PoStnlna plačana v gotovini v Leto LXIII., št. 68. V Ljubljani, ponedeljek 24. marca 1930 Cena Din 1,— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2J50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Nale telefonske številke so: 3122. 3123. 3124, 3123 in 3126. SPORAZUM MED LIBERALNO IN DELAVSKO STRANKO V ANGLIJI Pričetek pogajanj za liberalno-delavsko koalicijo v Angliji — Macdo-naldova vlada pristala na volilno reformo v korist liberalne stranke London, 24. marca. Kakor poročajo artglešlki listi, so se pričela med liberalno in delavsko stranlko prva pogajanja za sporazum. Močna agitacija, ki so jo razv".' ' zadnje čase konzervativni krogi za uvedbo zaščitnih carin in za zru-šenje delavske vlade, je zelo vznemirila liberalne kroge, ki vidijo v padou delavske vlade nedogledinc posledice za angleško notranjo in zjuinamjo politiko. Zato so liberalci opustiti vsako opozicijo proti delavski vladi, ker so spoznali, da bi odklonitev premogovnega zakonskega načrta, ki določa zmanjšanje delovnega časa za pol ure in reorganizacijo celokupne rudarske industrije, ojačila radikalne elemente v delavski stranki in potisnila angleško delavstvo v nevarno razredno bo;rfoo. »Observer« piše, da-temelji delavsko - liberalni sporazum na gotovih točkah in da je časovno omejen. Ce so I razmere take, nadaljnje list, se mora iz temelja izpremeniti ves politični položaj v Angliji. V tem primeru ne bo meseca maja parlamentarnih volitev, kakor so prerokovali, in bo ostala delavska vlada še najmanj dve leti na krmilu. Liberalni pogoji so postali že javna tajnost. Pred razpustitvijo parlamenta bo zJbornica sprejela volilno reformo, ki bo zagotovila liberalcem pravičnejše zastopstvo v parlamentu. Volilno reformo pa ne bo mogel odobriti angleški parlament pred prihodnjim letom. Na ta način bo ministrski predsednik Macdo-nald predsedoval bodoči imperijalni konferenci in indijski konferenci, ki bo me- Madžari razočarani nad akcijo lorda Rothermera Akcija lorda Rothermera za revizijo triatlonske pogodbe je popolnoma propadla in madžarsko prijateljstvo ž njim se je popolnoma ohladilo Budimpešta, 24. marca. Na Madžarskem prihajajo vedno bolj do spoznanja, da je revizijonistična akcija lorda Rothermera popadla in da je njegov vpliv na angleško javno mnenje dokaj neznaten. Celo vladni list »Magvar Szemle« odkrito napada lorda Rothermera zaradi njegovega vmešavanja v madžarsko notranjo politiko. Vlada naglasa pri tem. da skuša lord Rothermer že par mesecev diktirati madžarski vladi, kako naj vodi svojo notranjo politiko. Že leto dni je poteklo, odkar je izšel v Rothermerovem tisku zadnji članek o madžarskem vprašanju in lordovo navdušenje za revizijo rria-nonske mirovne pogodbe- je popolnoma zmrznilo. Po pariški konferenci za ureditev vzhodnih Teparacij je izšel v Rothemerovem dnevniku en sam članek in še ta zelo kratek ter samo površno informativen. V madžar- skem tisku tudi ni več opažati prej tako pogostih intervjujev z gostobesednim lordom. Zdi se, da tudi Madžari niso več sigurni, a!'i lord Rothemer sam ve, kaj govori. To nerazpoloženje madžarskih vladnih krogov proti lordu Rothermeru je povečalo tudi še dejstvo, da je lord Rothermer poslal na Madžarsko svoje zaupnike, ki so kot gostje madžarske vlade proučevali madžarske razmere, pri tem pa ostro napadali madžarski režim v angleškem tisku. Vroče prijateljstvo Icrda Rothermera, ki so ga še nedavno tako slavili, da so mu po posebnih deputacijah pošiljali v London »darila« madžarskega naroda, se je že tako ohladilo, da objavlja madžarski tisk namesto nekdanjih slavo-spevov celo ostre napade na angleškega lorda, ki jih je tako zelo razočaral. Popolna kapitulacija Stalina Omiljenje ruske komunistične akcije proti kmetom monstraciie v Rusiji Protiverske de- Berlin, 24. marca. Po vesteh iz Moskve je centralni izvršni odbor komunistične stranke izdal nove odloke, ki pomenijo na-daljno kapitulacijo Stalina v njegovi radikalni politiki proti kmečkemu življu. Ta namovejst odlok nalaga vsem sovjetskim organom, da morajo omiliti svojo politiko proti pripadnikom »bivšega ruskega naroda«, t. i. proti seljakom m onim konzervativnim elementom, ki se vse do danes niso moglj navdušiti za komunistična načela in ki so bili zaradi tega najhuje preganjani. Odlok sicer tudi še sedaj ne priznava tem slojem vseh državljanskih pravic in jih še nadalje izključuje od voiilne pravice, vendar pa ukinja njihovo preganjanje. Sovjeti so imeli doslej pravico, da so vsakogar, kdor jim ni bil po godu, lahko pregnali z njegovega posestva in izgnali v Sibirijo. To preganjanje je z najnovejšim odlokom eksekutJvnega odbora ustavljeno. Oni, ki so bili že pred tem izgnani, pa morajo še nadalje ostati v pregnanstvu in se ne smejo vrniti na svoječasno odvzeta jhn posestva. Nad 18 let starim pripadnikom teh slojev, ki so že od leta 1927. samostojni, pa se priznavajo s tem odlokom vse državljanske pravice in se smejo udeleževati volitev aktivno in pasivno. Pariz, 24. marca. AA. Po poročilu iz Moskve je včeraj komisarijat z^a zunanjo trgovino pozval komisarijat za notranje zadevo, naj prepDve sežiganje ikon, ker j« to z gospodarskega stališča brezaniselpo in brez koristi. Zaplenjene ikone naj se pošiljajo v Moelvvo, odkoder jih bodo prodajali v inozemstvo. Riga, 24. mami. Kakor poročajo, 60 komunisti priredili po vsej Rusiji ogromne manifestacije proti akciji zapadnih držav za obrambo verske svobode v Rusiji. V več mestih so bile velikanske demonstracija. Po sovjevskem uradnem poročilu se je udeležilo v Moskvi demonstracij 750.000 seb. V samem Petrograiu je demonstriralo 500.000 ljudi. Ni izljučeno, da se bo versko preganijanj? kljub Stalinovi odredbi ojačilo. eva akcija Bombav. 24. marca. Borba Gandija za neodvisnost Indije se nadaljuje. V Borsadu je imel Gandi nenavadno oster govor proti angleški nadvladi. Vsa brzojavna poročila o tem govoru je cenzura zaplenila. Lisi >.Bombay Chroniclec je cbjavil v celoti vsebino Gandijevega govora, ki ga je list prejel po pošti. Gandi je v svojem govoru med drugim izjavil, da hoče porušiti sedanji vladni sistem v Indiji in da je prepričan, da ta monstruozna* vlada nima pravice do obstoja. Moja vera, zaključuje Gandi svoj govor, je postal upor. Indijska vlada ne smatra Gandijeve agitacije za preveč nevarno, in meni, da bo minula, kakor hiiro bo d>-s?gel Gandi cilj svojega potovanja. London. 24. marca. AA. Gandi je izjavil, da morajo tudi žene sodelovati v pokretu pasivne rezistence proti angleškemu gospodstvu v Indiji. Gandijeva soproga bo or_ ga nizi rala posebne ženske oddelke. Anamitske demonstracije v Parizu Pariz, 34. marca. Ko je predsednik Doii-inergue otvoril novi .indekitaj-ski dijaku dom, so priredili anamtski dijaki burno demonstracije proti njemu. Policija je aretirala 15 anarriitsfloih dijakov. Dijaški doni ima prostora za 100 dijakov i,z francoske Indokine. Ko se je neki an a mitski dfjak pričel zahvaljevati za ustanovitev dijašk. doma, so komiU'nis'ti pričeli razbijati m kričati, naj anainitski dijaki ne poslušajo izdajalca, ki nima pravice govoriti v imenu Indo-kiitajcev. Komunisti so vrgli med prisotne polno letakov, v katerih zahtevajo osvoboditev 13 anacnitskih upornikov, ki so bili obsojeni na smrt zaradi korrun:stične agitacije med anamitskmri vojaki. Porlcija je nreiirala več dijakov, ki so vsi člani komunistične stranke. Incident je povzročil med prisotnimi zelo mučen vtis. seca avgusta. List zakliuomje, da je v življenjskem interesu Anglije, da ne bo vržena v politični metež takoj po objavi Simonovega poročila. »Siindav Times« pravijo, da je bi! med liberalno stranko in vlado sklenjen sporazum, na podlagi katerega bo vlada lahko spravila pod streho -premogovni zakonski načrt in s tem absolvirala eno najtežjih nalog. V zameno je, seveda, zaključuje list. vlada blago-hotno upoštevala liberatoe pritožbe glede na krivičnost volilnega sistema. Iz lahko umi ji vin vzrokov je liberalno - delavski sporazum zelo neprijetno odjeknil v konzervativnih krogih, ki so s tem izgubili zadnjo nado. da bi prišli se kdaj na vladno krmilo. Italijani o londonski konferenci Rim, 24. marca. Sooča je prevladovalo v italijanskih političnih krogih mnenje, da se bo ta teden londonska pomorska razo roži t-vena konferenca definitivno razbila. Po mnenju teh krogov je italijansko _ francoski sporazum izključen. Tudi sporazum med Amerike, Anglijo in Japonsko, ki naj bi maskiral polom konference, se zdi nemogoč, ltalijansk' pomorski krogi predlagajo, naj se konferenca odgodi za šest mesecev, kar bi dalo diplomacij netih držev priliko, da se pripravi na nadaljevanje konferenco v jeseni. Mus-olini ie pred dvema letoma predloga!, na/j se sklene dvoletno pomorsko premirje in dokci razmerjo pomorskih bojnih sil med posameznimi državami. Pariz. 24. marca. Snoei ob 20.10 je ->dpo. toval v spremstvu admirala Darlana v London francoski mornariški minister Dumes-nil. Prispel bo v London davi ob 8. Zdi se, da je odhod francoskega mornariškega ministra v zvezi z demaršo angleškega poslanika v Parizu. Pot madžarskega vnanjega ministra v Turčijo Sofija, 24. marca. Madžarski vnanji minister Valiko 5e na ooti v Andoro prišel v Sofi in ter ie bil neobičaino prisrčno sprejet. Tekom duieva se ie šesta! z vnanjim ministrom Burovom. Kakor se izve z mizarskih krocrov, potuje madžarski vmanM minister Val'ko v Aneoro ne samo zaradi kurtoazije. Gre pred vsem za pogajanja za zaključitev nove trgovinske pogodbe, ker poteče sedanja že 3. maja. Razen tega bo skušal minister Valiko doseči povečanje izvoza madžarskega žita in strojev v Turčijo. Valkov bo osta! v Turoij* 10 dni. Pariz, 24. marca. Iz Carigrada poročajo, da je tja prispel madžarski vnanji mdnister Valko, ki je bil toplo sprejet. (AA.) 1. aprila bo otvor jena reška svobodna cona Sušak, 24. marca. Italijanske oblasti na Reki se bavi jo 6 sistemizacijo predpisov o svobodni kvarnerski coni ter vseh oblastvenih ukrepih, ki so s temi v zvezi. Razen dekreta o ustanvitvi svobodne kvarnerske cone so bili dos-lej objavljeni predpisi o pobijanju tihotapstva ter o proceduri z italijanskim blagom, kakor tudi navodila glede že zacarinjene robe v skladiščih. V kolikor to blago ni bilo pred proglasitvijo kvarnerske svobodne cone reekspedirano v nc-tnnj -ist. ho lahko spravilo v takozvana nacijonaina skladišča, za katere je vlada že prej cdredila posebno poslopje v punto francu. Za čuvanje italijanske meje pred tihotnp^lvcm iz svobodne cone je le prišlo na Reko v?čjp število varnostnih organov. 