**?%^nr teto UL 118 9 ihMflniL v mmm G oviusfo 1928. centi om r SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej. cSIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. T Uredništvo: Knaflova tiKca št. 5, t nadstropje. ^ Telefon 2034. . Urjravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. - Telefon 2304. Urednik Jedinstva' ubit v Zagrebu Železniški delavec Sunić je včeraj ustrelil urednika Vlado Ristovića, ker je mislil da je prišel v Zagreb umorit Radića in Pribičevica, o katerih je v režimskem „Jedinstvu" vedno pisal, da morata umreti — Zagreb, 6. avgusta. V nedeljo ob 2. zjutraj je ustrelil v Zagrebu neki Josip Sunić, ključavničar državne železnice, urednika beograjskega režimskega lista »Jedinstvo« Vlado Ristovića. Umor je posledica sramotne kampanje beograjskega »Jedinstva«, ki je pred krvavim dogodkom v Narodni skupščini 20. junija pozivalo k umoru Stepana Radića in Svetozarja Pribičevica. Ta zločinska kampanja ni prenehala niti po krvavem dogodku v Narodni skupščini. »Jedinstvo« je še nadalje pozivalo, naj se konča na kratko sedanja igra ter je večkrat grozilo, da bo kmalu padel tudi Svetozar Pribiče-vić. Pisec teh člankov je bil Vladimir Ristović. Zakaj je prišel v Zagreb in ali je prišel sam, še ni popolnoma ugotovljeno. V soboto okoli ene ponoči je prišel na vrt restavracije »Kolo« ter prisedel k mizi. pri kateri sta sedela že neka ženska in neki neznani moški. Delal se je sprva, kakor da jih ne pozna, oči-vidno pa niso bili tako neznani med seboj, ker so bili prav kmalu v živahnem tihem razgovoru. Ristović insultiran od omiadin-cev Nekoliko minut kasneje je prišlo nekaj hrvatskih omladincev na vrt. Naenkrat je eden izmed njih pristopil k Ristoviću in ga vprašal: »Kaj delate Vi, Ristović. v Zagrebu?« Ristović je vstal in odvrnil: »Da, jaz sem Ristović, kaj je?« Nastalo je prerekanje in nekdo je zaklical: »Udari po njem!« Res je nastal pretep: po kriku je bil priklican službujoči policijski stražnik. Ta je pričel braniti Ristovića, ki je porabil priliko in pobegni) z vrta. Za njim je po-rrtela cela skupina ljudi ter ga zasledovala preko trga Kralja Aleksandra, kjer se j:m je zgubil. Četrt ure kasneje je prihitel neki človek ves okrvavljen do avtomobila, ki je stal pred kavarno *Korso«. vsedel vanj in zaklical šoferju: »Vozi hitro na kolodvor!« Nekaj ljudi, ki so ga opazili, so pozvali detektiva Frana Plantazarja, ki je begunca aretiral, nato pa v avtomobilu odpeljal v Petrinjsko ulico, kjer ga je predstavil v tamošnjem policijskem uradu službujočemu uradniku dr. Va-silieviću. Kako je bil izvršen umor Izkazalo se je. da je ranjenec beograjski novinar Vladimir Ristović, ki je v soboto zjutraj dospel v Zagreb. Ker je bil ves krvav, je službujoči uradnik odredil, naj ga detektiv Plan-tazar odpelje v Zakladno bolnico, da ga zdravniki obvežejo, nato pa zopet pripelje na policijski urad. Tako se je tudi zgodilo. Ko so Ristovića obvezali v bolnici, ga je detektiv vodi nazaj proti Petrinjski ulici. Ko sta šla preko Jelačičevega trga. ni bilo tamkaj nikogar razen par zakasnelih pasantov. ki so hoteli domov. V trenutku, ko sta Ristović in detektiv prišla pred trgovino Grivičić. Pa iie naenkrat prihitel k njima neki mladenič in naglo oddal sedem strelov na Ristov?ća. Ristović se je takoj zgrudil na tla in prav tako tudi detektiv težko ranien. Nekoliko korakov dalje je padel še neki človek, ki je šel slučajno mimo. Takoi so prihiteli na mesto trije policaji, ki so ranjence z zbranimi pasanti prinesli v bolnico. Ristović na je med tem že podlegel ranam. Nek policaj, ki je vide! atentatorja bežati proti Bakačevi ulici, ga je takoj pričel zasledovati. Atentator je pobegnil na dvorišče »Oradskcga podruma«, od tam pa v poslopje samo. Policijski stražnik je pohitel za njim ter ga zagledal v tretjem nadstropju. -Zaklical mu je, nai dvigne roke ter naperil nanj svoj revolver. Begunec se *e takoi udal in dvigni! roke kvišku. Prj preiskavi njegove obleke stražnik ni našel revolverja, toda aretiranec je sam povedal, da ie odvrgel orožje pri vhodu na dvorišče. Izpovedi atentatorja Pripeljan pred službujočega policijskega uradnika, je aretiranec izpovedal, da se zove Josip Sunić, rojen leta 1905 v Vrpolju, da je nameščen pot ključavničarski pomočnik pri direkciji državnih železnic ter zaposlen sedaj pri zgradbi mosta v Jasenovcu. Na vprašanje službujočega policijskega uradnika dr. VasiJjevića, zakaj je streljal, je odgovoril Surnić: »Kot Hrvat in rodoljub sem bil revoltiran, ko sem vsak dan čital Ristovićeve grožnje, da bo ubil Radića in Pribiee-vnća. Poznam Ristovića že dve leti. V »Jedinstvu« ie odkrito pozival k umoru in zato sem se odločil, da ga kaznujem. Zavedam se svojega dejanja.« Nadalje je atentator izjavil, da obžaluje, da je ranil detektiva in onega pasanta, ker je streljal samo v Ristovića. Streljal je iz avtomatske pištole kalibra 7 mm iz bližine 5 korakov. Videl je Ristovića v Kolu in se takoj spomnil, da je prišel v Zagreb izvršit atentat na Pribičevica, kakor je v »Jedinstvu« napovedoval, ali aranžirat tak atentat. Ristovidevo bivanje v Zagrebu Ristović je izpovedal na policiji uradniku dr. Vasiljeviću, da samo potuje skozi Zagreb. Imel je pri sebi 620 Din in novinarsko legitimacijo. Iz Beograda je odpotoval v petek zvečer ter dospel v Zagreb v soboto zjutraj. Toda že Okoli pol 9. v soboto zjutraj so ga videli stati pred hotelom, kjer je izpregovoril par besed z nekim človekom. Ta človek je takoj nato prijavil policiji, da je Ristović v Zagrebu. Policija ga je pričela iskati, ker pa se ni prijavil, ga niso mogli najti. Policija je dognala, da je Ristović odpotoval iz Beograda namenjen baje na Sušak, nadalje, da je na kolodvoru lizročiJ svojo prtljago v garderobi, da se je v soboto v družbi neke ženske dvakrat vrnil na kolodvor ter vsakokrat vzel iz svojega kovčka neke manjše, toda težke predmete, ki jih je skrbno vtaknil v svojo aktovko. Po opisu je bila z njim ista ženska, ki je sedela zvečer poleg njega v restavraciji Kola. Policija išče sedaj ljudi, ki so prišli v Zagrebu v stike z aimonenim Ristovi-cem, da pojasni, kaj je pravzaprav dejal Ristović v Zagrebu. Izjave ranjenega detektiva Ranjenega detektiva Plantczarja sta zadeli dve krogli v levo roko, od kate* rih ga je ena oprasnila po trebuhu. Ena krogla ga je zadela v