepo topfa sapica. Na nebu so. plavali majhni o/blački kakor da bi nas spremljali po peti. V
ay-tomobUu nam je igral radio. Mernik žunaotih m xtedaye
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
_ (Finzgar)
AGITATOR
Spisal Jjyiko Kersnik
(80 strani.)
Janko Kersnik je poleg J ur" člfia najbolj man in priljubljen slovenski pisatelj, kar jlb je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni tal z ulitkom.
Cena $ 1.—
IDIOT
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—NAO CM str.
Krasen roma o enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel le v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je tlva* ben in ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega.
Cena $2-25
KAKO SEM JAZ LIKAL
Spisal Jakob Aletevee.
TRI KNJIGE po 15«. 18« in 114 stmaL
Pisatelj nam t teb treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetakega fanta, ki so ga sta* rt« poslali ▼ Sole, kjer se Je
vzdrževal s lastnimi sredstvi
ter adaj Ulje. xdaj tejje. lezel od Sole do Bole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po
katerem Je stremel. Knjige so
pisane živahno. Ob Cltanju se bo moral čltatelj večkrat od srca nasmejati.
Cena $1.50
VSI TRIJE______________113«
LISTKI
Spisal Kaavar. M<*feo.
(144 strani.)
Cena 70c
MARKO SENJAHU* —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BBEZ DENABJA
Spisal Phmips
<82 strani.)
Do skrajnosti napet roman Is modernega življenja. Oypen-helm je znani angleški romanopisec poznan po celem sveta.
Cena 75c
MOŽJE
Spisal Wwrrson Hagfc.
(200 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
Cena $L 50.
MED PADABJI IN ZDRAVNIKI
Jwko K«4
(117 strani.,) . Štajerski rojak Kač ni do svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajSe črtice, ki jih vsebuje ta sblrka, nato je pa zaslovel a svojim romanom — •'Oran torn."
CenaWc
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
"(120 Stranj.)
* Cena 75c
NADEŽHA
NIKOLAJEVNA
Spisal V. M. Garfiin.
(112 strani.)
Junaki tega romana blodijo in tavajo skoal temo življenja. Vzpenjajo se kvlSku, a sredi pota omagajo.
Cena 30c tfA ?OLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKJEW1CZ
Pisatelj popisuj« sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobleake-ga nad Turki pri Botlnu ln a.teia osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $h—
OGENJ
Spisal Henry Barfeosse.
(337 strani.)
Pretresljiv opis prizorov iz sye-
torae vojne. Edlnole mojster kakor je Barbusee je mogel napisati tako knjigo.
Cena $ I.— OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popi
roje čudovit svet med firkostjo
jažnega. aolnca,. in senco bladne severne nočL
cena $1.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR Starosta naSik pisatelja* ta pravzaprav oče pravilne slo-venS&ne v tem svojm romanu ilvo In zanimivo popisuje if vi jen je na detel*. "
cena $1.75
TISOČ IN B&&
SAMO n. in in. ZVEZEK Zbirka pravljic z Jutro-vega. —- Za odra&la priredil Andrej Rape.
Vsaka knjiga — $1
V ZARJE VntOVB
Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši ln. fia iiveči slavea-bU pesnik podaja a t* zbUkp zopet nekaj nmotvoBor. Pasmi so pog^efiepe njegovi i^l Anl.
cena —
ir«a mmiir
(255 sttanL.)
Ivan Mavčič je eden tistih redkih naSlh ljudi, kj ne pozpa^ samo vojne ln njenih grozot ter posledic; amp«£ *na tndl vse pretresljivo opisati.
zjma ipn ooajovi
V tem romanu Keller v ■fetllk barvah rife dogod* ke /kmetih ln ppsebn^jr
gozdovlb.
cena $1.25
KNJIGARNA
Slovenic Publishing
216 West i8th Street	New Ybrk City
2iAD^JI VAL ,
tym ivo sobu
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo spniialve podatke o • svojih doživljajih v RogaSki Slatini.
cena $1.—
ZNAtfCI
Spisal BADO
P-oznanl bumorlst v tej knjigi kaže razne značaje ter knjl-
fo sam označuje kot "Povesti
la orlsL"
$1.25
ZADNJA NA GRMADI
Spisal Frane Jaklič.
(268 strani.)
Tudi dolenjska Ribnica je 1-mela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na-podlagi zgodovinskih virov dobro opl-sal preganjanje in kaznovanj« "čarovnic." ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
ROMANI
Karo! Maya
V PLATNU VEZ
DOLINA SMRTI
63 strani, s slikami. Vsebina:
Miss 41m>; Dorii; Spletk« lo
zanke; Pekel
12.00
S0B0LJAK IN KOZAK
592 strani, s sagami. Vsebina:
Kozak številka deset; Na sleda; Ob Bfcjknlskem jezeru;
Cena $\.—
$2.00
BROŠIRANO
PO Q^u SKIPETARJBV
Brata Alažija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarjp.
