**?%^nr teto UL 118
9 ihMflniL v mmm G oviusfo 1928.
centi om r
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej.
cSIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
T
Uredništvo: Knaflova tiKca št. 5, t nadstropje. ^ Telefon 2034. . Urjravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. - Telefon 2304.
Urednik Jedinstva' ubit v Zagrebu
Železniški delavec Sunić je včeraj ustrelil urednika Vlado Ristovića, ker je mislil da je prišel v Zagreb umorit Radića in Pribičevica, o katerih je v režimskem „Jedinstvu" vedno pisal, da morata umreti
— Zagreb, 6. avgusta. V nedeljo ob 2. zjutraj je ustrelil v Zagrebu neki Josip Sunić, ključavničar državne železnice, urednika beograjskega režimskega lista »Jedinstvo« Vlado Ristovića.
Umor je posledica sramotne kampanje beograjskega »Jedinstva«, ki je pred krvavim dogodkom v Narodni skupščini 20. junija pozivalo k umoru Stepana Radića in Svetozarja Pribičevica. Ta zločinska kampanja ni prenehala niti po krvavem dogodku v Narodni skupščini. »Jedinstvo« je še nadalje pozivalo, naj se konča na kratko sedanja igra ter je večkrat grozilo, da bo kmalu padel tudi Svetozar Pribiče-vić. Pisec teh člankov je bil Vladimir Ristović. Zakaj je prišel v Zagreb in ali je prišel sam, še ni popolnoma ugotovljeno.
V soboto okoli ene ponoči je prišel na vrt restavracije »Kolo« ter prisedel k mizi. pri kateri sta sedela že neka ženska in neki neznani moški. Delal se je sprva, kakor da jih ne pozna, oči-vidno pa niso bili tako neznani med seboj, ker so bili prav kmalu v živahnem tihem razgovoru.
Ristović insultiran od omiadin-cev
Nekoliko minut kasneje je prišlo nekaj hrvatskih omladincev na vrt. Naenkrat je eden izmed njih pristopil k Ristoviću in ga vprašal: »Kaj delate Vi, Ristović. v Zagrebu?« Ristović je vstal in odvrnil: »Da, jaz sem Ristović, kaj je?«
Nastalo je prerekanje in nekdo je zaklical: »Udari po njem!« Res je nastal pretep: po kriku je bil priklican službujoči policijski stražnik. Ta je pričel braniti Ristovića, ki je porabil priliko in pobegni) z vrta. Za njim je po-rrtela cela skupina ljudi ter ga zasledovala preko trga Kralja Aleksandra, kjer se j:m je zgubil. Četrt ure kasneje je prihitel neki človek ves okrvavljen do avtomobila, ki je stal pred kavarno *Korso«. vsedel vanj in zaklical šoferju: »Vozi hitro na kolodvor!« Nekaj ljudi, ki so ga opazili, so pozvali detektiva Frana Plantazarja, ki je begunca aretiral, nato pa v avtomobilu odpeljal v Petrinjsko ulico, kjer ga je predstavil v tamošnjem policijskem uradu službujočemu uradniku dr. Va-silieviću.
Kako je bil izvršen umor
Izkazalo se je. da je ranjenec beograjski novinar Vladimir Ristović, ki je v soboto zjutraj dospel v Zagreb. Ker je bil ves krvav, je službujoči uradnik odredil, naj ga detektiv Plan-tazar odpelje v Zakladno bolnico, da ga zdravniki obvežejo, nato pa zopet pripelje na policijski urad. Tako se je tudi zgodilo. Ko so Ristovića obvezali v bolnici, ga je detektiv vodi nazaj proti Petrinjski ulici. Ko sta šla preko Jelačičevega trga. ni bilo tamkaj nikogar razen par zakasnelih pasantov. ki so hoteli domov.
V trenutku, ko sta Ristović in detektiv prišla pred trgovino Grivičić. Pa iie naenkrat prihitel k njima neki mladenič in naglo oddal sedem strelov na Ristov?ća. Ristović se je takoj zgrudil na tla in prav tako tudi detektiv težko ranien. Nekoliko korakov dalje je padel še neki človek, ki je šel slučajno mimo. Takoi so prihiteli na mesto trije policaji, ki so ranjence z zbranimi pasanti prinesli v bolnico. Ristović na je med tem že podlegel ranam.
Nek policaj, ki je vide! atentatorja bežati proti Bakačevi ulici, ga je takoj pričel zasledovati. Atentator je pobegnil na dvorišče »Oradskcga podruma«, od tam pa v poslopje samo. Policijski stražnik je pohitel za njim ter ga zagledal v tretjem nadstropju. -Zaklical mu je, nai dvigne roke ter naperil nanj svoj revolver. Begunec se *e takoi udal in dvigni! roke kvišku. Prj preiskavi njegove obleke stražnik ni našel revolverja, toda aretiranec je sam povedal, da ie odvrgel orožje pri vhodu na dvorišče.
Izpovedi atentatorja
Pripeljan pred službujočega policijskega uradnika, je aretiranec izpovedal, da se zove Josip Sunić, rojen leta 1905 v Vrpolju, da je nameščen pot ključavničarski pomočnik pri direkciji državnih železnic ter zaposlen sedaj pri zgradbi mosta v Jasenovcu.
Na vprašanje službujočega policijskega uradnika dr. VasiJjevića, zakaj je streljal, je odgovoril Surnić: »Kot Hrvat in rodoljub sem bil revoltiran, ko sem vsak dan čital Ristovićeve grožnje, da bo ubil Radića in Pribiee-vnća. Poznam Ristovića že dve leti. V »Jedinstvu« ie odkrito pozival k umoru in zato sem se odločil, da ga kaznujem. Zavedam se svojega dejanja.«
Nadalje je atentator izjavil, da obžaluje, da je ranil detektiva in onega pasanta, ker je streljal samo v Ristovića. Streljal je iz avtomatske pištole kalibra 7 mm iz bližine 5 korakov. Videl je Ristovića v Kolu in se takoj spomnil, da je prišel v Zagreb izvršit atentat na Pribičevica, kakor je v »Jedinstvu« napovedoval, ali aranžirat tak atentat.
Ristovidevo bivanje v Zagrebu
Ristović je izpovedal na policiji uradniku dr. Vasiljeviću, da samo potuje skozi Zagreb. Imel je pri sebi 620 Din in novinarsko legitimacijo. Iz Beograda je odpotoval v petek zvečer ter dospel v Zagreb v soboto zjutraj. Toda že Okoli pol 9. v soboto zjutraj so ga videli stati pred hotelom, kjer je izpregovoril par besed z nekim človekom. Ta človek je takoj nato prijavil policiji, da je Ristović v Zagrebu. Policija ga je pričela iskati, ker pa se ni prijavil, ga niso mogli najti. Policija je dognala, da je Ristović odpotoval iz Beograda namenjen baje na Sušak, nadalje, da je na kolodvoru lizročiJ svojo prtljago v garderobi, da se je v soboto v družbi neke ženske dvakrat vrnil na kolodvor ter vsakokrat vzel iz svojega kovčka neke manjše, toda težke predmete, ki jih je skrbno vtaknil v svojo aktovko. Po opisu je bila z njim ista ženska, ki je sedela zvečer poleg njega v restavraciji Kola. Policija išče sedaj ljudi, ki so prišli v Zagrebu v stike z aimonenim Ristovi-cem, da pojasni, kaj je pravzaprav dejal Ristović v Zagrebu.
Izjave ranjenega detektiva
Ranjenega detektiva Plantczarja sta zadeli dve krogli v levo roko, od kate* rih ga je ena oprasnila po trebuhu. Ena krogla ga je zadela v prsa pod levo bradavico ter prodrla proti pazduhi. Dasi je težje ranjen, vendar pričaku* jeio da bo v 2—3 tednih okreval. Ras njeni detektiv pripoveduje, da je opo* zorjen pred kavarno «Corso» zagledal okrvavljenega moža pred avtomobil lom, ki so ga zadrževali, da bi se ne odpeljal. Smatral je, da je povzročil kak izgred in da ga je zato odpeljal z avtomobilom na policijo. Ko ga je po? zneje spremljal v bolnico, ga je vpra? šal, zakaj je šel v restavracijo «KoIo», ko vendar ve, kaj je pisal. Odgovoril mu je:
«Ah kaj, banda! Ne bojim se ni* kogar. Kar sem pisal ne obžalujem. Še bom pisal in kaj mi kdo more.»
Ko so padli na Jelačičevem trgu streli, se je Ristovič molče zgrudil in je bil bržkone takoj mrtev. Tudi napa* daleč ni črhnil niti besede, temveč je samo oddal sedem strelov naglo druge? ga za drugim ter pobegnil.
Drugi ranjenec je privatni uradnik Andrija Matišič, rojen I. 1898. v Trav* niku, ki se je vračal okoli dveh ponoči po Jelačičevem trgu domov.
Obdukcija trupla
Včeraj popoldne je bila izvršena obdukciji* ustreljenega Ristoviča ter je bilo ugotovljeno, da mu je ena krogla prebila hrbtenico ter izstopila spredaj na desni strani prsi. Druga krogla je prodrla skozi desno lopatico, poškodo*
vala kost, šla mimo srca ter izstopila spredaj poleg leve pazduhe. Tudi na glavi je dobil poškodbe. Smrt je nasto* pila takoj.
Ristovićeva preteklost
Vladimir Ristović je bil rojen 1. 1S92. v Šabcu, kjer je dovršil 4 razrede gimnazije. Maturira] je v Beogradu. Študiral je pravo v Parizu, toda študija ni dovršil. Najprej je pisal v »Slobodni Reči«, ko jo je izdajal znani srbijanski komunist Moše Pijada. Ko je bil odslovljen od »Slobodne Reči«, je opustil komunistične ideje in začel sodelovati v »Balkanu«. Ko je propadel ta list, je Ristović z nekim Stavkovićem ponovno začel izdajati »Balkan«, ki je v kratkem času propadel. Radi znanega pisanja v »Jedinstvu«, ki ga je začel izdajati pred dvema mesecema in v katerem je ponovno zahteval umor opozicijskih voditeljev, je bil predložen UJN predlog beograjske sekcije, naj se izključi iz udruženja, kar se pa po statutih ni moglo storiti brez odločitve častnega sodišča, ki o njegovi stvari še ni končno sklepalo.
Kako je Ristović hujskal
Ko se je po Zagrebu razširila vest o uboju Vladimirja Ristovića, so se ljudje začudeno vpraševali, kai je iskal v Zagrebu. Ristović je pred par dnevi napisal v svojem listu »Jedinstvo« pod naslovom »Grob ali robe naslednji članek:
»Zdi se, da je Stepan Radić zopet na smrtni postelji po zaslugi svojega nervoznega naslednika prestola Svetozarja Pribičevica. Mnenje mnogih je, ki Radića ne sovražijo, da bi bilo zanj najbolje, ako bi umrl na kakršenkoli način, vendar pa ne toliko umazan in beden, kolikor bi bil nesramen in žalosten, če bi ostal živ. Z avtentične strani smo doznali, da je Stepan Radić povzročil toliko zločinskih dejanj napram državi še pred svojimi izjavami o personalni uniji in koketiranju z Madžarsko, da bo že te dni, čeprav je težko bolan, postavljen pred sodišče «a zaprt. Isto-tako se čuje od kompetentnih strani, da se bo tudi napram celi bandi KDK uporabil v polni strogosti zakon o zaščiti države in da se bo že te dni začelo zasliševanje vseh njihovih poslancev, ali se strinjajo z akcijo Stepana Radića po razcepitvi države.
Kaj je snoval Ristović?
Za tako pisanje ni bilo za Ristovića nobenih zakonskih posled;ia kakor da bi tiskovni zakon sploh n~> obsio-jal.
Zato je upravičeno vprašanje, kaj je iskal v Zagrebu človek, ki je to pisal. Po* tovati je baje nameraval na Sušak, kakor je izjavil na policiji. Toda nekemu novi* narju je dejal, da ostane tri dni v Zagrebu ter je celo pripomnil: Prišel sem v Zagreb, da okrenem smer svoji politiki. Če mi dajo tukaj denar, jim morem izročiti dragocene dokumente.
Nadalje so ga videli v družbi sumljivih ljudi, ki še doslej niso smatrali za primer* no, da bi se prijavili policiji. V restavraciji «JColo» je sedel skupno z neko damo in ne* kim moškim in ko je publika zahtevala od njiju, nai se legitimirata, sta izjavila, da nimata nobenih zvez z Ristovićem. Toda ves čas so se tiho pomenkovali, tako da je izključeno, da bi se ne poznali.
Truplo umorjenega Ristovića bo prepe» ljano v Beograd.