prsa pod levo bradavico ter prodrla proti pazduhi. Dasi je težje ranjen, vendar pričaku* jeio da bo v 2—3 tednih okreval. Ras njeni detektiv pripoveduje, da je opo* zorjen pred kavarno «Corso» zagledal okrvavljenega moža pred avtomobil lom, ki so ga zadrževali, da bi se ne odpeljal. Smatral je, da je povzročil kak izgred in da ga je zato odpeljal z avtomobilom na policijo. Ko ga je po? zneje spremljal v bolnico, ga je vpra? šal, zakaj je šel v restavracijo «KoIo», ko vendar ve, kaj je pisal. Odgovoril mu je: «Ah kaj, banda! Ne bojim se ni* kogar. Kar sem pisal ne obžalujem. Še bom pisal in kaj mi kdo more.» Ko so padli na Jelačičevem trgu streli, se je Ristovič molče zgrudil in je bil bržkone takoj mrtev. Tudi napa* daleč ni črhnil niti besede, temveč je samo oddal sedem strelov naglo druge? ga za drugim ter pobegnil. Drugi ranjenec je privatni uradnik Andrija Matišič, rojen I. 1898. v Trav* niku, ki se je vračal okoli dveh ponoči po Jelačičevem trgu domov. Obdukcija trupla Včeraj popoldne je bila izvršena obdukciji* ustreljenega Ristoviča ter je bilo ugotovljeno, da mu je ena krogla prebila hrbtenico ter izstopila spredaj na desni strani prsi. Druga krogla je prodrla skozi desno lopatico, poškodo* vala kost, šla mimo srca ter izstopila spredaj poleg leve pazduhe. Tudi na glavi je dobil poškodbe. Smrt je nasto* pila takoj. Ristovićeva preteklost Vladimir Ristović je bil rojen 1. 1S92. v Šabcu, kjer je dovršil 4 razrede gimnazije. Maturira] je v Beogradu. Študiral je pravo v Parizu, toda študija ni dovršil. Najprej je pisal v »Slobodni Reči«, ko jo je izdajal znani srbijanski komunist Moše Pijada. Ko je bil odslovljen od »Slobodne Reči«, je opustil komunistične ideje in začel sodelovati v »Balkanu«. Ko je propadel ta list, je Ristović z nekim Stavkovićem ponovno začel izdajati »Balkan«, ki je v kratkem času propadel. Radi znanega pisanja v »Jedinstvu«, ki ga je začel izdajati pred dvema mesecema in v katerem je ponovno zahteval umor opozicijskih voditeljev, je bil predložen UJN predlog beograjske sekcije, naj se izključi iz udruženja, kar se pa po statutih ni moglo storiti brez odločitve častnega sodišča, ki o njegovi stvari še ni končno sklepalo. Kako je Ristović hujskal Ko se je po Zagrebu razširila vest o uboju Vladimirja Ristovića, so se ljudje začudeno vpraševali, kai je iskal v Zagrebu. Ristović je pred par dnevi napisal v svojem listu »Jedinstvo« pod naslovom »Grob ali robe naslednji članek: »Zdi se, da je Stepan Radić zopet na smrtni postelji po zaslugi svojega nervoznega naslednika prestola Svetozarja Pribičevica. Mnenje mnogih je, ki Radića ne sovražijo, da bi bilo zanj najbolje, ako bi umrl na kakršenkoli način, vendar pa ne toliko umazan in beden, kolikor bi bil nesramen in žalosten, če bi ostal živ. Z avtentične strani smo doznali, da je Stepan Radić povzročil toliko zločinskih dejanj napram državi še pred svojimi izjavami o personalni uniji in koketiranju z Madžarsko, da bo že te dni, čeprav je težko bolan, postavljen pred sodišče «a zaprt. Isto-tako se čuje od kompetentnih strani, da se bo tudi napram celi bandi KDK uporabil v polni strogosti zakon o zaščiti države in da se bo že te dni začelo zasliševanje vseh njihovih poslancev, ali se strinjajo z akcijo Stepana Radića po razcepitvi države. Kaj je snoval Ristović? Za tako pisanje ni bilo za Ristovića nobenih zakonskih posled;ia kakor da bi tiskovni zakon sploh n~> obsio-jal. Zato je upravičeno vprašanje, kaj je iskal v Zagrebu človek, ki je to pisal. Po* tovati je baje nameraval na Sušak, kakor je izjavil na policiji. Toda nekemu novi* narju je dejal, da ostane tri dni v Zagrebu ter je celo pripomnil: Prišel sem v Zagreb, da okrenem smer svoji politiki. Če mi dajo tukaj denar, jim morem izročiti dragocene dokumente. Nadalje so ga videli v družbi sumljivih ljudi, ki še doslej niso smatrali za primer* no, da bi se prijavili policiji. V restavraciji «JColo» je sedel skupno z neko damo in ne* kim moškim in ko je publika zahtevala od njiju, nai se legitimirata, sta izjavila, da nimata nobenih zvez z Ristovićem. Toda ves čas so se tiho pomenkovali, tako da je izključeno, da bi se ne poznali. Truplo umorjenega Ristovića bo prepe» ljano v Beograd. Odmev v Beogradu Beograd, 6. avgusta Beograjski tisk, zlasti pa »Vremen in >Politika: poročata obširno o umoru Ristovića v Zagrebu ter povdar-jata, da obsojajo ta umor ne samo v Beogradu, marveč tudi v Zagrebu. V ostalem pa pripisujejo krivdo Ristovjcu samemu, češ da je moral naprej vedeti, da bodo smatrali Hrvati njegov prihod v Zagreb za izzivanje in nevarnost. »Politika: poroča, da je njen zagrebški poročevalec nagovarjal Ristoviča, naj čimprej izgine iz Zagreba, na kar pa in u je Ristović odvrnil: »Jaz sem star anarhist in pristaš teorije političnih umorov.« Tudi novinar Tvrdoreka je prigovarjal Ristoviću v restavraciji >Kolo«, naj se skrije, k.°r pa Bi stovič ni hotel storiti. Minister Grol je izjavil na *•■ * , : • • -,» vinarjev, ali bo ime] ta t*.«— vpliv na politično sil.- njkaki zvezi s politiko. Sem proti vsakemu brutalnemu dejanju. Žalostno je, da je Ristović stal na čelu lista, ki je pisal tako, da je vzbujal ogorčenje ne samo pri opoziciji, marveč tudi v vladnih krogih. Njegova pot v Zagreb je bila izzivanje. Atentat sam pa ne more vplivali na politično situacijo, ker je to zločin posameznega človeka, ne pa celega naroda, pravtako kakor je zločin 20. junija zločin posamznega človeka, ne pa celega srb-srbskega naroda.* Policija je danes pregledala stanovanje ubitega Ristovića ter popisala njegovo zapuščino. V zvezi s tem umorom so bile v Beogradu aretirane trj osebe, v Zagrebu pa šest Radiceva bolezen povzroča vedno večje skrbi Z Dunaja je bil pozvan nov zdravnik-špecijalist. — Alarmantne vesti v Beogradu in po nekaterih drugih mestih. — Zagreb, 6. avgusta. Zdravnika dr. Radoničič in dr. Ivančević se stalno mudita pri bolnem St. Radiću, kateremu je danes zopet nekoliko bolje. Zdravniki so izdali bulletin, v katerem opisujejo ves razvoj bolezni s posebnim ozirom na njegovo izpremnljivo temperaturo. Zdravniki priznavajo možnost komplikacij in je bil zato danes pozvan z Dunaja specijalist dr. \Vengbacher, ki dospe nocoj v Zagreb. Zdravniki ugotavljajo, da je trenutna faza Radićeve bolezni nekoliko ugodnejša. Snoči je bilo Radiću precej slabo. Do 11. zvečer je bil zelo vznemirjen, po injekciji pa je zaspal. V Beogradu, Sarajevu in drugod v provinci so se že razširile vesti, da ie Stepan Radić umrl, kar pa je bilo takoj demantirano. _ Beograd, 6. avgusta. O stanju Stepana Radića so razširjene zelo alarmantne vesti. Danes dopoldne se je govorilo, da je Stepan Radić že v agoniji. »Politika* poroča, da so bili pozvani zdravniki specijalisti z Dunaja in Monakovcga ter se njihov prihod pričakuje za danes zvečer. Viharna seja okrnjene v ve siupscine Vladna večina bi se rada maščevala nad ocslanci KDK z odvzemom dnevnic. — Predložene nove mednarodne konvencije. Zemljoradnike pošiljajo v Zagreb. — Zopetni burni spopadi Beograd, 6. avgusta. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet zelo viharna ter jo je moral predsedujoč} ponovno prekiniti. Pokazala pa je jasno, da se hoče Korošcev režim posluževati enakih metod, kakor so se uveljavile v Narodni skupščini pred 20. junijem in ki so dovedle do sedanjega stanja v državi. Z briskiranjem vseh predlogov in zahtev opozicije skuša vlada jn njena večina izzvati tudi zemljoradnike iz Narodne skupščine. Na današnji seji so se nekateri vladni poslanci povzpeli celo tako daleč, da so javno v skupščini pozjvali zemljoradnike, naj gredo v Zagreb, češ, da je tam mesto za nje. Razpravi o svoječasnih predlogih KDK pa se je vladna večina izognila na ta način, da jih je proglasila za zastarele in motivirala njihovo odstavitev z dnevnega reda s tem, da predlagatelji niso navzoč}. V vsem postopanju vlade in njene večine pa se vidi tendenca še nadalje izzivati opozicijo, da bi tako morda dobila povod za izvajanje ostrejših ukrepov v dosego svojega cilja, ki postaja vedno očitnejšj. Poslancem KDK hočejo odvzeti dnevnice Seja, ki je bila sklicana za 10. je pričela šele ob 10.40, a še takrat je bilo v dvorani navzočih tako malo število poslancev, da je bil kvorum skrajno dvomljiv. Atmosfera je bila že od vsega početka zelo napeta. Med demokrati in zemljoradniki je že pred pričetkom seje prišlo do ostrih spopadov, ki so se tekom seje še stopnjevali. Po pre* čitanju zapisnika je zahteval besedo radi* kal Milan Milutinović, ki je zahteval, naj se vsem poslancem, ki «ne delajo», odvza^ mejo dnevnice. Ta predlog so napovedo* vali v vladnih krogih že več dni. Predlog gre za tem, da se odvzamejo dnevnice po* slancem KDK. Predlog je izzval pri vladnih poslancih, zlasti pri klerikalcih velike odo* bravanje, pri zemljoradnikih pa najodloč> nejši odpor. Zemljoradniki so klicali vladni večini: «Vi hočete vzeti dnevnice onim, ki jih je izvolil narod, da zanj delajo, a vi jih ubijate!» Milutinović: «Ne moremo jim dati dnevnic za to, da se izprehajajo po Zagret bu!» »Morali so iti v Zagreb, ker tu niso več varni. Saj ste celo v Xar. skupščini streljali na nje in jih tako pregnali!* Milutinović je nato med neprestanim prerekanjem utemeljeval svoj predlog s po* trebo štedenja, češ, da bo Narodna skupščina na ta način pohranila nad 1 milijon Din. Ta denar naj bi se poklonil Rdečemu križu. Čeda Kokanovie: «Odvzemite raje mi* nistrom to, kar so nakradli, pa boste imeli dovolj za vse invalide, ki jih pustite sedaj stradati!* Tudi ministri ne nrihajajo k sejam Zemljoradnik V-oja Lazić v- EOVOrq5 o zapisniku grajal postopanje v ade in zahteval, naj se v zapisniku Jcotovi, da tudi ministri Koroščeve vlade ne prihajajo k sejam in briskiraio Narodno skupščino. Predsednik je to odklonil, kar je izzvalo v skupščinski dvorani nov vihar Klerikalec Redjanić je kot tajnik odobraval predlog poslanca Milulinoviea glede odvzema dnevnjc poslancem KDK ter ga pozi-^ I. naj stavi tozadevno poseben predlog, ker "i ne more rešiti v zvez} z zapisnikom, i" vladna večina zapisnik odobrila. Nato je imel predsednik daljši govor povodom smrti bivšega srbskega ministrskega predsednika Avakumovića. Poslane} so njegov govor poslušali sioje ter zaklicali pokojniku trikrat »Slava!' Rszni predlogi Predsednik je poročal o raznih predbgili, \ i ošnjah in pritožbah, ki jih je sprejelo predsedstvo Narodne skupščine. Med drugimi je predlozii odbor za nettunske konvencjje svoje poročilo, ki bo prišlo v kratkem na dnevni red v svrho končne ratifikacije netlunskih konvencij. Zunanji minister je predložil v ratifikacijo konvencije, sklenjene s Poljsko in Cirčijo ter trgovinsko pogodbo z (Jrčijo. Narodna skupščina je sprejela zahtevano nujnost. Radi hrupa prekinjena seja Nato bi morali priti v razpravo predlogi in resolucije, ki jih je še pred 2u. junijem vložila KDK. Predsedujoči podpredsednik Kujundžić pa je hotel te predloge staviti kratkomalo z dnevnega reda, češ dd 0 njih ni mogoče razpravljati, ker predlagatelji niso navzoči. Temu naziranju predsedujočega je ugovarjal zemljoradnik Voia Lazić, ki je navedel Številne slučaje, ko so se vršile razprave v odsotnosti predlagateljev. Kujundžić je vztrajal pri svojem stališču ter je posl. Lazića radi očitk?, da krši poslovnik, kaznoval s pismenim opo:m::om. Pesi. Lazić in Tupanjani:i *tt ogorčena planila p;oti predsednikovi mlci ter pTctcsJrali proti postopanj j. v s,:lo^-nem p crckinj.i je Lio slišati zemljoradnika Vujića: »\ i delate z enakimi metodami kaker p. ed 20. junijrm«. V dvorani jt nastalo zo;ct oglušujoče prerekanje, u Ko da je predsednik sejo končno prekini'. Tudi med odmorem so se prepiri i*»dj- 1 je vali in seja je bila vse do konca edi.o viharnejša. Po zopetni otvo.iui seje jC zemljoradnik Voja Lazić ponovno protts.i-ral proti kršitvi poslovnika. Rad kal Va*»-nović pa mu je zaklical: »Pojdite v Zagreb, tam je mesto za vas.