$150
Prijateljem leposlovja
Vemo, da naši rojaki kaj radi berejo lepe i k J ^romane in pove«ti. Pri tem se odpocijejo ^ J ^ ^ od dnevnega dela in imajo tudi duševni uži-#tek.
V zalogi imamo še nekaj spisov najbolj^ ^ | ših slovenskih in tujiK pisateljev. Imena so ^ ^navedena, v tem,seznamu.
Pripomniti pa moramo, da je zaloga zelo in.bo tudi kmalu pošla, kajti iz starca kraja vsled vojne knjig ni več mogoče dobiti.
Kdp.r. bi tedaj hotel še kako knjigo, oz. bi Želel; prihraniti za razvedrilo za zimske večere, naj si jo naroči čimprej, predno zaloga poide.
SPISI JOSIP JURČIČA
L ZVEZEK:
Uvod; Narodne pravljice in pripovedke; Spomini na deda; Jurij Kogjak; Jesenska noč
med slovenskimi polhar ji;
Domen; Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK:
Jurij Kobila; Tihotapec; Vr-ban Smukova ienitev; Klo-Sterski iolnlr; Grad Bojlnje;
QoUda.
III.	ZVEZEK:
Deeeti brat; Nemški valpet.
IV.	ZVB7.KK: '
Ovet ln sad; Hči mestnega sodnika; Kosiovska sodba v Vi-
finjl gori; Dva brata.
V.	ZVEZEK:
Sosedov sin; Sin ksnetskegai cesarja; Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK:
■Dr. Zober; Tugomer.
VII.	ZVEZEK:
Lepa Vida; Pipa tobaka; Moč in pravica; V vojni krajini; Pravda med bratoma, vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah; Bojim se te; Črtica iz življenja političnega agitatorja; Telečja pečenka; Seat parov klobas; Po tobaku smrdlS; Ženltev lz nevoSOjlvosti; Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IJC. ZVEZEK:
RokovnjaČi; Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel; Ponarejeni bankovci
X. ZVEZEK: Veronika DeseniSka.
Vsak zvezek $1.50 10, zvezkov . . . %}Q.—

STRAHOTE VOINE
0ASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Snttner' 228 stnmi'
Cena 50 centoy
tako, da smo prišli v Dulnth, kateri je 60 milj od h>elotlia, kakor bi mahnil. Tukaj so m-fmo.i uetavUii ampak oaravnost nadfiJjdvafl 'pOf" cesti št 53 čez »Duriutfi in Superior morita, na kat^roartv so pCa&t- IG CAitio« iu 5 oeniov od v«ake^a vodnika ali osiaibe. Iz Superior Wi«:;, ?mo .potem zapeljali na lei5o, široko cementirano cesto št. 2, katera se spne skozi vso <|ržayo Wis-consm- in Mi<cftii^an noter do kanadske meje Satfft St Marie. Ob orsri št. 2 je dosti zanimivih stvari, ki se jftr i^rpiara ogledati. Ob stranah ceste vidijo lepe farme, zasajene z raznimi poljskimi pridelki; okoli hiše pa so lepi sadni vrtoKi z jabolki in slivami; živi spomini na roisfcne kraje. Vse poti. k j vodijo na farme,, so zaznamovane s črkami A. B. C. itd ^
Od tukaj smo najprvo želeli ogCeda-ti Pettinson State Park, kateri je na poti črka "O'* 5n okoli 30 mi i j daljave od mesta
rej šibke kot krepke postave, leuake, podobne bolj staro-
k rajskim ciganom, opravljajo domača dela in iedflujeob i® rastlini iji Hakeii, ljttbja in bi-^evja, rtoane i^raSe to drobnir rije. MifiSki so poveeiui « do«ifi na lovu v gozdu ali nA- Jeziin*. Po zdrtsžttvi Ln politLeni uredrt-vi Amerike, jim je država nakazala tako zvane recervaci^e. ograjene prostore, v katerib se svobodno in nemsoteno giMjejo. Vendar pa zapruečajo z dovodje-njem vlade v poletjem času te tesne kraje in se pomataaejo bolj proti jugu med eivi-Hzwani »vet. Danes niso v«J& nevarni, z b?lokožci žive v miru in jiiu ponujajo svoje roou#, izdelke. Tudi mi smo nameravali n^eaj grede, kupiti nekaj indijanskih reabarij in vezenin, toda- ostafio je samo pri doibri nameri. Pot inatrt je bila predolga in niismO imefli časa.
