N*Jv«čji VtiidUTaeleto • • • Z® pol lofai • • • • • Za New York cofe lato Za The largest Sovadu Daily in Unrted StfttcSv lisi slovenskih delavce? vAmerikL TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 245. — Stev. 245. and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Seoond Class Matter September 21, 1303, at the Port Offlot t Hew York, N. Y„ muter Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 19, 1936—PONEDELJEK, 19. OKTOBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XL1V, A R A N J U E Z-PRfflODNJI CILJ VSTASKE ARMADE VAŽNA ŽELEZNIŠKA PROGA JE UNIČENA, PA TUDI MESTO OVIEDO JE BAJE PADLO Bombna letala so uničila železniško zvezo z Valen- cijo, odkoder je dobivala vlada živila. — 250 vladnih vojakov je padlo v bitki pri Vajmoljados. Fašisti prodirajo proti mestu Hlescas. — Proti- zračna obramba Madrida v akciji. TOLEDO, Španska, 1 7. oktobra. — Fašistične čete, ki prodirajo proti Aranjuezu, so obstreljevale danes Castilejos ki leži med Toledom in Aran-juezom. Bombna letala so metala bombe na železniško progo med Aranjuezom in Valencijo, vsled česar je bil promet onemogočen. S fem je izgubilo glavno mesto edino zvezo s Sredozemskim morjem. Prebivalci ne bodo mogli dobivati živil. Za slučaj poraza bodo mogli voditelji armadnih čet pobegniti edinole v avtomobilih ali v letalih. Močna fašistična kolona prodira proti Illacas v namenu, da napade vladno vojaštvo od strani pri No-valcarnero. Na glavni cesti med Toledom in Madridom so i-meli fašisti precej Uspeha. Ko so zavzeli Valmoja-dos, je padlo 250 vladnih vojakov. Severno od Madrida, v Guadarrana pogorju, so fašisti obnovili ofenzivo. ALGODOR, Španija, 17. oktobra. — Vladna letala so bila poslana proti fašističnim letalom, ki so ogrožala Castilejo. PARIZ, Francija, 17. oktobra. — Polkovnik Martin Alonzo, ki poveljuje fašistom pred Ovie-do, pravi da se mu je posrečilo zapleniti precej o-rožja, ki je ruskega izvora. Zaplenjene puške so bile izdelane letos v ruskih tovarnah. MADRID, Španska, i 7. oktobra. — Proti glavnemu mestu Španske prodirajo tri armade, in vlada si brezupno prizadeva preprečiti skupni napad, ki ga ne bo mogoče uspešno odbiti. Vojno ministrstvo poroča, da se je vladna milica pri Navalcarneru iz "strategičnih ozirov" umaknila. Begunci, ki prihajajo v velikih gručah z dežele, so našli vrata v glavno mesto zaprta. Governer Carlos Rubiera je izjavil, da je bilo to potrebno, kajti prebivalstvu že resno primanjkuje živil. Fašistična fronta se bolj in bolj bliža Madridu. Ze nekaj dni je v glavnem mestu razločno slišati grmenje topov. Ministrski predsednik Largo Caballero, ki ima vso moč v rokah ter mu je podrejen tudi generalni štab, je danes razglasil, da morajo biti vsa povelja generalnega štaba, tudi od njega podpisana. Madridska policija je zopet aretirala več oseb, ki so na sumu, da imajo zveze s fašisti. Časopis "Po-litica" priporoča prisilno rekrutacijo vsega prebivalstva, ker se prostovoljci javljajo le v malem številu. MOSKVA, Rusija, 1 7. okt. — Ruska vlada odločno zanikuje, da je poslala z norveškim tovornim parnikom "Bjornoey" orožje na Špansko. Te vesti je raztrošil v svet norveški časopis 'Prittfolk", ki je pisan v fašističnim duhu. Po vsej Rusiji se vrše velika zborovanja, na katerih zahtevajo delavci, da je treba španski armadi poslati orožje. Noben govornik si pa ne drzne zahtevati, da bi poslala orožje ruska vlada. GLAVNI STAN VSTASKE ARMADE, 17. oktobra. — Jp. Tenerif^ je dospelo poročilo, da so vstaši zavzeli mesto Oviedo. Poročilo je poslal vsta-ški poveljnik Alonzo in se glasi: — Mesto Oviedo je padlo. Pet tisoč vladnih vojakov je bilo usmrče- Poročilo Federacije ugodno za Roosevelta POPOLNA ZMAGA ZA ROOSEVELTA RooseveSt na Srednjem Zapadu, je po zatrdilu Farleya, najboljša jam-ščina za zmago. Predsednik demokratske g u narodnega odbora James A. Farley se je po pet dni trajajočem potovanju vrnil s predsednikom v glavno mesto. — Farley zre z velikim upanjem v bodočnost. V Michiganu, Ohio in severnem delu države New York je bil predalnik Roosevelt dosti bolj navdušeno sprejet kot pa leta 1932. — Prepričan sem, — je rekel Farley, — da bo dobil predsednik letos dosti več elektora-ralnih glasov kot jih je dobil pred štirimi leti. — Pa ne samo to. Še nikdar ni dobil noben kandidat v zgodovini Zdr. držav take večine kot jo bo dobil Roosevelt. Republikanski voditelji bodo še marsikaj govorili, toda vsa njegova prizadevanja bodo brezuspešna. Če so republikanci količkaj bistrovidni, bi morali vedeti, da je njihova stvar izgubljena MAJHNE ŽENSKE SO NAJBOLJŠE ABERDEEN, Anglija, 17. oktobra. — Protestanski škoi' l)eane je rekel dijakom: — Kdor se bo ženil, naj se poroči z majhno žensko, ki naj ne bo višja kot pet čevljev. Majhne ženske so dosti bolj prijazne in delavce kakor velike. NEGDŠ JE KUPU FRANCOSKO VILO PARIZ, Francija, 17. okt.— Bivši abesinski cesar Haile Selassie je kupil -v Viry, v severovzhodnem delu Francije, krasno vilo, za katero je plačal več milijonov frankov. Vkratkem se namerava preseliti iz Angli ie v svoj novi dom. SCHUSCHNIGG UGLAJA OTONU POT DUNAJ, Avstrija, 17. okt.