Odmev v Beogradu
Beograd, 6. avgusta Beograjski tisk, zlasti pa »Vremen in >Politika: poročata obširno o umoru Ristovića v Zagrebu ter povdar-jata, da obsojajo ta umor ne samo v Beogradu, marveč tudi v Zagrebu. V ostalem pa pripisujejo krivdo Ristovjcu samemu, češ da je moral naprej vedeti, da bodo smatrali Hrvati njegov prihod v Zagreb za izzivanje in nevarnost. »Politika: poroča, da je njen zagrebški poročevalec nagovarjal Ristoviča, naj čimprej izgine iz Zagreba, na kar pa in u je Ristović odvrnil: »Jaz sem star anarhist in pristaš teorije političnih umorov.« Tudi novinar Tvrdoreka je prigovarjal Ristoviću v restavraciji >Kolo«, naj se skrije, k.°r pa Bi stovič ni hotel storiti.
Minister Grol je izjavil na *•■    * , : • • -,» vinarjev,  ali   bo  ime]   ta t*.«— vpliv na politično sil.-
njkaki zvezi s politiko. Sem proti vsakemu brutalnemu dejanju. Žalostno je, da je Ristović stal na čelu lista, ki je pisal tako, da je vzbujal ogorčenje ne samo pri opoziciji, marveč tudi v vladnih krogih. Njegova pot v Zagreb je bila izzivanje. Atentat sam pa ne more vplivali na politično situacijo, ker je to zločin posameznega človeka, ne  pa celega
naroda, pravtako kakor je zločin 20. junija zločin posamznega človeka, ne pa celega srb-srbskega naroda.*
Policija je danes pregledala stanovanje ubitega Ristovića ter popisala njegovo zapuščino. V zvezi s tem umorom so bile v Beogradu aretirane trj osebe, v Zagrebu pa šest
Radiceva bolezen povzroča vedno večje skrbi
Z Dunaja je bil pozvan nov zdravnik-špecijalist. — Alarmantne vesti v Beogradu in po nekaterih drugih mestih.
— Zagreb, 6. avgusta. Zdravnika dr. Radoničič in dr. Ivančević se stalno mudita pri bolnem St. Radiću, kateremu je danes zopet nekoliko bolje. Zdravniki so izdali bulletin, v katerem opisujejo ves razvoj bolezni s posebnim ozirom na njegovo izpremnljivo temperaturo. Zdravniki priznavajo možnost komplikacij in je bil zato danes pozvan z Dunaja specijalist dr. \Vengbacher, ki dospe nocoj v Zagreb. Zdravniki ugotavljajo, da je trenutna faza Radićeve bolezni nekoliko ugodnejša. Snoči je bilo Radiću precej slabo. Do 11. zvečer
je bil zelo vznemirjen, po injekciji pa je zaspal. V Beogradu, Sarajevu in drugod v provinci so se že razširile vesti, da ie Stepan Radić umrl, kar pa je bilo takoj demantirano.
_ Beograd, 6. avgusta. O stanju Stepana Radića so razširjene zelo alarmantne vesti. Danes dopoldne se je govorilo, da je Stepan Radić že v agoniji. »Politika* poroča, da so bili pozvani zdravniki specijalisti z Dunaja in Monakovcga ter se njihov prihod pričakuje za danes zvečer.
Viharna seja okrnjene
v ve
siupscine
Vladna večina bi se rada maščevala nad ocslanci KDK z odvzemom dnevnic. — Predložene nove mednarodne konvencije. Zemljoradnike pošiljajo v Zagreb.  —  Zopetni burni spopadi
Beograd, 6. avgusta. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet zelo viharna ter jo je moral predsedujoč} ponovno prekiniti. Pokazala pa je jasno, da se hoče Korošcev režim posluževati enakih metod, kakor so se uveljavile v Narodni skupščini pred 20. junijem in ki so dovedle do sedanjega stanja v državi. Z briskiranjem vseh predlogov in zahtev opozicije skuša vlada jn njena večina izzvati tudi zemljoradnike iz Narodne skupščine. Na današnji seji so se nekateri vladni poslanci povzpeli celo tako daleč, da so javno v skupščini pozjvali zemljoradnike, naj gredo v Zagreb, češ, da je tam mesto za nje. Razpravi o svoječasnih predlogih KDK pa se je vladna večina izognila na ta način, da jih je proglasila za zastarele in motivirala njihovo odstavitev z dnevnega reda s tem, da predlagatelji niso navzoč}. V vsem postopanju vlade in njene večine pa se vidi tendenca še nadalje izzivati opozicijo, da bi tako morda dobila povod za izvajanje ostrejših ukrepov v dosego svojega cilja, ki postaja vedno očitnejšj.
Poslancem KDK hočejo odvzeti dnevnice
Seja, ki je bila sklicana za 10. je pričela šele ob 10.40, a še takrat je bilo v dvorani navzočih tako malo število poslancev, da je bil kvorum skrajno dvomljiv. Atmosfera je bila že od vsega početka zelo napeta. Med demokrati in zemljoradniki je že pred pričetkom seje prišlo do ostrih spopadov, ki so se tekom seje še stopnjevali. Po pre* čitanju zapisnika je zahteval besedo radi* kal Milan Milutinović, ki je zahteval, naj se vsem poslancem, ki «ne delajo», odvza^ mejo dnevnice. Ta predlog so napovedo* vali v vladnih krogih že več dni. Predlog gre za tem, da se odvzamejo dnevnice po* slancem KDK. Predlog je izzval pri vladnih poslancih, zlasti pri klerikalcih velike odo* bravanje, pri zemljoradnikih pa najodloč> nejši odpor. Zemljoradniki so klicali vladni večini:
«Vi hočete vzeti dnevnice onim, ki jih je izvolil narod, da zanj delajo, a vi jih ubijate!»
Milutinović: «Ne moremo jim dati dnevnic za to, da se izprehajajo po Zagret bu!»
»Morali so iti v Zagreb, ker tu niso več varni. Saj ste celo v Xar. skupščini streljali na nje in jih tako pregnali!*
Milutinović je nato med neprestanim prerekanjem utemeljeval svoj predlog s po* trebo štedenja, češ, da bo Narodna skupščina na ta način pohranila nad 1 milijon Din. Ta denar naj bi se poklonil Rdečemu križu.
Čeda Kokanovie: «Odvzemite raje mi* nistrom to, kar so nakradli, pa boste imeli dovolj za vse invalide, ki jih pustite sedaj stradati!*
Tudi ministri ne nrihajajo k sejam
Zemljoradnik V-oja Lazić v- EOVOrq5 o zapisniku grajal postopanje v ade in zahteval, naj se v zapisniku Jcotovi, da tudi ministri Koroščeve vlade ne prihajajo k sejam in briskiraio Narodno skupščino. Predsednik je to odklonil, kar je izzvalo v skupščinski dvorani nov vihar
Klerikalec Redjanić je kot tajnik odobraval predlog poslanca Milulinoviea glede odvzema dnevnjc poslancem KDK ter ga pozi-^ I. naj stavi tozadevno poseben predlog, ker "i  ne more rešiti v zvez} z zapisnikom, i"      vladna večina zapisnik odobrila.
Nato je imel predsednik daljši govor povodom smrti bivšega srbskega ministrskega predsednika Avakumovića. Poslane} so njegov govor poslušali sioje ter zaklicali pokojniku trikrat »Slava!'
Rszni predlogi
Predsednik je poročal o raznih predbgili, \ i ošnjah in pritožbah, ki jih je sprejelo predsedstvo Narodne skupščine. Med drugimi je predlozii odbor za nettunske konvencjje svoje poročilo, ki bo prišlo v kratkem na dnevni red v svrho končne ratifikacije netlunskih konvencij. Zunanji minister je predložil v ratifikacijo konvencije, sklenjene s Poljsko in Cirčijo ter trgovinsko pogodbo z (Jrčijo. Narodna skupščina je sprejela zahtevano nujnost.
Radi hrupa prekinjena seja
Nato bi morali priti v razpravo predlogi in resolucije, ki jih je še pred 2u. junijem vložila KDK. Predsedujoči podpredsednik Kujundžić pa je hotel te predloge staviti kratkomalo z dnevnega reda, češ dd
0 njih ni mogoče razpravljati, ker predlagatelji niso navzoči. Temu naziranju predsedujočega je ugovarjal zemljoradnik Voia Lazić, ki je navedel Številne slučaje, ko so se vršile razprave v odsotnosti predlagateljev. Kujundžić je vztrajal pri svojem stališču ter je posl. Lazića radi očitk?, da krši poslovnik, kaznoval s pismenim opo:m::om. Pesi. Lazić in Tupanjani:i *tt ogorčena planila p;oti predsednikovi mlci ter pTctcsJrali proti postopanj j. v s,:lo^-nem p crckinj.i je Lio slišati zemljoradnika Vujića: »\ i delate z enakimi metodami kaker p. ed 20. junijrm«. V dvorani jt nastalo zo;ct oglušujoče prerekanje, u Ko da je predsednik sejo končno prekini'.
Tudi med odmorem so se prepiri i*»dj-
1 je vali in seja je bila vse do konca edi.o viharnejša. Po zopetni otvo.iui seje jC zemljoradnik Voja Lazić ponovno protts.i-ral proti kršitvi poslovnika. Rad kal Va*»-nović pa mu je zaklical: »Pojdite v Zagreb, tam je mesto za vas.«
Kokanović: »Vam bi to b lo s?»»oa všeč, toda mi nočemo amputacije in b^mo vas vse obtožili kot veleizdajalce«.
Skupščina brez kvoruma
Večina vladnih poslancev je med t*xi začela odhajati k obedu, radi česar so ze<r«-ljoiadniki zahtevali prozivke. Ker ni bil« navzoča niti polovica vladnih poslancev, je predsednik sejo ponovne prekinil, da so jih mogli pozvati v dvorano.
Po izvršeni prozivki se je nadaljevaa debata o kršitvi poslovnika, ki je trajaa vse do ene, ko je predsedujoči sejo zaključi! in napovedal nadaljevanje za popoldne ob 17. Kakor izgleda, Narodna skupščina d:ines sploh ne bo prišla na dnevni red, tako da bo razprava o vladni deklaraciji odgođena do iutra.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 0—22.85. Berlin 13.561 do 13.591 (13.576). BriiMdj 0—7.9205, Budimpešta 0—9.923-1, Curin 1094.1 — 1097 1 (1095.6), Dunaj S.015—8.045 (S.03). London 276.0—276.8 (276.4). Newyork 56.83—57.03 (56.93). Pariz 221.57—223.57 (222.57), Praga 168.26—169.06 (16S.66), Trst 296.5 —29S.5 (297.5).
Inozemske borze. Curih.  6.   avgusta.   Zagreb   0.13, Dunaj 73.30, Rerlin 12385. Milan    27.17. London 25.21,S75. Pariz 20 305, Fraga 15.39, Ne\vyork 519.50, Budimpešta 90.45
Včeraj popoldne okrog 17.15 ure je izbruhnil v vasi Gorenje jezero, ali kakor pravijo po domače Vrh jezero, ob Cerkniškem jezeru požar, ki je v nekaj minutah zavzel ogromne, katastrofalne dimenzije. Zgorela je razen štirih poslopij vsa vas. Ljudstvo je popolnoma brez glave in obupuje, ker je v nekaj urah prišlo ob vse imetje in premoženje.
O katastrofalnem požaru smo doslej mogli izvedeti sledeče podrobnosti:
Včeraj popoldne okrog 17.15 ure je nenadoma zavil veliko vas Gorenje jezero pri Grahovem ob Cerkniškem jezeru ogromen oblak dima. Kmalu je tudi pričelo biti v bližnjih cerkvah plat zvona, kar je prestrašeno prebivalstvo opozorilo, da je izbruhnil ogenj. Ker je bila včeraj lepa, vroča in solnčna nedelja, večine prebivalcev sii bilo doma. Radi veatedenske suše pa se je požar širil z grozno naglico in je kljub takojšnji pomoči okoliških gasikiiih društev kmalu objel vso vas.
Goreti je pričelo pri Tomaževem skednju, kakor se pravi po domače. Dosedaj še ni ugotovljeno, na kakšen način je ogenj nastal, obstojata pa dve verziji m sicer pravi prva, da je ogenj nastal najbrže radi cigaretnega ogorka, ki ga je nekdo vrgel na bližnji travnik, kjer je bilo seno zloženo v kopice. Seno se je baje kmalu vnelo, kar pa je opazil neki v bližini se nahajajoči vaščan, ki je skušal plamen s škafom vode udušiti. Ko pa je izlil vodo na kopico, je švignil iz nje plamen proti s slamo kriti strehi v neposredni bližini na-hajajočega se Tomaževega skednja in jo zažgal. Druga verzija pa tolmači nasta.nek požara tako, da so se igrali vaški otroci pred omenjenim skednjem z vžigalicami, ki so jih prižigali v zabavo. Pri tem neprevidnem početju je glavica vžigalice odletela v skednju naloženo žiito in tako povzročila ogenj.