« Kokanović: »Vam bi to b lo s?»»oa všeč, toda mi nočemo amputacije in b^mo vas vse obtožili kot veleizdajalce«. Skupščina brez kvoruma Večina vladnih poslancev je med t*xi začela odhajati k obedu, radi česar so zeri omenjenem odd-etku Katastrofalen požar na Notranjskem Včeraj popoldne je požar uničil vas Gorenje jezero pri Cerknici- — Zgorelo je 34 hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, — Pretresljivi prizori med požarom« — Milijonska škoda Beograjsko kliko je treba pogoditi v žep! Sodba zagrebških gospodarskih krogov o beograjski hegemo-nistični kliki. — Za denar je korumpirana beograjska klika pripravljena izdati tudi najvišje interese države« — Zato jo je treba udariti tam, kjer jo najbolj boli K pisanju beograjske radikalske »Samouprave«, da more biti ravnopravnost ie državljanska in politična, t. j., da so na eni strani vsi državljani pred zakonom enaki in da imajo na drugi strani enake politične pravice, vprašuje zagrebški »Jugoslo-venski Lk>yd«, kaj je potem z ravnoprav-nostio pri Narodni banki, pri državnih dobavah, pri koncesijah, pri upravi monopolov, v financah, v diplomaciji in drugod Tu namreč ni prečamov in tu oni niso ravnopravni, kajti vse, kar nosi oblast in denar, je rezervirano za Beograd in Srbijo. List povdarja, da se mora izvesti odločna borba proti hegemoniji, proti eksploataciji in neenakosti, zakaj tega, proti čemur se upiramo, niso krivi zakoni, ustava, država, edinsrvo in narod v Srbiji, temveč brezprimerno drzna amoralna, korumpirana in do ogabnosti grabežljiva beograjska klika, ki ji ni ničesar sveto in ki je v stanju ubijati ljudi in vladarje, uničevati vrednosti ter uničiti tudi državo sarmo, ako to njej in njenim interesom konvenira. Tej kliki je denar vse. Ko se bori za oblast, se bori za denar. Ko se trka na prsa in kriči o patriotizmu, srbstvu, jugcslo-venstvu, Kajmakčalanu in preliti krvi, dela ta klika prave denarne kupčije. Kadar se ta klika zgraža ali pa se dela hladnokrvno, kadar iz plačanih rok strelja in ubija, kadar obžaluje in grozi, je zopet vmes denar. Kadar dela eksperimente z nevtralno koalicijsko, koncentracijsko aH Kero-šcevo vlado, napravlja ta klika zopet neko denarno transakcijo. Kadar se dviga proti komu ali čemu hrup, preneha takoj, ko se za kliko pojavi denar. Kadar se govori o edinstvu, amputaciji in zunanji nevarnosti, je zopet za kliko denar vmes. Kadar se toži o lakoti v državi, pomeni to, da je nekomu izmed klike zopet potrebno, da zasluži denar. Kadar se govori o posojilu, o železnicah, o telefonskih kablih, je zopet glavno vpraštnje, koliko bo kak član te klike zaslužil. Klika da vse za denar in vse ii je razumljivo in dopustno, kadar gre za donar. Ako kak član klike, ki je že pred leti hodil z raztrganimi komolci, postane minister ter si pridobi v par mesecih težke milijone, rti to nič posebnega. Državni novci so last državljanov, minister pa je največji državljan m >dvigniti denar«, ni greh. Ako pade na kakega klikaškega funkcijonarja sum zaradi vohunstva, ni to nič hudega. Dvignil je pač denar in kaj se mu more. Ako kak ministrski sin, brat, sorodroik ali kompanjon izrablja minratrsko oblast, je to malenkost. Glavno je, da si je nabril denarja. Ako se vrše pogajanja s kako drugo državo, takoj prične klika ustvarjati nekake konzorcije za eksploatacijo pogajanj in njnibovih uspehov, ki naj prinesejo denar. Skratka, karkoli dela ta vladajoča kiika, povsod ji gre samo za to, da pride s pomočjo oblasti do denarja po besedah onega radikalskega politika, ki jc dejal: »Držali bomo za vsako ceno oblast, dokler tudi zadnje radikalsko dete ne postane — milijonar.« Vsa beograjska klika ve dobro, da naša država ne obstoji samo Po lastni volji, temveč, da to hočejo tudi neki drugi močnejši od nas, pa jih zato le malo boli gla-za zaradi države in njenega obstoja. Klika dobro ve, da se moremo med seboj poklati, da bo Evropa to registrilaia le kot žalostno senzacijo in da se ne bo vmešavala v naše zadeve, dokler ne bodo motile njenih velikih računov. Zato se klika malo zmeni, kaj misli in piše kak Anglež, Švicar ali Kitajec. Kliko puste ravnodušno vsi sklepi in demonstracije, kadar se ne tičejo njenega Žepa in položaja njenih poglavarjev, od katerih pada denar. Sklepi, splošne fzjave, iadikovanja. ogorčenja, predlogi, zborovanja, zastave, manifestacije in demonstracije ne pomenijo za kliko ničesar. Ona se vsemu cinično smeje, ne ostane pa hladnokrvna in težko ji je, kadar se začne odgovarjati na vprašanja, v kakšnih sorodnišk'SJovencu« pod naslovom »Nujna prošnja družinam,< nekak pastirski listt, v katerem obsoja sedanjo modo, češ, da ne varuje svete sramežljivosti-Nastopa zlasti proti kratkim krilom, ki so baje največ kriva, da dekleta izgube prirojeni čut sramežljivosti. Vse bi bilo v redu, da ne priobčuje isti »Slovenec«, vsako nedeljo v ilustrirani prilogi modnega kotička, v katerem prinaša slike najnovejše mode in propagira vse modne novotarije, proti katerim je zdaj nastopil ljubljanski škof. Značilno za dvojno mora i o klerikalne gospode je dejstvo, da ljubljanski škof na eni strani mirno trpi, da ^Slovenec« prinaša modne slike in priporoča ženskam, kako naj izpostavljajo sv.oje čare, na drugi strani pa obsoja sedanjo modo Če hoče pre-vzvišeni skrbeli za moralo ;n sveto sramežljivost, naj prepove »5'nvencu* objavljati modne slike in članke. Toda tega ne bo storil, ker se pri klerikalcih morala neha tam. kjer se začenja ž?p. —lj Okrožni urad za zavarovanje de!av-cev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal letno poročilo za lansko leto, iz katerega posnemamo nekatere zanimive podatke o poslovanju te socijalne ustanove. Bolniško zavarovalni predpis je znašal lani 36,271.437.77 dinarjev, predpis za Delavsko zbornico 1,871.803.82 Din, za borzo dela 1798.11, za nezgodno zavarovanje pa 8,574.250.88 Din. Skupaj je bilo iz vseh naslovov predpisano 48,425.990 58 Din. Zaostanek vseh predpisanih, toda nevplačanih prispevkov je znašal lani 31. decembra 11,483.396.03 Din ali 27.84% celotnega čistega predpisa v lanskem letu. Ljubljanska oblast izkazuje 7,621.299.47 Din, mariborska pa 5,862.096.56 dinarjev zaostanka. Članov je bilo lani 85.364. Povprečni mesečni stalež bolnikov ie znašal moških 1204, žensk 613, porodnic 232. Dajatve urada so znašale 25.081.453.81 Din ali dobri dve tretjini celokupnega predpisa. —lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v decembru 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. lj— Parno kopališče okrožnega urada za zavarovanje delavcev je zaradi preuredi t-venih del do nadaljnega zaprto. —lj Onemogla ženska na Gradu. Danes zjutraj je bila rešilna postaja telefonično obveščena, da leži v gozdu na Gradu neka onemogla ženska. Gre za 381etno delavko Viktorijo Frelih. u služb eno pri tvrdki Pan-holzer v Pražakovi ulici. Frelihova je ležala vso noč med dežjem in nevihto v gozdu. Kaj jo je zaneslo na Grad, kjer je onemogla, ni znano. Soda - vodo pripravite si lahko sami z originalno angleško SPARKLET sifonsko steklenico. \z Celia —c Okrajna