— Av.strij. kancler Kurt Schu-sch-nigg je vzbudil v avstrijskih monarhistih precej upanja, ko je rekel, da bo imel nekega dne avstrijski narod priliko odlo-l čiti, če naj zasede nadvojvoda | Oton avstrijski prestol. (- Skrajno pomembne so bile njegove naslednje besede: — — Edinole Avstrijci bodo odločili, če bo avstrijska monarhija obnovljena ali ne. BORBA PROTI KOMUNIZMU MOČNEJŠA STRAŽA OB RENU METZ, Francija, 17. okt.— Tukajšnjo prebivalstvo so zelo razburile vesti, da je Nemčija skoro podvojila svojo vojaško posadko ob Renu. Zdaj ima Nemčija ob francoski mej5 dvanajst armadnih zborov. Rev. Geraldu L. Smithu je baje že obljubljenih poldrugi milijon dolarjev. — "Narodna fronta proti komunizmu. 9t WASHINGTON, D. C., 17. okt. — Rev. Gerald L. K. Smith ki je s pokojnim seiiatorjem Huev P. Longom osnoval gibanje "Share the Wealth", bo v torek ustanovil v New Yor-ku "Narodno fronto proti komunizmu". Smith je potoval več tednov po deželi ter obiskal nad 400 finančnikov, ki so mu baje obljubili, da bodo v ta namen darovali poldrugi milijon dolarjev. Njegov boj pa ne bo naperjen le proti komunizmu, pač pa tudi proti New Deahi. Njegov tajnik Harry Costel-io je rekel, da ima Smith neo-vrgljive dokaze, da komunisti izpodkopujejo temelje ameriške ustave. Nova organizacija bo imela svoj glavni .stan v New Yorku, podružnice pa v Bostonu, Phi-iadelphiji, Washingtonu, St. Louisu, Spokane, Houstonu, Portlandu, Atlanti in Jack sonville. SOCIJALISTI IMAJO SAMO $50.000 Miss Marjorie Kipp, upravi-teljica kampanjskega fonda socialistične stranke, je izjavila, da imajo socijalisti za volilno kampanjo samo $50,000. V to svrho so nameravali zbrati sto tisoč dolarjev, toda zdi se, da ta vsota ne bo nikdar dosežena. — Ah, kako krasno bi bilo, — je vzkliknila smeje, — če bi nam 'bila v denarnem oziru du Pont in Morgan tako naklonjena kot sta na p rimer republikancem. MOSKVA SE _PRIPRAVLJA V Sibiriji grmadijo so-vjeti ogromne zaloge. Vojna med Sovjetsko unijo in Japonsko je baje neizogibna. MOSKVA, Sovjetska unija, 17. oktobra. — Ruska vlada se z mrzlično naglico pripravlja i na vojno z Japonsko. Iz Kanade, Združenih držav in Avstralije je naročila velikanske zaloge žita, ki ga spravlja v ogromno podzemeljska (skladišča v Sibiriji. Priprave se vrše z največjo tajnostjo, toda oblasti jih ne morejo popolnoma prikriti. Vojaštvo utrjuje vzhodno od Bajkal-skega jezera progo transsibirske želežnice, kajti od t.e železniške proge je odvisna usoda velike riuske armade. Po raznih sibirskih mes-tih so zgrajena ogromna podzemlj-ska skladišča, v katerih so razen žita tudi uniforme ter silne množine orožja in municije DEVETDESETLETNI KOLESAR PRI VILJEMU DOORN, Holandska, 18. okt. Heinrioh Werner iz Bonna, ki je s svojimi 90 leti najstarejši kolesar na svetu, je obiskal danes bivšega nemškega kajzer-ja Viljema v njegovem gradu. Pripeljal se je na kolesu ter sta ga bivši kajzer in njegova žena Hermina prav prijazno sprejela in ga povabila k zajtrku. Ko je dolbil od bivšega kaj-zerja lastnoročno podpisano fotografijo, se je odpeljal nazaj proti Bonnu. NA LETALIH NE BO VEČ STREŽIC Na letalih Eastern Air Lines ne bo več strežnic. Njihova mesta bodo zavzeli moški strežniki. Tako je odločil generalni manager Eddie Rickenback- PREDSEDNIKOV SIN NI AGITIRAL PROTI USTAVI Očitali so mu, da je priporočal izpremembo a-meriške ustave. — Govoril je v svojem imenu. Predsednik se ne briga za zadevo. BOSTON, Mass., 17. okt. — Predsednikov sin James Roosevelt, ki. je včeraj govoril v državi Massachusetts, rekel, da je časopisje napačno citiralo njegov govor. Časopisje je namreč pisalo, da je rekel predsednikov sin: — Če bi najvišje sodišče ne o-vrglo NRA, bi ne bilo v deželi tako velike nezaposelnosti. Nezaposlenost je mogoče odpraviti oziroma zmanjšati edinole s skrčenjem delovnih ur. Da se bo to zgodilo, bo predsednik stopil pred narod in bo zahteval, naj se ustavo tako spremeni, da bodo dobili principi NRA postavno veljavo. Njegove besede so se baje takole glasile: — Vlada je sklenila na ustaven način doseči cilje NRA. Če tega drugače ne bo mogoče, ne -vidim za svojo osebo nobene druge možnosti kot stopiti pred narod in zahtevati, naj se spravijo ti cilji z ustavo v soglasje. Ko so predsednika Roosevelta opozorili na Jamesov govor, ni hotel ničesar reči. . er. — Ženske so uzorno vršile svojo službo, — je rekel, — toda pomisliti je treba, da postajajo letala z vsakim dnem večja in da je služba od dne do dne bolj naporna. VSAK DELAVEC BI MORAL' VEDETI, KOGA NAJ VOLI WASHINGTON, D. C., I 7. oktobra. — Ameri-ška Delavska Federacija je izdala poročilo o obeh glavnih predsedniških kandidatih, v katerem pravi, da je 47 predlogov, ki jih je predsednik Roosevelt podpisal, ugodnih za ameriško delavstvo. Poročilo ne priporoča po imenu niti Roosevelta, niti Landona v splošnem je pa Rooseveltu naklonjeno. Predsednik Federacije