Po izkazu ljudskega štetja iz leta 1920 Je štela vas 33 hiš in 162 prebivalcev. V zadnjih letih je bilo postavljenih nekaj novih hiš tako, da je štela vas pred včerajšnjim požarom kakih 40 hiš, seveda z ne-vštetimi gospodarskimi poslopji.
Prve vesti o žrtvah požara so bile naravnost pretresljive. Govorilo se je, da je zgorelo tudi nekaj otrok, pozneje se je pa izkazalo, da to ne odgovarja resnici. Požar je v pičlih desetih minutah objel vso vas in je bila vsaka rešitev izključena. Poslopja so bila po vebki večini krura s slamo, kar je ogenj seveda v glavni meri pospeševalo, zlasti pa še z ozirom na bo, da zadnje tedne ni padlo niti kapljice dežja in je bilo vse razsušeno do skrajnosti. Na pomoč so takoj prihitela okoliška gasilna društva iz Grahovega, Cerknice, Žirovnice, Loža, Starega trga, Dolenjega jezera in Nove vasi. Toda ves napor in vse prizadevanje požar pogasiti ali vsaj omejfti je ostalo brezuspešno.
Zgorela je do tal skoraj vsa vas, vsega skupaj 34 hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, skednji, hlevi, kozolci itd. Rešiti Je bilo mogoče Ie staro in novo šok) in pa tri hiše, pri katerih pravijo po domače pri Urehu, Avsecu in pri Me-žnarju. K sreči se je nahajala goveja živina na paši izven vasi, zgorelo pa je pre-
Včerajšnja nedelja je bila zopet vroča in solnčna, prav po želji naših izletnikov in kopalcev, pa tudi po še iskrenejši želji gostilničarjev m raznih društvenih priredit* venih odborov. Sicer se je hotelo solnce proti poldnevu nekoliko kujati, na obzorju proti Gorenjskemu so se jeli polagoma kopičiti temnejši oblaki, toda močna sapa jih je kmalu razgnala in je vse popoldne po* teklo v znamenju prave avgustovske vro* črne. Bregovi naših rek in potokov so zopet oživeli, povsod so se .kopalci naravnost gnetli, vendar pa kljub silnemu navalu ni prišlo do nesreč, niti o običajnem gaganju včeraj ni bilo slišati. Radi prenizke vode se je včeraj marsikateri kopalec v Savi na nevidnih skalah občutno obtolkel, toda kaj to stori mladim, zdravja prekipevajočim ljudem. Če ne ostane v vodi najmanj noga ali roka, sploh ni vredno govoriti.
Ker je bila včerajšnja nedelja prva v mesecu, je razumljivo, da so razni prire* ditveni odbori in veselični odseki naših ne* štetih narodnih in humanitarnih društev kar tekmovali med reboj v aranžiranju ve* likih ljudskih veselic in svečanih spomin* skih proslav Že nekaj tednov so polnile kolone dnevnih vesti naših listov bolj ali manj posrečene reklamne notice. Toliko prireditev v enem samem dnevu in na tako malem, ozkem teritoriju, že dolgo ni bilo. Ce pogledamo samo glavne, v večjem slo* gu prirjere veselice in svečanosti, vidimo, da so zabaveželjni Ljubljančani kljub silni gospodarski krizi in pomanjkanju denarja prihranli le še nekaj «kovačev» ali celo •metuljev* za včerajšnjo nedeljo. Kamor* koli si se pogledal, bodisi na Gorenjsko ali na Dolenjsko, bodisi proti notranjski sira* ni, povsod je bila Ljubljana častno, števil* no in kar se da glano zastopana.
Večje zabavne prireditve, jubilejne pro* slave in tako imenovane ljudske veselice so se vršile malone ob vseh postajah naših železniških prog. Najbolj agilni so bili, ka* kor je že običajno, gasilci. Gasilo se je, že*
cej prešičev in malone vsa perutnina. Ogenj je uničil vse poljske pridelke, ki so jih vaščani ravno v soboto spravili na svoje domove Ker v tamkajšnjih krajih ljudje nimajo veliko kozolcev, vse žito in ostale poljske pridelke takoj, ko jih požanjeio in pospravijo, odpeljejo domov na skednje. Tako so tudi nesrečni prebivalci Gorenje-ga jezera vse žito, ki je ravno letos kljub znatni suši izredno dobro obrodilo, že do pretekle sobote spravili domov, kjer so ga hoteli ta teden omlatiti.
Očividcem požara so se nudili grozni pretresljivi prizori. Ljudje so hiteli v goreče hiše in skušali rešiti vsaj del -svojega imetja, kar se jim je pa Ie deloma posrečilo. Pri reševanju se je več posestnikov močno opeklo, tako sta se neka zakonska molž in žena tako zelo opekla, da ju je bilo groza pogledati. Njihova cbraza, roke in noge so izgledali kot ena sama odprta rana. Odrasel posestnikov sin, pri hiši se pravi po domače pri Mekavču, je iz neke hiše s skrajnim naporom in s smrtno nevarnostjo rešil v zadnjem trenutku že one-sveščeno, po vsem telesu smrtno nevarno opečeno domačo hčer. Jedva jo je prinesel iz goreče hiše na prosto, že je v naslednjem trenutku zgrmelo hišno ogrodje v en sam ogromen kup gorečega tramovja.
Gašenje je bik) radi pomanjkanja vode, kot rečeno, zelo otežkočeno. Gasilci so morali kljub številnim brlzgalnam in drugemu modernemu gasilnemu orodju molče gledati, kako pogubni plamen pozira cvetočo, prijazno vas, poslopje za poslopjem. Edina voda, ki so Jo mogli dobiti, se je nahajala v vodnjaku kraj nove šole. Toda tudi ta je kmalu usahnila. Napeljali so sicer cevi do nad kilometer oddaljenega požiralnika Tržena, toda kaj je bilo to za tak ogromen požar. Kot kapljica vode v morje.
Od vse poljskih pridelkov Je bilo mogoče rešiti le en sam voz, vse ostalo Je požrl v nekaj urah ogenj. Škode še ni mogoče niti približno preceniti, znaša pa več milijonov. Ogenj so močno pospeševale še razne druge okolnosti. Tamkajšnji trgovec Debeljak je pred dnevi prejel večje količine špecerijskega blaga, med dragim tudi sod petroleja, 3 sode masti itd. To Je bilo seveda kot nalašč za ogenj, ki se je še z večjo naglico širil. *
Panika, ki je vladala med vaškim prebivalstvom med požaTom, je bila naravnost nepopisna. Človek ne more najti primernih besed, da bi opisal te strašne prizore. Požar se je potom velikih ogorkov, ki jih ie močan veter raznašal daleč naokoli, razširil rudi na polje. Ogenj je bil omejen sele okrog 4. ure, sem pa tja se je pokazal iz kupov pepela tudi še manjši plamen. Nočno deževje in tekom dopoldne pa je zadnje ostanke požara temeljito pogasilo.
Vas Gornje jezero je zadela slična nesreča že leta 1917., ko je zgorela dobra tretjina vasi. Že tedaj so mislili vaščani na to, kako bi se kar najbolje mogli zavarovati proti eventualnemu zopetnemu požaru. Toda nesreča nikdar ne počiva. In tako jih je tudi včeraj popoldne radi neprestane suše prehitela. Ubogo prebivalstvo ne ve, kaj bi počelo in kam bi se obrnilo. Takojšnja izdatna pomoč države in oblastnega odbora je nujno potrebna.
jo namreč, na njihovih veselih vrtnih prire* ditvah v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer se je obenem vršila velika gasilska vaja, v Šmarju pri Grosupljem, v starem polževem mestu Višnji gori, ki je obenem slavila svo* jo 4501etnico obstoja, itd. Sokolsko društvo na Jezici je otvorilo svoj novi Sokolski dom, na železniški progi med Kresnicami in Lazami je bila včeraj otvorjena nova že? lczniška postaja Jevnica, kjer se je obenem vršila dobro obiskana ljudska veselica, Ši* šenska Čitalnica je slavila svoje petdeseto leto plodonosnega in vsestransko zaslužne* ga narodnega delovanja, na Glincah se je ob dobri kapljici in slastnem prigrizku ter ob poskočni godbi zabavalo delavstvo itd.
Da na vseh teh veselicah ni manjkalo razen godbe na pihala in harmonike tudi šaljive pošte in bogatega srečolova, skoraj ne bi bilo treba omenjati. Kaj vse lahko pri takem srečolovu zadeneš, oziroma do* biš, je neverjetno. Nekdo je na višnjegor* ski veselici zadel tri zavitke mizarskih žeb* ljev in pa precejšnjo škatljo ustnikov iz predvojne dobe, zakaj na njih ovitku so prilepljene etikete s ponosnim napisom «Ce* sarsko kraljeva tobakarna N. N. v Ljublja? ni*. Staroslavnega polža sicer ni zadel, ne* kaj zgodovinskega je pa le bilo. Nekdo drugi pa kljub 20 kupljenim srečkam je ujel le velikansko opico. Tolaži se s tem, da ni bil edini, ki je imel to srečo ali nesre* čo. Zanimivo je bilo poslušati naša pode* želska dekleta v njihovi sodbi o veselici. Neka rdečelična Francka v svileni ruti je dejala razočarana napram svoji družbi, ko je s stotakom plačevala ceho treh štefa* nov: «-Pa so rekli, da bo prišla kraljica in pa Pernci, zdaj je pa vse ena figa.* Toda tudi ona se je ob svojem mladem fantu in ob dobri dolenjski kapljici kmalu potola* žil« in krepka slovenska pesem je fcadonela preko priklanjajocih se smrekovih vrhov v nastajajočo noč.
Vse prireditve so potekle v najlepšem redu in v znamenju popolne in iskrene
bratske vzajemnosti. Vsi malenkostni spori so se še takoj pri mizi poravnali in se je obnovljeno staro prijateljstvo takoj zalilo z novo, navdušenje in ljubezen vzbujajočo mero dolenjca. Posledice splošnega rajanja in popivanja so čutili zlasti zaspani Ljub*
V petek zvečer je izvršil samomor znani subotiški odvetnik dr. Milivoje Popovič. Pokojni je bil rojen v Subo* tiči 1. 1885 kot sin zelo ugledne srbske rodbine. Po končani srednji šoli je štu* diral v Subotici in v Budimpešti. Kot odvetnik je aktivno posegel tudi v po* litično borbo in si je pridobil mnogo za* slug zlasti kot narodni delavec. Avstrij* ske in madžarske oblasti so ga prega* njale. Po vojni je postal član demokrat* ske stranke in je bil več let njen okrož* ni predsednik. Prvotno se je mislilo, da je umrl naravne smrti. Šele čez nekaj ur so se pojavili na truplu znaki za* strupljenja. Policija se je začela za za* devo zanimati in sodišče je na njeno prijavo odredilo obdukcijo. Še pred ob* dukcijo so pa našli pismo, katero je pi* sal pokojnik odvetniku dr. Strelickemu. V tem pismu pravi Popovič, da se je zastrupil, ker je bil neozdravljivo bolan. Našli so tudi oporoko, ki jo je napisal že pred dvema tednoma, kar priča, da se je že delj Časa ukvarjal s samomo* rilnimi nameni. Obdukcija ie pa poka* zala, da pokojni ni bil neozdravljivo bo. lan. Zato je uvedla policija preiskavo, da ugotovi pravi vzrok samomora.
Pred 17 leti je bival v Zemunu ca* rinik Ivo Mirič, kateremu je žena po* rodila sinčka Slavka in hčerko Ano. Zakonca sta živela srečno in zadovolj* no, dokler ju ni zadela težka nesreča. Spomladi 1. 1911 je triletni Slavko ne* nadoma izginil. Deček se je igral ka* kor običajno pred hišo in se ni vrnil k roditeljem. Pozneje se je izkazalo, da so ga ukradli rumunski cigani. Med vojno je živel Slavko Mirič na Dunaju in je z nekim madžarskim trgovcem ustanovil trgovino. Po vojni sta še oba preselila v Hamburg in Slavko je mo* ral služiti v nemški mornarici. Nje* gova sestra je vedela za bratovo trage* dijo. Pred štirimi meseci se je sezna* nilfl v Zemunu z agentom neke velike tvornice tkanin iz Hamburga. — Kmalu se je Nemec v njo zaljubil in hotela sta se poročiti. Mati je bila s tem zadovoljna in agent je odpotoval v Hamburg, da uredi svoje posle in se vrne v Zemun, kjer naj bi se vršila poroka. V Hamburgu je pa nevarno zbolel in Ana se je odpeljala za njim.
ijančani, stanovalci hiš na prometnejaih ulicah, kjer je vladalo okrog polnoči tako vrvenje, kričanje in debatiranje, da ni bilo mogoče spati. Veseljakom, ki se vračajo pozno ponoči v mesto, bi v imenu priza* detih priporočali ^ialo več obzirnosti.