cesta Celje-Teharje ie v pasu med Žumiakovim marofom in daljnovodom za živahen promet vsekakor preozka. Kadar se tam križajo vozovi ali celo avtomobili, so pešci vedno v smirtui nevarnosti; na eni strani strmi hrib. na drugi skoro navpična 4 m visoka brezina z ograjo. Človek v zadregi ne ve ne kod ne kam. Pri današnjem živahnem prometu je velika nevarnost tudi za šolarje. To cesto bo baje prevzel oblastni odlbor in bo takrat vsekakor treba misliti na razširjenje. —c Žegnanje na Svetini nad Celjem je bito včeraj zelo živahno. Kakor vsako leto, je tudi letos mnogo Celjanov pohitelo v prijazno gorsko vas, ker so izletniki preživeli par veselih uric v prosti naravi. —c Spreem trgovskih vajencev In va-jenk. Gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane, kateri nameravajo sprejeti nove vajence in vajenke, da to store Še tekom avgusta. To je nujno potrebno, da lahko takoj po vstopu začnejo obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo. Pozneje vstopivši se v šolo več ne sprejmejo in zgube glede iste eno leto, s čimer se podaljša tudi učna doba. Gremij namreč onim ne sme izdajati učnih izpričeval, ki niso dovršili trgovske nadaljevalne šole. —c Poročil se je včeraj v Petrovčah pri Celju gospod Božidar Ravnikar, sin celjskega vele trgovca g. Iv. Ravnikarja z gospodično Dereani, hčerko celjskega zdravnika g. Dereanija. Bilo srečno! c— Tržno nadzorstvo v Celju je 1. avg. ugotovilo tržne cene, ki se ne razikujejo od onih z dne 1. julija. Zelenjava na trgu se je nekoliko podražila, ker jo vsled suše primanjkuje. Pustošenje tajfuna na Japon- skem Japonsko je zadela nova elementarna katastrofa, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev in oovzročila ogromno škodo. Tako strahovitega razdejanja Japonci že 18 let ne pomnijo. V sredo je začel divjati nad Japonsko strahovit tajfun, ki je podiral drevesa in hiše in odnašal s seboj vse, kar je dosegel. Najbolj so prizadeti kraji ob morski obali, kjer je zapustil tajfun samo razvaline. Število človeških žrtev še ni točno ugotovljeno, ker so z opustošenimi kraji pretrgane vse zveze. Mnogo japonskih pokrajin že več dni nima nobenih stikov z zunanjim svetom. Vse reke so prestopile bregove in poplavile obširna polja. Voda je zalila tudi vse predore tako, da je železniški promet na mnogih krajih popolnoma ustavljen. Oblasti še niso mogle ugotoviti, koliko škode je povzročil tajfun. Škodo cenijo približno na 400 milijonov Din. Vlada je takoj odredila vse potrebno, da prisoči nesrečnemu prebivalstvu razdejanih krajev na pomoč. Vsi parniki so bili radiobrzojavno obveščeni, naj takoj zapuste japonske vode in pristanišča, kamor so pluli. Parniki so bili namreč v nevarnosti, da jih strahoviti zračni vrtinci dvignejo iz morja in treščijo na obalo. V opustošene kraje je vlada poslala vojaške oddelke, ki pa niso mogli pomagati nesrečnemu prebivalstvu, kajti katastrofa je zavzela strahovit obseg. Po zadnjih vesteh iz Tokia je tajfun v nekaterih krajih odnesel vse mostove. Mnogo hiš je pod vodo, vsa žetev je uničena. Oblasti se boje, da je tajfun zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Tudi v samem Tokiju je innogo hiš pod vodo in skoraj vsi mostovi so se porušili. Kolikor je doslej znano, znaša škoda nad 100.000 funtov šterlingov. Zanimiva svatba V gradu Dvvasieden na otoku Ru-jaiii se je vršila te dni zanimiva svatba. Sin znamenitega pisatelja Gerhardta Hauptmanna iz njegovega drugega zakona Benvenuto Hauptmann se je poročil z 201etno princeso Schaumburg-Lip-pe. To je sestra bivšega vladajočega kneza Adolfa Schaumburg-Lippe, ki se je osebno udeležil sestrine poroke. Na svatbi je prvi napil novoporo-čencema pisatelj Gerhardt Hauptmann. V svojem odgovoru se ie knez zahvalil pisatelju za pozdrave in izrazil svoje veselje, da se je njegova sestra poročila s predstavnikom najvišjega plemstva duha. Med svati so bili tudi Bjorn-sonov sin Bjorn, virtuoz Eugen d' Albert, Hauptmannov založnik Fischer, znani grof Coudenhove - Calergi in mnogo drugih odličnih umetnikov in učenjakov. Novoporočenca sta se odpeljala na ženitovanjsko potovanje t avtomobilom, ki jima ga je podaril tast Hauptmann. Radioklub in oddajna postaja v Domžalah Sezona radioamaterjev se počasi bliža. Otvorila jo bosta radiorazstava ob priliki ljubljanske pokrajinske razstave v času od 1 do 10. septembra in otvoritev oddajne postaje v Domžalah. Z otvoritvijo domače oddajne postaje bo nastopila nova doba v razvoju naše radiofonije. Glavni momenti te nove dobe so denarnega in tehničnega značaja. Marsikdo si je doslej želel nabaviti prejemni aparat, a vselej so mu bili nabavni stroški previsoki, na drugi strani pa ga je ovirala zopet komplicirana tehnična sestava. Vse te skrbi bodo z otvoritvijo oddajne postaje odpadle, ker si bo lahko vsakdo nabavil ali pa sestavil za majhen denar de-tektor-aparat, ker rabi za detektor samo kristal, dobro anteno in slušalo in ker je vse druge, kakor anodna in kurilna baterija, odpade. Z novo dobo se začenja tudi za radio klub novo življenje in delo. Pravi pomen kluba bo prišel šele sedaj do veljave. Doslej je klub samo vzbujal in razširjal zanimanje za radiofonijo, odslej pa bo kot re-prezentant amaterjev tolmač in glasnik, ki bo posredoval vse želje in pritožbe. Da ustvarimo že v naprej potrebni »modus vi-vendi« med amaterji in oddajno postaijo, vabimo vse amaterje, ki danes še niso organizirani v radioklubu, da postanejo čimprej njegovi člani. V tretjič bo stopil radioklub pred širšo javnost s svojo radiorazstavo ob priliki Jesenskega velesejma v Ljubljani v času od 1 do 10 septembra 1928. Z mirno vestjo in povsem upravičeno lahko trdimo, da sta bili zadnji dve razstavi posebno v tehnič- se neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima nem pogledu na višku. O nekaterih radio-razstavah v drugih mestih so veliki inozemski listi celo poročal, da so bile bolj podotv ne razstavi pohištva. Naši požrtvovalni in sposobni amaterji pa so doslej največjo važnost polagali na poučno, razvojno in tehnično stran radiofonije. Letošnja razstava bo združena z otvoritvijo oddajne postaje v Domžalah. Zato lahko rečemo, da bo slovesna, fikrati pa važna In pomembna, ker stopimo v novo dobo. Da pokažemo široki javnosti, kaj smo se naučili in kako smo pripravljeni, skratka, kaj znamo in kaj imamo, vabimo