William Green, ki je osebno za F D. Roosevelta, je izjavil, da bi moral vsak delavec dobro vedeti, koga mora voliti. POTRES V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI Potres Je zahteval najmanj petindvajset človeških žrtev. — Prebivalstvo je prestrašeno pobenilo na prosto. Način, kako je bil sprejet BENETKA, Italija, 18. okt. — Najmanj petindvajset oseb je izgubilo življenje pri hudem potresu, ki je obiskal severovzhodni del Italije ter nekatere kraje v Jugoslaviji in Avstriji. Materijalna škoda je precejšnja. Benečani so potresne sunke čutili, škode pa ni bilo v Benetkah nobene. Iz Trsta poročajo, da se je pojavil potres tudi v Zagrebu in V Ljubljani. Ljudje so v nočnih i oblekah pobegnili na prosto in si poiskali zavetja izven mestnega zidovja. Petnajst oseb je bilo usnir-čenih v italijanski provinci Ganeva di Sacile, deset pa v Fur-landiji. V Trbižu na Koroškem je bilo poškodovanih več sto hiš. Vojaštvo in Rdeči križ sta takoj stopila v akcijo. Železniška zveza je na več krajih prekinjena ter potrgano telefonsko in brzojavno omrežje. Precej je prizadet tudi severni del dalmatinske obali do Zadra. Iz raznih avstrijskih krajev poročajo o potresnih sunkih, dočim prebivalstvo Dunaja in Beograda ni čutilo potresa. V PIJANOSTI PRETEPLA OTROKE V soboto je stala pred sodnikom v Bronxu 381etna Lillian Garvey, ki je priznala, da jo pijanosti pretepala svoja dva, tri in pet let stara otroka. Sodnik jo bo obsodil 21. oktobra. Ko so jo odvedli v celico, sta otroka, ki sta bila navzoča v sodišču, britko jokala. — Držite s .svojimi prijatelji in izvolite jih! — je rečeno v poročilu. — Nasprotujte svojim sovražnikom in jih porazi te. 'George L. Berry, predsed j.ik Labors Non-Partisan Lea gue je izjavil, da je 33 državni!« Delavskih Federacij in 20 mednarodnih strokovnih uuij odo-brilo Roosevelta in da se nobena delavska organizacija zavzela za Landona. Poročilo omenja, da s»> je podpredsednik Garner od lotu 1908 do leta 1932 (ko je l»ii kongresnik) v enajstih slučajih zavzel za važna delavska vprašanja, dočim je v osemnajstih slučajili zavzel stališče delavstvu sovražno. Poročilo ne omenja republikanskega podpredsednišk e g a kandidata Knoxa, ker ni bil Š2 nikdar član zakonodaje. Danes je govoril po radio J. L. Lewis, predsednik United Mine Workers ter izjavil, da je organizirano delavstvo skoro izključno na Rooseveltovi strani. Landonu je očital, da se prilizuje kapitalistom in da j" njegova politika fašistična. — Če izvolite Landona, — je zaključil .svoj govor, — boste postavili v Belo hišo slamnatega moža. ANGL. KRALJ SE BO OŽENIL Ko bo Mrs. Simpson ločena od svojega moža, bo najbrž postala žena angleškega kralja. —-Zadržkov ne bo nobenih. naroČite se na *4 glas NARODA", NAJVEČJI SLO ] VENSKI DNEVNTF ^ ' ^R 1 DRŽAV Ali. - LONDON, Ainglija, 17. okt. — Amerikanka Mrs. Wallie Simpson, ki toži svojega moža za ločitev zakona, je že par dni v gradu Belvedere gost angleškega kralja Edvarda VIII. Sodnik Hawkes je že določil dan obravnave, in kot se sliši, bo trajal ločitveni proces komaj par minut. Nekateri pravijo, da se boi angleški kralj takoj poročil z njo, kakorhitro bc ločena. Angleška ustava ne določa, da mora biti angleška kraljica 'plemenitega rodu ter ni v tem pogledu nobenih zadržkov. Postava le določa, da morrt biti kraljica protestantovsk^ vere. TBE LARGEST 8LVVENE hrAlLY IN UJ3& Frank Sakser, President "Gla* Naroda" (▲ Corporation) OWned and Published by 9L0VKNIC PUBLISHING COMPANY K Renedli, Trees. Place of IN ffatf mil of the corporation and if of abore officer«: New T«k CMy. N. X. "GLAS NARODA (Voiee of the People) Every Day Except Sundays end Holidays Ea celo leto velja Kanado........ Ea pol leta....... ta Četrt leta..... Ameriko lh ..........«8.00 >•••••••••* «3.00 .......... |1JH) Za New York sa celo letd ...... $7-00 Ea pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00 Za rol leta.................... $3.50 Subscription Yearly «8.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lakaja Tsald dan IzvmsuSI nedelj ln praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New Txi N. X. Telephone: CHelsea 8—1242 BELGIJA — NEVTRALNA Nedavno je govoKl pred 'belgijskim kabinetom belgijski kralj Leopold ter se je v svojem govoru temeljito poslovil cd francosko-belgijske zaščitne pogodbe. Ta svoj korak je utemeljil brez vsakega olepšavanja. Nemčija je utrdila svojo mejo napram Belgiji ter ima ob belgijski meji znatno močnejšo vojaško silo kot jo je imela leta 1914. Belgija vsledtega ne more skleniti s kako drugo državo nobene vojaške pogodbe, ki bi ji kaj prida zajamčila za slučaj nemškega vpada. Pogodba s Francijo bi ne bila za Belgijo posebnega pomena. Ako bi se Nemčija in Francija spopadli, bi bila Belgija zopet istota-ko pregažeua kot je bila leta 1914. Vsled tega ne kaže tej deželi drugega kot obdržati najstrožjo nevtralnost ter svojo armado tako zmanjšati, da ji bo zadoščala le za svojo lastno deželno obrambo. Vse to je lepo in pošteno, toda če