22. t. m. so bili objavljeni tudi predpisi o prometu avtomobilov med svobodno cono in italijanskim zemljem. Ker v dekretu o ustanovitvi svobodne kvarnerske cone ni imenevan dan, kdad dobi dekret obvezno moe, ugotavlja današnja reš~ka ^Vedeta d'Italia-, da stopi dekret v veljavo 15 dni IX) razglasitvi, t. j. 1. aprila. Demisija angleškega finančnega ministra London, 24. marca. »Observerc poroča, da bo ameriški zakladni minister Mellon bržkone v kratkem odstopil. Smrt grškega razbojnika Atene, 24. marca. V hudi borbi z orožniki je bil v bližini Larisse ubit znani razbojnik Ožadž>s, ki je minulo^ leto ujel in oplenil pri Pertuliju 70 turistov. V boju sla bila ubita še dva druga roparja. Tudi več orožnikov je bilo ubitih in ranjenih. Vztrajnost in odpornost ge, Hanao Po gladovni stavki je pobegnila iz bolnice nazaj v jetnišnico, ker jI ni prijalo nasilno hranjenje ■ Pariz, 24. marca. Gospa Manau. ki je v zvezi s polomom »Gazette du France« kot ena glavnih povzročiteljev že več mesecev v zaporu, je povzročila s svoj:m besom iz bolnice v zapor zopet novo senzacijo. Moteč pospešiti preiskavo in razpis glavne razprave, je ga. Iianau pričela stavkati z sladom. V zaporu je odklanjala vsako jed in je končno tako oslabela, da so jo morali minuli teden prepeljati iz zapora V bolnico. V bolnici so jo skušali hraniti na. umeten način, vendar pa se je jra. Hanau tu;'i temu uprla. Včeraj so ji znova hoteli vliti nekaj mleka. Proti temu pa se je teleti branila, da so jo moral! zvezati. Ko so ii potlsmli Knmo strogo zastražili. Kt'ub te-nvu pa ji je srioči bes uspel. Okrog 9.3C je napravila iz prtov daljšo vrv, jo lavezala na ornrežJe^ofcna. ki vodi na vrt. Ker je že 23 dni slradala, ie tako shujšala, da se je z lahketo povzpela skozi omrežje. KKub silni oslabelosti je splezala po vrvi na vrt ter skozi stranska vrata izsrini'a na ulico. Na ulici ie ustavila prvi avtomobil in «e odpeljala nazaj v jetnišnico. Bila pa je tako izčrpana, da se je v jetniinici onesvestila in so ji morali dati miekene, da so :o spravili zopet k zavesti. Zdravniki ,e boje, da bo zaradi popome izčrpanosti in prcv;!;k h naporov podlegla. Proti zdravnikom in vodstvu bohrlce je ca. Hanau Po svo-cm zastopniku vložila tožbo zarad: ".asilstva. Zopet prijeta dva ponarejevalca kronskih bonov Danes ponoči je policija aretirala tudi tri vlomilce inomor Poskusen sa- Ljubijana, 24. marca. Ljubljanska policija je imela te dni posebno srečj. Posrečilo se Ji je prijeti celo družbo falzifikatorjev 20% kronskih bonov, o čemur smo že obširno poročali, davi pa je izročila sodišču še dva ponarejevalca 20% bonov. Dne IG. marca sta tvrdki ^»Merkur:: dva neznanca po nekem postreŠČku poslala dva 20VĆ kronska bona, glaseča se na 70.000 K (17.500 Din). Pcstrcščkii sta naročila, naj prinese denar v kavarno -Slon*, češ, da ga tam počakata. Pri »Merkurju*: niso šli takoj na lima-nic:-, ker so jim je zdelo, da sta bona ponarejena, oziroma da so številke kemiino odstraujeae in nato napisane druge. Zalo so o tem obvestili policijo. Zdi se, da sta sleparja zavohala nevarnost, ker ju postre5«ek v kavarni ni več našel. Kasneje pa en?mu žilica le ni dala miru in pojavil se je zaepet v kavarni spretno oprezujoc, kje je p:strešček. Xames!o posiresča je prišel detektiv, ki ga je aretiral, kasneje pa tudi njegovega tovariša. Policija je ugotovila, da gre za 291etneLTa brezposelnega Stanka Oblaka lz Smlednika ter njegovega 291etnega tovariša Franca Hladnika iz Logatca. Oba sta se že dalje ča-ča zadrževala v Ljubljani. Hladnik je znan slepar in je bil zaradi sličnih goljufij že trikrat obsojen. Policija ju je izročila sodišču. Sedaj je vsa tolpa falzifikatorjev pod ključem. Snoči je policija pri vlomih zasačila kar tri vlomilce. O enem jc že cbširnejŠe poročati današnji »Ponedeljek«. Gre za Rusa Sig-mimda Travinskega, ki je ponoči vlomil v šentpetersko župnišče ter v urad cerkve Srca Jezusovega. Odnesel je vsega skupaj j 11.000 Din. Policja je najprej domnevala, da se vlomilec namenoma skriva pod tujim imenom. Med zaslišanjem pa je ugotovila, da gre res za Sigmunda Travinskega. Moža so iskale že razne oblasti. Lani je vk>mil na Rabu v neki urad in odnesel 20.000 Din. Vloma mu takrat niso mogli dokazati, sedaj pa jc policija ugotovila, da je tudi tega izvršil. Pri njem je namreč našla listine, ki ga zelo obremenjujejo. Okoli četrt na L ponoči je policijski stražnik Sekernik na Dunajski cesti pri paviljonu »Vrhnika« zalotil dva moška, ki sta hotela vlomiti v paviljon in v bližnjo traFiko. En vlomilec je stal drugemu na ramah ter trgal p'očevino s strehe, 2i bi na ta način prišel v paviljon. Stražnik je skušal oba aretirati, pa se mu je eden uprl, zaradi česar je moral pozvati pomoč Prišla sta šc dva stražnika in vsem trem se je s težavo posrečilo ukrotiti nasilnega vlomilca, i!r;}:m se je drugi pustil mimo aretirati. Oba so odpeljali na stražnico, kjer so pa mcrali nasilneža, ki je divjal kakor pobesnel, zvezati. Danes so na policiji ugotovili, da imajo opravka s Franom Miškulinom, rodom iz Senja v Liki, ter bivšim ključavničarskim pomočnikom Francem Omahnom. Miškulin ie nevaren tip. Njegov tovariif Omahen je na policiji izpovedal, da mu je zagrezi!. da ga ubije, če ne Ko stal na preži. Prej sta še skušala vlomiti v trafiko Apolo-nije Mlakar na vogalu Resljeve in Sv. Petra ceste, pa se jima vlom ni posrečil. Oba je policija izročila sodišču. Danes ponoči so v bolnico z rešihoim vozom prepeljali šiviljo Elviro L., ki se je zastrupila /. lizolom. Njeno stanje je brezupno. Vzrok samomora ni znan. Usoden požar Newyork, 24. marca. AA. Davi je izbruhnil požar v 2nadstropui hiši predmestja Bav-side. V plamenih je na&a smrt rodbina 6 članov in rUHtovn podnajemniki. Med ponesrečenimi žrtvami so 4 otroci. Požar je iz-bruimil, ker je bil štedilnik nekega stanovanja v prvem nadstropju prezakurjen. Požar ie objel vse prvo nadstropje itr vpe-pelil stopnišče tako. da se stanovalci drugega nadstropja nnso trogđi rešiti. Letalska zveza Dunaj—Solun Dunaj, 24. marca. 31. t. m. bo olvorjen direktni zračni promet na progi Dunaj — Gradec—Zagreb—Beograd—Sko pije—Solun. Avtomobilska dirkalna nesreča Tripolis, 24. marca. Včeraj dopoldne je avtomob'1 vozača crofa Gastona Brili oe-riia. ko ie vozil šesto rundo za veliko darilo Tricolisa. pri Suk El Djuma. 5 km pred TriprHsom. zavozal v z?d ter se popolnoma razb-l. BrilHneri ie bil takoi mrtev. Likvidacija ameriškega petrolej-skega škandala VVaschinston, 24 marca. Te dni ie bil zakoličen petrolejski skandal, s katerim se je že več let bavila ameriška javnost. Ameriški petrolejski industrijalec ridua.rd Do-hanv ie bTl obtožen, da ie n^dkucil svoje-časnesra državneea tahiika Aberta Falla v Hardirrrcvi vladi s 100.000 dolarji, da bi dobil v najem petrc!e:5ka ležišča v Te-aipot Dorre. ki so last ameriške mornarice. Porotniki so zaključil', da je vzel Fall sto tisoč dolariev samo kot po-soH'o. Rufko-kitajska pogajanja Harbin, 22. marca. Dne 10. aprila se bo sestala sovjetsko - kitajska konferenca, na kateri bodo sodelovali z^topniki zunanjega ministrstva iz Nnnkmga in drugi visoki kitajski uradniki. Konferenca bo r^znrav-liaTn o likvidaciji cele vrste spornih vprašanj. Vpepelitev lorda Balfourja London, 24. marca .AA. Zerrrski ostanki lorda Balfourja so bili včeraj sežgani v \v;»LcuntK!hamu na Škotskem ob preprostih ceremonijah. Polet 17 letnega Indijca v Anglijo London. 24. maTca. Mlada" Indijec Ghawla, Ki je sam letel iz Karachija v Aaglijo, je preletel v 18 dneh 5000 milj. Chawla ima samo 17 let in «»e je učil letalstva v Angliji. Indijska vlada bo mu najbrže nakazala nagrado 500 frankov sterjingov. Krvav incident na Fusko-rumunskl meji Bukarešta. 24. marca. Kakor tev%a>> iz Kišimeva, se Jc v soboto pri mestu Tfltiii* i»m'tV'i obrti, ampak so dobili tudi navodila v estetskem oziru. Po navodilih g. prof. Saše Š a n 11 a so izdelali najprej v skiefi, nato pa v izvršena risbi osnutke za bordure in tapetne vzorce. Po navodilih slikarskega mojstra g. Josipa Božiča so prenesli te osnutke na šablonski papir ter izrezali šaiblouie in izvršili poskusno barvanje z zidnimi barvami. "Povsem novo je bilo večini udeležnikov slikanje napdsov na steklo. Končno so se nekateri bavili tudi s prenosom obnatih slik na steklo. Opisani program tečaja je bil jako obširen, uspeh pa prav zadovoljiv. Poleg izdeFkov tečajnikov je dala razstava tudi zanimiv pregled, kaj nudi tak teeai slikarskemu obrtniku in kako napredujejo udeleženci od početnih del do končnega umefrioobrtnega izdefka. Razstava, ki bi imela biti včeraj ob 13. zaključena, je imela velik obisk. Glede na to je razstava odprta še danes ves dan in ju/tri od 9. do 12. ure. Danes ob 17. si ogledajo ra-zsrfavo slikarski vajenci. MED ZDRAVNIKI. — Gospod kolega, ali ste se pri leče* nju pacijentov tuđi vi že kdaj zmotili? — Da, enkrat sem sc pošteno zrno* tH. Lečil sem namreč milijonarja, pa sem ga že po drugi ordinaciji izlečil. NA MEJI. — Vaš potni list ni v redu. Tu jc re? čeno plešast, v resnici pa niste plešasti. — Potni list jc že pravi, samo moji lasje niso pravi. NAROBE. — Pravite, da je vaša žena bolna? Jc njena bolezen nevarna? — Ne. nevarno je samo, čc je zdrava. Prošnja gospod« banu Meščani mesta Kranju vljudno prosijo gospoda bana. da bi ukrenil vse potrebno glede varnosti meščanov in njih živali, zlasti psov čuvajev. Gospodu banu gotovo še ni znano, da je nastalo v kokriskem predmestju že celo pokopališče psov. ki pogi-uiajo nenaravne smrti. Poleg tega je okolica kokriškega predmestja vsa okužena, ker leže poginuli psi sem in tja nepokopan:. kar zlasti iz higiiien. razlogov ni koristno. Vsa oklica omenjenega predmestja je zastavljena s strupom (strihninom) tako, da niso varni ne ljudje ne domače živali. Niiiče več si ne upa kupovati na trgu spomladanskih zelišč, katere prinašajo okoličani iz okolice predmestja, ker se vsakdo boji, da je zelenjava zastrupljena Da pa ta bojazen ni domislek poedincev, nam dokazuje dejstvo, da je v zadnjem času podleglo zastrupljeni v predmestju samem, kaker tudi v okolici okrog 25 psov. Koliko je poginilo mačk. nihče ne ve. Kje naj se jemlje ta strup? Gotovo ga nekdo namenoma nastavlja. Pristojne oblasti pa se kljub temu. da za stvar vedo in so bile naprošene, da isto preiščejo, za tpjo niti ne zmenijo, kaj šele, da bi jo preiskale. Molče menda iz obzirnosti do poedincev. dasi že vse govori, kdo je krivec. Zato nu>no pro-simo gospoda bana. uau. Kakor curjemo, je nameravana izpremeruba pravil taka, da daje posameznim funkcijonarjem večjo oblast, posojilo, ki se ima najeti, bo pa baje vecmilijonsko in namenjeno za zidanje laM-neiza zadružnega doma, oziroma ee ga hoče dati na razpolago neki drugi tuk. uradniški organizaciji za zidanje »Uradniškega doma:. Te dve točki dnevnega reda sta tako zelo važni, da bi ©e morati člani zadruge občnega zbora za/neetjivo udeležiti. Udeležba članstva na obenem zboru jo važna in obvezna tudi še iz drugih razlogov, katerih tu ne moremo navajati. Vsi tedaj v četrtek v »Union*. — Več zadrugarjev. — Napravite vendar že red pri dolenjskem mostu. Ta naslov se kar vedmo ponavlja v Vašem cenjenem listu — to pa po pravici. Sedaj, ko je deževalo, smo komaj gazili giloboko blato. Nato so ga spravili v kupe in ga lepo »sarniral'u ob trotoarju od Doni c rove vile do dolenjskega mostu. Avtomobili so te kupe lepo »Tazvaljali« na trotoar. AH bodo sedaj hišni lastniki opravljali še posle cestarjev? Posebno lepo so garnirane blatne dobrote pred znano Rihtarjevo gostilno. Kulinarična razstava je minula in zato stran s kupi Mata s Karlovške ceste! Prosimo gospode občinske svetnike, ki imajo na skrbi naš okraj, da napravijo par korakov proti dolenjskemu mostu in bodo takoj videli upravičenost naše pritožbe. Kako je general Kusmanek pred Pred 15 leti, v ponedeljek. 