vse amaterje širom Slovenije, da se s svojimi aparati, sestavnimi deli ali drugimi tehničnimi predmeti in pripomočki udeleže te razprave. Prijave sprejema »Radioklub« v Ljubljani. Izgubljeno in najdeno v Ljubljani Na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu je bilo v času od 16. do 32. julija 1.1. prijavljenih večje število izgubljenih predmetov in sicer; denarnica z večjo vsoto denarja in legiiiniacljo, denarnica z 1500 dinarjev, denarnica z raznimi računi, denarnica z 230 Din, denarnica z 960 Din, siva damska torbica z nekaj denarja in zlatim prstanom, listnica z legitimacijo in nekaj denarja, listnica z 600 Din in več računi, damska torbica z železniško legitimacijo in drugimi predmeti, damska torbica s 180 Din in raznimi listinam, vojnička isprava, zla/t ženski prstan s 7 dijamanti, zlata zapestnica v obliki verižice, zlat ženski prstan s safirom, srebrna ura znamke Anker, moška nlkljasta žepna ura z na pokrovu vdelanim državnim grbom, damska ura z dvojno verižico, srebrna tobačna doza z monogramom E- C, jugoslovenski potni list, otroški šnortni suknjič, 2 otroška plašča in volnena deška jopica damski plašč, moški dežnik. 2 tisočdinarska bankovca, 9 bankovcev po 10 Din, 270 Din denarja. 300 Din denarja, polnilno pero Penkala, zavitek ženske obleke in perila, rjava usnjena listnica z dokumenti. Najdeni so bili v navedenem času sledeči predmeti: Zlat uhan, par moških ga-loš. par damskih sivih čevljev, 2 dekliški krili in otroški predpasnik, dežni plašč, kolesna karbidna svetiljka, aktovka, v njej več razglednic in reklam, damski klobuk in par rokavic, solnčnik, ročna torbica z večjo vsoto denarja, ročna torbica z manjšo vsoto denarja, prazna ročna torbica, kolesarska zračna sesalka, dežnik, zavitek z vsebino ženske jopice, ženske bluze, ženskega krila, 2 parov nogavic in 2 srajc, zavihek s parom nogavic, pasom in ženskim ovratnikom, moška žepna ura V hotelu »Union« pozabljeni predmeti: 2 klobuka, čepica, 5 parov rokavic, ovrat-ni šal, par galoš, 3 dežniki, 3 palice, 2 denarnici, ročna torbica, v vseh manjše vsote denarja, zlat uhan, 7 ključev. V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti: 3 Športne čepice. 4 dežniki, 8 klobukov (damski in mošknn), ročni kovček, 2 kolesarski sesalki, 9 zavitkov z raznimi predmeti, 7 palic, površnik, kolo, fotografsko stojalo, par copat, 2 damski jopi in pelerina. Humoristični kotiček Žena In avto. — Verjemite mi. da imam avto raje nego ženo. — Zares? — Seveda, Avto šofirarn sam, žena se pa ne pusti Sofirati. Ce se peljem z avtomobilom, me vsi zavidajo, če grem pa z ženo na izorehod, se vsem smilim. In še eno prednost ima avto pred ženo: V petih letih zadostuje preple-skati ga enkrat, žena se pa v&ak dan pleska. Poste restante. -* Ali je fjfišlo zame pismG pod šifro D. 5.000? — D 5.000 ne. pač pa je tu DD 500. — Kar dajte mi to pismo, moj ž«nin namreč malo jeclja. Če se deca koplje. — Mamica, ali se lahko grem kopat? — Danes ne, drago dete, trebuh te boli in lahko bi se prehladila. — Nikar se He boj mamica, saj znam plavati vznak. Edgar Wallace; TRUE PRAVIČNIKI ROMAN. »Torej je Hana odšla na ono veliko potovanje?a je vprašal pokojno. »Hanini živci so močno razrvani; potrebna je miru.« »Kako pa je kaj z Aylesburyjem?« (Aylesbury je znana ženska kaznilnica.) Manfred je opazil, kako se je New-ton zdrznil. Toda takoj se je zopet osvestil. »Aylesbury je preblizu... In potem sem cul, da se tam okoli klatijo čudni ljudje. Ne, namenjena je v Bruselj in potem dalje v Aachen. Potem nemara še v Spa. — Sodim, da je mesec ali dva ne bo nazaj.« »Davi zarana je bila še v Heavytree-Farmu,« je rekel Manfred, »in vi ste tudi bili tam. Videli so vas in eden mojih prijateljev — Mr. Raymond Poiccart — vas je prepoznal. Peljali ste se v Fordovem tovornem avtu s Heavytree-Farma k Oberzohnu.« Newtonov obraz ni z nobeno črto izdal zaprepasčenja. »To je bluf!« je vzkliknil. »Preteklo noč nisem niti za trenutek ostavil hiše. Ali se je v Heavytree-Farmu kaj pripetilo?« »Mis Leicestrovo so odpeljali. Ali se Čudite? Saj ste razburjeni, kakor vidim!« Ali mar mislite, da sem jaz na stvari kaj udeležen?« »Vsekako. In policija je tudi tega mnenja. Davi je bilo proti vam izdano provizorno zaporno povelje. Sodim, da vam to mora biti znano.« Ob teh besedah je mož omahnil, zardel, prebledel in zopet zardel. M«nfred se je na tihem smehljal. »Slabo vest imate, Newton! In to je toliko, kakor da sem vas zalotil. Kje je Hana?« »Na potovanju, sem vam rekel.« Nevvton je bil izgubil ravnovesje in ni bil več tako samozavesten kakor malo prej. »Ona je pri Mirabeli Leicestrovi, o tem sem uverjen,« je rekel Manfred. »Dvakrat sem vas že posvaril in je odveč, da bi vas opomnil še v tretje. Ne vem, kako daleč ste zapleteni v te kačje umore; o tem bodo prej ali slej presojali porotniki. Toda če zvem, da kdo slabo ravna z Mis Leicestrovo, ste šest ur nato mrtvi. Saj veste, da se ne šalim, kaj ne?« Manfred je govoril zelo resno. »Nas se bojite bolj kakor zakonov. In imate prav. Zakaj mi naših grešnikov ne prepuščamo naključju, da porotniki pogodijo pravo. Zaslišali vas bomo ravno tako kakor sodniki, ki so jim znana vsa dejstva. Nad angleškim sodnikom ga ni. Nevvton!« Manfred se je nasmehnil in je odšel. Fred je čakal v spoštljivi razdalji od vrat in ga je spustil na cesto. Monty Nevvton se je okrenil v stran, ujel še en pogled iz oči moža, ki ga je sovražil — bolj sovražil kakor Leona Gonsaleza — in je potem osorne pozval slugo. »Stopite noter! Poslali bodo ljudi, da pozvedujejo. Rekli jim boste, da je Mis Johana davi odpotovala na kontinent z vlakom, ki gre ob osmih petnajst. Sla je aH v Bruselj ali pa v Aachen. Ne veste, v katerem hotelu se bo nastanila, toda porečete jim, da boste to še posedeli, Razumete?« »Da, gospod!« Fred se je začudeno ozrl po sobi. »Kaj vam je?« »Čudim se, kje je ura.« »Ura?« Tedaj je začul tudi Monty Nevvton: tik-tik-tik cenene ure. Postal je višnjev od besa. »Poišči!« je ukazal hripavo in baš ko je izrekel, je zagledal majhno črno škatljico pod pisalno mizo. Planil je k vratom. Pasanti so videli, kako so se vrata nenadoma odprla na stežaj in sta dva moža na vrat na nos zdrevila na cesto. Mala ameriška ura, ki jo je bil Manfred kupil pred nekaj dnevi, pa je veselo tiktakala dalje in ye tiktakala še potem, ko so policijski stražniki prišli v sobo in odprli škatljico. Bila je ena izmed najstarejših Ma*i-fredovih šal, ki ni nikdar zgrešila učinka. 