prav premislimo, ni ?Jilep belgijskega kralja kdove kako važen. Če bo hotel Hitler napasti Francijo, se bo prokleto malo brigal za belgijsko nevtralnost. Leta 1914 je rekel Betlimann Hollweg v nemškem državnem zboru: — Ravnokar so nemške čete prekoračile belgijsko mejo. Če se bo Hitlerju zl j ubilo, bo spregovoril njegov general von Blomberg iste besede. Sicer je pa zaenkrat govoril samo (belgijski kralj. Prihodnje dni bo namreč povedal belgijski narod svoje mnenje o kraljevem sklepu. MOC FAŠIZMA V Evropi so naslednje fašistične oziroma napol fašistične države: Nemčija, Italija, Avstrija, Portugalska, Grška, Poljska, Madžarska, Letska in Litvinska. Nefašistične države so pa: Anglija s svojimi domini ji, ki gospodari četrtini vsega sveta; Rusija obsega šestino sveta; Francija, skandinavske dežele, Čehoslovaška, Švica, Belgija, Holandska. Če prištejemo k njim še Združene države, pridemo do zaključka, da je fašizem v obupni manjšini. Treba je pa Hitlerju le namršiti čelo, pa pokliče Liga narodov svojega komisarja iz Gdanska. Mussolini napove Abesiniji vojno, in dvainpetdeset držav ne more vojne preprečiti. V Londonu je bila sklenjena pogodba, da se evropske države ne smejo vmešavati v španske zadeve. Pogodbo so podpisale med drugimi tudi tri nefašistične države: Anglija^ Francija in Rusija; ter tri fašistične: Nemčija, Italija in Portugalska. In kaj vidimo? Navzlic pogodbi preskrbujejo Nemčija, Italija in Portugalska španske fašiste z orožjem, municijo in letali. Fašistom je vse dovoljeno. Proti njim ne zaleže noben protest. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem knrzn. V JUGOSLAVIJO ■ Ža $ 255 _____________ Din. 1M $ 5.99 ___________________ Din. 299 « 7JM_________„... Din. 3ft0 $11.70 _________________ Din. 580 $23.08 ____________________ Din. 1888 $45.88 ___________________ Din. 2888 V ITALIJO Za $ 6.58 __________________ lir 108 $ 12.25 __________________ Lir 208 8 38.88 ____________________ Lir 580 $ 57.00 ____________________ lir 1080 $11258 .................... Lir 2880 $187.58 .................... Lir 3000 KEB 89 CENE SEVAJ HIT BO MENJAJti BO NAVk&Irim CENE PODVRŽENE SPBEMEMBI GOBI ALI DOLI 28 Izplačilo vetjih kot z*ftr*J dovoljujemo fie boljfie pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za feplattlo t 5— $10— $15.— NUJNA NAKAZILA SLOVEMC PUBLISHING COMPANY Naroda" Blfl WEST 190i SHflRf • MfcW I8ttt H. !• BELA KATASTROFA Snežni plaz, ki so ga mrzle sape, prekvašene z zmerom novimi rezervami toplega morskega zraka iz južnozapadne smeri, sprožile na vsem ozemlju Slovenije, je počasi že drugi dan neprefetano zagrinjal zemljo z Ibedimi kristali. Od visokili alpskih grebenov pa tja na vzhodni rob Slovenskih goric, v ravnine Prekmurja, daleč tja k morju do Raba, visokih planot Gorskega kotara in v ravno Posavje pod Zagrebom je bilo zastrto nebo in zaigri-njalo zemljo v gostem meftežu. Snežna odeja se je kopičila, dobila oporo še tam, kjer zelo mokri >sneg sprva gploh ni mogel ostati. V ranem juitru so se drami-la mesta in vasi v pravem zimskem stanju. Težko snežno breme je leglo na ulice, polja in travnike. Pripognilo je k zemlji šibko, še -zeleno drevje listavcev, potlačilo podse pozne poljske pridelke, ki jim je bilo namenjenih še nekaj dni jesenskega sonra za zorenje. O-tožno obzorje, zastrto z gostim plesom kosmičev je Skrilo v sebi mnogo gorja, od žuljavih rok kmeta do tragičnega slovesa drobnih ptic selivk. In kakor se je pa pri roda znašla, navajena vse leto na povprečne toplote, nepričakovano v prezgodnjem hladu, prav tako je prinesel prvi zalet snega vse polno skrbi v domove in javne urade; je mokro breme potrgalo telefonske vezi. TRAGIČNA SMRT Družino 43 letnega delavca Jurija Jamnikarja v Janžev-kem vrhu pri Ribnici na Pohorju je zadela huda nereča. Izgubila je »svojega reditelja, o-eeta 6-članske družine. Pokojni Jurij je bil ulužben pri posest-nici Rozi Podlesnrkovi. Po leseni drči je spuščal dan za dnem hlode v doliiib. Kakor vsak dan, tako se je odpravil tudi oni dan na delo. Ker se pozno zvečer še ni vrnil kakor običajno z dela; ga je šel iskat njegov sin. Našel je očeta z Razbito glavo med hlodi — mrtvega. Pri spiiščarijti hlodov je Jamnikarju, ki je bil priden in vesten delavec, spodrsnilo in so ga hlodi potegnili s seboj. NAPAD NA DOLSKEGA ŽUPNIKA Te dni sta dva neznana moška napadla župnika na Dolu pri Hrastniku. Eden izmed napadalcev je imel v roki nož. Župniku je priskočil na pomoč 40-letni mesar Jože Šitravs z Dola. Pobral je neko palico in začel udrihati po onem napadalcu, ki je imel v rokah nož. Ko se je ^travsu zlomila palica, se je neznanec zagnal v Štravsa, tga zabodel z nožem v levo nogo in ga močno poškodoval, nato pa pobegnil s tovarišem. Štravsa so urepelja-li v celjsko bolnišnico. 90-LETNICA UGLEDNE MATERE Oakland, Cal. Pošiljam vam naročnino za Glas Naroda za pol leta. Prosim, nikar mi ne zamerite, ker se tako dolgo ne oglasim. Zadnjič sem .bil pisal, da tukaj o-koli ni nič Slovencev. Eden me je vseeno obiskal in sicer Frank Zaje iz San Francisca, ki je tudi naročnik Glas Narode. It srca se mu lepo zahvalim in želim, da bi me še večkrat obiskal. Jaz bi rad dobil kakega novega naročnika za list, ali kaj, ko ni tukaj nič Slovencev. Jaz se tukaj kaj dobro počutim, je namreč zdrava klima in zaslužim toliko, da se pošteno preživim. Tukaj v Oaklandu sem že 7 let. Samo dolgčas mi je za Slovenci. Jako pri srcu mi je Glas Naroda, ki je najboljši iznied vseh slovenskih listov v Ameriki. Ob javlja lepe povesti in novice iz starega kraja. Priporočam ga vsakemu rojaku, da si ga naroči. Pozdrav! r Geo. Kerstivnik. Otrpel hrfcet? Dobite dobrodošlo in hitro odpomoč 8 par vdrgnenjl. PAIN-EXPELLER je bil uspeSno rabljen Izza leta 1867. « Iz Škocijana pri Turjaku pi-šeijo: Izredno čila in zdrava praznuje te dni Marija Adamičeva svojo 90-letnico. . To je ena najstarejših škoeijan&kih grč, ki ji pač nihče ne prisodi tako visokih let. Noge jo še dobro nesejo in tudi oči ji še niso preveč opešale. V mladosti je zelo slovela kot t erica in daleč po Gorenjskem je hodila v žetev. Dobro se spominja mladih let in rada pripovedu- . , . v je o svojih doživljajih. Ko ji|nesel zdravo kozo je ibilo komaj 17 let, se je že poročila Nekaj let sita srečno gospodarila na lepem Adamičevem posestvu v Malih Liplje-nah. Čudno naključje pa je naneslo, da sta njen mož in njen oče pred 62 leti umrla v enem m Mem večeru. Stara ženica ve med drugim povedati, kako je še hodila na tlako v čn-šperski grad, čeprav je bila tlaka uradno že odpravljena. KOČEVSKI KOSMATINEC NA MANEVRIH Ob priliki zadnjih manevrov se je znašel kosmatinec v kočevskih gozdovih v hudi nepri-li'ki. Zašel je med dve sovraž- RAZBITA JADRNICA - i .f i Jadrnica "Pourquoi-Pas", s katero se je smrtno ponesrečil pon< znam francoski raziskovalec dr. Jean Charcot Poleg nje-ga je izgubilo življenje tudi 32 članov njegove ekspedlci-je. Ladja je nasedla na skalovje zapadne Islandije. ni fronti, med treskanje in bobnenje. Posebno kritičen je bil zanj položaj, ko je bila gora že popolnoma obkoljena. V najhujši stiski se je medved pognal z Velike gore po strmini proti Kočevju. Naletel je na cel bataljon, ogenj je švigal iz pušk. Kosmatinec se je hiltro premislil in se obrnil, ali že spet je zadel med samo regija -nje pušk. Po nekaj skokih je medved odbrzel čez neko prazno jalso in tako je srečno od-na severno stran Velike gore. polovico drugi hčerki Mariji, izgovoril pa si je prevžitek. To ge storila tudi žena Ana. Tako ni bilo pri .gospodarstvu drugih sprememb, kakor samo glede solastnine. Med zakoncema Rajhoma je prišlo zadnja leta razen prepirov tudi do tožb. Matija se je nedavno ponovno mudil na sodišču in slišal domnevo, da bodo žalostne družinske razmere in neprespane tožlbe dovedle do hudega konca. Res, 'komaj dva dni na to se je slutnja uresničila. Zakonca Rajha sta se proti večeru zopert hudo sprla. Vzrok je bila zahteva Matije, da se deli malenkostni izkupiček pri prodaji grozdja v kar pa žena Ana ni privolila. To je moža tako razfourilo, da je segel po 40 cm dolgem dletu, s katerim •je napadel ženo, ki je sedela za mizo. Začel jo je obdelovati po glavi in ji prizadejal več ran; ki so bile vs£ smrtne. Priča tega tragičnega dogodka je bil njun nečak 14-1 etni Franc He-ric. Žena Ana se je sicer hote-braniti ter je z rokami prikrila glavo, pa jo je udarec z dletom zadel tudi po roki ter ji na dveh prstih desnice odgrnil kožo in mišičevje do kosti. Preko čela v začetku lasišča in pa nad levim ušesom sta zazevali dve globoki rani, iz katerih so pokukali možgani. Nesrečnica Se je po teh udarcih onesvestila in se ni več prebudila. S klopi za mizo je padla na tla in [je v mlaki krvi izdihnila po 3 urah. France Heric je klical na pomoč, toda ko sta prihiteli dve sosedi, je Matija Rajh svoje žalostno dejanje že opravil ter z orodjem vred pobegnil. Na kraj nesreče poklicani banov i n-ski zdravnik dr. Sedlaček iz Radancev je samo ugotovil, da je vsaka pomoč izključena in da je smrt po takih udarcih neizogibna. Peter Zgaga ŽALOSTEN KONEC ZAKONSKIH PREPIROV Pri Rajhovih na Murščaku pri Gornji Radgoni so že nad pet let vladale med zakoncema Matijem in Ano žalostne razmere. Večni prepiri med zakoncema so postajali za nadalj-no skupno življenje nevzdržni in očitno je bilo, da vodijo k žalostnemu koncu. Ana Rajh je že 1. 1931 brez vednosti in proti volji svojega moža izročila svojo polovico majhnega pOsestva na Murščaku hčerki Frančiški, katero je imela naj-rafjiši. Matija Rajh pa je nato izročil leta 1934 svojo druigo RADA BI ZVEDELA za mojo teto, doma iz Desin-ca pri Črnomlju. Pred poroko se je pisala Micka Kukar, zdaj je pa poročena z Andrew Klopčičem. Kdor ve za njen naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se mi pa sama javi. Mrs. ANA POŽEK - WARD 930 California Avenue BUTTE, MONT. ..........(2x) 200 MOŽ DOBI DELO pri sekanju kemičnega lesa za Claws on Chemical Co. Dober les in dober prostor. Plača $1.50 _ od corda. Male kempe za peč-< b6lj p7\7nIsre7o"čutijo"dru^i larje. Orodje proti mesečnemu odplačilu. Vprašajte pri: Claw-son Chemical Co., Ridgeway, Pa. (12x) Ja, tako je ži-^ jen je! Ko sta zaljubljena, mora ona do dveh ali tršh zjutraj čakati, predno se on poslovi od nje in gre. Ko sta pa par mesecev poročena, mora zOpet ona do dveh ali do treh zjutraj čakati, predno pride. * — Dve leti sem bil v vojni, — je pripovedoval snubec kraljici svojega srca, — dve leti sem se boril proti nemškemu kajzerju. Ona je zazeliala in breabrižuo vprašala: — In kdo je zmagal! Ti ali kajzert * Norveški pisatelj Arne Gar-borg je nekoč zapisal: "Denar hima sam na sebi nobene vrednbsti, a je nekaj zelo dobrega za tistega, ki ga zna pravilno uporabiti. "Za denar dobiš lahko vse, pravijo ljudje. Ne, vsega ne dobiš. "Lahko si kupiš: jedi; a ne teka; zdravila, a ne zdravja; mehkih blazin, a ne spanja; u-Čenosti, a ne duhovitosti; sijaja, a ne udobnosti; razvedrila, a ne veselja; znancev, a ne pri jateljstva; služabnikov, a ne zvestobe; zabave, a ne miru. "Lupino vseh stvari lahko dosežeš z denarjem, jiedra pa ne. Tega ne kupi noben denar.' * * Grof Agatapony je nekega dne zvedel, da ima v Budimpešti dvojnika, človeka, ki mu je na las podoben. Dal si ga je predstaviti in njegova podobnost ga je naravnost presenetila. — Povejte mi, ali ni služila vaša mati nekoč pri nas t — ga je vprašal. — Ne, — je odgovoril mož naivno, — pac je pa služil moj oče pri vas za hlapca. * Tukaj je par modrosti, ki jim hajbrže nihče ne more oporekati. — Tudi tisti je morilec, ki živi na račun drugih. 1— Na račun drugih živeti ni težko, vendar je umetnost in posebna zasluga. — Za bedaka ni prevelika nesreča, da je naspameten, tem na lastni koži. Eftr fr rtnrienfc* potovati y fe&rt fenJ ft* Vtfcft. M fifth. J* potrebno, da Je potten v rseb »tvftreh. Vsled naše dolgoletne ftku&nje Vam samoremo dati naftoOSa poja&ntlk hi fodl Vše potrebno ^retOaHtU, dfc Je letovanje udobno in hitre. *-te ae za-UP&6 ribmlfo Wi faafe *a Vftfc pojasnil*. Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje ln spfdh vse, Mr je fe pttftv&Je ^Krefta« v nftjtfttifejšem iasn, ln kar glavno* za nkjmanJBe stroška. Nedriavljani naj rit! odlašajo do 7adn)sgk J remi tka, ker predno *e ddbi iz Wkshhrgtofia povratno dovoljenje. KE-ENTrV tfERKftT. trjfl tfftjdumJ en mtšet. Pfefee torej takoj zfc ttekplotar nfertdife fn k**«atf*u*o fti*. da iMftfe itttrtftlB udobno potovali. SLOVŽN& WJBflSHlNG COMPANY (Travel Bureau) fBLi: avlel 216 West 18th Street Nfew Ydrfc, N. Y. m Časi romantike so minili. Nekoč je bilo res lepo. Življenje ni bilo tako brfcž ptirhe-ria kot je dandanes. Mesec in mesece je opletal fant za dekletom. Ona je poznala njegove cilje in namene, pa ni nikdar hotela izdati, da jih pozna. Ko ste se srecaia, je ona povesila oči, on je pa sramežljivo zardel. Po par tnesečih se je vršil prvi sestanek. On je gledal v tla^ docim se je ona v luno ozirala. Oba sta zdihovala v brezmejni sreči. Nobena pašmetna beseda jim h ni fž ust. Be tiho brezpomembno šepetanje, globoki vzdihi in vda-nostni pogledi so oznanjevali globoke srčne občutke. Stafftfič se je fant razkoraj-žtt. Pred svojim idealom je padel na kolena, ves solzan iu gin jen ji je poljubljal roko in šepetAl: — Jaz te Ijtfbiin, jaz te ljubim... Ali me imaš tudi 4 ti malo rada ? Da, kje so tisti lepi č&sif Ni jih več in se nikdar več ne vrnejo. Baflčfemefc ne mofe ffcnt ob faki priliki pasti pted dekletom na kolena. Ne more in more — ker dekle na kolenrh ttedi 3 mu iuaMi . QL2B 17'AnoVŽ** New York, Monday, October 19, 1936 THE LARGEST SfflVUNE DAILY IN VJ3M ANT. THIRY: Osem in dvajsert. let je že minilo in vendar ga vidim še razločno pred -seboj, kako je tedaj prišel skozi vrata, se veličast no ozrl in kako je skupno z nami stopal na samostansko, z lipami obra-stlo dvorišče učite-ljienega zavoda, kjer smo vsi s peresniki v rokah, drhteč in vzdihujoč čakali na začett-k sprejemnega izpita. Bil je izredno ozke postave, mrsav in lesen ko kak kol, po-vešenih ramen in podolgovaste-ga obraza, mlečnega, bledega obraza, ki je iz njega štrlel koničast ncfe ko jastrebov kljun. Imel je okrogle, Črne ocveblje oči, ki so se komaj 'kdaj zganile in izpod njegovega staro-kopitnega,. sivo in belo pisanega slamnika so srseli njegovi strenasti lasje ko bodice kakega jraa. Kar sam od sebe nnm je'V^em šinil smehljaj eež obraz in' neki mali, debeli, cvetoči fanltiček ga je na ves glas še-gavo pozdravil: *4 Dobro jutro, Pinkec!'' "Ja-z se ne imenujem Pinkec," je oni zagovedno odgovoril. "Kako «se pa imenuješ*" " Jcteefns Hendrikus Nikode-mus Verhoofelen. A ljudje mi pravijo navadno Jefke." In ne da lii se zmenu za glasni grohot, ki je kar nehote izbruhnil po dvorišču, nam jc začel s svojim tenkim, piskajo-eim glaskom pripovedovan o se ga ta-vo vlekli za nos, ni biio vse to liti primerjati s tem, kar smo rasne je, čez mesec dni počenja-:i z njim,. Šele tedaj smo svojega 4 * Pink ca" spoznali v vsej ijegovi posebnosti. Meti poukom in v študijski sobani je že še bilo, bil ;je celo car odličen dijak Nikogar ni bilo med nami, ki bi se bil tako vneto in resno učil. Pravi pravcati zgled izvrstnega učenca! Toda, križ božji, tem hujše je lilo, kadar smo bili prosti. Prvi petek opoldne, ko smo jedli tudi ribe, je pogoltnil ribo s kostmi in z glavo in re- pom vred. Njegovi sosede pri ™rfdili li("ne b™ce ** __ ___i_r'nosom ali-t-^wzure- na mizi so od začuedenja kair zijali. Celo nadušitelj, ki je v jedilnici pazil na nas in tisti, ki so nam stregli, so si ogledovali ta prizor. A kakoršnekoli hudomušnosti so mu letele na ušesa, on je nemoteno glodal in grizel, dokler ni bil njegov krožnik popolnoma prazen in polizan in ko je izpil še kozarček piva, se mu je slednjič ljubilo odgovoriti. Kaj ne vemo, da se ne sme ničesar pustiti na krožniku? Ali mogoče ribje košČice niso užitne? Ani nismo še nikoli slišali, da so ribje kosti hranilne? Na j se-le smejemo, on že ve, kaj je prav in kaj ni prav. Ni se bila še polegla razposajenost radi ribjih kosti, ko smo doživel* v nedeljo zjutraj nekaj še hujšegn. Zakaj, na stopnicah, H so vodile iz spalnice, se je prikazal Pinkec, pu ta>kšen, d?, je vsakršno opiso "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho-naročiti za svoje le radi prostora in nas prav nič ne briga. Vsak po svoje! Preveč časa bi potreboval, če bi hotel na dolgo In široko opisovati posebnosti Pinkca ali celo to, kako važno in Častitljivo se je pri tem vedel in nam pojasnjeval svoje navade* Toda čez nekaj mesecev nam je bilo to zasmehovanje že omled-no in kar nam Pinkec nI dal nobenega povoda več za norčije, so njegovi cmučitelji in bur-keži ubrali druge strune. Nove burke so bila naravnost višek razposajenosti, zlasti še, ker se trapasti dečko ni i niti malo branil in je vs& potrpežljivo prenašal. 4 4 Le čaka jte," je opozarjal svoje mu-čitelje, ^'kar delajte, kar hočete, branil se ne bom. Ampak zatožil vas hotn." In če so Pijikcu z "biksom" ce sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. —~ Naročriina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne po«- Naši v Ameriki ŽRTEV SHUJSEVALNE KURE glavi ali so mu oblekli jopič narobe ali so mu ko maškari od nog do glave nalepili papirčke na obleko — bratiil se ni, marveč je redno hodil k ravnatelju in mu vse natančno povedal. Vsi učitelji z ravnateljem vred so imeli čez glavo dovolj opravka s Pinkčevo onemoglostjo. Čeprav so ga pokarali in mu dopovedovali, da ne sme biti taka šema, se ni niti za milimeter odmaknil od svoje začrtane poti. Celo kazni, ki so ko toča padale s palico na mu-čftelja, niso nič zalegle. Komaj so mu kako zagodli, že je moral nesrečni trapček prenesti drugo burko, da se je ves zavod kair tresel od smeha. In da je bila mera polna, je odšel potem k ravnatelju in nas je zatožil. Težko je biflo reči, kako se bo vse to končalo. Škoda! Saj ni bil Pinkec ni- vataje premalenkostno. Oble-; ti malo neumpn in se je učil ta-kel se je '■'] v pražnjo obleko. \ ko vztrajno in marljivo ko ni-ki je bila pa i:iko zmečkam m'hče izmed nas in bi bil pri iapi zmendrana, da ?e ti je zdelo, ko da bi jo II! fellačil pod rjuho ir. ležal r.a iVj. Ves zavod so je zgrnil krog njega, da bi ju občudoval, ?iot >e je spodobilo, in to pot je moral poslušati Se vse drugačne, besede ko v petek ra • i 'ribjih kosti. Ko J iiio bili pri zajtrku^ tu brez dvoma odnesel zmago. Da bi bil le nehal izjavljati: 44Bom pa zatožil!" — in bi bil rajši uporabljal noge in pesti in se branil. Toda zdelo se je, ko da je začaran. Svojeglavo-se je držalj svojega čudnega vedenja in si je mislil, da bo ibolje, če se vede pa ves dan. <;:-o na pt ti v e.er-jše ibolj trapasto in tako G. Ob smrti je bil star 48 let. Pogreb se je vršil :J0. septembra na katoliškem pokopališču v Comlersport, Pa.» Pokojni je bil rojen iia Šembiljah. Notranjsko. Priiunlal ni no l>eni organizaciji, kar je temslabše zame in za moje nepreskrbljene otroke. SrOna hvala vsem. ki ste mu ixxlarili vence in cvetlice; vsem, ki ste ga spremili na zadnji i>oti k večnemu počitku. Hvala vsem in za vse, kar ste nam dobrega storili. Tebi, dragi soprog iu of-e, pa želimo, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoči ostali: MARY RENKO, soproga; JOE, VIKTOR, JOHAN, sinovi; AMALIJA, JENNY, HELEN, ANNA, hčere; reč sorodnikov in znancev. Coudersport, Pa., IS. oktobra m*M». V bolnišnici v Gallup, N. M. je umrla Neža Gantar, stara 67 let in rojena v Stari vasi pri širili. Podložiti je poškodbi na nogi, kaftero si je zlomila pri padcu. * Iz Minnesote poročajo: Na Blyju sta se poročila John Sku bic- ml. in Marg. Černivec. — V Chishoknu se je John Petrič oženil z Ruth Drumbrosky iz Keewatina. — Hčerka Johna Tancla iz Crosby se je zadnje dni omožila z nekim Nevillom Shislerjem v lom. — V Gil-bertu je ibila te dni naznamjena zaroka John Debeljaka in Bože Malkovič. * V Pittsburgh!!, Pa., je umrl Gašper Brkopec, star 50 let. Zauti življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Seno«, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 878 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena...................................... .75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanein romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanib katorgab, utrjcsila jetnl-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasna povest i? kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Coimn Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (H. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet. ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............................- 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasami j iv tudi preprostemu čitatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. TomH. 226 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................................... .50 Vsekoz zanimiva povest Iz našeea slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani Cena .................................................. .60 NajboljSe tlelo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katereK. Sherlock Holmes slavno vlogo. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET -' NEW YORK, N. Y. "«£31 IPZBDSa* TSTB L1WSW9T BWWNT5 DZ1LT IN T7JB3< Pot-navzgor ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. □ » _ Vesti iz Primorja. Stara ženica ni vedela, kako bridko so zadevale njene besede njenega sina. Poleg nje je postal v svoji notranjosti osamel. Nič ni tedaj čudno, da je Gitino gorko in prisrčno razumevanje, njena navdušenost za vse lepo v njem vdarila na struno, ki ga je vlekla k nje|j. Ko je zjutraj dobil zagotovilo zelo dobre službe v neki drugi tovarni, je bila mati neizmerno vesela, ker bo sedaj konec vseh mučnih skrbi za življenje. Štiri tisoč mark na leto — to je bila za njo pravljična misel. Sedaj se je mogla gibati, mogla si je kaj privoščiti in tudi kaj prihraniti za bodočnost. Z novo službo svojeiga sina je dosegla svoj zaželjeni cilj., Dalje niso segle njene želje. Ali ni brio tisočkrat boljše, kot pa, če bi slikal podobe, ki jih noben človek ne bi kupil? Pa tudi sani je bil vesel izboljšanja v svoji službi. Preveč je imel skrbi glede denarja, da ne bi čutil velike zado-voljnosti. Štiri tisoč mark — to je bila visoka vsota. In po prvem letu bo njegova plača še zvišana, ako bo pokazal posebne zmožnosti. In za to bo skrbel. Četudi ga je njegova poglavitna nadarjenost gnala «a drugo polje, je vendar v svojem poklicu kazal vse svoje spretnosti. Njegov položaj se je tako nepričakovano izboljšal, da je bil posebno dobro razpoložen. In dolgo negovana želja po bitju, ki bi ga razumelo v njegovem mišljenju in čustvovanju, s katerim bi mogel neovirano govoriti o tem, kar ga je navdajalo, ga je gnala, da je iztegnil svoje roke po Giti. S i čer se je pri tem nekoliko prenaglil — tako pravi sam sebi.. Pa navzlic temu — bilo je lepo, ko se je njeno,telo tako gorko in mehko pri vilo k njemu, ko je z žarečimi očmi poslušala, ko je govoril o svoji umetnosti. Vroče veselje je bilo v njem, I da je imel toliko poguma si osvojiti Gito. In mati? Kelt senca leže misel na njo na njegovo mlado srečo. Kaj bo rekla na to nenadno zaroko? In kako se bo postavila proti Giti? Samozavesto vrže glavo na tilnik. Zakaj pravzaprav stoji tukaj in se boji iti navzgor? Ali se ji boji odkriti? Zakaj? Star je skoro trideset let in njegovi letni dohodki so bili dovolj veliki, da bi zadostovali tudi za ženo, ki je bila tako skromna kot ta mlada učiteljica. Prav malo bi se pre-drugačilo. Mati seveda bo ostala pri njem. Gita je bila tudi s tem takoj zadovoljna. In obe ženi boste že kako med seboj izhajali. Mati je že stara. Mlada moč ji bo v hiši mogla mnogo pomagati.. Vseeno bi mati malo godrnjala, ker bo pripeljal v hišo ravno neveisto. Pa naj godrnja; slednjič se bo že vdala. Tedaj hitro k njej in se izpovedati. Jutri, ko ji bo pripeljal Gito, se mora prva jeza že razkaditi. Hiti po stopnicah in odklene vrata. Ko obesi .svoj klobuk in suknjo na obešal-!, nik, opazi nek tuj klobuk in sliši tudi iz sobe zveneč smeh. Začuden odpre vrata in vstopi. Bila je udobna soba z dobro ohranjenim starim pohištvom, čegar barva se je lesketala pri luči. Na oknih so viseli lepo zravnani zastori in na okrogli mizi poleg divana je stala priprosta večerja. V kotu je 3tai šivalni stroj in poleg njega globok naslonjač, v katerem je Džorževa mati presodavala cele dni in nad naočniki pogleda vala skozi okno, da vidi, kdo gre po ulici. Tudi sedaj je na istem prostoru. Bila je velika, suha gospa z ostrimi od skrbi razoranimi potezami. V koščenih lokah je imela ročno delo ter je gledala Džoržu nasproti. Pred njo je sedel na stolu visok, vitek mož, ki se je samo dvignil in se je smeie obrnil T>roti Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pr.» gar Steelton, A. Hren I Turtle Creek, FV.. Scfaifrer West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock SpringB, Louts Tauehar Dlamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik izd« potrdilo to, katero Je prejel.