22. marca 1915, je izročil general Kus-manek trdnjavo Prremvsl Rusom. Dal je uničiti vse utrdibe in pognati v zrak vse strelivo in strgati ves denar, poveljniku oblegajoče ruske armade je pa poslal v Moscisek polkovnika generalnega štaba s kratkim pismom, fflasečim se: »Ker ne morem več prehranjevati svoie vojske. Vam izročam nezaščiteno mesto. Trdnjavo Przernysl sem uničil. — Kusmanek.« Zadnje dneve pred kapitulacijo oblegane trdnjave je opisal znani Roda-Ro-da v dunajski »Neue Freie Presse« takole: Med obleganjem je bilo uničenih 12 aeroplanov. 14 aviiatikov ie bilo ubitih odnosno ujetih. Zadnja dva letalca sta se dvignila med neronskim požarom v Przemvslu in med strašnim eks-plodiranjem ruskih granat. Letalca, ki sta usla iz Przemysla, sta prinesla pretresljive vesti o zadnjih urah trdnjave. Zdravstveno stanje posadke je bilo glede na izredne razmere v splošnem dobro. Zadnje tedne so se pa bolnice napolnile s sestradanimi in izčrpammi vojaki. Skoro vsak drugi mož je bil v bolnici. Pred zadnjim izpadom v petek je dobilo moštvo po dve konzervi. Lačni vojaki so planili na konzerve, toda mnogi sestradani želodci niso prenesli tolike mm ožine mesa in zato so mnogi vojaki zboleli, nekateri pa tudi umrti. Vsi konji so bili že pobiti in sne-deni. Končno so prišli na vrsto tudi generalovi konji. Zadnji oves Je bil zmlet in razdeljen obenem s konjskim mesom med sestradane vojake do kapitulacije, ko poskrbe za nje Riisi. Baje so prinesli povdjniku trdnjave v nedeljo pečenega poštnega goloba, razen konjskega edino meso, ki je bilo še v trdnjavi. General je pa pečenega goloba odklonil in ga poslal težko ranjenemu vojaku v bolnico. To je pač lahko storil, ker je dobro vedel, da bo četz nekaj ur že med Rusi, ki so bili z živežem dobro preskrbljeni. S to plemenitostjo je v kričečem nasprotju generalovo dovoljenje za brezupni izpad, med katerim je izkrvavelo brez vsake koristi več sto izmučenih in sestradanih vojakov. trdnjave Przemysla 15 leti izročil Rusom Przemysl Rusi so začeli oblegat: Przemvsil 2. oktobra 1914. Poveljnik ruske armade general Radko Dimitrijev, zmagovalec v bolgarsko-turški vojni in osvajalec Drinopola, je pozval poveljnika Prze-mvsla, generala Kusmaneka, naj se uda. Odgovor je bil kratek: »Je pod mojo častjo odgovarjati meritorno na Vaše sramotno sumničenje. Poveljnik posadke v Przemvslu.« Kusmaneku se sploh ni zdelo vredno podpisati se. čez tri dni so začeli Rusi napadati. Radko Dimitrijev je bil sicer kot izkušen in hraber vojak proti nepotrebnemu pre-] livanju krvi, vendar je pa moral dati povelje za napad, kajti car je hotel imeti trdnjavo v treh dneh. 72 ur so napadali Rusi in izgubili so 15.000 mrtvih in najmanj toliko ranjenih. General Dimitrijev je bil odpoklican. Potom je železni ruski obroč popustil in trdnjava si je za tri tedne oddahnila. V tem času ie počivala v območju Przemysla avstrijska armada po bitki pri Lvovu in hrano je dobivala iz trd-njavskih zalog. To je bila napaka, ki se je kruto maščevala, kajti 3. novembra so Rusi zopet stisnili obroč okrog trdnjave. Zato se je načelnik trdnjav-ske intendanture ustrelil. V trdnjavi ni bilo ne kruha, ne moke, ne mesa, ne obleke in de čevljev. Lakota je bila vedno strašnejša, poleg tega je pa začel pritiskati še mraz. Posadka se ie obupno držala v nadi, da jo resi napredujoča avstrijska armada. Končno je bilo jasno, da se trdnjava ne bo mogla držati in 3. marca je general Kusmanek odredil, naj dajo od 20. marca vojakom železne rezerve. 10. marca so^ nastali snežni meteži in z njimi jc izginila zadnja nada na rešitev. Bedasto častihlepni madžarski diviziionar si je izprosil od poveljnika trdnjave dovoljenje za obupni izpad na utrjene ruske postojanke na vzhodu, kjer naj bi sestradani vojaki prebili fronto in prišli Rusom v Karpatih v hrbet. Polovica armade je morala navaliti na moderne utrdbe in napasti dobro preskrbljeno in spoČiro vojsko. Posadka je bila naglo in krvavo odbita, potem je morala pa še sama odbijati napade. V nedeljo 21. marca so začeli topm-čani streljali iz vseh topov v trdnjavi in streljali so na sicpo sreču nepretrgano do drugega dne do pol 7. Ob pol 5. so začeli pijonirji razbijati utrdbe, mostove in sklaJišča, slednjič so pa pognali v zrak Se topove. Etoptoz ic m bile tako strahovite, da so se Rusi po-noči za 2 km umaknili. V poneddjeK 22. marca ob 7. znitraj jc bilo v^e k bičano. V trdnjavi je savladala grol^a tišina in povelinik je pos'a! Rusom parlamentarca. Po kapitulaciji Przemvsia m Rusi izkazali generalu Kusmaneku vse \ oja->ke časti. Ko je botri Kusmanek izročiti Rusom sabljo, so mu odgovorili: -Gospod general, pol leta ste kljubo\al naši oiui;oči. Rusija želi, da obdržite svn.i meč. Rili ste vedno hraber in v-teški sovražnik « Po noročil;Ii ;HStrijskekr.. Utfeov ic-gu .:r-lfja fe 5te?a posa(jka Przehivsla zadnji teden obleganja 4-4.0» hi -n,,*, od katerih ie padlo 10.000 med z;k' n brezuspešnim izpadom. Poleg tega e bilo v trdnjavi 45.000 mobiliziranih c -vihstov. železnišk.) in bttOMVTio o; !>-,c ter ?S.000 bolnih in ranu.; !!i v b 'irski oskrbi. Trdnjava je trn j a 1050 -POV vseh ka'ibrov. od teh neka znv..:-relih. V trenutku kapitulacij 90 P- kri-vale tla trdnjave neštete ^azb'te kara« biiike, puške, revolverji in k">m ralbUih topov. Od utrdb je ostal t nedotaknjena samo tako zvana matična utrdba, /grajena iz opeke. Ta je imela na vratih napis prvega zgraditelja trdnjave Sa!is-Soglio. Po poročilih nevtralnega tiska :e oblegalo Przemysl lOO.OOo Ruma. Čeprav sta vrhovni poveljnik avstrijske armade nadvojvoda Friedrich in madžarski ministrski predsednik grof Tisza v uradnih poiočilih eairievala, da padec Przemysla ne bo vpliva; na vojne operacije, je bil vtis na Dunaj1! porazen. V Budimpešti so sc pu z:iCcI] bati, da prodro Rusi karpats'<» fronto, preplavijo severnovzhodno Ogrsko in zasedejo Budimpešto. To bi se bilo na-brž tudi zgodilo, da ni bilo v vodstvu ruske armade nemških konfidentov. KOLEDAR. Danes: Po«ed Rtu. ob 20. Atk*ntic«. Kino Ljubljanski Dvor: Mc! 19. v Delavski zbor. PRU*ED1TVE NA PRAZNIK Drama: Ob 15.: Naš 2«os.i>>d župnik. o«b '29. Kroff s kredo. Opera: Ob 15. Tioar, ob jx>{ 2fl. AMa. Kino Matica: Atlantic. Kino Ljubljanski Dvor: Medeir. ane-seel. Krnu Ideal: Podedovani rrdhi. DEŽURNE LEKARNE Dane«: TrnJcoczv, Mestni trg; Ramor. Mtt» Šičeva cesta. Jutri: Bohinc. Rimska cesta, Lcusteiv. Rcs- Sjeva cesto. » — SK' Ilirija — lahkadet-k^ sekri.ja. Redni treningi na rgrišču se pričnejo jutri, v torek ob pol 11. uri dopoldne. Sekcija poziva vse člane, da so treninga *?iqurno udeleže, ker ee bodo obenem določili dnevi za nudaljuji redni trening. Iz gledališke pisarne Drama Začetek oh 20. Ponedeljek, 24.: Vihar. Red A. Torek, 25.: oh 15. Nas gospod ž^>twk. Ljud>A* predstava pri znižanih cenah. Izve«. Oib 20. Kros s kredo. 25. predstava. LjiKbk* predstava pri znižanih cenah. Izven. Src-da, 26.: zaprto. Opozarjamo na nocojšnjo predstavu v ljubljanski drami. Uprizori se Sha4ces.peare4e\\n pravljična igra »Vii-har« v Oto-n Župančičevem prevodu. Režija prof. Sestova. Zasedba obića'na. Predstava se vrši za red A. Na praznik Marijmega Oznanenia bo s: a v 1 uolian-ski drami dve predstavi in sicer popoldne ob 15. ura francoska komedo-ja >NaŠ go-$P>:k1 župnik«, z-večer ob 2U. uri pa jc 25. uprizoritev Klabundove dratine >Krog s kredo*. I Klabundovo delo je imelo na našem odru v resnici lep uspeh. V d«veh setzonah je sedaj ?9. predstava in v.5e predstave zabclezujejo izredn« časten obisk. Obe predstam, popoldanska :n večerna, sta -i;udski pri znižanih dramskih ccn.ih V sredo i >tarje drama zaprta. Opera Začetek ob pol 20. Ponedeljek, 24. marca: Materktok: dan. Prireditev krščanskega ženskega društiva. Torek, 25.: ob 15. Tičar, opereia. Ljud^Kj prcC-sta.va pr znižanih cenah, faven. Ob pel 20. Aida. Gostovanje tenorista II -ne-rga iz Bratislave. Dodsfca znižanih cenah. Izven Sreda. 26.: zaprto. Jutri se poje Zellerja opereta >'l liar« t g. Drenovcenn v naslovni partiji. Sodelujejo ga PoHčeva, «na Majdičeva, ga Balarugn zdravniki članstvo MDZ. tako da ie v ozira zdravstva v polni meri zadoščeno. Iz starostnega sklada je prejemalo lani invalidsko rento \S članov, dečk) rento 5 otrok Id vdovsko podporo 9 vdov. Rente in podpore iz starostnega sklada so se pričele izplačevati šele v drugi polovici leta 1927 in bodo predvidoma naraščali stroški nafrnanje še 15 let in to letno 12 do 15*^, predno se bodo ustalili. Po pravilniku MD(Z je pa ustroj starostnega zavarovanja mnogo bolj Širokogrudan, kakor ga predvideva zakon o za varovancu delavcev. Prispevki za ta sklad so pa pri MDZ v isrtS \išmi, t. i. 3*% od zavarovane mezde, kakor ga predvideva ZZD. Zato v poznejSih letih ta sklad (pn seda-nJh prispevkih) ne bo mogel zadostiti vsem V soboto 15. t. m. in v nedeljo 16. t. m. se je v kopališču vršila prva klubska tekma, ki naj služi kot meriio :n dokaz dosedanjega dela. Bila je nekaka revija dohr^ razvitih plavačev in p-uvač-c ter prva b:"an-ca in e\?ivnega zirnskegJ treningi Stidio Je Otn*v W plavačev. cd 'katerih je večini pofcasail .cp tehnični naprrdek ter dober stil. Razumljivo jc, da so sc najmlajši najboljše odrezali. Starejši plavači imajo večinoma že ukoreninjen star stil, kljub temu pa so tudi oni dobro odrezali. Naj omenimo samo, da je senior Igor Sever v prsnem plavanja pokazal velik r.a-predek. 100 metrov je preplaval vi : 24, ker je znatno boljše od sicer neoficijelnega ju-goslovcnskega rekorda. Med juniorji je več izredno nadarjenih plavačev, tako Turn-šek in Žirovnik sta izboljšala Jenkov slovenski rekord na 100 m od 1 : 14 na 1:12 Treba pa je pripomniti, da jc Turnšek pri treningih že opetovano boljši plaval. Tudi med novinci je več dobrih plavačev. odkritih pa je bilo tudi več talentov za skakanje. Mladi Branko Ziherl obeta* postati vreden Kordeličev naslednik, pa tudi Forte je prav nadarjen skakač. Skakači so namreč zelo redki »tiči«. Od 1000 skakačev sta včasih dobra dva ali pa še to ne. Skoki zahtevajo izredno prožnost, obvladanje telesa, držo in eleganco. Tudi damsko tekmovanje je bilo zelo zanimivo, kajti pokazalo se je, da je med ženskami veliko zanimanje za plavalni sport in da so tudi ženske tekmovalke lepo napredovale. Presenetil je zlasti čisti stil nekaterih plavačic. 1'gajale so predvsem Jenkova, Bradačeva, Lampretova, obe Se-verjevi, Dolenčeva itd. Lampretova je bodoči favorit. Pozornost sta vzbudili tudi sestrici Meta in Vanda Demšar, hčerki zdrav nika dr. Demšarja, ki sta kot začetnici pokazali izredno lep stil in dobro tehniko. Tekmovanje je v celoti pokazalo, da imamo pri nas izvrsten plavalni materijal in da lahko Ilirija mirno pričakuje junior skega plavalnega prvenstva, ki se bo vršilo letos julija v Ljubljani. Gotovo je, da bo njena mlada ekipa med prvimi. Ilirija bo prirejala odslej vsak mesec interne klubske plavalne tekme v zimskem kopališču. obveznostim ter je treba še pravočasno mi-sfi-ti. da se mu postavi trdneišj temelj. Nadalje poroča podrobno o bilanci za leto 1929. Prispevki za bolezensko zavarovanje so zanašali 285.352.57 Dn in stre š k i 281.618.61 Din ali 97.39?;. Prispevki za starostno zavarovanje so znašali 144.522.71 in stroški 45.460.60 Din ali 31.47?