TrwifiaTvci najrajši hodijo po isteeah in potih. Ttakaj imajo
Superior. Ta park obsega fi60|<tudi woje prodajah, kahrfi-akrov zenflje. ^cozi njega te-'Sko cerkev in šolo, v kateri u-če reka po imenu Black River, jmniljene sestre poučujejo. Pred-katera potem pada 165 čev^.jev.jno se pride v mesto, je zraven globoko s kannmte skale. Na poti na. deski nagjis: "DWve tem parku so vse ugodnosti za.fflow, 15 nri'les per hour". (Vozi piknike in turiste brezplačno, [(počasi, 15 milj na uro). Cudjio Xa tabli pred vhodom v park se mi je zdelo, zakaj voziti ta-
je v skalo I&tesan napis, da to f/erafljiišče je pod^ri-ia Mrs. Pet^ tinson mestu Superior v njen spomin. Tukaj so nam pravili, da je bfl pokojni >fr. Pet-tinson
ko počasi, gaj po večina mestih, katere smo že prosi i. smo se 'vozili od 25 do. 30 milj na uro. G tem sem. se pa prepričal, ko pridemo v vas: in to zaradi te-
bogat taigovec z ^einijUči in isti (ga, ker so Indijanei počasni, kos zecdtje je njegova žena po- hoje in če hodrjo po poti, se no-dedovaia za njim. Ko si o- čejo avtomobilom umakniti,
gledali ta park, smo se spet podali naprej po cesti št. 2 do tako imenovane reke uBrale River" in tairf je State Forest, aii bosta, na kateriii prostorih je leta 1928 naš pokojni predsednik Združenih držav. Calvin Ooolidge stanoval za časa ■>voji*h letnih počitnic Jako lep raagled je po gosti veliki šumi Vin^in EV>rest v kateri še nikoli ni bila dk>veska roka s sekiro.
■Ravno nasproti Brute River in eicer na poti črka- "H" je riborejiffnica države Wisconsin. V ti rejiinici državni umitelji izrediijo več. tisoč rib na leto, katere potem posadijo v razne reke m iez^ra po državi Wisconsin. Tnkaj smo se mudili le za nekoliko časa, ker &ino Želeli priti v meeto Asfliland za jr^i-žino. Mesto Ashland stoji ob jeaeru Superior in v njem živi
okoli 10.700 ljodi. Svet se Indijanci, menda kakSnifc 12.
ukvarja s trgovino in rasno industrijo, na primer mlekarno. maHenico za moko in papir, žage za fes in topilnice za železo.
<Zraven jezera so tudi efUri veli-ici 4'Ore docks" za železne rade, iz katerih potem nakladajo parne ladje z rado ter Leto od-
v&žajo skozi kanal Sanlt Ste. Marie po jeaera Miobi^an in Huron v Chicago iri Detroit. To rado prrvažajo v Ashland iz »eleznilb jpm od Iron wood, Mkjh.. in okolico, kjer je vse polno takih mdokopnikov.
V Ashland je tudi velika gimnazija in akademija. V te visoke šo^e pohajajo tudi fer-merski učenci. Na oko/li so lepe velike, farme in par mifj iz mesta. Zraven jezera Superior je lep velik paife. V več kra-jiih po tem parku so zalbite v EemjFjo železne cevi, ia katerih teče kristalno mrzla pitna voda. Nfekaj zanimftvega si ogle-dati. Med' tolikim prebivalstvom, mislim, da tadi aivi kakšen nais rojak; aa>P»k morajp jt»iti jaiko( redki, ker ne vidim, da bi kakšna naša jedpota imela tu svoje drnštvo.
. Dgvet. milj od, Ashland smo pritšli v majhno naselbino "O-danaih**, v kateri živijo samfi Indijanci, katere kličejo Qjib-way Ipdijane. Njabo^e lji^e so revjio, aqpn^eoene in bree vsakega hodnika. Pred kočo j^. dveth ,treih kamnov sestavljeno ognjišče, okrog njega pp etoje iz gline nadelani lonci, ki nado-rrteščuje^jo sMedo, škaf vn korec. Bakreni kotički- pomnijo v. indijanskem šotprp že- boga^ styo-
Indijanci so rdečkaste polti,
marveč se mora avtomobil u-makniti njim.
Tukaj se nismo ustavili, vozili smo počasi, ter fci na ta način Irthko doibro ogledali to naselbino. Ko pridemo par milj ven iz mesta, zopet zaženem avto okoli 60 milj na uro. Hipoma se me je poprijel a neka jšiutn ja, zdelo se mi je, kakor da aiisem na varnem. (5u<faio. sem si mislil sani pri s?4>i, saj sem vendar prevoeft -že mnogo mest in krajev, pa se nisi še nrkrii tako strašnega počutil, kakor jsdaj. Pred nami je bila. ravna pot. Ob cesti so bili jarki iin toraven po pa ras ti i majbni grmiči. Kartalu, zraven c?sie vidim napie "3ide Road^. Naka
farm a reka. stranska pot. Kakor bi trenil, prileti ven iz te stranske poti in naravnost pred has poštni avto, in nabasan z
Veis setrf b»l prestrašen. Kaj haj zdaj naredbrw? Katastrofa je neizogibna. V tem trenutku tečem sam pri sebi : <cBog in fev. Krištof, pokažite mi srečno poti" Kar zakadilo se mi je pred očmi. Zavijam nastran in feopet na nek načh? pridem na-baj na pot. Tako sem se izognil velike nesreče. Sam sv. Krištof ki njegova svetinja, katero nam je dala sestra BirtA-snan pred dvemi leti. kosmo šli jo obiskat v Lenvitle, Pa., v. samostan na nameni potovanju v (New York, nam je pomawftla. To svetinjo hranim pri sebi, ko gremo na pot, kakor za- varstvo proti nesreči.