22. V kleti. Mirabela se je zavedala, v koliki nevarnosti se nahaja. Toda zaikaj si je nakopala sovraštvo Oberzohna, kakšni motivi so tega moža vodili, da jo je hotel imeti stalno pred svojimi očmi — tega ni mogla niti slutiti. Velik kamen se ji je odvalil od srca, ko se je zjutraj zbudila in je zagledala spečo Johano pokraj sebe. Zakaj, Čeprav je imela mnogo povoda, da je bila nezaupljiva proti njej, je vendar bilo v dekličinem obrazu nekaj, kar je Mirabelo malone privlačevalo k njej. Johana je ležala oblečena na postelji in pri ropotu, ki ga je povzročila Mirabela. se je obrnila, vstala in si popravila spodnje krilo. »Nu. kako vam je povšeči vaš novi dom?« je vprašala na videz vedra. Vzlic vsem Montvjevim zagotovilom «d je mučil nemir. »Videla sem že boljše,« je hladno odgovorila Mirabela. »To vam rada verujem.« Johana se ie pretegnila in zazehala. Nato je odprla eno izmed omar, vrgla lopato premoga v peč in je rožljaje zaprla železna vratca. »To je moja naloga,« je menila z nasmeškom, »skrbeti, da vam ne bo mraz.« »Kako dolgo bom tu zaprta?« »Pet dni,« je bil presenetljiv odgovor. »Zakaj baš pet dni?« »Ne vem. Mogoče vam bodo še povedali.« Johana je od nekod prinesla električno stikalo in ga je staknila z majhno električno kuhalno ploščo. Nato je odšla in se je vrnila z majhnim kotličkom, ki ga je postavila na ploščo. »Vi ste kakopak na strani teh ljudi — dr. Oberzohna in Newtona?« »M i s t r a Nevvtona!« je popravila Johana. »Da, jaz sem njegova zaročenka. Poročila se bova, kakor hitro se položaj nekoliko zboljša,« je rekla tja v en dan. »In je docela nesmiselno, da se znašate nad menoj, ker sem vas pomagala spraviti semkaj. Monty mi je vse povedal. Nihče vam ne bo storil ničesar zalega.« »A zakaj...?« »Vam bo že povedal,« jo je preki-nHa Johana, »prej ali slej. Starec ali... ali .. ,nu. Monty nima pri stvari ničesar; on dela le iz uslužnosti napram Oberzohnu.« V enem ji je Mirabela morala pritrditi. Bilo je zgolj potrata časa, izgubljati se v nepotrebnih obtožbah in očitati deklici nfeno izdajalstvo Saj Johana napram njej ni imela nikakih obveznosti in je že od prvega početka služila le za orodje, ki so ga porabili proti njej. Z isto logiko bi kaznjenec smel delati očitke svojemu iečariu »Kako ste prišli do tega, da opravljate take posle?« je vprašala Mirabela, opazujoč Johano. ki je pripravljala čaj. Nov senzacijonalni poizkus z raketnim avtomobilom Tudi »Rak IV« eksplodiral. — Novi poizkusi z raketnim avtomobilom prepovedani. — Podrobnosti vožnje z avtom »Rak IV.« V noči od petka na soboto se je vršil nov senzacijonalni poizkus z Opelovim raketnim avtomobilom in sicer na železniški progi od Burgvvedela do Celle. O tej vožnji javnost ni bila obveščena in tako so izostala tudi podrobna poročila o nji. Šele zdaj so znane vse podrobnosti novega poizkusa z raketnim avtomobilom, ki se pa ni obnesel. Poizkuse so delali z dvema rdeče lakiranima avtomobiloma. Oba avtomobila sta bila enako konstruirana, tehtala sta po 300 kg in dolga sta bila po 3 metre. Avto Rak IV. je imel 29, Rak V. pa 30 raket. Prvi avto je startal ob pol 5. zjutraj, toda že 200 m od starta in sicer na Istem kraju, kjer ie eksplodiral Rak III., se je vožnja končala. Tudi Rak IV. je eksplodiral. Rakete in voz je odneslo daleč z železinške proge, toda k sreči ni bil nihče ranjen. Konstrukterja Opel in Sander sta mnenja, da je eksplodiralo pet raket, od katerih je ena eksplodirala na znotraj, kar je imelo za posledico eksplozijo avtomobila samega. Poizkusi z avtomobilom Rak V. se niso mogli vršiti, ker so bili uradno prepovedani. Nadaljne poizkuse sta konstrukterja odgodila na nedoločen čas. Novo vožnjo z raketnim avtomobilom so pripravili brez vednosti širše javnosti tako, da so ji prisostvovali samo strokovnjaki in interesenti. Fritz Opel je s pomočjo svojega sotrudnika ing. Sanderja pripravil vse potrebno ponoči in zjutraj se je pričela poskusna vožnja. Avtomobila sta bila konstruirana po zadnjih izkušnjah, rakete so se zažigale s pomočjo posebnega aparata, rojenega z električnim vžigalnikom. Vse je bilo točno izračunano in nihče ni pričakoval, da bo avtomobil eksplodiral. Profesor Klein in berlinsi tovarnar ur Lobner sta s pomočjo slušateljev politehnike in vojaštva uredila 7 km dolgo progo ter jo opremila z aparati za merjenje razdalje in časa, ki so funkcionirali avtomatično. Toda vse priprave so bile odveč, kajti že 200 m od starta je skočil avto s tira tako. da je prevozil samo kontrolno etapo. Vožnji sta priso- I stvovala poleg Fritza Opela tudi njegov j stric Hans Opel in ravnatelj Opelovih ; tovarn Karinovvski. Proga je bila na obeh straneh zastražena z orožniki in vojaštvom. Pritz Opel je dal točno ob 5. zjutraj znamenje za start. Med maloštevilnimi radovedneži je zavladala velika napetost. Mož, ki mu je bilo naročeno zažgati prvo raketo, je na dano znamenje zažgal raketo in v naslednjem trenutku je avtomobil dirjal po progi. Skoraj istočasno je pa eksplodiralo več raket,.ki bi morale eksplodirati po vrsti. Avtomobil je skočil s tira, eksplozija ga je vrgla 15 m visoko v zrak in 50 m od kraja, kjer je zapustil železniško progo. Avto je obležal ob progi ves razbit. Kosi razbitega avtomobila so se razleteli na vse strani. Eno kolo je odneslo 100 m daleč na polje. Zanimivo je, da nekatere v zrak vržene rakete niso eksplodirale in da so ležale ob progi s polnimi naboji. K sreči ni bilo mnogo gledalcev in tako eksplozija raketnega avtomobila ni zahtevala človeških žrtev. Fritz Opel se ni zmenil za eksplozijo in je hotel takoj preizkusiti drugi raketni avtomobil. Že je bil pripravljen k ponovnemu startu, pa je pristopil k njemu zastopnik ravnateljstva državnih železnic, ki je odstopilo del proge za poizkuse, in energično za- hteval, naj Opel svojo namera opusti. Zastopnik železniškega ravnateljstva je motiviral svojo zahtevo s tem, da je življenje gledalcev ogroženu. Kljub temu se bodo pa vršili ponovni poizkusi v najkrajšem času in sicer samo za najožji krog strokovnjakov. Nemški tehniki hočejo na vsak način preprečiti eksplozijo raket v skupinah. Po njihovem mnenju je bila v konstrukciji raketnega avtomobila napaka, ki jo bo treba na vsak