«. Denarno stanje bolezenskega sklada ie 690.706.63 Din in denarno stanje starostnega sklada znaša 931.630.96 Din. Sledile so volitve. V ni^elstvo ie bi! izvoljen g. Mlakar Ivan, pomožni monter mestne elektrarne, kot namestnika Novak Peter, ključavničar v mestni plinarni, in Konoina Lovne v mestni plinarni. V nadzorstvu je dosedan.M član Morčič Fran podal na občnem zboru ostavko ter ie b:I izvoljen na njegovo mesto Rejc Valentin, delavec mestne vrtnarije, kot namestniki pa Indof Fran, pomožni monter mestne elektrarne in Hoffmarrn Fran, delavec mcstp.esa vodovoda. Akcija proti Ljubljana, 24. marca. Beračenje se je v Ljubljani zelo razpaslo. To se posebno čuti na periferiji, kjer berači nekoliko svobodne je romajo od hiše do hiše. Toda tudi sredi mesta sc pojavljajo berači v velikem številu. Dogaja se. da imajo poedine stranke po 10 ali ^ek> več takih obiskov na dan. So sicer med berači vsesa učmalu en j a vredni in pomoči tudi potreftma, jih je pa tudi veliko, ki hočejo na razne rafinirane načine vzbujati usmilienje občinstva. Mnogim deiomržnežem je postalo beračenje že poklic. V mesto prahajajo ljudje s celimi rodlbvnami in med njimi celo taki, ki so premožnii. Veliko pa jih je tudi takih, ki vse crailodare sproti znosijo v gostilne in žga-njame, darovano obleko, perilo in podobno pa prodajo. UiuJbtiauska občina je že pred leti jela presniišrjevati, kakio zajeziti in onemogočiti beračerrje. Sporazumno s policijskim ravnateljstvom in raznimi institucijami je :z-dedara predlojre in načrte, ki pa, žal, do danes še niso realizirani. Toda to vprašanje postana z vsakim dnem nujnejše in nkakor ne kaže z akcijo proti beračenju odlašati. S sodelovanjem raznih karitativnih društev in sorodnih organizacij bo mestna ob- čina to nujno in pereče vprašanje lahko ,n hitro resila. Pri načrtih se bo treba ozirati na to, kako talk) tako orgaa&acilo izvedeno v dnrsr;h večjin mestih. V Pragi je n. pr. ustanovljen poseben cdbor za odpravo beračen'.'.. Ta odbor izdaja Moke ter se prosilci z listki teh blok>v obračajo na socijalno politični urad, kjer dobe potrebno pomoč. Ako se nfotovi, da je prosilec v nujni potrebi, dobi takoj hrano in prenočišče. Poklicni beroči ne dobe podpore, temveč }im skuša.'o naka/at: primerno delo. Vsak primer se takoj ■sefeHri in ako je podpora nujno potrebna, se mu tka/.e. toda v denarju le v izrednih prt" merili. Vobče se denarna pomoč daje izjemoma, zato se pa nudi materi jalna podpora, t. j. delo. obđeka, prehrana in podobno. Nedvomno je na ta način boli n:nesttio socijalno delo nego miloščina. Socijalno politični odsek se je pričel baviti s tem vprašanjem :n upati je, da bo ta mučna zadeva V doglednem času urejena. V interesu pravih revežev in v interesu občinstva bi bilo, da se s ro akcijo ne odlaša. OTROŠKE MOGAVtCE. *£tGOM Zakup zemljišč Ljubljana, 24. marca. Mestna občina oddaja v zakup zemljišča, in sicer lastnim podjetjem. Mestna pristava ima v zakupu 21 velikih parcel v skupni izmeri 495.114 nv in plačuje zanje 24.755 Din, t. j. 0.05 Din za m-. Mestni pogrebni zavod ima v zakupu 6 parcel v skupni izmeri 116.892 nv in plačuje zanje 5844 Din, t. j. 0.05 Din za m!. Mestna ubožnica ima v zakupu 6 parcel v .skupni izmeri 36.330 nr in plačuje zanje 1816 Din. Uprava centralnega šolskega vrta ima v zakupu 2 parceli v skupni izmeri 24.713 m" in plačuje zanje 1235 Din. Mestni gradbeni urad ima v zakupu 2 pareeli v skupni izmeri 38.817 m2 in plačuje zanje 1690 Din letno, t. j. 0.05 Din za m*. Potemtakem imajo mestna podjetja 706.366 m5 mestne zemlje v zakupu in plačujejo skupno 35.343 Din zakupnine, t. j. 5 para za m5. Mestna pristava in mestni pogrebni zavod imata v zakupu t,amo travnike. Mestna ubožnica pa ima 2 travnika in 4 njive, uprava centralnega šolskega vrta ima 1 vrt in 1 travnik, dočim ima mestni gradbeni urad 2 travnika, i/ katerega dobiva gramoz za posipanje mestnih cest. Ostali mestni svet, v kolikor ni urejen v javne parke ali nasade, oz. nc spada k pa-sameznim mestnim poslopjem, jc oddan v zakup privatnim strankam, in sicer je oddano 132 strankam 326.3o4 m* sveta za zakupnino 23.384 Din letno, t. j. povprečno za 0.07 Din za m\ Ves ta svet je oddan večinoma v malih kosih revnim strankam v svrho obdelave kot vrt. Košnja na vseh mestnih stradonih in ob potih na Ljubljanskem barju in trnovskem predmestju se odda \'&ako leto na javni dražbi ki je lani dala 12.720 Din Poleg tega je mestna občina oddala košnjo ob Poti v Rakovo jelšo mestni pristavi za 300 Din. Vsa mestna zemljišča in košnja na stradonih donašajo 71.647 Din letno. Mestna občina je prejela do novega leta na najemnini za j-avni svet na trgu in po ljubljanskih ulicah 8O.OOO Din. tako da so znašali skupni dohodki oddaje mestnega in javnega sveta lani približno 15O.000 Din. y šoli. —To nalogo ti jc pomagal spisati oče, kaj ne? — Da, gospod učitelj. — Kaj si pa prav za prav napra* vil ti? — Jaz sem popravljal samo napake. NOVA SLUŽKINJA. — To jc neverjetno, pri gospodinji, od katere prihajate, ste služili tudi sa* mo štiri dni. — Da. toda to jc bilo v juliju, ko so dnevi najdaljši. Dnevne vesti — Brezplačni poštni vajenci. Med vojno dobo in kunam po njej je inteti-gent še dosti lahko dobil državno službo. Koduko je bilo tudi takih, ki so imeli le nekaj razredov meščanskih ali sredinhh šol, pa to vendar prišli za stalno v državne urade. Kmalu pt so bila vsa stuž»bena mesta zasedena. Da bj si reflektanttl kolikor toliko zasteurar sprejem v državno službo, so nastopili brezplačno službovanje. Nekaterim med njimi se je posrečilo, da so bilj uvrščeni med.stalno državno osobie, /endar pa jih je še precejšnje število, ki so še danes v brezplačni državni službi. V zadnjem Času pa ie prejela oblastma poštni uprava v Ljufoliiani od gradbenega rnhmstrstva o\L.;k. da mora z zadnjim dnem meseca marca odpustiti vse brezplačne poštne vajence. Vse-kako pa je pričakovati, da bodo ti zastonj-karji imeli prednost pred drugimi prosilca, kadar bodo raapisana službena mesta v državnih uradih. — Mednarodni promet z nakaznicami, odkupnimi paketi In pisemskimi pošiljkami. Minister za gradbe je odobril, da se s.l. aprilom uvede mednarodna nakazni§ka [n odkupna služba za pakete In pisemske po-&Uke s francosko, nemško, avstrijsko In češkoslovaško državo. Kesneje se razširi ta promet tudi na druge države. Jasno ie, da bo uvedba zgoraj rečenega prometa dobro shi2Ha zlasti tngovirri, obrti in Industriji, a ruda zasebnemu občinstvu sploh. _ Iipremembo t naši mornarici. Poročnik korvete Ivan Gaiporin je premeščen z broda Kobac na brod »Galebe, poročnik bojnega broda I. klaee Zdenko Papež pa iz komande pomorskega araemala v maritimno-tehnični oddelek komande mornarice. _ Ia carinske sluibe. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo aarin-ski posrednik pri carinarnici na Jesenicah Make Markelj. — Razpisane zdravniške sluibe. Okrožni urad ta zavarovanje delavcev v Travniku razpisuje mesto pogodbenega zdravnika s sedežem v Begovu Hanu. Prošnje je treba vkAiti do 20. aprila. Vojažko zdravilišče Lipik in Tuposko potrebuj© po en^a honorarnega zdravnika med sezono od 1. aprila dO 30. septembra. Prošnje je treba vložiti do 1. aprila. — Sprejem gojencev t vojoo akademijo. Uprava vojne akadem^s je raspisala dva natečaja in sicer prvega t apfejem 300 gojencev v nižjo šolo vojne akademije za mladeniče, ki so dovršili 6, 7 ali 8 razredov gimnazije ali realke in maturirali, drugega tudi za eprejem 800 gojencev v nižgo šolo vojne akademije In sicer za mladeniče, ki so dovršili 4. razred • gimnazije ali realke in položili niz*)i tečajni izpit. Obe šoli se pričneta 1. oktobra. Za prvo se je treba prijaviti do 16., «a drogo pa do 5. avgusta. — Iaprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Cvetku Dušanu Jakobu, pristojnemu v Moste pri Ljubljani, itpremembo rodbinskega imena v kotnih. — BivSt venki župan ljubljanske oblasti je pa dovolil Ivanu Poschu, pristojnemu v Ljubljano, izpre-membo rodbinskega imena v Dogan. _ Razpisana mesta pogodbenih poštar- jeT. * Razpisana so mesta pogodbenih poštarjev v krajih Blaoe, MedVedja, Pređeja-ne, Upijan, Janjevo, Klenatoe, Cer, Gradnja, Strelac, Veliki Bonginci in Izvor Veleški, vse v območju postne uprave v Sfcoplju. Prošnje je treba vložiti do 1. maja. — Rdeei križ t dravski banovini V soboto 22. t. m. je bil ustanovljen 58. kraj. odbor Rdečega kriza v Moziflju. Najmlajša humanitarni organizaciji predsedluje dr. Lesnika Roman, zdravnik v Mozirju. Želimo najboljših uspehov. — Spominska plošča Andrejčkovcmu Jožetu. V maju bo odkrita v Krašnli pri Lukovica spominska plošča našemu dochaše-rn pisatelju Podmiljšaku (Angrejčkovemu Jožetu). Pripravljalni odbor je bil ustanovljen *e lani v jtdteju. a kef je bila mnogo ovir, je moral odkritje spominske plošče preložiti na letos. Odbor prosi vse pisateljeve v duhu in potoni njegovih spisov znane tovariše, naj podpro njegovo akdjo bodisi v denarju ali blagu. Vsi prtopevki na! se b»a. sovoffcjo pošiljati na naslov: Pripravljalni odbor za odkntjs spominske plošče pisatelji Podmdljšaku (AnIrelčkovemu Jožetu) v Krasnji pri Lukovici. — Stradrvarijeve gosli v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da so nedavno odkrili še ene Stradrvarijeve ©osli. Zasebni uradnik Dezidertj rirubftan iJe Icnel okoli 150 Mgsa^ggaaj*faMV!..... " jatMa Henrt Barbusse: Sodnik Bilo jc leta 1827» prvi dan decembra. Priscilla Hawkinsova se je vračala zve* čer k možu, kakor je bila sporočila. Potrkala je med drdranjem kočije, vra* čaj oče se v mesto. Služkinja ji je odprla kakor po navadi, ne ('a bi spfegovorila-Odšla je po stopnicah v predsobo, tiho je odprla vrata salona in obetala na pragu. SoJnik je ponosno dvignil sivolaso glavo. Po obvestilu jo je pričakoval ta* ko nestrpno in nervozno, da je moral napeti vse sile, da skrije svoje mesene* čenje, ko jo je končno zagledal. — Vi ste? Jecljal jc nekaj tiho bodisi od pre* senečen:a ali na zato, da bi ne prestra* šil mlade žene, ki je še vedno stala na pragu, kakor da se ne more odločiti, bi li vstopila ali ne. Ys 1 je in zadovolj* nega obraza ji je stopil naproti. Segla sta si v roke in se pozdravila z običaj* nuni besedami, toda nekam svečano in plaho. Ozrla se j c po sobi. On njenega od* koda pred šestimi meseci se ni bilo nič izpremenilo. Stari gentleman je uredil vse tako, da bi sc izpremenil povratek nezveste žene v zelo nežno, toda obi* let stare gosli. Vedel je sicer, da gre za drag instrument, toda. nikoli ga ni zanimajo, kdo >ih je izdelal. Ker pa ie zadnje čase opetovano čital o prastarih Stradava-rijevžh gcsfeh v neki reviji, ie natančno pregledaj svOje gosti in ugotovit* da popolnoma odgovarjajo izdelkom slovitega Stradnvarjja. Znottaj je našel napis: Antonius Stradava-riits Cremonemsis faciebat anno 1736«. Napis se popolnoma ujema s fnistokni in vse kaže, da gre za prisrten mstrutnent, ka>ti gosli so v posesti iste rodbine že 150 let. Pred 150 leti Stradfivari Še ni bil tako znamenit in nihče takrat ni ponarejal njegovih gos*. Gosli so zelo dragocene. Nedavno so v Ameriki prodati Stradcvarijeve gosli za 100.000 dolarjev, to je okoli 5 *n pOJ milijona dinarjev. Hrubian proda svoje gosli in je v tej zadevi že pisal znanemu italijanskemu vnkrfinskenru virtuozu Ugu PoHn, ki je po listih oglašati, da kupi pristne Srradi-varijeve gosli. Zanimivo Je, kako je prtSel Hrubian v posest gosli. Njegov ded jih je kupol od nekega cigana za pet goldinarjev. Organ se je pa pozneje skesal in je zahteval gosli nazaj. Denarja seveda ni ime.1. Nekoč so med preteipom oceana vrgli iz gostilne in padel >e tako nesrečno, da si je zlomil Vrat S tem je bUa zadeva urejena. — Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je podlegel včeraj po kratki in težki bolezni trgovec iz Idrije g. Mirko L a p a j n e. Pokojni je bil kot soliden in značajen mož splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob dveh popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Davi je umrla v Ljubljani uradnica zbornice TOI gdč". Jelica Kavčič. Podlegla je kostni jetiki. Prvotno je bila usluž-bena v Trgovski banki, iz katere je prišla v zbornico TOI. Bila je vestna uradnica in vsi so jo imeli radi. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne iz Puharjeve ulice 12. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Ciril Metodova podružnica Dot pri Hrastniku ima svoj občni zbor jutri, dne 25. marca ob 15. uri popoldne v gostilniških prostorih g- Avgusta Dolinska. Vabimo vse člane in prijatelje naše šolske družfbe. 229/n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitvno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih na&e države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skopi j u 20, v Beogradu 18, v Splitu 17, v Sarajevu 16, v Mariboru 13, v Zagrebu 12, v Ljubljani 9.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.9 mm, temperatura je znašala 5.6. — Rodbinska tragedija v Kelehiji. V selu Kelebjja pri Subotici je prišel te dni višji železničar Štefan Horvat pijan domov in se začel z ženo prepirati. Med prepirom je ženo s sekiro ubil, nato pa je legel spat. Ko se je zbudil in zagledal mrtvo ženo, si je v obupu t britvijo prereial vrat. — Smrt pod vlakom. Na progi Podsused —Zagreb so našli včeraj zjutraj pri Vrapcu strahovito razmesarjeno moško truplo. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 23. letnega tipografa Ivana Tošića iz Broda, ki je služboval v Zagrebu. Tošić je bil v noči od sobote na nedeljo v veseii družbi in je bil prav dobre volje. Okoli 3. zjutraj se je ločil od tovarišev, Češ, da gre domov- Pri Vrapcu ga je povdaril vlak. Dosedaj Še ni ugotovljeno, Če gre za nesrečo ali samomor. — Dva novosadska odvetnika aretirana, Novosadska policija je te dni aretirala odvetnika dr. Dezdderija Abrahama in dr. Ferdinanda Jesenskega, ki sta se seljakom izdajala Za posredovalca za posojila pri Priv. agrarni banki ter zahtevala provizijo. Oba sta s tem izpodkopavala ugled Priv. agrarne banke. — Zagonetna smrt bogatega posestnika. Nedavno je v Kolutu Umrl Zagonetne smrti bogati veleposestnik Jovan Hengross, ki se je lani z ženo vrnil iz Amerike. Našli so ga obešenega. Po selu so takoj začele krožiti vesti, da ni umrl naravne Smrti. To so zvedeli tudi orožniki in zadevo prijavili državnemu pravdnietvu. Truplo so odkopali in ugotovili na vratu sledove davljenja ter praske na obrazu. Policija je zaslišala do. mačega hlapca, ki je izpovedal, da se je Hengross prepiral z ženo in zetom Josipom Burgerjem, ki sta ga začela pretepati. Zaprla sta ga v hlev in ga strahovito pretepla. Preiskovalni sodnik je odredil aretacijo vdove in njenega zeta. — Nenavaden primer. V kavarm v Srem-ski M^trovacS je pred dnevi zadela kap višjega Sontiarsekga svetnika MShajiovica. Mi-haijlovlću je delal družbo višjd šumarski svetnik Stanič, katerega je od strahu tudi čajno >rigodo, v nekak večerni obred; da bi v njem ne bilo niti sence radosti, niti besedice odpuščanja, da bi bil že* nin povratek samo nadaljevanje preki* njenih ur. Sedla je v naslanjač. Imela je klo* buk 6 siivimi trakovi iz mr»čne svile in obleko barve orumenelevice. Pravi, da je prenevarno počivati kar dve minuti skupaj. Ponoči proti polnoči so mu Žile na roki nekoliko otekle. Da bi ga ne prijel krč, je med igranjem tudi malo telovadil. Položil si je tamburico na noge in na glavo ter za hrbet, da >i je pretegnil mišice. Na mizici polecr njega so cigarete, po katerih sega prav pridno. Alkohol pa vživn samo po požirkib. Pravi, da bo danes popoldne moral prestati krizo, ki nastopi po 30 urah igranja. Tedaj namreč dobi krče v roki in se mora eamo a največjim naporom premagati, da ne omaga. Danes po poldnevu bo potekla 30. ura, odkar igra nepretrgoma. V Krapeževi restavraciji je seveda vedno mnogo gostov, ki občudujejo vztrajnost mladega Hrvata, katerega obraz po 30-urnem igranju še ne kažo posebne utrujenosti, zato pa njegove oči pričajo, da je potreben počitka. lj— Prijatelj petja nam piše: Pevsko društvo Ljubljanski Zvon ima v ponedeljek zvečer elavnostni koncert ob svoji 25-letniri. Nedvomno je to kulturni dogodek, ki je vreden pozornosti Ljubljane. Čujemo pa, da se Ljubljančani za ta koncert domačega društva, delavnega društva, ki ni nikdar nikomur odreklo svoje pomoči, malo zanimajo, pač pa pridno kupujejo vstopnice za koncert črncev, ki se bo vr>il dva dni pozneje. Morda bo koncert črncev res zanimiv — dasi je Ljubljana že neštetokrat z blamažj nasedla tujim rrupam in jim napolnila blagajne, kar z lahkoto dokažemo — vendar bi pa s prezrtjem slavnostnega koncert* Lj. Zvona dala ftebi jako žalostno izpričevalo Zato pa bodi parola vseh ljubiteljev petja: na Zvonov koncert, saj Je društvo z neumornim delom ta poset zaslužilo! — —U Dež m razjedeni strešni žlebovi. NH ga večjega znaka zanikrnošti ali .preziranja ceslino-^ioijsflttfh predpisov, fcafaor razjedeni žlebovi. Greš ob dežljii po ulici, pa ta fcije na hodtnik. na dežnik vn tla glavo iz razijedenesra žlleba ffcolia deževnice. To se KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A.&E. Skaberni, Ljubljana. Po obedu sta si sedela nasproti. Go» vorila sta še nekaj časa, potem so pa postale besede redke in zavladala je tU šina, katere nista mogla pregnati. In tedaj sta našla končno oba v sebi toli« ko poguma, da sta spoznala in priznala, da njuno življenje nikoli več ne bo ta* ko, kakršno je bilo, da ne zadostuje priti skupaj, da bi tudi bila skupaj in da se preteklost ne da izbrisati. Zatop? Ijena vedno bolj v to misel, nista mogla več slepomišiti. Zatisriil je oči, da bi mogel razmišljati, ona si je pa otrla solzo. Ko se je molk med njima še zavle? kel in poledenel, jc dvignil on glavo, rekoč: — Ničesar ne smete obžalovati. Odgovorila mu je s krčevitim ihte* njem, zakrila si je obraz z rokami in solze so ji pritekle po licu. Ko se je nekoliko pomirila, ji je oče* tovsko svetoval, naj gre počivat. Vstala je kakor mala deklica. V hipu, ko je hotela reči »lahko noč«, ji je zaprlo sa* po in molče je odšla iz salona. Dokler je hodila pO sobi vn dokler se je slišal ropot njenih korakov, je do* bri gentleman poslušal. Ko je pa zopet vse utihnilo, si je podprl brado z dla* njo. kakor v sodni dvorani. Ko je ostal sam, je postal sodnik, razmišljajoč, Čemu verjeti In kaj stori* ti pripeti na Sv. Petra eesti in na Resijevi cesti biizu plinarne ici tudi droaod. Nekateri gospodarja hočejo menda po vsej siJi. da bi ?Wn stranke poleg: najemnin iz svojega žepa še žlebove ob strehah popravljale! —li Stavbe a a Resljtvl cesti. Na tej cesti sta od jeseni se:n zrasrli dve stavbi iz tal in sicer skladišče in h4ša, oojrt. vila tvrdke Bmnčič. Vila ?e šele do pritličja gotova. Modema oblačila za pomladansko sezijo iz pristnih škotskih blagov in najnovejših vzorcev Vam nudi Jos. Rojina, Ljubljana —li Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari tpg" 11. je izposodiTa februarja 4116 strankam 15.227 knjig. Kn^žnica posluje vsak delavnik cd pol 4. popoldne do pol S. zvečer in izposoja napzbranejše slovenske, snbohrvatske, češke, ru^ske, poljske, nemške, francoske, italijanske. angleške in esperantske knjige ter modtic Hste vsakomur, kdor se zadostno legit:rrnra. Na razpolago popolni tiskani iineirk: kalif. MTjfl kupi. da si napišeš številke krri'g doma. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo. Pristojbina za po tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne. 230 —li Predavanje v -»Pravniku«. V sredo 26. marca t. 1. bo predaval na sestanku društva >Pravnik« g. prhnarii dr. Fran Gosti- »Patološki lažnik in slepar«. Predavanje se bo vršilo točno oh 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. in vabi k obilni udeležbi odbor. —lj XXIX. redni občni zbor Trgovskega društva ^Merkur« /a Slovenijo v LJubljani se bo vršil v sredo, dme 2. aprila t. 1. ob pol 20. uri v malf fchorovalnici Zbornice TOI v LjuWja.nL Beethovnova ul. 10. — Dnevni red: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3, Poročilo blagajnika. 4. Porodilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev usta-novnine. članarine in pristopnine za leto 1930. 7. Samostojni predlogi in raznoterosti. — Samostojne predloge je naznanim pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. 