V Hamburgu je stregla svojemu ženi* nu, ki je kmalu okreval. Slavko se je ta čas vrnil od vojakov in nekega dne je prišla v trgovino, kjer je služil, nje* gova sestra. Usoda je hotela, da je brat sestri prodajal obleko, ne da bi se po* znala. Sestra je končno brata spoznala in brzojavila materi, da je Slavko živ in zdrav. Srečna mati je takoj odpoto* vala v Hamburg, da po 17 letih objame sina, o katerem je mislia, da je že dav* no mrtev.
¥
V soboto opoldne je bila končana pred zagrebškim sodiščem obravnava proti članu Prpičeve tolpe Anti Jele* niču, o kateri smo že poročali. Državni pravdnik je zahteval smrtno obsodbo, ki jo je sodišče res izreklo. Jelenič je bil obsojen na smrt na vešalih. Ko je predsednik prečital smrtno obsodbo, je Jelenič odprl usta, kakor da hoče za* klicati. Preblcdel je in zajecljal: Slav* na gospoda, trpim in upam v Njegovo Veličanstvo. Zajecljal je še nekaj, če* sar pa ni bilo mogoče razumeti. Pred* sednik ga je pozval, naj se pomiri, da mu prečita utemeljitev smrtne obsodbe. V utemeljitvi je rečeno, da je Jele* nič aktivno sodeloval pri štirih ropar* skih napadih, odnosno umorih. Ko je predsednik po prečitanju obsodbe in utemeljitve vprašal obtoženca, je=li raz* umel obsodbo in je4i z njo zadovoljen, je Jelinič odgovoril, da ni. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Tako je* naraslo število na smrt obsojenih čla* nov Prpičeve tolpe na sedem. Na smrt so bili obsojeni Prpič Mali, Ibrahim Krkič, Brdarič, Krmpotič. Smojver, Vr* banac in zdaj še Ante Jelenič.
★
V zaporih sodišča v Dolnjem Mila* novcu sedi že nad mesec dni v težkih okovih zloglasni razbojnik Ilija Golu* bovič, o katerem pa nekateri menijo, da je nedolžen in da je celo zaslužen mož..O njegovi preteklosti krožijo cele bajke. Milanovac je zapuščen kraj in zato ni čuda, da še zdaj niso ugotovili, kdo je pravzaprav ta Golubovič. Med okupacijo je bil strah in trepet bolgar* skih oblasti in 1. 1918 je storil veliko uslugo francoski armadi, za kar je bil odlikovan. Francosko odlikovanje so mu pa izročili šele v ieči. Mož urino«
veduje, da je bil med vojno vojak in da se jc boril proti avstrijskim četam. Pred vojno je bil baje zelo nesrečen, ker je imel sitno in leno ženo. 2ena je bila tako malomarna in lena, da je ne* kega dne zapustila svoje dete in moža ter odšla neznano kam. Ko se je mož vrnil, je našel dete na dvorišču v groz* nem stanju. Prašič je odgriznil nesreč* nemu otroku več prstov na rokah in ušesa. Nesrečno dekletce nosi zdaj oče* tu v ječo kruh. Značilno za naše raz» mere je, da oblasti še zdaj točno ne vedo, ali imajo zaprtega telovaja ali junaka, dasi sedi Gorunovič v ječi že nad mesec dni.
železnica
KOLEDAD.
Ponedeljek, 6. avgusta 193S. Katokča-ni: Spremenjenje Gospodovo, Sikst II., Vlastica;  pravoslavni,  24.   julija: Hristina.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Elitni kino Matica: Panika (Harry Piel). Kino Ideal: Rivijera (Harry Lledke).
DEŽURNE LEKARNE,
Danes: Tmkoczy, Mestni trg in Ramor, Miklošičeva cesta.
Sokol
Otvoritev sokolskega doma na
I    v« •
Jezici
Sokoisko društvo na Jezici je še mlado, teda veliko in močno v ljubezni do sokolske ideje in nesebičnega sokolskega dela. Osnovano je bilo L 1920 in je bilo do 1925. odsek Sokola v Ljubljani. Ob svoji petletnici se je osamosvojilo in včeraj — po csmih letih sokolskega dela je otvorilo slovesno svoj Sokolski dom. Le dotičnik, ki ie v društvu, ki aktivno posega v sokoisko delo, more razumeti, kaliko truda, požrtvovalnosti, idealizma in nesebičnosti je treba za tak sokolski uspeh, ki nam ga je pokazalo bratsko društvo na Jezici
Dom je bil otvorjen in izročen svojemu namenu včeraj pop. ob pol 3. Iz Ljubljane je prikorakala godba Sokola I. z deputacijo bratov ljubljanskih sok. društev; z njimi so prišli tudi štirje bratje v bosanskih narodnih nošaii od Sokolskega društva Novo Sarajevo. Prostor pred Sokolskim domom je bil poln Sokolov in domačega prebivalstva, dom sam ves v zastavah in zelenju. Govoril je najprej predsednih gradbenega odseka brat Kregar, ki je izročil ključe doma društvenemu starosti bratu I. Troštu; ta je imel lep sokolski govor, v katerem se je toplo zahvalil vsem, ki so pomagali društvu do lastne strehe. Jezica — postani vsa sokolska! Za njim so še govorili bratje: F. Juvanec v imenu župe Ljubljana in sok. društva Ljubljana-matica; V. Švajger v imenu Sokola L; ravnatelj Jug v imenu Zveze kulturnih društev in član sok. društva Novo Sarajevo brat Juvanec. Navzoče Sokolstvo in občinstvo je govore vseh bratov navdušeno odobravalo. Godba je za-svirala himno in sokoisko koračnico, nakar smo si ogledali notranjost Sokolskega doma, ki je jako ljubka, lična, praktično urejena in bo popolnoma odgovarjala potrebam društva na Jezici. Manjši del telovadnice zavzema gledališki oder. — Sledila je lepa povorka po Jezici do gostilne pri »Štirnu«, kjer se je vršila na prostornem travniku javiia telovadba. Nastopilo je 22 moške de-će z eno prosto vajo, 23 ženske dece z dvema prostima vojarna, 29. moškega naraščaja s štirimi prostimi vajami; Člani (24) so izvajali skopljanske proste vaje, isto tudi članice (15), ženski naraščaj (20) pa lepe vaje s kiji- Jako dobro so nastopili moški naraščaj, članice in žen. naraščaj. Odlikovali so se tudi člani s skopljanskimi vajami. Ljubka je bila deca, ki je vsa radostna pokazala svojim mamicam in očkom, kaj se je naučila pri Sokolu. Tudi telovadba na orodju je nam vsem ugajala, samo videli smo, da hočejo n. pr. moški narašcajniki postati preveč hitro »šampijoni« nekateri so delali vaje, ki Še niso za njihova razvijajoča se telesa; le počasi in sistematično! — Po telovadbi se je razvila lepa in dostojna zabava. Vsa prireditev je uspela v moralnem in upamo tudi v gmotnem ozira prav dobro. Zdravo Sokol na Jezici, zdravo nova sokolska trdnjava!
Gospodarstvo
—g Licitacije in dobave. — Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. avztrsta ponudbe fclede oddaje 100 komadov sparilnih cevi v popravilo. — Strojni oddelek direkcije državnih že^ndc v Ljublja.ni sprejema do 14. arvgusta ponudbe glede dobave 1000 kg staoiferieve masti, kalilneg* in varilnega praška ter satmijaka; do 17- avgusta glede dobave medenih drogov, bakra, bakrenih in medenih cevi in vijakov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejem do 8. avgusta ponudbe glede dobave žebljev. Dne 17. a»vgmsta se bo vršila pri komandi mesta SuSak, Murska Sobota m Dolnja Lendava o-fertalaia licitacija glede dobave mesa, dne 13. avgusta pri komandi mesta v Murski Soboti, dne 16. avgusta pa pri komandi mest na Sušaku in v Dolnji Lendavi glede dobave kruha. Dne 14. av* gusta pri upravi s mod niš niče v Kamniku glede dobave žebljev, leskovih obročev. usnja, jermen, etiket, in envetoip, papirnih vrečic, port-land - cementa, ščetk, dekstrina, kaolina, metel}, oglja itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 17. avgusta se bo vršrta pri gradbenem od-delenju direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 200.000 kg portiandcemeirta. 45.000 kjj negaSe-nega apna in 43.000 komadov opeke. — Pogoji so na voogled r>ri omenjenem odd-etku
Katastrofalen požar na Notranjskem
Včeraj popoldne je požar uničil vas Gorenje jezero pri Cerknici- — Zgorelo je 34 hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, — Pretresljivi prizori med požarom« — Milijonska
škoda
Beograjsko kliko je treba pogoditi v žep!
Sodba zagrebških gospodarskih krogov o beograjski hegemo-nistični kliki. — Za denar je korumpirana   beograjska klika pripravljena izdati tudi najvišje interese države« — Zato jo je treba udariti tam, kjer jo najbolj boli
K pisanju beograjske radikalske »Samouprave«, da more biti ravnopravnost ie državljanska in politična, t. j., da so na eni strani vsi državljani pred zakonom enaki in da imajo na drugi strani enake politične pravice, vprašuje zagrebški »Jugoslo-venski Lk>yd«, kaj je potem z ravnoprav-nostio pri Narodni banki, pri državnih dobavah, pri koncesijah, pri upravi monopolov, v financah, v diplomaciji in drugod Tu namreč ni prečamov in tu oni niso ravnopravni, kajti vse, kar nosi oblast in denar, je rezervirano za Beograd in Srbijo.
List povdarja, da se mora izvesti odločna borba proti hegemoniji, proti eksploataciji in neenakosti, zakaj tega, proti čemur se upiramo, niso krivi zakoni, ustava, država, edinsrvo in narod v Srbiji, temveč brezprimerno drzna amoralna, korumpirana in do ogabnosti grabežljiva beograjska klika, ki ji ni ničesar sveto in ki je v stanju ubijati ljudi in vladarje, uničevati vrednosti ter uničiti tudi državo sarmo, ako to njej in njenim interesom konvenira.
Tej kliki je denar vse. Ko se bori za oblast, se bori za denar. Ko se trka na prsa in kriči o patriotizmu, srbstvu, jugcslo-venstvu, Kajmakčalanu in preliti krvi, dela ta klika prave denarne kupčije. Kadar se ta klika zgraža ali pa se dela hladnokrvno, kadar iz plačanih rok strelja in ubija, kadar obžaluje in grozi, je zopet vmes denar. Kadar dela eksperimente z nevtralno koalicijsko, koncentracijsko aH Kero-šcevo vlado, napravlja ta klika zopet neko denarno transakcijo. Kadar se dviga proti komu ali čemu hrup, preneha takoj, ko se za kliko pojavi denar. Kadar se govori o edinstvu, amputaciji in zunanji nevarnosti, je zopet za kliko denar vmes. Kadar se toži o lakoti v državi, pomeni to, da je nekomu izmed klike zopet potrebno, da zasluži denar. Kadar se govori o posojilu, o železnicah, o telefonskih kablih, je zopet glavno vpraštnje, koliko bo kak član te klike zaslužil.
Klika da vse za denar in vse ii je razumljivo in dopustno, kadar gre za donar. Ako kak član klike, ki je že pred leti hodil z raztrganimi komolci, postane minister ter si pridobi v par mesecih težke milijone, rti to nič posebnega. Državni novci so last državljanov, minister pa je največji državljan m >dvigniti denar«, ni greh. Ako pade na kakega klikaškega funkcijonarja sum zaradi vohunstva, ni to nič hudega. Dvignil je pač denar in kaj se mu more. Ako kak ministrski sin, brat, sorodroik ali kompanjon izrablja minratrsko oblast, je to malenkost. Glavno je, da si je nabril denarja.   Ako se vrše pogajanja   s kako
drugo državo, takoj prične klika ustvarjati nekake konzorcije za eksploatacijo pogajanj in njnibovih uspehov, ki naj prinesejo denar. Skratka, karkoli dela ta vladajoča kiika, povsod ji gre samo za to, da pride s pomočjo oblasti do denarja po besedah onega radikalskega politika, ki jc dejal: »Držali bomo za vsako ceno oblast, dokler tudi zadnje radikalsko dete ne postane — milijonar.«
Vsa beograjska klika ve dobro, da naša država ne obstoji samo Po lastni volji, temveč, da to hočejo tudi neki drugi močnejši od nas, pa jih zato le malo boli gla-za zaradi države in njenega obstoja. Klika dobro ve, da se moremo med seboj poklati, da bo Evropa to registrilaia le kot žalostno senzacijo in da se ne bo vmešavala v naše zadeve, dokler ne bodo motile njenih velikih računov. Zato se klika malo zmeni, kaj misli in piše kak Anglež, Švicar ali Kitajec. Kliko puste ravnodušno vsi sklepi in demonstracije, kadar se ne tičejo njenega Žepa in položaja njenih poglavarjev, od katerih pada denar.
Sklepi, splošne fzjave, iadikovanja. ogorčenja, predlogi, zborovanja, zastave, manifestacije in demonstracije ne pomenijo za kliko ničesar. Ona se vsemu cinično smeje, ne ostane pa hladnokrvna in težko ji je, kadar se začne odgovarjati na vprašanja, v kakšnih sorodnišk'<h in poslovnih odnošajih stoje nekateri rcrnistri napram gotovim velikim zastopnikom čaršijs.
Taka je torej beograjska politika in dokler se ne odstranijo ljudje, ki to politiko vodijo, bo ostalo vse na papirju in v besedah brez učinka. Za to se ta klika smeje zagrebški akciji za red, pravico m enakost Razprava o teh vprašanjih in dobro organizirana kampanja «med narodom in inozemstvom, ki bi zadela poglavarja beograjske klike in njihove žepe, bi imela večji uspeh kakor vsa patriotska ogorčenja, sklepi, predlogi in sklicevanja na interese države od hrvatske in prećanske strani. Nima smisla udarjati zaplotno kliko od spredaj in ji napovedovati, kaj hočemo in kaj bomo ukren-.H. Klin se s klinom zbija in zato tudi mi uporabimo preizkušeno beograjsko orožje v politični borbi. Bodimo lokavi, brezobzirni in hladnokrvni, pa vzemimo za cilj beograjske poglavarje in njihove mošnje, zveze in interese. Ne sentimentalnosti, jokav patriotizem in sklicevanje na pravico ter ogorčenje, temveč hladnokrvna brezobzirnost naj nas vodi v sedanji in bodoči borbi za konsolidacijo naše v solnem smislu balkanske države.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Samomor odvetnika« — Mati po 17 letih našla sina. — Sedma smrtna obsodba v Prpičevem procesu« — Razbojnik ali junak
Nedelja silne vročine in številnih prireditev
Včeraj je bil dan splošnega rajanja in popivanja. — Veselic in drugih prireditev že dolgo ni bilo toliko kakor včeraj
unevne vesti.
— Iz sodne službe. Za kaznilniške višje paznike v moški kaznilnici v Mariboru so imenovani pazniki: Franc Stebih, Franc Bu-tolen in Alojzij Longino, v prvo skupino rvaničnikov so pomaknjeni kaznilniška višja paznika Alojzij Vales m Josip Lubanjšek ter pazniki Franc Razlag, Fran Butolen in Alojzij Longino v II. skupino zvaničnrkov pa pazniki Ivan Golob, Josip Cvetko, Ivan Meško, Josip Knez in Štefan Potočnik, vsi v moški kaznilnici v Mariboru: v pok o j en je višji pisarniški oficijal deželnega sodišča v Ljubljani Drago Frank.
— Iz državne službe. Premeščena sta ■profesor dvorazredne trgovske šole v Ljubljani Milan Oruden na trgovsko akademijo v Ljubljani in rečni mojster Ljudevit Jureš od oblastnega hidrotehničnega oddelka v Mariboru k hidrotehničnem oddelku v Ptuju.
— Jugoslavija proti priznanju sovjetske Rusije. Zunanji minister dr. Marinkovič je fzjavil zastopniku ruskega emigrantskega Usta »Segodnja«, da naša vlada ne misli priznati sovjetske vlade de jure. Ker sovjetska Rusija ne priznava obveznosti carske Rusije, ne more biti niti govora o obnovitvi diplomatskih stikov. Pa tudi če bi Jugoslavija hotela priznati sovjetsko Rusijo kot povsem novo državo, bi nastalo vprašanje, kakšno stališče zavzema Rusija napram drugim državam. Ruska komunistična stranka v praksi ne priznava nobene vlade, ker skuša na vse načine strmoglaviti režim v zapadni Evropi in uvesti diktaturo proletarijata. 2e zato Jugoslavija ne more poznati sovjetske Rusije.
— Odlični ruski pisatelji v Beogradu. Poročali smo že, da se bo vršil od 25. do 29. t. m. v Beogradu kongres ruskih književnikov, novinarjev in publicistov. Kongresa se udeleže med drugimi odlični predstavniki ruske književnosti pisatelji Kuprin, Merežkovski, Buniin, Cirikov, Nemirovič-Dančenko in Balmont. Mnogi odlični ruski pisatelji žive zdaj v inozemstvu kot emigranti. Največ jih je v Parizu, Londonu, Berlinu in Pragi. Mnogi ruski novinarji in publicisti se zdaj dopisniki velikih angleških in francoskih listov, eden je pa celo urednik »Matina«. Po kongresu prirede udeleženci skupno turnejo po naši državi.
— Srebna poroka. Na domu v Ormožu slavi srebrno poroko v sredo, dne 8. avgusta t. 1. presednik podružnice Jugoskrvenske Matice in višji davčni upravitelj v Ptuju, g. Ladislav Jerše s soprogo Štefanijo, učiteljico in predsednico ženske podružnice CMD v Ptuju. Vrlemu narodnemu paru iskreno čestitamo!
— Konferenca o direktnem prometu med Evropo in Azijo. 13. decembra se prične v Piagi mednarodna konferenca, na kateri se bo razpravjalo o direktnem blagovnem in potniškem prometu med Evropo in Azijo preko Sibirije. Konference se udeleže zastopniki vseh rnteresiranih držav.
— Letalske tekme Male antante. V soboto so v. vojaškem letalskem zavodu v Pragi tes dan tehtali jugoslovenska in češkoslovaška letala, kajti letalskih tekem se smejo udeležiti samo letala, ki imajo strogo določeno težo. Izmed jugoslovensikh letal je najtežje letalo Breguet št. 310 s pilotom majorjem Radovićem, To letalo tehta 21 SO kilogramov. Najlažje je letalo tipa Fisir št. 2, ki tehta 1803 kg. Popoldne so se vršili poizkusni poleti na razdaljo 5 km.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti je bilo od 15. do 21. julija 20 slučajev tifuzniu bolezni, 3 griže, 53 škrlatinke, 22 ošpic, 3 davice, 13 duš-Ijevga kašlja, 6 šena, 4 krčevite odrevenelosti in 1 vraničnega prisada.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 30. julija je bilo v mariborski oblasti 34 slučajev svinjske kuge, 7 vraničnega prisada, 7 svinjske rde čice, 1 smrkavosti in 1 stekline.
— Stanje bolnikov v mariborski oblasti. Stanje bolnikov v javnih in privatnih bolnicah, odnosno hiralnicah mariborske oblasti je bilo od 11. do 20. julija sledeče: ostanek prejšnjega meseca 1422. prirastek 590, tek. m. skupaj 2012, odpuščenih 543, umrlih 33, skupaj 576, ostalih 1436.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve sledeči pogrešanci: vini-čar v Hraškem vrhu Matija Ploj, mizarski pomočnik v Mariboru Josip Žličar, kolar v Murski Soboti Karel Makovec, poljedelec v Kovačevcih Franc Zoks, posestnikov sin v Lipi Alojzij Smodiš, posestnik v Kukeči Peter Šinkec, posestnikov sin v MedTibniku Anton Prašički in njegov brat FTanc, posestnikov sin v Skok ah Jaue^ Pesek, posestnik v Salovcih Aleksander Lepoša, čev-IjaT v Vareji Janez Mere, posestnik v Gomili Ivan Grubič, posestnik sin v Čimžaku Andrej Vučak, jeklarniški delavec v Gu-štanju Matevž Praznik, posestnikov sin v Malih Dolencih Štefan Matu* in posestnik v Velikih Dolencih Karel Nemeš. Vsi so odšli začetkom svetovne vojne k vojakom in na bojišče, od kodeT se niso vrnili. Oklicni rok poteče 10. februarja 1929.
— Izprememba imena Občinske hranilnice v Ljutomeru. Veliki župan mariborske oblasti je odobril za Občinsko hranilnico v Ljutomeru dodatek k njenim pravilom, po katerem se imenuje hranilnica odslej: Mestna hranilnica v Ljutomeru.
— Razpisano učno mesto. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je razpisano učno mesto za nemščino v zvezi z italijanščino ali francoščino z nastopom v šolskem letu 1938-29. Za mesto se jemljejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa najkasneje do 12. avgusta t. 1. pri ravnateljstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
_ Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št.
73 z dne 4. t. m. objavlja odločno glede rednje uprave za mere in dragocene ko-
vine v Beogradu, naredbo o prodajanju ma-lodimnega lovskega smodnika in naredbo velikega župana mariborske oblasti, s katero se vračajo mestni občini ptujski oni posli politične stopinje L stopnje, ki so ji bih odvzeti z naTedbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 7. julija 1920. ter prideljeni okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Kot posebno prilogo ima »Uradni list« abecedno kazalo zakonov, kraljevskih uredb, naTedb, pravilnikov, razpisov, važnejših razlogov in objav, priobčenih v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti od 3. januarja do vštetega 30. junija 1928.
— Protialkoholna propaganda med delavstvom. Zagrebška Radnička atostinent-ska zajednica je začela izdajati list »Radnički antialkoholni pokret«, s katerim hoče propagirati traznost med delavstvom. Izšla je prva številka s pozivom na naročanje in podporo. Letna naročnina znaša 20 Din. Uredništvo in uprava sta v palači Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
— Proslava 450-letnice Višoj© gore. Naše staro, prijazno mesto Višnja gora. ležeče na okroglem hribčku sredi zelene doline, je proslavilo včeraj 450. leto svojega obstoja na najsvečanejši način. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, zelenjem in Številnimi mlaji, k vsakemu vlaku je prišlo sprejemat goste iz Ljubljane in bližnje višnjegorske okolice meščanstvo z gasilsko godbo na čelu. 2e s koiodvora je bilo opaziti na razvalinah Starega gradu visoko nad mestom veliko, rdeče slikano letnico »450«. Goste je pozdravljalo neprestano pokanje topičev, ubrano zvone-nje, vmes pa veselo vriskanje in godba. Dopoldne po maši se ie vršila pred občinsko pisarno spominska svečanost. Ker naročenega slavnostnega govornika iz Ljubljane ni bilo, je oblastni poslanec Erjavec v daljšem govoru poda! zanimivo zgodovino višnjegorskega mesta. Mesto hraoi v svojem arhivu zanimive starinske spomine, tako listine o podelitvi mestnih pravic, stare cesarske pečate, slavno sodniško palico, bojno zastavo turjaških grofov itd. Gostje so imeli priliko videti tudi slavnega polža, vsega odloženega z zlatom. Popoldne se je vršila na prijetni ravnici sredi gozda kraj grajskih razvalin velika ljudska veselica, ki jo je priredilo tamošnje gasilno društvo. Proslava Je vsestransko prav dobro uspela
— Mlekarska Industrija na jubileini kmetijski razstavi »Ljubljana v Jeseni* od 1. do 10. septembra 1928 Tudi ta panoga nastopi letos s svojimi izdelki, sirom, maslom In drugimi mlečnimi izdelki. To je tretji nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna- Razstavljeni sir in maslo bosta tudi ocenjena in premirana po kvaliteti z zlati-timi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nad vse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
— Vinska razstav v Ljubljani. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljskih vin Za poznavalce vina lepa prilika, da pokusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico.
— Potrdilo za znižano vožnjo iz kopališč in zdravilišč morajo vračujoči se gostje sami dati oskrbeti z žigom občine, oziroma kopališke ali zdraviliške uprave, kjer so se kot Ietoviščarji ali bolniki mudili. Železniške postaje odslej takih potrdiil ne bodo več izpolnjevale. Ako bi se domačin (stalen prebivalec) dotičnega kraja ob jadranski obali, oziroma kopališča ali zdravilišča skušal okoristiti takega potrdila, bi se zoper njega postopalo po kazenskem zakonu. Oblika dotičnega potrdila je sledeča: Potrdilo o bivanju: G...., kateri(a) je dne ... došla iz (železniška postaja) ... s... (rodbinskimi člani), je bival(a) z navedenimi osebami... dni v... Dne... 19... — 2ig in podpis... občinskega urada ali zdraviliške uprave. — Potrdilo o bivanju na drugih krajih naj se napiše na hrbet tega potrdila. To potrdilo velja na povratku kot legitimacija za vožnjo za pol vozne cene za čas od 1. junija do 30. septembra, a za četrt cene za čas od L oktobra do 3L maja Po odredbah § 11. železniške tarife, del II.. za prevoz potnikov prtljage in ekspresne robe. — Zig odhodne primorske - kopališke postaje pri povratku agencije za izdajanje voznih kart.
— Jubilejna kmetijska razstava na pokrajinski razstavi. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te 160 letnice priredi družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo torej letos še razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja po nadaljnem napredku na začrtani poti, pa premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. Poleg strokovno - poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, frravništvo, živinorejo vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšaTstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina. razstav konj in goveje živine. Nadale je na programu razstava sadja in zelenjave. Agi-len odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtani program v proslavo 160 letnice obstoja Kmetijske družbe, po-največ pa iz vzgojno-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepšo bodočnost.
— Vreme. Po dolgem pričakovanju smo dobili dež, ki bo vsaj za prvo silo namočil do skrajnosti izsušeno zemlja Včeraj je vladala neznosna vročina, proti večeru se je pa nebo pooblačilo in ponoči je začelo deževati. Dobili smo pohleven jesenski dež, ki utegne trajati delj časa tako, da se bo ozračje temeljito ohladilo. Hude vročine je za letos najbrž konec. Včeraj je bilo oblačno v Ljubljani, v Mariboru in Beogradu, drugod pa jasno. V Dubrovniku in Splitu so imeli 36 stopinj, v Beogradu 35, v Skopi ju 33, v Ljubljani 32.8, v Mariboru 30. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 762 mm in je cd ranega jutra že nekoliko poskočil. Temperatura je znašala 17 stopinj.
— Žrebanje številk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice se vrši nepreklicno dne 8. septembra t. 1. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo 3 HP in 20 navadnih koles solidnega francoskega izdelka. Srečke a 10 Din so naprodaj pri vsert podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji ter v raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7-11.
— Žrtev solnčarice v Mostarju. Zadnje dni je pritisnila v Mostarju strahovita vročina, ki je dosegla v soboto in včeraj vrhunec. V soboto popoldne se je zgrudil na ulici pleskarski pomočnik Mehmed Šestič. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je postal Šestič žrtev solnčarice. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl.
— 2 nožem v trebuh. V ljubljansko bolnico so pripeljali težko poškodovanega 34-Ietnega posestnika Mihaela Pirca iz Seno-žet pri Dolskem nad Ljubljano Pire se je včeraj udeležil otvoritve nove železniške postaje Jevnica. Tam se je spri s fanti in med prepirom ga je sunil eden z nožem v trebuh Pirčeva poškodba ie smrtno-nevarna.
— Nesreča. Na cesti pod Šmarjem pri Ljubljani so našli včeraj nezavestnega 25-ietnega delavca Franca Marna iz Rudnika. Imel je težke notranje poškodbe in zdi se, da si je pri padcu pretresel možgane. Ali je Mam nesrečno padel ali ga je povozil kak avtomobil, dosedaj še ni znano.
—lj Ljubljanski škof in moda. Ljubljanski škof dr. Anten Bonaventura Jeglič objavlja v nedeljskem >SJovencu« pod naslovom »Nujna prošnja družinam,< nekak pastirski listt, v katerem obsoja sedanjo modo, češ, da ne varuje svete sramežljivosti-Nastopa zlasti proti kratkim krilom, ki so baje največ kriva, da dekleta izgube prirojeni čut sramežljivosti. Vse bi bilo v redu, da ne priobčuje isti »Slovenec«, vsako nedeljo v ilustrirani prilogi modnega kotička, v katerem prinaša slike najnovejše mode in propagira vse modne novotarije, proti katerim je zdaj nastopil ljubljanski škof. Značilno za dvojno mora i o klerikalne gospode je dejstvo, da ljubljanski škof na eni strani mirno trpi, da ^Slovenec« prinaša modne slike in priporoča ženskam, kako naj izpostavljajo sv.oje čare, na drugi strani pa obsoja sedanjo modo Če hoče pre-vzvišeni skrbeli za moralo ;n sveto sramežljivost, naj prepove »5'nvencu* objavljati modne slike in članke. Toda tega ne bo storil, ker se pri klerikalcih morala neha tam. kjer se začenja ž?p.
—lj Okrožni urad za zavarovanje de!av-cev v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal letno poročilo za lansko leto, iz katerega posnemamo nekatere zanimive podatke o poslovanju te socijalne ustanove. Bolniško zavarovalni predpis je znašal lani 36,271.437.77 dinarjev, predpis za Delavsko zbornico 1,871.803.82 Din, za borzo dela 1798.11, za nezgodno zavarovanje pa 8,574.250.88 Din. Skupaj je bilo iz vseh naslovov predpisano 48,425.990 58 Din. Zaostanek vseh predpisanih, toda nevplačanih prispevkov je znašal lani 31. decembra 11,483.396.03 Din ali 27.84% celotnega čistega predpisa v lanskem letu. Ljubljanska oblast izkazuje 7,621.299.47 Din, mariborska pa 5,862.096.56 dinarjev zaostanka. Članov je bilo lani 85.364. Povprečni mesečni stalež bolnikov ie znašal moških 1204, žensk 613, porodnic 232. Dajatve urada so znašale 25.081.453.81 Din ali dobri dve tretjini celokupnega predpisa.
—lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v decembru 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
lj— Parno kopališče okrožnega urada za zavarovanje delavcev je zaradi preuredi t-venih del do nadaljnega zaprto.
—lj Onemogla ženska na Gradu. Danes zjutraj je bila rešilna postaja telefonično obveščena, da leži v gozdu na Gradu neka onemogla ženska. Gre za 381etno delavko Viktorijo Frelih. u služb eno pri tvrdki Pan-holzer v Pražakovi ulici. Frelihova je ležala vso noč med dežjem in nevihto v gozdu. Kaj jo je zaneslo na Grad, kjer je onemogla, ni znano.
Soda - vodo pripravite si lahko sami z originalno angleško
SPARKLET sifonsko steklenico.
\z Celia
—c Okrajna cesta Celje-Teharje ie v
pasu med Žumiakovim marofom in daljnovodom za živahen promet vsekakor preozka. Kadar se tam križajo vozovi ali celo avtomobili, so pešci vedno v smirtui nevarnosti; na eni strani strmi hrib. na drugi skoro navpična 4 m visoka brezina z ograjo. Človek v zadregi ne ve ne kod ne kam. Pri današnjem živahnem prometu je velika nevarnost tudi za šolarje. To cesto bo baje prevzel oblastni odlbor in bo takrat vsekakor treba misliti na razširjenje.
—c Žegnanje na Svetini nad Celjem je bito včeraj zelo živahno. Kakor vsako leto, je tudi letos mnogo Celjanov pohitelo v prijazno gorsko vas, ker so izletniki preživeli par veselih uric v prosti naravi.
—c Spreem trgovskih vajencev In va-jenk. Gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane, kateri nameravajo sprejeti nove vajence in vajenke, da to store Še tekom avgusta. To je nujno potrebno, da lahko takoj po vstopu začnejo obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo. Pozneje vstopivši se v šolo več ne sprejmejo in zgube glede iste eno leto, s čimer se podaljša tudi učna doba. Gremij namreč onim ne sme izdajati učnih izpričeval, ki niso dovršili trgovske nadaljevalne šole.
—c Poročil se je včeraj v Petrovčah pri Celju gospod Božidar Ravnikar, sin celjskega vele trgovca g. Iv. Ravnikarja z gospodično Dereani, hčerko celjskega zdravnika g. Dereanija. Bilo srečno!
c— Tržno nadzorstvo v Celju je 1. avg. ugotovilo tržne cene, ki se ne razikujejo od onih z dne 1. julija. Zelenjava na trgu se je nekoliko podražila, ker jo vsled suše primanjkuje.
Pustošenje tajfuna na Japon-
skem
Japonsko je zadela nova elementarna katastrofa, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev in oovzročila ogromno škodo. Tako strahovitega razdejanja Japonci že 18 let ne pomnijo. V sredo je začel divjati nad Japonsko strahovit tajfun, ki je podiral drevesa in hiše in odnašal s seboj vse, kar je dosegel. Najbolj so prizadeti kraji ob morski obali, kjer je zapustil tajfun samo razvaline. Število človeških žrtev še ni točno ugotovljeno, ker so z opustošenimi kraji pretrgane vse zveze. Mnogo japonskih pokrajin že več dni nima nobenih stikov z zunanjim svetom. Vse reke so prestopile bregove in poplavile obširna polja. Voda je zalila tudi vse predore tako, da je železniški promet na mnogih krajih popolnoma ustavljen. Oblasti še niso mogle ugotoviti, koliko škode je povzročil tajfun. Škodo cenijo približno na 400 milijonov Din.
Vlada je takoj odredila vse potrebno, da prisoči nesrečnemu prebivalstvu razdejanih krajev na pomoč. Vsi parniki so bili radiobrzojavno obveščeni, naj takoj zapuste japonske vode in pristanišča, kamor so pluli. Parniki so bili namreč v nevarnosti, da jih strahoviti zračni vrtinci dvignejo iz morja in treščijo na obalo. V opustošene kraje je vlada poslala vojaške oddelke, ki pa niso mogli pomagati nesrečnemu prebivalstvu, kajti katastrofa je zavzela strahovit obseg. Po zadnjih vesteh iz Tokia je tajfun v nekaterih krajih odnesel vse mostove. Mnogo hiš je pod vodo, vsa žetev je uničena. Oblasti se boje, da je tajfun zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Tudi v samem Tokiju je innogo hiš pod vodo in skoraj vsi mostovi so se porušili. Kolikor je doslej znano, znaša škoda nad 100.000 funtov šterlingov.
Zanimiva svatba
V gradu Dvvasieden na otoku Ru-jaiii se je vršila te dni zanimiva svatba. Sin znamenitega pisatelja Gerhardta Hauptmanna iz njegovega drugega zakona Benvenuto Hauptmann se je poročil z 201etno princeso Schaumburg-Lip-pe. To je sestra bivšega vladajočega kneza Adolfa Schaumburg-Lippe, ki se je osebno udeležil sestrine poroke.
Na svatbi je prvi napil novoporo-čencema pisatelj Gerhardt Hauptmann. V svojem odgovoru se ie knez zahvalil pisatelju za pozdrave in izrazil svoje veselje, da se je njegova sestra poročila s predstavnikom najvišjega plemstva duha. Med svati so bili tudi Bjorn-sonov sin Bjorn, virtuoz Eugen d' Albert, Hauptmannov založnik Fischer, znani grof Coudenhove - Calergi in mnogo drugih odličnih umetnikov in učenjakov. Novoporočenca sta se odpeljala na ženitovanjsko potovanje t avtomobilom, ki jima ga je podaril tast Hauptmann.
Radioklub in oddajna postaja v
Domžalah
Sezona radioamaterjev se počasi bliža. Otvorila jo bosta radiorazstava ob priliki ljubljanske pokrajinske razstave v času od 1 do 10. septembra in otvoritev oddajne postaje v Domžalah. Z otvoritvijo domače oddajne postaje bo nastopila nova doba v razvoju naše radiofonije. Glavni momenti te nove dobe so denarnega in tehničnega značaja. Marsikdo si je doslej želel nabaviti prejemni aparat, a vselej so mu bili nabavni stroški previsoki, na drugi strani pa ga je ovirala zopet komplicirana tehnična sestava. Vse te skrbi bodo z otvoritvijo oddajne postaje odpadle, ker si bo lahko vsakdo nabavil ali pa sestavil za majhen denar de-tektor-aparat, ker rabi za detektor samo kristal, dobro anteno in slušalo in ker je vse druge, kakor anodna in kurilna baterija, odpade.
Z novo dobo se začenja tudi za radio klub novo življenje in delo. Pravi pomen kluba bo prišel šele sedaj do veljave. Doslej je klub samo vzbujal in razširjal zanimanje za radiofonijo, odslej pa bo kot re-prezentant amaterjev tolmač in glasnik, ki bo posredoval vse želje in pritožbe. Da ustvarimo že v naprej potrebni »modus vi-vendi« med amaterji in oddajno postaijo, vabimo vse amaterje, ki danes še niso organizirani v radioklubu, da postanejo čimprej njegovi člani.
V tretjič bo stopil radioklub pred širšo javnost s svojo radiorazstavo ob priliki Jesenskega velesejma v Ljubljani v času od 1 do 10 septembra 1928. Z mirno vestjo in povsem upravičeno lahko trdimo, da sta bili zadnji dve razstavi posebno v tehnič-
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
nem pogledu na višku. O nekaterih radio-razstavah v drugih mestih so veliki inozemski listi celo poročal, da so bile bolj podotv ne razstavi pohištva. Naši požrtvovalni in sposobni amaterji pa so doslej največjo važnost polagali na poučno, razvojno in tehnično stran radiofonije. Letošnja razstava bo združena z otvoritvijo oddajne postaje v Domžalah. Zato lahko rečemo, da bo slovesna, fikrati pa važna In pomembna, ker stopimo v novo dobo. Da pokažemo široki javnosti, kaj smo se naučili in kako smo pripravljeni, skratka, kaj znamo in kaj imamo, vabimo vse amaterje širom Slovenije, da se s svojimi aparati, sestavnimi deli ali drugimi tehničnimi predmeti in pripomočki udeleže te razprave. Prijave sprejema »Radioklub« v Ljubljani.
Izgubljeno in najdeno v Ljubljani
Na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu je bilo v času od 16. do 32. julija 1.1. prijavljenih večje število izgubljenih predmetov in sicer; denarnica z večjo vsoto denarja in legiiiniacljo, denarnica z 1500 dinarjev, denarnica z raznimi računi, denarnica z 230 Din, denarnica z 960 Din, siva damska torbica z nekaj denarja in zlatim prstanom, listnica z legitimacijo in nekaj denarja, listnica z 600 Din in več računi, damska torbica z železniško legitimacijo in drugimi predmeti, damska torbica s 180 Din in raznimi listinam, vojnička isprava, zla/t ženski prstan s 7 dijamanti, zlata zapestnica v obliki verižice, zlat ženski prstan s safirom, srebrna ura znamke Anker, moška nlkljasta žepna ura z na pokrovu vdelanim državnim grbom, damska ura z dvojno verižico, srebrna tobačna doza z monogramom E- C, jugoslovenski potni list, otroški šnortni suknjič, 2 otroška plašča in volnena deška jopica damski plašč, moški dežnik. 2 tisočdinarska bankovca, 9 bankovcev po 10 Din, 270 Din denarja. 300 Din denarja, polnilno pero Penkala, zavitek ženske obleke in perila, rjava usnjena listnica z dokumenti.
Najdeni so bili v navedenem času sledeči predmeti: Zlat uhan, par moških ga-loš. par damskih sivih čevljev, 2 dekliški krili in otroški predpasnik, dežni plašč, kolesna karbidna svetiljka, aktovka, v njej več razglednic in reklam, damski klobuk in par rokavic, solnčnik, ročna torbica z večjo vsoto denarja, ročna torbica z manjšo vsoto denarja, prazna ročna torbica, kolesarska zračna sesalka, dežnik, zavitek z vsebino ženske jopice, ženske bluze, ženskega krila, 2 parov nogavic in 2 srajc, zavihek s parom nogavic, pasom in ženskim ovratnikom, moška žepna ura
V hotelu »Union« pozabljeni predmeti: 2 klobuka, čepica, 5 parov rokavic, ovrat-ni šal, par galoš, 3 dežniki, 3 palice, 2 denarnici, ročna torbica, v vseh manjše vsote denarja, zlat uhan, 7 ključev.
V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti: 3 Športne čepice. 4 dežniki, 8 klobukov (damski in mošknn), ročni kovček, 2 kolesarski sesalki, 9 zavitkov z raznimi predmeti, 7 palic, površnik, kolo, fotografsko stojalo, par copat, 2 damski jopi in pelerina.
Humoristični kotiček
Žena In avto.
— Verjemite mi. da imam avto raje nego ženo.
— Zares?
— Seveda, Avto šofirarn sam, žena se pa ne pusti Sofirati. Ce se peljem z avtomobilom, me vsi zavidajo, če grem pa z ženo na izorehod, se vsem smilim. In še eno prednost ima avto pred ženo: V petih letih zadostuje preple-skati ga enkrat, žena se pa v&ak dan pleska.
Poste restante.
-* Ali je fjfišlo zame pismG pod šifro D. 5.000?
— D 5.000 ne. pač pa je tu DD 500.
— Kar dajte mi to pismo, moj ž«nin namreč malo jeclja.
Če se deca koplje.
— Mamica, ali se lahko grem kopat?
— Danes ne, drago dete, trebuh te boli in lahko bi se prehladila.
— Nikar se He boj mamica, saj znam plavati vznak.
Edgar Wallace;
TRUE PRAVIČNIKI
ROMAN.
»Torej je Hana odšla na ono veliko potovanje?a je vprašal pokojno.
»Hanini živci so močno razrvani; potrebna je miru.«
»Kako pa je kaj z Aylesburyjem?«
(Aylesbury je znana ženska kaznilnica.)
Manfred je opazil, kako se je New-ton zdrznil. Toda takoj se je zopet osvestil.
»Aylesbury je preblizu... In potem sem cul, da se tam okoli klatijo čudni ljudje. Ne, namenjena je v Bruselj in potem dalje v Aachen. Potem nemara še v Spa. — Sodim, da je mesec ali dva ne bo nazaj.«
»Davi zarana je bila še v Heavytree-Farmu,« je rekel Manfred, »in vi ste tudi bili tam. Videli so vas in eden mojih prijateljev — Mr. Raymond Poiccart — vas je prepoznal. Peljali ste se v Fordovem tovornem avtu s Heavytree-Farma k Oberzohnu.«
Newtonov obraz ni z nobeno črto izdal zaprepasčenja.
»To je bluf!« je vzkliknil. »Preteklo noč nisem niti za trenutek ostavil hiše. Ali se je v Heavytree-Farmu kaj pripetilo?«
»Mis Leicestrovo so odpeljali. Ali se Čudite? Saj ste razburjeni, kakor vidim!«
Ali mar mislite, da sem jaz na stvari kaj udeležen?«
»Vsekako. In policija je tudi tega mnenja. Davi je bilo proti vam izdano provizorno zaporno povelje. Sodim, da vam to mora biti znano.«
Ob teh besedah je mož omahnil, zardel, prebledel in zopet zardel. M«nfred se je na tihem smehljal.
»Slabo vest imate, Newton! In to je toliko, kakor da sem vas zalotil. Kje je Hana?«
»Na potovanju, sem vam rekel.«
Nevvton je bil izgubil ravnovesje in ni bil več tako samozavesten kakor malo prej.
»Ona je pri Mirabeli Leicestrovi, o tem sem uverjen,« je rekel Manfred. »Dvakrat sem vas že posvaril in je odveč, da bi vas opomnil še v tretje. Ne vem, kako daleč ste zapleteni v te kačje umore; o tem bodo prej ali slej presojali porotniki. Toda če zvem, da kdo slabo ravna z Mis Leicestrovo, ste šest ur nato mrtvi. Saj veste, da se ne šalim, kaj ne?«
Manfred je govoril zelo resno.
»Nas se bojite bolj kakor zakonov. In imate prav. Zakaj mi naših grešnikov ne prepuščamo naključju, da porotniki pogodijo pravo. Zaslišali vas bomo ravno tako kakor sodniki, ki so jim znana vsa dejstva. Nad angleškim sodnikom ga ni. Nevvton!«
Manfred se je nasmehnil in je odšel.
Fred je čakal v spoštljivi razdalji od vrat in ga je spustil na cesto.
Monty Nevvton se je okrenil v stran, ujel še en pogled iz oči moža, ki ga je sovražil — bolj sovražil kakor Leona Gonsaleza — in je potem osorne pozval slugo.
»Stopite noter! Poslali bodo ljudi, da pozvedujejo. Rekli jim boste, da je Mis Johana davi odpotovala na kontinent z vlakom, ki gre ob osmih petnajst. Sla je aH v Bruselj ali pa v Aachen. Ne veste, v katerem hotelu se bo nastanila, toda porečete jim, da boste to še posedeli, Razumete?«
»Da, gospod!«
Fred se je začudeno ozrl po sobi. »Kaj vam je?« »Čudim se, kje je ura.« »Ura?«
Tedaj je začul tudi Monty Nevvton: tik-tik-tik cenene ure. Postal je višnjev od besa.
»Poišči!« je ukazal hripavo in baš ko je izrekel, je zagledal majhno črno škatljico pod pisalno mizo. Planil je k vratom. Pasanti so videli, kako so se vrata nenadoma odprla na stežaj in sta dva moža na vrat na nos zdrevila na cesto. Mala ameriška ura, ki jo je bil Manfred kupil pred nekaj dnevi, pa je veselo tiktakala dalje in ye tiktakala še potem, ko so policijski stražniki prišli v sobo in odprli škatljico.
Bila je ena izmed najstarejših Ma*i-fredovih šal, ki ni nikdar zgrešila učinka.
22. V kleti.
Mirabela se je zavedala, v koliki nevarnosti se nahaja. Toda zaikaj si je nakopala sovraštvo Oberzohna, kakšni motivi so tega moža vodili, da jo je hotel imeti stalno pred svojimi očmi — tega ni mogla niti slutiti.
Velik kamen se ji je odvalil od srca, ko se je zjutraj zbudila in je zagledala spečo Johano pokraj sebe. Zakaj, Čeprav je imela mnogo povoda, da je bila nezaupljiva proti njej, je vendar bilo v dekličinem obrazu nekaj, kar je Mirabelo malone privlačevalo k njej.
Johana je ležala oblečena na postelji in pri ropotu, ki ga je povzročila Mirabela. se je obrnila, vstala in si popravila spodnje krilo.
»Nu. kako vam je povšeči vaš novi dom?«    je vprašala na videz vedra. Vzlic vsem  Montvjevim zagotovilom «d je mučil nemir.
»Videla sem že boljše,« je hladno odgovorila Mirabela.
»To vam rada verujem.« Johana se ie pretegnila in zazehala. Nato je odprla eno izmed omar, vrgla lopato premoga v peč in je rožljaje zaprla železna vratca.
»To je moja naloga,« je menila z nasmeškom, »skrbeti, da vam ne bo mraz.«
»Kako dolgo bom tu zaprta?« »Pet dni,« je bil presenetljiv odgovor.
»Zakaj baš pet dni?« »Ne vem. Mogoče vam bodo še povedali.«
Johana je od nekod prinesla električno stikalo in ga je staknila z majhno električno kuhalno ploščo. Nato je odšla in se je vrnila z majhnim kotličkom, ki ga je postavila na ploščo.
»Vi ste kakopak na strani teh ljudi — dr. Oberzohna in Newtona?«
»M i s t r a Nevvtona!« je popravila Johana. »Da, jaz sem njegova zaročenka. Poročila se bova, kakor hitro se položaj nekoliko zboljša,« je rekla tja v en dan. »In je docela nesmiselno, da se znašate nad menoj, ker sem vas pomagala spraviti semkaj. Monty mi je vse povedal. Nihče vam ne bo storil ničesar zalega.«
»A zakaj...?«
»Vam bo že povedal,« jo je preki-nHa Johana, »prej ali slej. Starec ali... ali .. ,nu. Monty nima pri stvari ničesar; on dela le iz uslužnosti napram Oberzohnu.«
V enem ji je Mirabela morala pritrditi. Bilo je zgolj potrata časa, izgubljati se v nepotrebnih obtožbah in očitati deklici nfeno izdajalstvo Saj Johana napram njej ni imela nikakih obveznosti in je že od prvega početka služila le za orodje, ki so ga porabili proti njej. Z isto logiko bi kaznjenec smel delati očitke svojemu iečariu
»Kako ste prišli do tega, da opravljate take posle?« je vprašala Mirabela, opazujoč Johano. ki je pripravljala čaj.
Nov senzacijonalni poizkus z raketnim avtomobilom
Tudi »Rak IV« eksplodiral. — Novi poizkusi z raketnim avtomobilom prepovedani. — Podrobnosti   vožnje   z avtom
»Rak IV.«
V noči od petka na soboto se je vršil nov senzacijonalni poizkus z Opelovim raketnim avtomobilom in sicer na železniški progi od Burgvvedela do Celle. O tej vožnji javnost ni bila obveščena in tako so izostala tudi podrobna poročila o nji. Šele zdaj so znane vse podrobnosti novega poizkusa z raketnim avtomobilom, ki se pa ni obnesel. Poizkuse so delali z dvema rdeče lakiranima avtomobiloma. Oba avtomobila sta bila enako konstruirana, tehtala sta po 300 kg in dolga sta bila po 3 metre. Avto Rak IV. je imel 29, Rak V. pa 30 raket. Prvi avto je startal ob pol 5. zjutraj, toda že 200 m od starta in sicer na Istem kraju, kjer ie eksplodiral Rak III., se je vožnja končala. Tudi Rak IV. je eksplodiral. Rakete in voz je odneslo daleč z železinške proge, toda k sreči ni bil nihče ranjen. Konstrukterja Opel in Sander sta mnenja, da je eksplodiralo pet raket, od katerih je ena eksplodirala na znotraj, kar je imelo za posledico eksplozijo avtomobila samega. Poizkusi z avtomobilom Rak V. se niso mogli vršiti, ker so bili uradno prepovedani. Nadaljne poizkuse sta konstrukterja odgodila na nedoločen čas.
Novo vožnjo z raketnim avtomobilom so pripravili brez vednosti širše javnosti tako, da so ji prisostvovali samo strokovnjaki in interesenti. Fritz Opel je s pomočjo svojega sotrudnika ing. Sanderja pripravil vse potrebno ponoči in zjutraj se je pričela poskusna vožnja. Avtomobila sta bila konstruirana po zadnjih izkušnjah, rakete so se zažigale s pomočjo posebnega aparata, rojenega z električnim vžigalnikom. Vse je bilo točno izračunano in nihče ni pričakoval, da bo avtomobil eksplodiral. Profesor Klein in berlinsi tovarnar ur Lobner sta s pomočjo slušateljev politehnike in vojaštva uredila 7 km dolgo progo ter jo opremila z aparati za merjenje razdalje in časa, ki so funkcionirali avtomatično. Toda vse priprave so bile odveč, kajti že 200 m od starta je skočil avto s tira tako. da je prevozil samo kontrolno etapo. Vožnji sta priso- I stvovala poleg Fritza Opela tudi njegov j stric Hans Opel in ravnatelj Opelovih ; tovarn Karinovvski. Proga je bila na obeh straneh zastražena z orožniki in vojaštvom. Pritz Opel je dal točno ob 5. zjutraj znamenje za start. Med maloštevilnimi radovedneži je zavladala velika napetost. Mož, ki mu je bilo naročeno zažgati prvo raketo, je na dano znamenje zažgal raketo in v naslednjem trenutku je avtomobil dirjal po progi. Skoraj istočasno je pa eksplodiralo več raket,.ki bi morale eksplodirati po vrsti. Avtomobil je skočil s tira, eksplozija ga je vrgla 15 m visoko v zrak in 50 m od kraja, kjer je zapustil železniško progo. Avto je obležal ob progi ves razbit. Kosi razbitega avtomobila so se razleteli na vse strani. Eno kolo je odneslo 100 m daleč na polje.
Zanimivo je, da nekatere v zrak vržene rakete niso eksplodirale in da so ležale ob progi s polnimi naboji. K sreči ni bilo mnogo gledalcev in tako eksplozija raketnega avtomobila ni zahtevala človeških žrtev. Fritz Opel se ni zmenil za eksplozijo in je hotel takoj preizkusiti drugi raketni avtomobil. Že je bil pripravljen k ponovnemu startu, pa je pristopil k njemu zastopnik ravnateljstva državnih železnic, ki je odstopilo del proge za poizkuse, in energično za-
hteval, naj Opel svojo namera opusti. Zastopnik železniškega ravnateljstva je motiviral svojo zahtevo s tem, da je življenje gledalcev ogroženu. Kljub temu se bodo pa vršili ponovni poizkusi v najkrajšem času in sicer samo za najožji krog strokovnjakov. Nemški tehniki hočejo na vsak način preprečiti eksplozijo raket v skupinah. Po njihovem mnenju je bila v konstrukciji raketnega avtomobila napaka, ki jo bo treba na vsak način odstraniti.
Dosedanji poizkusi z raketnim avtomobilom se torej nislo obnesli, toda Opel je trdno prepričan, da bo končno dosegel svoj cilj. Opel obenem z vso vnemo konstruira raketno letalo. Pomagajo mu najboljši nemški tehniki. Se letos namerava Opel delati praktične poizkuse z raketnim letalom, kajti poizkusi z modeli so se baje zelo dobro obnesli. Pod Opelovim vodstvom konstruirajo raketna letala, ki so izdelana tako, da se bodo dvignili z njimi v zrak tudi letalci. S temi letali hočejo delati poizkuse še letos ali začetkom prihodnjega leta. Ni pa še znano, je-li bo izjalovljeni poizkus z raketnim avtomobilom vplival na poizkuse z raketnimi letali.
Blagi o življenju na ledeni gori
Dopisnik italijanske «Tribune» je po-setil te dni radiotelegrafista Biagija, ki je pravzaprav reši! udeležence Nobilo-ve ekspedicije, ker je vzdrževal stalno zvezo s svetom tako, da so rešilne ekspedicije vedele, kje čakajo nesrečneži svoje usode. Biagi je pripovedoval italijanskemu novinarju zanimive podrobnosti o življenju v rdečem taborišču na ledeni gori.
Kakor Nobile, tako je tudi Biagi prepričan, da je Alessandnnijeva skupina najbrže zgorela. Po katastrofi so nudili pomoč najprej Nobiiu in Cecioniju. Potem so začeli takoj pobirati daieč naokrog* raztresena živila, instrumente in orožje. Končno so našli strojnika Po-mello mrtvega. Nesrečneža je treščilo ob ledeno goro tako, da je obležal takoj mrtev. Na glavi je imel globoko rano. Pomello sem našel slučajno, je pripovedoval Biagi. Opazil sem ga sedečega na ledu. Glavo je iml nagnjeno naprej, en čevelj je bil sezut, drug pa odve-zan. Skočil sem k njemu in ga vprašal, če je ranjen. Toda Pomella ni odgovoril. Potrepijal sem ga po rami in takoj sem spoznal, da je mrtev. Levi del obraza je bil ves okrvavljen in razmesarjen. Iz globoke rane na glavi ie tekla kri. Njegovo truplo smo spustili v morje skozi razpoko v ledu.
Biagijeva prva skrb je bila radioaparat. Bil je sicer težko poškodovan, toda k sreči ne tako, da bi ne mogel funkci-jonirati. Biagi se je takoj lotil dela in čez osem ur je spravil radioaparat za silo v red tako, da je lahko oddajal prve vesti. Iz kosov razbitega zrakoplova je sestavil drog za anteno. O belih medvedih je pripovedoval Biagi. da niso tako nevarni, kakor se splošno misli. V resnici so pohlevni in zelo bojtči. Nobilova psica Titina jih je odganjala s tem, da ie lajala Biagi sam je prepodil belega medveda s tem. da je kričal nanj. Zdravstveno stanje ponesrečencev je bilo v splošnem dobro. Spočetka so se skoraj vsem vnele oči, ker je solnce močno odsevalo od snega. Naj-
več je trpel Cc:ioni, ki ima že po naravi slabe oči in ki je bil prve štiri dni skoraj popolnoma slep.
Dve žrtvi ljubosumnosti
V noči od petka na soboto se je od* igrala v Klinkovicah pri Opavi na Mo* ravskem pretresljiva rodbinska trage« dija, ki je zahtevala dve žrtvi Blizu va» si je letovišče, kjer ima vilo rodbina in« ženjerja Kovalčika. Mož se je mudil po opravkih v Moravski Osfravi. njegova žena z dvema otrokoma je pa stanova* [a v vili, kjer so jo posetili v petek po* poldne sorodniki in moževi prijatelji. Zvečer je odšla družba v bližnjo gostiU no, kamor je prišel tudi prekajevalec Zubcr. Vsi so se do polnoči dobro za* bavali. Opolnoči je pa Zuber poklical inženjerjevo ženo pred gostilno.
Nihče ni slutil, kaj se pripravlja. Kmalu je pa počilo več strelov in začuli so se obupni klici na pomoč Družba je planila iz gostilne in nudil se ii je gro* zen prizor. Inžcnjerjeva soproga je le* žala pred gostilno v mlaki krvi. Kraj nje je stal Zuber, ki si je baš nastavil samokres na prsa. Predno so skočili k njemu, sta počila še dva strela in Zuber se je zgrudil mrtev na tla. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da sta oba že mrtva.
Zubcr je bil med vojno aktivni čast* nik. Po vojni je pomagal očetu voditi veliko prekajevalnico v Moravski Ostravi. Mladi Zuber se je oženil, toda kmalu po poroki se je dal ločiti, ker se je zaliubil v soprogo inženjerja Ko« valčika. Umorjena inženjer jeva žena je bila zelo lepa in stara šele 27 let. Zubcr je ubil njo in sebe iz ljubosumnosti
F/
Najb^iifše, naj trajneje, zato
oaicenejs*
Dobrotnik madžarske akademije znanosti
Madžarska akademija znanosti je postala ena najbogatejših akademij na svetu s tem, da ji je zapustil madžarski grof Franc Vidvazo vse svoje premo« ženje. Akademija znanosti je podedo* vala po tej redki izjemi med bogato aristokracijo več palač v Budimpešti, več grajščin v provinci, mnogo umetni« ških zbirk in 40.000 oralov zemlje. Samo umetniške zbirke so vredne nad 3 mili* jone pengo ali nad 30 milijonov Din. Celokupna vrednost Akademije znano* sti zapuščenega grofovega imetja še ni znana. Nedvomno pa je, da je grof Vi* dyazo zapustil Akademiji znanosti v Budimpešti toliko, da je zdaj ta usta* nova najbogatejša na svetu.
Grof Vidvazo je umrl nedavno na Dunaju, kjer se je leči 1 v zavodu za živ* čne bolezni. Dobil je hud živčni napad in v hipu duševne zmedenosti je skočil skozi okno. V oporoki je določil, naj se del njegovega premoženja porabi v narodne in krščanske svrhe. Zanimivo je, da je bila madžarska Akademija znanosti pred sto leti ustanovljena s po^ močjo denarja, ki ga je dal na razpo* lago madžarski državnik grof Stepan Szechenv. Prvi dobrotnik je madžarski Akademiji znanosti izročil svoje celo« letne dohodke, ki so zadoščali za njeno ustanovitev.
Naznanilo otvoritve trgovine.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanim   <a otvorim dne 6. t. m. v novi palači  Pokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta 32. moderno opr< mlieno
z delikatesnim, špecerijskim in kolonijalnim blagom
Skrbel bodem, da bo v /alog vedno sveže in dobro blago po konkurenčnih cenah in solidna postrežba
Na željo dostavljam tudi na dom, potujočemu občinsivu pa udi na kolodvor. Za obilen obisk se najvljudneje priporočam
F. R. Kovačič.
50 — 70 HP, za tovorni 5tonski avlo, v najboljšem stanju, kup* Svetozar Kovače vić, Koprivnica, Hrvatska. 1419
2 leti »redita
VSEH VRST
oosa nežni  in  univerzalni  s vgrajenimi motori! ali hrei ojib
Polnojaremniki
VVelker VVerke I. VVachstein, VVien X/ll
UXENBURGERSTRASSF I?
Lovske puške
ftobert puške, brovvninge, pištole za strašen je psov, samokrese, topi če, zaloga lovskib in ribiških potrebščin ter umetalTri ogenj
F. K. Kaiser,
puškar,   LJubljana,  Selenburgova ulica 6.
Radi preselitve
prodajam ure, zlatnino, sre-brnino, briljante, stenske ure, budilke, (h šne sto eče ure) alpaka srebro n »stavke s 25% popustom
Ivan Pakif. Liubliana. Star tro It. 20
Prazno, čisto sobo,
v sredini mesta s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iŠČe gospod do 15. avgusta. Pismene ponudbe pod »Bled« na upravo ►Slov Narodat/1391.
.PLANINKA
CA T.
prenavlja čisti m osve* žuje kri izboljša slatn prebavo slabotne delo vanje črevo, oap.bova-vame. ohol£Ma mokraćne kisline, jeter žolča n žolčni kamen. Vzp«»dbu)i-apetit in izborno oditi-<uje pri arteriosklerozi - cPLANINKA. caj u
pristen » plombiranih paketih po Din 20— i na
pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC [Juhtjana   Kongresni frp 'Dobi ne v vseh lekarnah^
L Miku'
Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča sto o vt logs dežnikov ir solnbiikov ter sprehajalnih oalit
'opravita se izvršujejo točno in solidno
Ma
kupuje vsako množino
„ALKO"
družba z o. z. Ljubljana-Kolizej
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6 — 9. ure zvečer. Zadetek 13. avgusta. Vpisovanje 13. in 14. avgusta od 6 — 8 ure zvečer. Učna ura 4 Din. Chri-stofpv zavod. Domobranska c 7-1. 1358
Pazite na obleke
<er    Si  »etiko,    veliko lahke pri iranlte, če )o daste Čistit hi barva' '  kemično pralnico,  kjer  ie cena idjnižla   io    oalboH   sottdna postrežba
Anton Bo c,
UURU4NA    Selenburgova al
i:  1 l   - kvarna Vic-Olince
Dvodružinsko kišo
/ Ljubhjani kupim proti takojšnjemu plačilu   — Dopise z navedbo cene
Kupi
se počen« note za klavir - trio. Pisnu ne ponudbe na upravo Slov. Naroda pod  »tnoc 1402.
Pianino
skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravi >SIov. Nar.«. 1420
Damsko večerno toaleto
poceni prodam. Kdo, pove u>prava »Si Nar.«. 1462
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87. Vila Bergman. 1408
Proda se
eleganten voz (Jagdgummirad«1 ler) v dobrem stanju Poizve se: Sv. Petra cesta 71. 1406
Dobro izurjena sobarica
išče mesta pr boljši rodbini. Pismene ponudbe na upr. Slov Naroda pod  »Sobarica« 13S2
Iščemo
vestnega, energičnega in treznega tovarniškega vratarja z znanjem slovenšfitD« in nemščine v govoru m pisavi za takojšnji nastop S službenimi prejemki ni zvezano na-'uralno stanovanje Upokojeni orožniki m kompetenti s!r£n:h po-klicev imajo prednost Pismene ponudbe z navedbo zahtev na Zadružne papirnice Vevče, Gorica ne m Medvode d.  "i.. Vevče  pri L!«ihl!an:
Urejuje: Josip Zupančič. — Za aNarodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
8
11