Indijanci, čijLh krivda je bi-l>a, ker bi se- m orali ustaviti, predno stopijo na glavno, pot, Be zato niso niti zmenili, ampak so-vozili naprej, kakor da Se- ne bi pripetilo ničesar« Ne-Vedoč, da oe ne bi' jac& nastran savii v-tisti naglici, bi bile oba avtomoibila. rajjbita in mogoče has več ubitih. To je bil zame strašno dober nauk. (3d zdaj naprej, kadarkoli sem se bližal stranski poti, sem zmerom zniža« nagiiqo, da- ne bi zapet na-ietel na kakšne fcdijanoe, ker teh je vse poiiio po državi Mi-cihrgan in v Kanadi. Vzelo mi 5e nekoliko miwut, predno sem Be zopet abral in si potolažil aiyee. ]flt dobilieem zopetno kp-vcwiti dftii».. Tako smo , dospeli, do moje MJcftu-ii,.do mesta Huriey, Wig., in wood, MM., katera sta k-afvno na me^i države Wisconsin in Mldbigan, takoj da bi^ si ®QfWk.i|fislilije vse eno me-Htp,
(Nadaljevanje prihodnjič).
"O LAS NAROD A- — New Y«A
Tuesday, October 7, 1941
VST A NOTLJEN L. 189S
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER. 102

Cerkvenim prvakom, ki so nekdaj podpirali cesarja, v njegovem boju proti grofici OliotkovL, Franc Ferdinand ni liotel odpustiti.. Seveda pa pi estolonaslednikovo raanerje do katoliške oerkve zaradi toga še ni moiglo biti brezupno skaljeno, kajti Franc Ferdinand je bil ostal pobožen katoličan, in njegova pobožna žena je imela gorečo željo, da bi ga potrdila v njegovi pobožnosti.
Odreše,nik in mati božja eta bili edini sili, ki ;-ta jima bel-vederski gospod in belvederska gospa zaupala; njuna edina opora v boju zoper sovražni svet je biila molitev. Nad takim pobožnim, vernimi (gospodom duhovščini ni bilo treba obupati.
A kako naj ga spet pridobi? Kako naj mu dokaže, da on in cerkev ne smeta živeti v neslogi!? Cerkev je bila ogrožena, povsod so se gibali njeni sovražniki, oihrabreni in gnani iod nevarnega duha nove dobe. L<iibeia!ize ki so ga Merikalci sovražili, sicer res da že davno ni bil več tako vpliven, kakor za časa prestolonaslednika Rudolfa, najvišjega zavetnika libe-jTatoev toda novi sovražniki, ki se jih je morala duhovščina bati so bili mpiogo nevarnejši.
Vseneinci, nemški nacionalisti in socialisti so imeli, čeprav so trdovratno pobijali drug drugega, bistven skupni namen, važno skupno zanimanje; zmanjšanje cerkvene moči.
Avstrijska socialdemokratska stranka, ki je bila na svojem dunajskemu strankarskem dnevu zamen i la stari hainsfetd-*ki program k "dunajskim programom" je dobivala pod smotrnim vo<Istvom svojega voditelja dr. Viktorja Ajdlerja čedalje iMtoji vpliv na deliavdie množice Slafbo plačanim delavcem, ki bi jih bilo podjetništo hladnokrvno pustilo umreti od giadu, je šlo v glavo, da jim Bog ne bo .pomagal,'če si sami ne po-l nore jo. Toda velika nevarnost, ki je grozila avstrijski du-Jiovšeini, ni izhajaila toliko iz socialnih demokratov, kolikor iz jVsenemicev. Sociallnodemokratski delavci niso sovražili cerk-(ve, teiuveč izkorišJčevalstvo. ki mu niso hoteli biti več v oblasti, njihov boj se je obračal proti lakoti, stiski in bedi življenja' nevrednega ljudi. Vsenerwi — in z njimi nen^ki nacionalci — so pa sovražili katoliško cerkev. Njjihovo geslo je bilo-''Proč od Rima!" V velikih nmožinah so izstopali iz katolik feke oerkve in pretstopai v protestantstvo. Bifii eo sovražniki Avstrije; oni niiso marali katoliške Avstrije, temveč Ve-Jiko Neničijo, VsenemČijo, kakor so jo imenovali, ki naj bi db-^egala vsa nemjška ozeanflja v Evropi. Ta Velika Nerrtčija naj bi bila po njihovih željah mogočnejša od veeh drugih dr-szav na svetu in naj bi zavzela v Evropi vodilen položaj ki bi (zbujal strah in trepet.
Proti tem strankam se je za zdaj še uspešno borila nemška krseanskosocialna stranka, ki je bili njena glava dunajski župan dr L/ueger. Barvi te stranke sta bili črna in rumena — atrijski barvi. Dunajski župan, ki <*sar več let ni hotel potrdit injego ve izvolitve, je branil Avstrijo in cesarja zoper vse <sovraizmke. Lueger je bil cesarjev branitelj, najprej pa bra-nitelj ogrožene katoliške <*rkve.