227/n Danes ob 30. url jubilejni koncert Ljubljanskega Zvona v ITnionski dvorani Vstopnice v Jlaticni knjigarni —D Oklopu k a >Ertiden« (Kulturni film ZKO). Zopet prinaša ZKD v svojem pestrem in bogatem sporedu film. ki bo v Uiiblianj vzbudfl vsesplošno zanimanje. Ta Mm je »Oklopnica Emden*, ona tajinstvena in izredno opasna nemška ladja, ki Je med vojno, potopila 15 sovražnih ladij, Iv.mrbar-dirata tanke olja na Madrasu, uničila ra-diotpostajo pred Kokosovimi otoki, dokler ni v strahoviti borbi na ziVt-jenje in smrt podlegla angleški križarki >Sddney*. Ljuta in krvava borba je prikazana v tem ffifomi v velenapet5h slikah, zato bo film prava senzacija v Ljubljani. — Predvaja ga ZKD jutri dopoldne ob lt. v kinu Ideal. Cene najni-žlje od 2 Din dalje za sedež. —lj Vidovičev klub v Ljubljani priredi drevi ob 20. v salonu gostilne Mrak na Ri'mski cesti ob priliki zakltučka večeram tečajev poslovilni večer. Vsi člani in prija-tdlm khaba se tem potom vabijo k udeležbi. Odbor. —b Šestmesečni tečaj za otroške nego vajke sc pričine 7. aprila v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Pogoji za sprejem so v >Uradnem listu dravske banovine« štev. 40. —lj Glasbeno društvo »Sloga* poziva svoje člane, predvsem pevce in pevka, da se potoioStevihio udeleže jubilejnega koncerta pevskega društva *LHfbi;?te>ski Zvon«, kj bo drevi ob 20. v unionski dvorani. —ti Danes zvečer ob 20. uri slavnostni koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon ob 2Sletnici v Unionu. Vstopnice in besedila skladb se dobe popoldne v Matična fonjtear-ni, zvečer pa pri blagajni v Unionu. ti. Vprašal se je, obujal spomine in po* slušal, če se v sobi nad salonom še raz* legajo koraki. Kaj je bila Priscilla? Prekrasna vi« zija, katero je bil priklical, poosebljena nežnost in krhkost. In kaj še? Nič dru« gega, samo to. Ni torej zaslužila, da bi i'i storil kaj zalega, pa naj bo usoda ka» :ršna že. Poročila sc jc z njrm nedolžno, z vso svojo nežnostjo in poman j kanj em energije. Poznal jo je že kot dete. Ko je bila večja, v starosti nebeških kri* latcev, jo je zasnubil in roditelji so pri* volili. Ni pokazala svoje volje, nihče je ni vprašal, kakšne so njene želje. Izbral si jo je bil kakor rožo. Osem let jc cvetela njena lepota ob možu si« vih las in vse je krasila. Potem jc po* stala otožna in pogosto je plakala. Spo? Četka njene melanholije ni opazil, po* tem jc ni mogel, končo pa ni hotel ra? zumeti. Ni si prizadeval zvedeti ime drugega. In osla je v začetku pomladi, odšla je navzlic svojim solzam in ko j c prišla zima. se je vrnila obupana na* vzlic smehljajem, s katerimi jc hotela prikriti svoj obup. Sodnik je iskal v vsem tem nekaj, kar bi bilo pregrešno, pa ni mogel najti ničesar. In znova je razmišljal, dolgo, dolgo, dokler ni prišel do zaključka, da mera on prositi Priselile* odpuščanja. Iz Celja —c Včerajšnji nogomet v Celju. Včeraj popoklne sta se vrsaiij na CHazUi dve prvetv* svetli tekmi in sicer ob M.30 med rezer* vama SK Cerja m Atietik SK. ob 16. pa med prvima moštvoma onienjenih Klubov. Pubnke Jc bilo zeho veliko, ker je vtadalo v sportetth krogih veliko zanimanje za izid te tekme, ki je btla zadnja v Celju za prvaka v ceftskem okrožju. Tekma med rezervama je končala s 6 : 0 (4 : 0) v korist Atietfkov. v glavni tekmi pa je v sijajni iimi zmagalo SK Cclie nad Atletiki z visokim rezultatom 5 : 1 (3 : 0). Izborno je so\M sodmk g. Pevalek iz Ljubljane. —c Sneg v Celju. V sredo zvečer ob 20. bodo gostovati v celjskem mestnem gleda-Hfcču Mariborčani z davno po*»ski> dramo »Sneg*. Cerrjeno občinstvo se naproša, da pohiiti z nabavo vstopnic že v prodprodajl v knjigarn: Goričar & Leskovšek. —< Ljubljanski učlteljiščniki v Celju. V soboto dopoldne je hosmaral 3 ure na celjski d. okol. osn. šola IV. letnpk Inirvrjansskc-ga moškega uSiteEišča pod vodstvom prof. Lenarčiča. Najprej so si učiteljski kandidati (88 po številu) ogledali moderno Šolsko poslopje, nato pa hospitiral: pri pOtaVfl v nižji, srednH in viš>;. stopnj:. Po pouku so gostom postregle z zakusko gojciiKe go-spodiTT.i^ke nadaljevalne šole Prj ;c.i priliki je s primernim nagovo-roni pozdravi! uči-terjnščrrike župan okoliške i-bčinc g. MKiel-čič. —c Splavarji porušili del levškeza mostu. V soboto opoJdne okrn- 13, ure je za-de4 neki večji splav ob stransko kozo mostu V Levou in jo podrl. Koza te bila močno omajana že od prejšn-c nedelje, ko ]e obtičalo na njej zaradi goste megle več splavov. Porušeno kozo je močni tok narasle Savinje odplavil daliie in se je ujela šele rra kozah mestne brvi. vodeče izpred grofije v mestni park. Orožni št vo je takoj uvedflo preiskavo o knvdi in je krivce rudi kmalu izsledilo. —c Redna seja okoliškega občinskega sveta celjskega bo z običajnim dnevnim redom v nedeljo 30. t. m. dopoldne v občinski pisarni na Breg«. —c Smrtna kosa. V Vojniku pri Celju so danes dopo+dme pokopan' na župnem po-kopakšču go. Mariio oPžarjevo, soprogo vpokojenega poštnega kontrolorja in mater celjskega državnega tožilca g. dr. P< zarja. Blago pokojffiico bomo ohranili v trajnem prijaznem spominu. Zagrebški velesemenj (Zagrbački zbor) 5—14. IV. 19130. Vn. SALON AVTOMOBILOV vseh vrst, motornih koles itd. XIII. SPECIALNI VELESEMENJ POLJEDELSTVA t si ro-ji, gnojila, jx>trcb&ČLnc) PERUTNINE (5 .--8. IV. 1930) poletnik, turističnih in športnih potrebščin Mednarodna fotografska razstava Z lesritimaelio velescjma na železnicah bre?J>ta-čen povratek, na jadralskih parobrodrh \«fA razred za ceno nižjega. Obsodba znanega kirurga Zdravnik dr. Slavko Uzelac je oni slavni kirurg, ki fe lani »a-mpirtiral« na smrt obsojenega in ustreljenega vojaka Miftana Jusupovića ter z njespovimi spolnimi žlezami skušal pomJaddti dva starca v Novem Sadu. Kot kontraktualni zdravnik vojaške bolnice v Petrovaradinu pa ie dr. Uzelac izvršb še neko drugo usodne"šo <>peraciio. zaradi katere se Je v soboto moral zagovarjati pred beograjskim voimtm sodiščem, Konec lanskega leta ie k dr. Uzelacu prišel njegov sorodnik Dušan Uzelac in ga orosii, naj mu operira Mo. Zdravnik ie pacijentu vbriztgal celo dozo ezerina. da bi m»u olajšal bolečine. Doza pa ie bila tako močna, da bi ugonobila konja, kai še le človeka. Posledice so seveda ni tro nastopile: bolniku Dušanu so otekli vsi organi in je d/rugi dan Izdihnil. Zapustil ic 2eno m štiri otroke. Vojaško sodišče je dr. Slavka Uzelaca obsodilo na 4 mesece zarora in na Plačilo sodmh 9troSkov. Odškodnino v znesku 200.000 Din pa bo pokoitnikova žena izterjala civikiopravojnim ootom. Noe jc minula v težkih mislih. Ju# tranja zarja je zlatila okna, ko je prišel sodnik sključen k njeni spalnici. Zrl je na vrata, ki so delila njegovo od njene spalnice, nc da bi sc jih dotaknil. Vi* deti jo spečo? Ni hotel, nc morda da hi sc bal izkušnjave, temveč zato, ker ga je bilo groza misli, da bi jo prebudil. Oblekel se je in odšel na delo. Ta* koj je pozabil na vse drugo, zanimali so ga samo običajni prizori. Trg je imel snežno odejo in gosta megla jc ležala nad njim. Zavil se je v plašč in nadalje* val svojo pot. Srcčaval jc gentlemenc, ki so delali po snegu dolge korake. Sodnik je zavil v sodno palačo, skozi veliko predsobo jc prišel v lepo dvorano, kjer jc sedel za mizo, polno aktov. Takoj se je lotil dela in si izbil iz glave vse domače skr* bi. Bil je zopet samo sodnik, zatopljen v svoje delo, energičen, vesten, strog in pravičen. Prva je bila na vrsti neka Phoebc Faukesova, obtožena prešuštva. Lahko* miselna žena in pošten, toda zapuščen mož. Znova je prečital vse akte in se informiral o podrobnostih. 2ena jc gre* sila prostovoljno, torej ni nobenega opravičila. Njegovo uradno prepriča* nje se je utrdilo in sklenil je, da mora biti nezvesta žena zelo strogo kazno« vina. Edgar Wallace: 22 Vrata izdajalcev Roman Bobbic je pritrdil. — Kaj je pa dejala o gospodični Joynerje\. ? — Malo. Bobbie jo bil očividno v zadregi, toda Dick ni delil njegovega neprijetnega občutka, ker je vedel, da lady Cvnthie navadno ne hvali mladih deklet. — Vprašala je, kdo je gospodična Joynerieva in stari John je viteško izjavil, da tako dražestnega dekleta se svoj živ dan ni videl, kakor je gospodična Jovnerjeva. Trdil je celo, da pozna njeno rodbino. Dick se je nasmehnil. — In kaj je dejala lady Cynthie? — Kaj je dejala? Saj jo poznaš. Kar vroče mi je postalo. Namršila je obrvi in vlila se je ploha kakor običajno. Ma-Jo ie manjkalo, da nisem zakričal. Ugnala je starega v kozji rog — prisilila ga je priznati, da ne pozna ne gospodične Jovnerjeve, ne njene rodbine. Stari se mi je v dno duše smilil. Dick se je zopet počasi obrnil k računom, toda pisal ni, čeprav ie držal pero nad papirjem. — Zdi se mi . . . Je začel Bobbie. pa je v zadregi obmolknil. — Kaj se ti zdi? — je vprašal Dick ne da bi dvignil glavo. — Zdi se mi, da ie vse že sklenjeno. Mislim ... — Misliš med menoj in gospodično Joyncrjevo? Motiš se. Bojim se celo, da je nisem vreden, da sem preslab za njo. Zakaj vprašuješ? Bobbie je počasi vstal in pretegnil svoje dolge ude. — Ne vem, — je odgovoril previdno. — Toda zdi se mi da lady Cyntliie gospodično Jovnerjevo prezira. Seveda to nič ne pomeni, kajti lady Cvnthie prezira vse ljudi, katerih rodovnik ne sega tja do krvoločnih Plantagenetov. Da ne pozabim, polkovnik mi je povedal, da ga je radža povabil na obed. — Kishlastan? — je vprašal Dick presenečeno. — Nisem vedel, da sta znana. — Ce se nc motim, se je polkovnik seznanil z njim v Indiji, — je dejal Bobbie. — Vem pa točno, da bo jutri pri njem obedoval in da bo tam tudi Diana Martvnova — vpričo žene mi seveda tega ni povedal. — Kishlastan ie čudak. — Dicku se je zmračil obraz. — V zunanjem ministrstvu pravijo, da je blazen. Bobbie sc je zasmejal. Poročnik Bobbie Langfellow se je zdel včasi površen ali celo omejen, toda v resnici je bil zelo bistroumen in premeten dečko. Bil je romantične narave in vse izredno ga je zanimalo. Bobbie bi bil zelo rad prišel v vohunski oddelek vojnega ministrstva in ves prosti čas je porabil za studiranje. Ponosen je bil na svoje detektivske sposobnosti in čeprav se ni zavedal, je imel mnogo skupnega z rdečelasim sinom detektivke Ollorbyjcve. Po pogovoru z Dickom je odšel v svoje stanovanje in dolgo je razmišljal o strogi sodbi Iady Cvnthie, nanašajoči se na ženitev častnikov, flope Jovnerjevo je poznal dovolj dobro, da je bil prepričan, da lady Cvnthie ne inajde na nji niti najmanjše napake in da ve Hope o svojih sorodnikih prav tako malo, kakor drugi. Tu se je nudila bodočemu članu vojaškega vohunskega oddelka sijajna priložnost. Kaj če bi odkril brez vsake pomoči, samo z dedukcijo in po srečnem naključju v gozdu človeštva rodbinsko deblo, katerega list je gospodična Joynerjeva? Saj ie jasno, da ima tudi največji siromak prednike, ki ga vežejo z Adamom ali z nižiimi bitji, v katerih vidijo učenjaki njegove praroditelje. Prijatelj ni vedel, da ima. Bobbie nov življenski cilj. Bil je že pridno na delu. Bil je bogat in denarja se mu ni zdelo škoda. Poklical je na pomoč vse genealoške veščake in najbolj se je zanimal za 10. junij, kajti to je bil dan, ko je dobila Hope Jovnerjeva od neznanega zaščitnika šopek. IX. Ko se je Graham Hallowell preselii v vilo v Cobhamu, se ni več čudil pretirani najemnini, katero je posredovalec zahteval. Ogorčenje bi bik) sploh odveč, kajti za najemnino ni plačeval sam niti počenega groša. Vila je bila lepa, zidana v tudorskem slogu. Stala ie sredi prostranega vrta in od drugih poslopij je bila oddaljena dobre pol milje. Cesta, ob kateri je stala, je ležala četrt milje od glavne porthmoutihske ceste. Vila ic imela z Londonom mnogo boljšo zvezo, nego je Graham pričakoval. Bilo je pravo letovišče s krasnim vrtom in ljubkim kopališčem. Diana ni odpotovala z Grahamom v Cobham. — Še na misel mi n-e pride zakopati se v Cobhamu. S Traynejem sta se pošteno zmotila, če sta mislila, da poj-dem tja. xMorda pridem na luneh ali na obed in to bo vse. — Upam, da še aiisi pozabila, da si moja žena, — je dejal Graham sarkastično. — Prizadevam si pozabiti, pa ne morem, — je dejala Diana. — Zdi se mi pa, da pozabljaš ti, da imam v Londonu važne opravke, Graham se je bal žene, s katero ga je vezala zakonska zveza, ki se je zdela zdaj obema blaznost. Za vilo je skrbel vrtnar, prileten godrnjač, stanubč v hišici v kotu vrta. Vrtnarjeva žena je opravljala posle kuharice in sobarice. Pomagala ii je hči. nesrečno in slaboumno bitje. Molčeči vrtnar ga je odvede] v krasno poslopje. Graham se je prepričal, da so sobe večinoma