način odstraniti. Dosedanji poizkusi z raketnim avtomobilom se torej nislo obnesli, toda Opel je trdno prepričan, da bo končno dosegel svoj cilj. Opel obenem z vso vnemo konstruira raketno letalo. Pomagajo mu najboljši nemški tehniki. Se letos namerava Opel delati praktične poizkuse z raketnim letalom, kajti poizkusi z modeli so se baje zelo dobro obnesli. Pod Opelovim vodstvom konstruirajo raketna letala, ki so izdelana tako, da se bodo dvignili z njimi v zrak tudi letalci. S temi letali hočejo delati poizkuse še letos ali začetkom prihodnjega leta. Ni pa še znano, je-li bo izjalovljeni poizkus z raketnim avtomobilom vplival na poizkuse z raketnimi letali. Blagi o življenju na ledeni gori Dopisnik italijanske «Tribune» je po-setil te dni radiotelegrafista Biagija, ki je pravzaprav reši! udeležence Nobilo-ve ekspedicije, ker je vzdrževal stalno zvezo s svetom tako, da so rešilne ekspedicije vedele, kje čakajo nesrečneži svoje usode. Biagi je pripovedoval italijanskemu novinarju zanimive podrobnosti o življenju v rdečem taborišču na ledeni gori. Kakor Nobile, tako je tudi Biagi prepričan, da je Alessandnnijeva skupina najbrže zgorela. Po katastrofi so nudili pomoč najprej Nobiiu in Cecioniju. Potem so začeli takoj pobirati daieč naokrog* raztresena živila, instrumente in orožje. Končno so našli strojnika Po-mello mrtvega. Nesrečneža je treščilo ob ledeno goro tako, da je obležal takoj mrtev. Na glavi je imel globoko rano. Pomello sem našel slučajno, je pripovedoval Biagi. Opazil sem ga sedečega na ledu. Glavo je iml nagnjeno naprej, en čevelj je bil sezut, drug pa odve-zan. Skočil sem k njemu in ga vprašal, če je ranjen. Toda Pomella ni odgovoril. Potrepijal sem ga po rami in takoj sem spoznal, da je mrtev. Levi del obraza je bil ves okrvavljen in razmesarjen. Iz globoke rane na glavi ie tekla kri. Njegovo truplo smo spustili v morje skozi razpoko v ledu. Biagijeva prva skrb je bila radioaparat. Bil je sicer težko poškodovan, toda k sreči ne tako, da bi ne mogel funkci-jonirati. Biagi se je takoj lotil dela in čez osem ur je spravil radioaparat za silo v red tako, da je lahko oddajal prve vesti. Iz kosov razbitega zrakoplova je sestavil drog za anteno. O belih medvedih je pripovedoval Biagi. da niso tako nevarni, kakor se splošno misli. V resnici so pohlevni in zelo bojtči. Nobilova psica Titina jih je odganjala s tem, da ie lajala Biagi sam je prepodil belega medveda s tem. da je kričal nanj. Zdravstveno stanje ponesrečencev je bilo v splošnem dobro. Spočetka so se skoraj vsem vnele oči, ker je solnce močno odsevalo od snega. Naj- več je trpel Cc:ioni, ki ima že po naravi slabe oči in ki je bil prve štiri dni skoraj popolnoma slep. Dve žrtvi ljubosumnosti V noči od petka na soboto se je od* igrala v Klinkovicah pri Opavi na Mo* ravskem pretresljiva rodbinska trage« dija, ki je zahtevala dve žrtvi Blizu va» si je letovišče, kjer ima vilo rodbina in« ženjerja Kovalčika. Mož se je mudil po opravkih v Moravski Osfravi. njegova žena z dvema otrokoma je pa stanova* [a v vili, kjer so jo posetili v petek po* poldne sorodniki in moževi prijatelji. Zvečer je odšla družba v bližnjo gostiU no, kamor je prišel tudi prekajevalec Zubcr. Vsi so se do polnoči dobro za* bavali. Opolnoči je pa Zuber poklical inženjerjevo ženo pred gostilno. Nihče ni slutil, kaj se pripravlja. Kmalu je pa počilo več strelov in začuli so se obupni klici na pomoč Družba je planila iz gostilne in nudil se ii je gro* zen prizor. Inžcnjerjeva soproga je le* žala pred gostilno v mlaki krvi. Kraj nje je stal Zuber, ki si je baš nastavil samokres na prsa. Predno so skočili k njemu, sta počila še dva strela in Zuber se je zgrudil mrtev na tla. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da sta oba že mrtva. Zubcr je bil med vojno aktivni čast* nik. Po vojni je pomagal očetu voditi veliko prekajevalnico v Moravski Ostravi. Mladi Zuber se je oženil, toda kmalu po poroki se je dal ločiti, ker se je zaliubil v soprogo inženjerja Ko« valčika. Umorjena inženjer jeva žena je bila zelo lepa in stara šele 27 let. Zubcr je ubil njo in sebe iz ljubosumnosti F/ Najb^iifše, naj trajneje, zato oaicenejs* Dobrotnik madžarske akademije znanosti Madžarska akademija znanosti je postala ena najbogatejših akademij na svetu s tem, da ji je zapustil madžarski grof Franc Vidvazo vse svoje premo« ženje. Akademija znanosti je podedo* vala po tej redki izjemi med bogato aristokracijo več palač v Budimpešti, več grajščin v provinci, mnogo umetni« ških zbirk in 40.000 oralov zemlje. Samo umetniške zbirke so vredne nad 3 mili* jone pengo ali nad 30 milijonov Din. Celokupna vrednost Akademije znano* sti zapuščenega grofovega imetja še ni znana. Nedvomno pa je, da je grof Vi* dyazo zapustil Akademiji znanosti v Budimpešti toliko, da je zdaj ta usta* nova najbogatejša na svetu. Grof Vidvazo je umrl nedavno na Dunaju, kjer se je leči 1 v zavodu za živ* čne bolezni. Dobil je hud živčni napad in v hipu duševne zmedenosti je skočil skozi okno. V oporoki je določil, naj se del njegovega premoženja porabi v narodne in krščanske svrhe. Zanimivo je, da je bila madžarska Akademija znanosti pred sto leti ustanovljena s po^ močjo denarja, ki ga je dal na razpo* lago madžarski državnik grof Stepan Szechenv. Prvi dobrotnik je madžarski Akademiji znanosti izročil svoje celo« letne dohodke, ki so zadoščali za njeno ustanovitev. Naznanilo otvoritve trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanim SIov. Nar.«. 1420 Damsko večerno toaleto poceni prodam. Kdo, pove u>prava »Si Nar.«. 1462 Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87. Vila Bergman. 1408 Proda se eleganten voz (Jagdgummirad«1 ler) v dobrem stanju Poizve se: Sv. Petra cesta 71. 1406 Dobro izurjena sobarica išče mesta pr boljši rodbini. Pismene ponudbe na upr. Slov Naroda pod »Sobarica« 13S2 Iščemo vestnega, energičnega in treznega tovarniškega vratarja z znanjem slovenšfitD« in nemščine v govoru m pisavi za takojšnji nastop S službenimi prejemki ni zvezano na-'uralno stanovanje Upokojeni orožniki m kompetenti s!r£n:h po-klicev imajo prednost Pismene ponudbe z navedbo zahtev na Zadružne papirnice Vevče, Gorica ne m Medvode d. "i.. Vevče pri L!«ihl!an: Urejuje: Josip Zupančič. — Za aNarodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 8 11