Naval, ki mru je morala kljubovati cerkev, je ieku^al omagati tudi raoe krščanskosociaflne stranke, zato sta bi i cerkev an stranka v velikih skubah za prihodnost. Duhovščina in Jcmeanskosocmlna stranka se v taHšnem težavnem položaju nizata mogli odivči naklonjenosti bodbčega cesarja. Ker njun prednik, namestni £kof dr. Marsehali ni imel več dostopa v belvedere, je bilo treba na^novati drugo zvezo med stranko in
IjUQger' 'PriljufMjenost je -bila pne-tsto.ona^ledmku enako malo všeč kakor cesarju, ni mogel pre-'vzeti vlogo posredovalca. Ne da bi imeli znanje v uspeh so s i prvd sklicanjem katoliške stranke v Belvedere, £ prestolona.ledmka naj postane žitnik katoliškega društva, cigar uspevanje je bilo za knščauskosaciaL stvaTo »v ^kova no. Ako bi Franc Ferdinand sprejel to za-/seitnastvo, bi bt! s stranko kar najtesneje združen.
'	Fe.rdin,and i* iz<iavil> -P^jme zaščitnitštvo. Se
(presenetljivejsi od te^a uspeha, fci nista pričekovala ne Lue-|g^ na duhovoma, je ibil pa politični nagovor, ki je h^ei (prestolonaslednik (prod odposlanstvom. Rebel je da rad prevzame zaSeitnietvo, da bo pa še mimo tega dejavno podpiral katoliško šolsko društvo v potrebnem boju proti vsem sovražnikom katoliČanstva iu *tai v prvi vrsti bojevnikov zoper igiibanje 4'proč od Rima!'' 'VBroč od Rima — pomeni: proč od Avstrije!" Zaradi tega je protirmteko gibanje vaeizdaj-
aiiško..
Ta nagovor, ki so ga s prestolonasledmikovim dovoljenjem objavili v listih, je bila vojna napoved. Vse avstrijske stranke, ki so pobijale kreieanskosocialni program, so srdito napadle -prestolonaslednika. Vs=e so izjav3Ie v avstrijski poslanki (zbornici, da (pretolona^lednik ni imel pravice, postati zaščitnik katoliškega šolskega društva, ki hoče ustanavljati verske šole, kar po besedilu državnih osnovnih zakonov ni dovoljeno. Ostre strune, ki so jih v interpelacijah in tisku ubirali proti prestolonasledniku. so b?!e razumljive le tistemfu, kdor je vede', da ismejo naipadalci računati z napadenčevo nepriljufoljenostjo na "najvišjem mestu.''
Cesar ni posegel vmes. Res je bil prepovedal prestolonasledniku vsak politični nasiop, a ta boj za katoličan s t-/o *a jc bilo tem manj volja grajati, ker si je b il Franc Ferdinand s (svojim dejanjem nakopal! veliko krdelo noviih neustrašnih sovražnikov. Franc Ferdinand je bil od tega dne v očeh javnosti izrazit strankar, prvoboritelj knščam&ih social cev. Spet je bil aatajil svoj veliki načrt za prihodnjost, ki je bil narodom Še neznan, kajti poslej rou ni mogel nihče več ver jed, Ida res želi pomiriti vse stranke in vse narode v monarhiji, dati vsem enake pravice in (priddbiti vse uporne življe za veliko-astrijsko misel. .
.. (Nadaljevanje prihodnjič.)	- ~ j
MUHA TSF-TSE
NAJVEČJA SOVRAŽNICA AFRIKE.
NosBlka spailne bolezni je muha tse-tse, o kateri mtiogi napačno mislijo, da je boj z njo že koričan. Tako mislijo samo ljudje, ki afršikih razmer ne poznajo. Učenjaki so sicer dosegli v boju s to muho že lepe uspehe, toda končen cfcj je še daleč. V Afriki še vedno naporno delajo požrtvovalni pionirji napredka, navezani na popolno samoto z edinim eil-jean pred seboj, iztrebiti nevarno m|uiho, ki nosi v svojem drobnem telesu toiko zla in gorja kakor najmodernejša letalska bomba! Sedaj je že jasno, da postane četrtina Afrike prej ali slej mrtva zemflja, če ne bo iz-trebljena muha tee-tse, ta največja sovražnica človeškega •napredka, nosilka spalna bolezni in nevarne živinske kožne bolezni, tako zvane "naga-ne."
Strašna moč nrahe tse-tse se je pokazala najusodneje v življenja T Basoga v protektoratu IJgatsdi v zaoptku na&ega sto-fetja. PVvič je bila tu odkrita v julij« leta 1901 in že v maju 1902 je zahtevala ta nevarna muh« med plemenom Basofga nad 20.000 žrtev. Zdravniški in administrativni skrbi se je posrečilo ublažiti val spalne bolezni. Če se je pa nevarnost amanjsala v Ugandi, se je povečala drugod, kajti muha tsetse neprestano bdi in napada kraj za krajem.
Bazen Ugande je s spalno boleznijo okuženih najmanj 50 drugih krajev Afrike. Bol?-zen se p rime žrtve skoraj ne^ opaženo. Najprej dobi bolni« lahno miralico in glavobol. Ti znaki pozneje izginejo- v telesu samem se pa okuženie širi
ja dve do tri leta, ko ee bole-fcen pojavi s svojimi končnimi posledicami. Šele po dveih ali treh letih se pokažejo pravi enaki spalne bolezni.
Prav tako nevarna je tudi nagana, spalna bolezen živine v Afriki. To bolezen prenašajo muhe tse-tee. Dočim (podleže o ovek skoraj splošno pogubni bolezni, če ga le enkrat piči muha tse-tse, je živina v nekaterih krajih Afrike sama pripravila v svoji krvi učinkovit protistnip in postala imuna proti nagani. Goved, konji, crvce, meagi, prašiči in psi, pripeljani v (kraje, kjer ži vi miuha tee-tse ofbole takoj, čim jih opi-kajo te n evarae muhe. ČcJle Brede poginejo do zadnje glave. V nekaterih okuženih krajih pa žive črede domače živine, ki imaio v svoji krvi učinkovito zaščitno sredstvo. Ta živina, večinoma slabotna, pa lahko nosi v svojih žilah bacile mnogo let, ne da bi sama obolela. Samo če se pridruži še drugo okuženje, recimo živin-rfea kuga, se pojavi tWi spalna boieeen in živinče pogine.
Ker živi muha tse-tse bas v najlopših krajih Afrike, v rodovitnih ravninah, po zelenih pašnikih med tropicnimi gozdovi in povsod tam, kjer je mnogo vode in rodovitne zem-ljCp je torej jasno, da je natpo-vodal zahrbtni sovražnik boj najrodovitnejšim krajem, kjer sta zapisana st rašni smrti človek in »val.
(Mulhi tse-tse je b?l tudi napovedan boj. Iztrebki; rte^a škodi ji vica na ogromnent ozemlju Afrike in povrhu še v najbolj divjih pustinjah, kamor ne stopi človeška noga, je pa iz-
m iprdhaia tudi na najneznejše redno težka, skoraj nepremag-tkivo. Olovek postane slabo-hiiva ^^ ^ ^ ^^ krven, mor. mu pesa3o, kar tra- J^j večinoma na kraje, kjer r	i bijeta čfovek in muha dan za
dnem. Ponekod se je že po-I sreČilo izpremeniti lice pri rode. V Ugandi in Kenyi so že
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih fesih j« rmk<
<ttet«ilja dnevnih vhU U priročni ATLAS. U ca pofiUe-mo ns&in ntroinlko« p« najnižji ceni. — NaroČite ca
Velikost »h Z 14H Inter
46 ▼ellklh strani; 82 barraoib semljeridor tujih drtaT In 9 temljevidor Zdr. driav In a sta t vodllnlb dr-
46 sretomih aUk popolnoma o-snagenlh;
ZanlmlFl tTetornl dogodki. NeJnoTeJgt semljend kale oeU •vat in tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO
ITALIJANSKO OSVOJITEV ALbanije
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-KDSKA MBJA
Cena 35 centov
PoSljlte ivoto t znamkab oz. po 2 centa.
po S
Posebnost: hammondov zemljevid, ki SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite ■ atlasom Iu ko ga Izpolnite in poSJete k izdajatelju semljerida. Vam daje pravico, da dobite dodatne semlje-Tide « novimi mejami ToJakuJo-Clb ae d rta t, kakor bodo prema-■Jene po aedanjl vojni.
NaroČite Atlas pri:
" GLAS NARODA "
ni WK8T ISth STREET Ni W YORK, N. I
izsušili znano gneodo nevarnih mhrh, močvirnate bregove pri Victoria Nianza. V Tanganitki so redili preostale črede živine p tem, da so na pašnikih iztrebili nevarne nrahe. Isto se soldi v Rodeftiji im deželi Zulov. V Niigeriji so se združili v boju proti mhihi ti=e-tse, adravnik, • živinoodravnik in pd^edelee. |Xa Zlati obali so očistili tisoč kvadratnih milj v istočasni vojni z muho in boleznijo.
Muho tse-tse pokončavajo vedno bolj. Okužene kraje iz-suše. grmovja in travo pa po-žgo„ Če domnevajo, da so tam !iajeeca ali ILeinke nevarne mu-|he. V pepeli u, £ katerim po-gnoje pafšnike, poginejo milijo« -ni. nosilk spalne >"bole®ni. Slo-
VOJNA, LOV IN OROŽJE ŽIVALI.
Človdšrtvo si po pravici mnogo domišlja na svoje čudovite iznajdbe, in tehnike cianco nad vse spoštovana, ter najbolj koristna veda. Toda kdor opazuje živalstvo, najde v njem) marsikaj, kar poznajo ljudje šele v zadnji dobi. kar pa sp živali u-porabljale že tehniška iznajdbe prav do posebne veljave. Topovi, ki mečejo granate na nevei^jetno daljavo, bombe z o-mamirjivtmi pTini zaduSljivega smradu, žijčne obrambe, polne smrtonosne elektrike, mine v zemlji in v moriu, podmorski čotoi s iorpedi, ki un'.eijo v hipih najsilnejše oklopnice ir o-gromne dridna\i;e, vse take in enake bojne naprave uporablja v oJbramlbi in naskoku tudi živalstvo. .
Nekatere ribe izmed črnic imajo na koneu črevesa mehur, kjer se jim nabira sapica, t. j. črna- tinti »'ična snov, ki jo iz-brizgavajo, kadar so v nevarnosti. Medtem 'ko se sovražnik tastrasi črnega pojava in se skali voda, uide črnica, ker se je naredila nefvidno. Ameriški jazbec aH i skung, ki tlnje dragoceno kožuhovino, brizga tudi neko smrdljivo snov na svojega sovražnflka. Zadene ga izredno točno na 6 in več metrov daleč. Kjegov smrad prav nič he zaostaja za vojnimi dimnimi bomibami. ki jih uporabljajo, samrtdi na kflometre daleč in >e ne iagubi po cel mesec. Človek, ki ga je obrizigal tak jaz-be»c, več tako ne m ore v družbo, ker preveč smrdi. Enako smrdljivo snov brizga tudi naš dihur, a tudi žaba krastača se brani s slično snovjo. Nekatere ribe, somi in škati nosijo v sebi elektriko, s katero odbijajo ali napadajo. Neke vrete jegulj tonped, ki se branijo z lastno Elektriko, so dale celo ime podmorskim torpedovkam. Polipi imajo močne lovke, s katerimi se oklenejo in ujamejo t»voj plen. Nekateri morski pajki brizgajo glinaste nitke za žrtvami ter jih love kakor z lasom, tudi navadni pajki brizgajo svojo pajčevino na žuželk?.
V Tndiji in na ^ralaj>-k«n o-točju živi ribica streljavka, ki brizga iz gobca vodo na žuželke, ki sede na rastlinah t$-r jih strelja k isebi v vodo. Jako u-spešno orožje so koprivne kaip-f»ufle večinoma krasnih morskih klobukov, ki jith imajo nekateri 'kar cele baterije ter so nad pomorskimi živalmi resnične roparioe. Te živali imajo v Sebi omotičen strup, ki omoti ceil o odra^ega človeka, če ga ®aloti. Potapljači in nabiralci pomorskih gob večkrat nevarno ^bole zaradi takih briz-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
SLOVENSKE PESMI
Zbirka 9 narodnih pesmi
Izdala Glasbena Matica t Clevelando.
Cena — $L5Q
Emil Adamit-16 Jl/OOSLOVANSKIH NAKOUNIH PRSMI » mofikl i bor......................... M
ft EST NARODNIH PESMI sa M-fiki zbor .................m. .
ŠEST NARODNIH PESMI sa M-ftani tbor ...................-
NOTF. n KLAVIR AI.1 HAR.
M0N1K0
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ___
PO JEZERU KOLO______-__
7.
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ_______
SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ _________
DEKLE NA VRTU
OJ, MARIČKA, PEGLJAJ....
ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)
JJ
M
Ji
»rane VeotuHal—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
Vse vojaštvo ti asi enako sivo
veči afriški veterinar kapitan V?Jn0	^ bK ^ SOVraa-
Steward je s -poskusi ugotovil,I?1* »V!*1*1' 2ivah P°
da v travnikih, do skrajnosti o- ™	Pa	dvavn«
st-eipno uniformo, po s n ©renin
in ledenih krajih pa belo. Tudi vojaštvo nosi poeim; v snegu bele plašče in čepice, da se ne raa'ocijo od snega. Po Zelenem polju in v praftoz^ih ima jOrenrnog'j živali, žuželk, sesalcev in tioev čisto zeleno zunanjost, da jih ni mogoče nikakor opaziti. (Pri nekaterih mrav
Ijah imajo celo vojaško kasto, ki se le bojuje a ničesar drugega ne dela. Vojaki imajo velikansko glavo z močnimi čeljustnimi kleščami. Ponekod iraa-io te čeljusti safblaeto obliko, e katerimi sovražnika pokose in pomore. O sesalcih ni treba govoriti, saj vemo ,da je medved vedno pripravljen na juriš. Postavi se na zadnji nogi, prednji šaki pa nporalHja za tepe®, objem in poboj. Gorila in aim-paiw: odlomita cello debelo vejo in jo vihtita kakor vojak ptiS-kino feopito. Iz živalstva bi se dalo navesti še več vzgledov, ki dokazujejo, da je njegova borba zelo podobna človeški — a naj -že ti zadoščajo v dokaz, da tudi najnovejše tehniške iznajdbe pravzaprav niso nič novega, nego le do sedaj neuporabljeni pojavi narave. ,
kuženih krajih, kjer so poprej travo požgali, živina ni obolela. V goaoah in pragozdovih de-faije znanost tako, da požgo, odnoeno sekajo samo pasove gozda, v ostalem gozdu pa pokončajo muhe odnosno ličinke ročno.
Konično jev treba omeniti, da človek v borbi z muho tse-tse ni zadovoljen. Vsaiki zmagi sledi namreč cel^a vrsta porazov. V Tartganiki je vedno večne ozemlje, kjer širi mJuha ■tee-tse pogubno. boleeen. Na Zlati obali, kjer je vladala ran-ha tjse-tse na 300 milj velikem oeenfiju, je zdaj okuženo najmanj desetkrat tako veliko o-zemlje. TTičenjaki sicer upajo, da bodo končno nevarno rruuho vendarle premagali in napravili življenje v Afriki znosnejše. Obenem pa pravijo, da noben morajo zdaj stražiti progo na podcenjuje sovražnika.
Vase investiranje v Defense Savinsrs Bonds, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10-letih. Kupite Defense Bonds in Stamps T
ferdo Juvanee—Kb MLADIH LET, moški »buri .................
Pel«- Jereb—OSEM ZBOROV <«•-
| Moški zbori
OSKAR DEV:
BarCica; Oj, moj Socel ,e Sot; Kam mL fantje, dre? v ras poj-
demc ......................M
OSKAR DEV:'
.Srečno, ljubca moji: Ko ptlfl-ca na tuje gre; Soči; MoJ o£ka mt konjlCka dva; L)obtT sem pl-Slof o; Je v pihnila InC .4
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka (belrkranjska...M
Vso no« prt potocl ...........JM
Jarjeva ......................JBS
Hodi Micka domo; Kaj dmge-sa hočem; Zdrarlca ........M
VASILIJ MIRK In A. GROBMING: VetriC; P« gradinl __________Jt
FERDO JUVANEC:
Zjutraj.......................»
Slovanska ...................
PETEK JEREB: PeUn rata; VASILIJ M IRK: Podokolca........JM
ZORKO PREIXIVEC:
Ko so tautje proti rasi 6U....JW
Le enkrat le ...............
Slava deln ..................2»
IZ STARE ZALOGE pa imamo se naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira, (Holaur) J#
Orlovske himne (Vodo^ivee) ______ M
Slovenski akordi, ZS meiaalfc In
moških zborov (Sari Adami t) .71 Trije mešani lbori (Glasbena Ma-Oca) ------------------ - M
V pepeinUnl no«, k an tata sa Mle,
zbor In orkester, (Sattner).... M
Mladini, pesmi za mladina a klavirjem (E. Adam it)................ M
Dve pesmi, (Prelovee) ■
»bor In solo.............
Naši himni, d v oglasno .....#„.........
Gorski odmevi. (Laharaar), O. zvezek, moški zbori________
M JU
M
HR VOLARIČ: Rožmarin: PAVČIČ: Potrkan plea
JOS ......M
ZA TAMRURICE:
N; A GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tainburice, zložil Mar ko Bajuk...............75
•Slovenske narodne peni za rašld zbor (Bajuk) ....
.7«
Bom šel na planine«, (Bajuk).
ZA CITRE:
Poduk za d tre. — « zvezki — (Koieljakl) __________
ZA KLAVIR:

Buri pridejo. — Koratnlea — Slovenske narodne pesmi, Janko
Žlrovaik
1. zvezek. l'J3 peeml srn mofild
ali fenskl zbor ............ 1*1
II. zvezek, 77 pesmi
mešani zbor ..1.
mu&kl ln
.1.1»
100 narodnih pesni za moški In mešani zbor, Emil Adami« ____1.-»
FANTJE NA VASI. 18 narodnih aa mofikl zbor, aril Pregelj.. St
NaroČilo pofiljlte na:
"Glas Naroda
99
SI« WEST ltUi STREET
NEW YORK. N. T.

Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Mojitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
x 3% InCev — 824 strani
vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE — (št. SSS)
2% t 3% in&v — 224 strani v bolem celolldu ...... J&9c
KVIŠKU SRCE — 8*. 4««)
214 x 3% Inčev _ 224 strani Cena 75 centov RAJSAl GLASOVI — (št. 408)
2	Vi x 4 l nčev — 255 strani vstevii Sv. Kriiev Pol
Cena |LM
RAJSKI GLASOVI — (št. 416) 2*6 i 4 inčev — 255 strani vstevši Sv. Kriiev Pot
Cena $LS0
SKRBI ZA DCdO
3	i 4Vi inčev — 532 strani
Ceha $1.75
NEBESA NAS DOM — (it 415)
2% x 4% Inčev — 384 InCev
Cena 75e
SVETO PISMO ____________________
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molltvenlke po aelo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o-značenl ceni. Zaloga pa ni opsebno velika. *ato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-stre«.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Key of Heave*
fino veaano ...............85
▼ nanje veaano ......... .10
CATHOLIC POCKLT MANUAL
v fino uanje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.