zaklenjene. Odprti sta bili samo dve spalnici, sprejemnica, jedilnica in knjižnica, kjer pa Graham ni našel knjig, ki bi mu ugajale. Vrtnar je bil še dokaj uljuđen, čeprav je govoril malo in nerad. Njegova žena, groba in neuljudna ženska, je bila izvrstna kuharica. Grahamu se je obetalo udobno, toda dolgočasno življenje, čeprav je bil vrt za ljubitelja rož kot nalašč ustvarjen. Graham se je prepričal, da je večji, nego je prvotno mislil. Prehajal je v divjo goščo iglastega drevja in grmičevja. Za to gozdno steno ie našel Graham čudovito stavbo. Bil je štirioglat, kamnit stolp, visok dobrih trideset čevljev. Oken ni imel in znotraj je morala biti električna raz= svetljava, kajti Graham je opazil na zu du močno žico. V pročelju so bila vras ta. Bila so pa tako nizka, da bi se mo; lal pripogniti, če bi hotel vstopiti. Graham je pomislil, da bo to najbrž žitnica. Ogledal si jo je od vseh strani. Drugih vrat ni našel. Ko se je vrnil k pročelju, je opazil, da ga vrtnar rado-vedno opazuje. — Kaj je to? — jc vprašal. Vrtnar sc je ozrl na stolp in odgo* voril: — Stara žitnica, katere ne rabimo več. — A vendar je napeljana v njo električna razsvetljava. — Saj jc ceneje kakor prebijati zid in delati okna, — je menil vrtnar. Francozi imajo srečo Kako je dobila Francija po zaslugi trmastega kapitana v Afriki bogato kolonijo Dežele so kakor ljudje. Nekatere imajo srečo, druge smolo. V seznamu dežel, ki imajo izredno srečo, je prva Francija. Francozom je padlo marsikaj tako rekoč z neba, deloma celo proti njihovi volji. Med mnogimi čudovitimi, I toda resničnimi prigodami iz francoske | pitana in vojake. Ekspedicija je krenih zgodovine hočemo omeniti onega trma- dalje, toda kmalu je začela razsajat ubi-H nosača in ukradli tri mule. Toda zvečer se ni nihče vrnil. Raznesla se je vest, da so domačini kapitana in njegove vojake napadli in pobili. Minilo jc več dni, ne da bi mogel polkovnik zvedeti, kakšna usoda je doletela ka- "a stega kapitana, katerega zasluga je, da je dobila Francija bogato kolonijo. Kapitan je bil tip častihlepnega moža. Ko jc bil še mlad častnik, je zvedel od prija»telja-uradnika, da pripravlja vojno ministrstvo tajno ekspedicijo v Afriko. Požuril se je in vložil prošnjo, da bi ga dodelili ekspediciji. Nekega jutra ie čital V novinah poleg imena polkovnika, ki je bil določen za poveljnika ekspedicije, tudi svoje ime. Ta vest je bila sprejeta v kapitanovi družbi z velikim navdušenjem. Na hitro roko so priredili tovariši kapitanu odhod-nico. želeli so mu srečno pv m čez nekaj ur je že sedel kapitan v vlaku in se pelial proti Bordeairxu. Tam je čakal nekai 'dni, da jc prispel poveljnik ekspedicije s svojim štabom. Kapitan se mu je šel takoj predstavit in dejal je, da ie ponosen, da se sme udeležiti njegove eksoediciie. Polkovnik mu je pa odgovoril, da ga sploh nihče ni izbral in da gre očividno za pomoto. Kapitana sploh ni poznal in svetoval mu je. naj se vrne k svojemu polku. Ekspedicija se je vkrcala na purnik 1 in ku so drugi dan odrini!; iz pristanišča- ie polkovnik sklical svoje moštvo na krov. Ves presenečen je opazil, da se je trmasti kapitan brez njegovega dovoljenja vtihotapil na paru ik. Polkovnik se je hudo raziezil in zakričal, je nanj, nai mu izsrne izpred oči. V Da-karu Je polkovnik odredil, da so poslali kapitana s pr\im parnikom nazaj v Franc*io. Parnik je odplnl in polkovnik ie bi* trdno preprran. da "e njegovo povelje izpolnjeno. Ekspedicija se je napotila naslednjega dne v notranjost Afr'ke. Cez dva dni, ko so bili že v puščavi, se je hotel polkovnik prepričati, kako prenašajo žejo in vročino vojaki oddelka, k: je korakal zadnji. Tu ga je čakalo novo presenečenje Kapitan, katerega se je hotel otresti že v Borde-au\u. je korakal v zadnjem oddelku ekspedicije. Polkovnik je besnel in malo je manjkalo, da ni p'anil na kapitana. Hotel ga je ustreliti, pa si je premislil. Na obzorju se :e vidol palmov gaj, za katerim so bile zadnje francoske postojanke. In polkovnik je sklenil prepustiti domačinom to, kar je hotel storiti sam. Ekspediciji -se je bližala karavana domačih trgovcev. Zjutraj je polkovnik ugotovil, da so izginile tri mule in da $8 bil en nosač njegove ekspedi- j cije ubit. i Takoj je poklical kapitana in mu zapovedal, naj krivce kaznuje. Dal mu je pet vojakov in kapitan je hitel za karavano, v kateri so brli po polkov- | nikovem mnenju razbojniki, ki so mu i med vojaki tropična mrzlica, poleg tega je pa že primanjkovalo živil. Nekega večera se je ekspedicija že na povratku ustavrla, da bi prenočila. Ves potrt je sedel polkovnik v svojem šotoru in težke misli so mu rojile po glavi. Glavni cilj je bil sicer dosežen, toda program ekspedicije je moral znatno skrčiti. Kar ie stopil predenj mož visoke postave in polkovnik Je ves presenečen spoznal v njem trmastega kapitana. Kapitan jc pripovedoval, da je bil ranjen in da so ga odnesli v veliko naselbino, kjer so ga položili v poglavarjev šotor. Ker ie znal nekaj besed dotičnega plemena, ie prepričal poglavarja, da ni sovražnik in da nima slabih namenov. Kmalu sta postala s poglavarjem velikega p'emena prijatelja !r. kapitan je postal celo njegov zet. In podjetnemu častniku se je posrečili) pregovoriti tasta, da ga je pooblastil skleniti v njegovem imenu s francosko vlado pogodbo, s katero se zavezuje živeti s Francozi v slogi in prijateljstvu. Polkovnik je objel kapitana in se mu v imenu Francke zahvalil na nepričakovan uspeh. Cez dva meseca se je vrnil kapitan kot afriški princ v Pa-rrz z distinkciiami polkovniku. In Francija je dobila po zaslugi trdovratnega kapitana v Afriki veliko pokrajino, ki je postala ena njenih najbogatejših kolonij. Modne novosti za damske plašče, kostume, obleke i« t. d. priporoča v -veliki isbiri FRANJO NOVAK Spec. trgovina sukna — Ljubljana. Kongresni trg št. 15. Umetni oblaki in dež Dež. kjerkoli in kadarkoli, je geslo francoskih fizikov in inženjer je v. ki hočejo suhim krajinam ogromne francoske kolonijalne dežele pričarati redno namakanje. Gre za Alžir, Maroko in druge kolonije in francoske protektorate. Francoski akademiji prirodnih ved so predložili fiziki in inženierji več načrtov. Učenjaki Bernard Dubos, Ch. Lallemand in Marcel Berem opiraJo svoje eksperimente na najenostavnejše fizikalne temelje. Hočejo namreč zbrati vodne hlape velikih vodnih ploskev v umetne oblake. Po enem načrtu naj bi pokrili s steklom velik del Sredozemskega morja bliza Alžira, katerega hočejo namakati iz zraka. Toplota gre skozi steklo, vodni hlapi pa ne morejo prodirati stekla, temveč morajo skozi ventil. Na ta ventil bi bile priirzene cevi, napeljane na določene kraje. Tu bi spuščali vodne hlaoe v mrzel zrak in tako bi nastali težki oblaki, katere bi razbijali s topovskimi streli. Začetkom tekočega stoletja so že delali poskuse z razstrciievanjem oblakov In zdaj jih hočejo delati sistematično, ker bodo pri rokah umetno narejeni oblaki. Večina načrtov izvira iz fizikalnega pojava izhlapevanja vode in razlikuje se samo po načinu, kako doseči izhlapevanje. Ing. Dessoliers meni, da bi mogli položiti tudi v puščavah «_ol>oko pod peskom cevi. po katerih bi napajali vodni hiape več sto milj dalel Voure h a?c bi spuščali co določenem cisn naa suhimi kraji in cm bi prts:: v stik s hladnim zrakom, oi nastal dež Tako bi lahko umetnim potoni namakali \sc puščave. Pedant. 'rancoz in Italijan seJe za Nemec, mizu. — Katerega je danes? — vpraša gost pri sosednji mizi. Nihče nima koledarja in tudi novin ni pri i:>I I ne ljudi — rum ka/e film »Atlantik . S ro tr» ure pred smrtjo, samo tri zadnje ure " -ljenji na parniku, ki se potaplja sredi iic« □smemesa oceana. Teh l.Hidi niste pozna!:. Tudi niste vedeli, da sploh žive. hi tud; on; so se po/nnli lete nvkaj dni. Objel iili ic :nors4\i on.'k. ki jih vozi v novi svet — v novo življenj, kjer (e treba realizirati tisoč idej. kjer naj se izpolni tisoč nad. Prijetno /i viju nje na parniku. I*, ".ki zaupajo kapitanu, vožnji po morju jc prijetna, ker s: krarsjio čas z raznimi družabnim! prircditvr.nv. K\.r sc pripeti strahovita katastrofa: panuk zadene ob ledeno goro. Nastane borba za Življenje, jrrrznu i c zavest, da je smrt l Hzu. Smrt na luorjflieai dnu. Isti panr-k. ki ;e sprejel ,ui krov tisoče pomikov, postane v na krajšem Baw ledena frobnict. Samo tri ure. tn knir/ke irre je /adost-Tvah. Zdi sc, da ni bilo boljše ideje za zvočni film, ki daieč preseda vsako pričakovan ie. Pokazatj živrjen.ic in razpoložene' potolifco* na vel;kcm parniku. n^i grozo in ofcttp v ooicried neizprosne smrti, vso veličam n podmjfl Budi, kadar so izgubljene zadnje nade, življenje in delo na krovi:. pn/rn r valtiost posadke, ledeno COfO, ki i c;i m sumim sunkom odloči usodo vfCn potnikov in uniči krasno delo moderne tfJmikc, pokazati paniko na parniku, obupne poi/kusc reševanja in vse to z reprodukcijo ^ ^e!i zvokov, od najrtežnej£e?sa sauna, pa do ro-p tanin strojev, krike resreenili. na Dol Huni ljtKti — to pomeni popoln trtami zvočnega ffikma. Vse se čuje jasno in razločno tako, da človek nehote strmi. Dnpont je eden najslavnejših režiserjev sveta. Toda s tejn filmom je prekosil samega sebe. Tudi igralci so prvovrstni. Odlična je zlasti kreacija in mimika Fritza Kort-nerja in Franca Ledererja. »AUanric- ie Hm, kakršnih je izdelala fftmska industrija še malo. — SokoJ-Vić. Predorjasiii zbor sok. društva Vič je določil telovadirti umak: član: ob sredah in petkih od pol 21 — pol 22. ure: moški naraščaj: ob sredah in petkih oxl pol 20. — pol 21. ure; moška deca do 10 leta: ob torkih od 16. — 18. ure; moška deca od 10 leta dalje: ob četrtkih od pol 17. — pol 19. ure. Članice: ob torkih in četrtkih od 20. — 21. ure: ženski narašča i: ob torkih in četrtkih od 19. — 21). ure ln ženska deca: ob sredah m petkih od 17. — 18- ure. Ker sta pred dirrmi letni društveni nastop in vsesokolski z-let. pozivamo članstvo k rednemu posečanju telovadbe! Starše pa prosimo, naj pošiljajo de-co k telovadbi ob takem času, ki i i bo dopušeal pravočasen prihod v telovadnico, ne pa postajanja po ulicah m Dotikanja okroc Sokolske.ga doma. Za pravočasen odhod dece iz telovadnice bodo skrbeli •/»-ditelji-ce. — Zdravo! — »Ljubljanski Sokol< ponovno ovozar-ia i'! vabi svo e članstvo, kakor tuli čim-stvo ostalih ljubljanski i in okoliških sokolskih drnftev Ter prijatelje 5 kolstva ia svoj družabni večer, ki bo v soboto 20 t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji ^Zvezd.i«. iz posebne prftaznosii sodeluje splošno znani kvartet »Matičarjev< bo. Skalar. Pitan, ZavrŠan sL in Završan ml.: c beta se teduj vsem udeležencem tudi umetniški ulitek. Zdravo! Odbor. 228-n VZAJEMNOST Boncelj, bogat bankir, potuje v Kraljo-vieo. V vlaku se je seznanil s s'avnim lečnikom Zdravkoni Zavirikom, namenjenim v isto letovišče. Zmenila sta sc, cU kreneta v taisti hotel. Ničemurni bankir je začel pošiljati znancem poročila s podpisom: »Bernard Bonceli, bankir, s svonm zdravnikom.« Ko pa je ta zvedel za njt" j«ovo početje, ga je pričel posnemati: »Dr. Zdravko Zaviriek, s svojim bankirjem.« + Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja tužno vest. da je umrla njena marljiva in vestna uradnica, gosjoodična Jelica Kavčič dne 23. marca 1930 ob 12. uri opoldne. Zbornica bo ohranila blago po-kojnico v prijaznem in trajnem spominu. Ljubljana, 24. marca 1930. Vaoka Za odgovor znamko/ ^^■■^ od&ottorjotno Plačo mm tudi m mnasnkah. ■ Na vprašanja NaJmanJU o*la» IMi Opremljena soba s posebnim vbodom se odda, — M«a»i trs KM U03 Klavirje m P^*wsoju>e. ik>-pravda «n čisto ucia&uie naje trate — tiKfi na obroke — tovarna kla-»vinev WARBI.NEK, Lj-irbliana, Gre-fforčiceiva 5. Rimska c. 2. 1204 Brivski pomočnik mlad, interventen, išče sMbc v manišem mestu Slovenec. Nastop 15. apnila. Na razpolago dobra spričevala iz raznih kopališč. Ponudbe na Tomo Djuručič, Sut>ra. _ 1212 Gabrovih sadik za živo meh). javorrev, jcrobl-kovcev. brez, smrek, borov, me-cesnov in sploh vse vrste gozdnih sadik, zdravih in dobro v kor en:-nSenih nudim večje število. Cena po dogovoru. Jakob Torkar, Vi-šcViEca štev. 9, poŠta Oorje pw l Bledo. Trgovskega učenca s primerno šol&ko izobrazbo, poštenega in zaaesliive«a sprejmem. Hrana m stanovanje v niii. — Prednost imajo sinov* železničarjev. Cenjene ponudbe aa naslov: Ivan Useničttik. trs. mešan, blaga v 'Poliča-nah. U94 Lepo posestvo bša z-idan., iiospcviar-tAo posio-p-JC dnvc:»tar. vse zcmbHsče skupaj v enem kosu. iepa soinčtia le>u, vin' ?r;;d, % z4, ^jivc, rravn:!;". sadonosaik, r<-dj 6 gk.v živine m već prajlfi'v. četrt ure cd kolodvora, cerkve in šole, zuridi i dr>kovanja p>ceni pruium za 1125.000 Kn. tiostilirćar HUtpf, Spodnje Laže pri P<.Ivanah. 1211 Opremljeno sobo lepo, najraje visokopritličnv. ^ strogo separiranim vbodom, rs če gospod. Ponudbe pod S ta-! en/1205. Kovača očenjenefa, samostojnega, dobrega tn veščega delavca išče s 1. majem t. L Vlastelinstvo Opeka. poŠta Vhnca - Vanaid-in. M 97 Stanovanje ene sobe s kuhinfo išče mlad zakonski par v Rožni dolini aH Tržaški cesti. Vselitev labko taioj. Ponudbe na upravo lista pod »Čistost«/! 163. 1163 Občni zbor Št. Jakobsko-Tmovskc CirU-Me-t odo ve podruiatee sc vrš>i z običajnim sporedom dne 26. t. m. ob 3. sv€čer v gosiHni Bcrsant v Trnov« m. Pr*jat*4i podružnice ms L Stjepušln Mil Jorinffl Yi prt porota a4jb*ljle tam bare, lice. »kole oartittire • ostala p«> trebsčiae ta idlitmi n arisktjiiltfbf Cjcsid talko + Uradništvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani javlja žalostno vest o smrti svoje koleginje, gospodične Jelica Kavčič uradnice Zbornice za TOI ki je preminula dne 23. marca 1930 ob 12. uri opoldne. Blago pokojnico ohranimo v prijaznem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 24. marca 19,S<>. Strojni ključavničar, tudi z enoletno prakso mehanika, zmožen slov. in neonskega jezika, išče službo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Strojni kJtttfčavndčarc/l 162. OLLA GUM . . ? Za vsak poedini komad popolna garancija! Dokazano najdovršenejši r ZOKKA pl. LEVIČNIKOVA javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je njena edina preljuba, nepozabna sestrica, oziroma svakinja in tetica, gospodična Jelka Kavčič uradnica zbornice TOI. po kratki, mučni bolezni dne 23. t. m., previđena s sv. zakramenti, preselila v boljše življenje. Pogreb predrage ranjke se bo vršil v torek dne 25. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti, Puharjeva ulica 12, na pokopališče Vič. V Ljubljani, dne 24. marca 1930. Objava. Glasom sklepa XXX. rednega občnega zbora z dne 22. marca 1930, bo izplačevala Ljubljanska kreditna banka za leto 1929. O°/0-no dividendo, to je Din na delnico. za kupon št. 29, ki se bo vnovčeval od 1. aprila 1930 dalje. Kuponi se vnovčujejo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah ter pri Češki komerčni banki v Pragi in Živnosten-iki banki, filijalki "VVien. V Ljubljani, 22. marca 1930. UPRAVNI SVET. Železnato vino lekarnarja dr. G. PIccoH-Ja v LJubljani krepca oslabele, malo-krvne, odrasle in otroke. 87-L Dežni plašč najnovejše fazone dobite tudi, če nimate gotovine. Imate morda staro srebro ali zlato, sreb-ne brone ali ziatnike, vrednostne papirje ali starkiike vrednote, vse Vara vzame najbolje v -ačun Jaračigaj, Ljubljana, Tavčarjeva 1. Sejmarji poskusite z dežnimi plašoi, katere Vam nudi najceneje Janćigaj, Lj-ubljana, Tavčarjeva 1. 1173 Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova udi-ca 1. Posreduje hitro in diskretno. 34/T Hinko Sevar v Ljubljani, nasproti Št. Jakobskc šole, je največja antikvariat-knji-garna, Li ima čez 7000 redkih slovenskih knjig na razpolago, kakor tudj več tisoč knjig drugih jezikov. Stanovanje konfortno, pritlično, obstoječe iz štirih sob, sobe za sLužkinjo, kopalnice, vseh prdtiklin, plin in elektrika, poleg opere oddam. Povrnitev adaptacijskih stroškov. Vselitev začetkom junija. Ponudbe pod »Opera 130« na upravništvo Slov. Naroda. 11&5 Dame pozor! Najnovejši spomladanski raznovrstni modelni kroji po meri se izvršujejo v krojnem učilišoii, k>er se tudi vrši redni po-uk damskih oblek. Izdelugejo se tudi po najnovejših modelnih krojih plašči, kostumi, obleke itd. pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja. Roza Medved, Mestni tag 24, III. n. nasproti magistrata. 1164 Likanje moške aH damske obleke 18 Din Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošiije, na želoo naprava novo podlogo, tudi obrne WALLET EXPRESS, LJUBLJANA Stari trg 19. Po obleko se pošlje na dom. 1102 L. Mikuš LJUBLJANA Mestn trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Potrta globoke žalosti naznanjam, da je moj iskrenoljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Mirko Lapafne trgovec iz Idrije dne 23. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 25. marca 1930. ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Idrija-Lj ubijana, dne 23. marca 1930. FANI LAPAJNE, mati in vsi ostali sorodniki. Šivalni stroji ,€rritzner4 .Adler* in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ,,U rani a" so «*aiiio pri »los. Peteline. Ljubljana HCoGu&i, periCe, kravate t I rt g v c s 11 : Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Poak v vezenjn brezplačen Hfablpana, Sespcstcu. ulica priporoča svoje izborne .zdelke ^ kar moffOČe 111 OS kili Oblačil nizke! Oglejte DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ naijlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnin tovarn. Otroški vozičkj od oajrpriprastejšejja do na/iinejšesa modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika, bivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. VcHka izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke Cerrki franko. »TRIBUNAa F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. l?a£ interes pride p opolnoma do veljave, ie oglašujete V edinem in najstarejšem slovenskem popolduei niku Stoven&fki flalod Kraljevska banska uprava Tehničko odelenje K. V. Br. 3694 18. marta 1930. god. Banja Lnka Stečaj za izradu idejnih skica za bansku palatu i banske dvore. Na osnovi rešenja Gospodina Bana Vrbaske Eanovine V. Br. 3182 od 1. ILT. 1930. god. Banska Uprava Vrbaske Banovine raspisuje: STEČAJ za izradti idejnih skica za banska palatu i banske dvore n lian jo j Luci. Kraljevska Banska Uprava v Banjoj Luci raspisuje utakmicu za izradu idejnih skica za Bansku Palatu i Banske dvore u Banjoj Luci, pod sledečim uslovima: A. OPŠTI U SLOVI. 1. Utakmica je Jugoslavenska i na istoj mogu učestvovati državljani Kraljevine Jugoslavije. 2. Ocenjivački Sud sastoji se iz članova, a prema rešen ju Gosp. Bana Vrbavske Banovine, V. br. 318230. god.: 1. Profesor Univerziteta arh. g. Petar Bajalovič. 2. Načelnik Tehničkog Odelenja Banske Uprave g. Stevan Besarič. 3. Arhitekta Ministarstva Gradjevina g. Momir Korunovič. 4. Tehnički savetnik Banske Uprave g. Ljub. P. Nikolič. 5. Arhitekta Banske Uprave g. Branko Jovanovič. Za zamenike: 1. Profesor Univerziteta arhitekta g. Branko Tanezovič. 2. Tehnički inspektor Banske Uprave g. Milan Panjkovič. 3. Za ovaj stečaj odredjuju se sledeče nagrade: a) prva nagrada 50.000.— dinara b) druga » 35.000.— » c) treća » 20.000.— » d) četvrta » 10.000.— » 4. Ocenjivački sud jeovlaščen da predloži, ako nadje za potrebno otkup nenagradjenih radova u sumi od 15 hiljada dinara. U ovom slučaju svaki otkupljeni rad bio bi plaćen po 5000.— dinara, 5. Ocenjivački sud podneće Banskoj Upravi izveštaj o rezultatu stečaja najkasnije za 10 dana od roka za predaju radova odredjenog. Radovi, koji su predati na vreme, a prispeju za vreme rada Ocenjivačkog Suda, biće uzeti u ocenu. 6. Nagrade i otkupi biće izplaćeni utakmičarima u roku od 10 dana po objavljenom rezultatu stečaja. 7. Svi radovi sa stečaja biće javno izloženi 15 dana po svršetku rada Ocenjivačkog Suda. 8. Svi nagradjeni i otkupljeni radovi svojina su Vrbaske Banovine i ona sa njima raspolaže i upotrebljava ih po svome nahodjenju i potrebi. 9. Ne nagradjeni i neotkupljeni radovi moći će se uzeti u roku od 30 dana po zaključenju izložbe. Posle ovoga roka Banska Uprava ne odgovara za njih. B. PROGRAM I TEHNIČKI USLOVI: 1. I zgrada Banske Palate kao i zgrada Banski Dvori treba da posluže: a) Javnim potrebama. b) Da gradilište bude što bolje iskorišćeno. c) Da arhitektura bude kao ukras gradu s obzirom na postojeću Pravoslavnu Crkvu. Detaljniji gradjevni program o veličini i broju prostorija kako u Banskoj Palati tako i u Banskom Dvoru, daće se uz situaciju zemljišta. Fasade da budu obradjene u čistom stilu monumentalne arhitekture, koje utakmičari mogu sami birati. Želja je da budu u narodnom duhu. 2. Na situaciji će biti označeno na kome će se mestu podići Banska Palata a na kome Banski Dvori. 3. Od u takmičara se traži: a) Situacija u razmeri 1:500; b) Sve osnove i razmeri 1:200; c) Potrebni preseči radi dobijanja jasne prestave o autorovoj zamisli u razmeri 1:200; d) Perspektivni izgled iz tačaka A i B na situaciji označenim za obe zgrade. e) Svi crteži i prilozi moraju imati jedan i isti znak kao i zavoj u kome će se jasno ispisati ime i adresa u takmičara. f) Rok predaje 25. maja 1930. godine. Za utakmičare van Banje Luke ovaj rok važi kao rok predaje radova na mesnoj pošti, što se ima dokazati poštanskom priznanicom, čiji se duplikat ima poslati u preporučenom pismu Banskoj Upravi u Banja Luci. Ovi utakmičari treba telegrafski da izveste Bansku Upravu o predaji svojih radova na mesnoj pošti. Iz kancelarije Banske Uprave Vrbaske Banovine K. V. Broj: 3694 od 18. IH. 1930. godine. Kreditni zavod za trgovino in industrijo ' LJUBU ANA Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju) s====— Obrekovanja rlog, nakup io prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deri« in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompi in iukaso menic ter naka-lila ? tu in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon it 2040. 2457. 2548 Interorban 2706 2806 37-L Urejuje Josri© Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«: Fran Jezersek. — Za upravo in šnseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljana.