F
Vsem
članom
kolektiva
IMF
Ob vstopu v novo poslovno leto 1970 čutimo posebno dolžnost, da se vam zahvalimo za vaše sodelovanje in požrtvovalno delo v preteklem letu in vam čestitamo za dosežene uspehe.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je bilo leto 1969, ki ga pravkar zaključujemo, kljub vsem naporom in težavam, ki smo jih med letom imeli, uspešno.
Vsako poslovno leto pa ima z ozirom na gospodarsko reformo posebne zahteve, ki bodo terjale od nas vseh tudi v prihodnje vso skrb, da bomo zagotovili dovolj dela in primeren dohodek za celoten 2500-članski kolektiv.
Prepričani v polno in vsestransko podporo celotnega kolektiva pri nadaljnjem delu za uspešen start v novo poslovno leto vam v imenu centralnega delavskega sveta, upravnega odbora in vodstva podjetja želimo zdravo, srečno in uspehov polno novo leto 1970.
Predsednik CDS	Predsednik UO
Koželj Miro	Anton Primc
Glavni direktor
Stanko Krumpak
V četrto leto
v novi obleki
IMP Glasnik si|»pa v četrto leto svojega bivanja. Tudi v 1970. letu bomo še naprej skrbeli za ažurnost in aktualnost, ki smo ju pridobili z enomesečnim izhajanjem in ju nameravamo obdržati še naprej.
Med najbolj številnimi pripombami, ki smo jih slišali med letom, zabeležili pa so jih tudi bralci v anketi,- so bile pritožbe čez kakovost tiska. Našim bralcem lahko sporočimo veselo novico, da bo že februarska številka Glasnika na novem ofsetnem stroju, ki ga je tiskarna Ljudska pravica dobila s Švedske in ki zagotavlja odlično kakovost ne samv> tiska, temveč tudi fotografij. Tako se vam bo Glasnik februarja 1970 predstavil v novi obleki.
Ker bo nova oblika zahtevala tudi več gradiva, računamo še na večje sodelovanje dopisnikov, pBsebno pa šo zaželene reportaže z naših gradbišč, doma in po svetu. Bralci, ki bi radi sodelovali s svojimi prispevki v Glasniku, naj ne skrbijo, če jim pero ne teče najbolje, saj smo v uredništvu vedno pripravljeni spraviti razne dopise v časnikarsko obliko.
Že v tej številki uvajamo novo rubrik* Vprašanja — odgovori, v kateri bodo na vprašanja bralcev odgovarjali naši strokovnjaki z različnih področij in jim lahko mirno napišete vse, kar vam ni jasno in o čemer bi želeli, biti poučeni.
Bralcem želimo srečno no v v leto in na svidenje v februarju z novim IMP Glasnikom.
UREDNIŠKI ODBOR
Nagradili smo dolgoletne člane
Zdi se mi, da ob letošnji proslavi 20-letnega delovanja nekaterih članov kolektiva in proslavi 10-letnikov ni zaplapolala zastava na vrhu upravne stavbe IMP, kot je bil to primer ob proslavi 20-letnice obstoja v letu 1988. Toda kljub temu je bilo čutiti praznično razpoloženje v ožjem krogu, povabljencev.
Četrt milijona S-diin v kuverti lin malone četrt stoletja dela. To je nekako ustaljeno in tradicionalno darilo oziroma le delno priznanje vsakemu 20-letniku.
Zaželeno je bilo, da napišem vtise o letošnjih jubilantih, ki proslavljajo 20 let neprekinjenega dela pri podjetju. Prepričan sem bil, da bom tej nalogi kos tako, kot je bilo to v prejšnjih letih. Toda zgodilo se je drugače. Razgovor z 20-letniki je bil napovedan za 11. december ob 13. uri v mali sejni dvorani ob pisarni glavnega direktorja Stanka Krumpaka. Od tega srečanja in razgovora sem si obetal nekaj posebnega. Namreč tisto, česar ne doživiš vsak dan. Prihajali so. Bili so zbrani. Vseh ni bilo. Eden ni prišel zaradi oddaljenosti, drugi je bil spet službeno zadržan in tretji na preventivnem zdravljenju. Organizator uvodnega srečanja in razgovora, se je potrudil premostiti prve običajne neprijetnosti, ki zadenejo jubilanta, ko vstopa v dvorano iin ko je to uvod v slavnostno srečanje enkratnega dogodka. Nikakor nismo mogli pripraviti slavljencev, da bi zavzeli prostore ob mizi. K temu je pripomogla tajnica glavnega direktorja, M je s pristno žgano pijačo spreminjala nelagodnost in prvo občuteno neprijetnost v vsakodnevno običajno razpoloženje, ki dobrodejno vpliva na slavljence.
Skrival sem svinčnik, obračal seznam slavljencev, pregledoval pripravljena vprašanja in ugotavljal: ponovno sem med redkimi slavljenci. Ponovno je z njimi večletni predsednik upravnega odbora Anton Primc in po ustaljenem običaju predsednik CDS Miro Koželj. Glavni direktor Stanko Krumpak pa je s svojo navzočnostjo še bolj poudarjal uvodno svečanost tega srečanja.
Vsi smo vendarle bili ob konferenčni mizi in ni bilo treba čakati na uvodni slavnostni del. Besede, ki so običajne ob takih dogodkih, je slavljencem namenil Anton Primc. Govoril je tudi Miro Koželj, zahvalo ter spodbudno besedo za nadaljnje delo. je dal Stanko Krumpak.
(Nadaljevanje na straneh 8—9)
—m


Pristojnost CDS naj ostane
S svečanosti ob sprejemu naših 20-letnikov v mali sejni dvorani. Na obeh spodnjih posnetkih vidimo jubilante in gostitelje
~' 1 ~ v	r ...__TsH: 1 .l-.-.Tvi
nespremenjena © STRAN 4
i
NEKAJ MISLI IN ZAKLJUČKOV
Ob izpolnitvi letnega plana
realizacije in prodaje v 11 mesecih
- ■ ‘...V. .	___________________________________________________________•- ______ ,	•	v£_
Vse člane delovne skupnosti bodo kot upravljavce podjetja gotovo zanimali rezultati poslovanja po 11-mesečnem delu s približno prognozo poslovanja uspeha, ki bo ugotovljen z zaključnim računom. Zaradi tega bomo nanizali tiste skope podatke, s katerimi že razpolagamo, ki pa so vendarle zadostni za približno oceno našega gospodarjenja v letu 1969.
Prva važnejša ugotovitev je, da smo planirano bruto realizacijo proizvodnje in storitev za celo leto 1969 po vrednosti že presegli za 3,9 “to po 11-mesečnem delu. Zasluge za doseženi uspeh imajo vsi obrati, ki so planske naloge zadovoljivo izvršili, kar je razvidno iz spodaj objavljene tabele I (v tisoč din).
Ugotovitev, da so letni plan realizacije dosegli in presegli predvsem tisti obrati, ki nosijo pretežni jiel planiranih zadolžitev, je za podjetje še posebej zadovoljiva in hkrati zadostno zagotovilo, da bo plan ob zaključku leta presežen za približno 15 %.
Iz tabele o doseženi realizaciji je brž razvidno, da bo tudi planirana letna vrednost proizvodnje kovinske industrije tovarne Trata do konca leta presežena,

DELO ORGANOV UPRAVLJANJA


V	zadnjem mesecu je imel sejo le upravni odbor podjetja — dne 11. decembra.
Obravnaval je izvršitev plana realizacije in plana prodaje za november in skupaj za 11 mesecev. Tudi za to obdobje podatki kažejo ugodne rezultate, zato je upravni odbor poročilo j tov. Remeca potrdil.
V	nadaljnji obravnavi je upravni odbor določil proste sobote za leto 1970 na osnovi 42-urnega delovnega tedna, o čemer poročamo v posebnem članku.
Upravni odbor je nato imenoval še komisije za popis sredstev in materiala podjetja s stanjem 31. decembra.
Centralni delavski svet podjetja in obratni delavski sveti se v tem mesecu niso sestali.
Dne 17. decembra pa se je sestal tudi obratni delavski svet Tovarne regulacijskih armatur in aparatov na Trati. Sprejel je kosovni plan in plan Investicij ter vzdrževanja za prihodnje leto in odobril program dela programsko-razvoj-_ ne službe podjetja. Cla-S ni ODS so odobrili in | sprejeli tudi nova pra-S vilnika o kontroli kvali-| tete in o servisni službi E obrata.
saj je potrebno v decembru izvršiti le še 125.000 din realizacije. Prav tako bosta plansko obveznost lahtjo izpolnila tudi Avtopark in programsko razvojna služba, ki predvideva v decembru približno 250.000 din realizacije, do izpolnitve letnega plana pa je manjka le še 153.000 din.
Montažna dela na inozemskem vzhodnem področju so zaključena. V decembru bo izvršen le še končni obračun, ki bo zagotovo dosegel in verjetno tudi presegel planirano letno vrednost montažnih del.
Dela na prevzetih objektih v inozemstvu so namreč že zaključena, vendar bo moralo podjetje opravljati v prihodnjem letu še nekaj časa servisno službo.
Za izvršitev planirane letne vrednosti bruto realizacije je bila v planu predvidena zaposlitev 2148 delavcev, ki naj bi opravili 4 milijone 535.467 efektivnih delovnih ur. Za doseženo 11-mesečno realizacijo pa je bilo poprečno zaposleno dejansko 2160 delavcev, ki so izvršili skupno 4,092.830 efektivnih delovnih ur ali 90,3 % letnega plana. Na osnovi primerjave indeksov izvršene realizacije in izvršenih efektivnih delovnih ur v 11 mesecih napram letnemu planu ugotovimo, da znaša dejanski presežek 11-mesečne realizacije 15,1 odstotka, z ozirom na porabljeni delovni čas.
Ta podatek nam pove, da je bila storilnost delavcev dobra, del zaslug za doseženi uspeh pa moramo vsekakor pripisati tudi ugodne-
mu planiranju naših uslug in proizvodov na tržišču.
V zelo tesni povezavi z izpolnitvijo plana realizacije je brez dvoma tudi izvršitev planirane prodaje montažnih storitev in industrijskih izdelkov. Za leto 1969 znaša planirana vrednost prodaje na domačem tržišču 226,560.000 din. Komercialne službe podjetja pa so do konca novembra slenile pogodbe za vrednost
268.041.017	din, s čimer je bil letni plan presežen za
41.481.017	din oz. za 18,8 %. Realizacija planiranega programa prodaje po posameznih obratih pa je prikazana (v tisočih din) v tabeli II.
Izpolnitev letnega plana prodaje zagotavlja obratom delo za 3 do 4 mesece prihodnjega leta, seveda pod pogojem, da bo tudi plan realizacije izpolnjen le 100 odstotno. Na osnovi že prej omenjene prognoze pa pričakujemo, da bo letni plan bruto realizacije na domačem tržišču presežen za približno 15 %, plan prodaje pa za 20 %, torej bo ob zaključku leta planski program v celoti izpolnjen. Razumljivo je, da vse dejavnosti podjetja niso enakomerno zasedene z delom, zato je treba v bodoče preskrbeti dovolj dela predvsem tistim panogam, ki v začetnih mesecih prihodnjega leta predvidoma ne bodo imele razpoložljivih kapacitet v celoti izkoriščenih.
Kazalniki analize poslovanja za 9 mesecev, dopolnjeni s podatki, s katerimi razpolagamo za 11 mesecev* so v veliki meri že zagotovilo, da bo letošnje poslovno leto uspešno zaključeno. Izkušnje iz preteklih let namreč kažejo, da se rezultati, doseženi v 9 mesecih, do konca leta ne morejo bistveno niti izboljšati niti poslabšati. Ob zaključku leta pa si gotovo vsakdo izmed nas želi, da bi bilo prihodnje vsaj tako uspešno kot letošnje, z večjo prizadevnostjo vseh bo pa lahko tudi boljše.	A. R.
SIMPOZIJ O VI SO KOS POSO B NIH
IZMENJEVALCIH TOPLOTE
Dne 5. decembra je naše podjetje oziroma Tflten varna regulacijskih armatur in aparatov organiz6et( rala skupno s švedsko firmo ALFA LAVAL v hop^
telu GOLF na Bledu simpozij ali bolje rečeno p<$ec svetovanje o uporabi visokosposobnih izmenjalce®
toplote (tako imenovanih ploščnih izmenjevalcev t<* j plote) v ogrevalni tehniki in pri uporabi za hiši* , postaje pri toplamiških sistemih ogrevanja. t ■ Povabljeni so bili predstavniki skoraj vseh prt* , jektantskih organizacij, univerz in tovarn, ki s% ; ukvarjajo z ogrevalno tehniko. Tako je posvetova* ■ n ju prisostvovalo okoli 100 strokovnjakov s teg* ! področja. Posvetovanje je trajalo ves dan in je bil* < vsebinsko razdeljeno na več referatov, kombinira* < nih z diapozitivi in filmi.	• i
Za otvoritev so vse udeležence pozdravili pod* , predsednik občine Radovljica, predstavnik gospo $ darske zbornice iz Ljubljane, predstavnik firniVe ALFA LAVAL ter generalni direktor našega podki jetja tov. Krumpak.	Jat
V nadaljnjem sta bili udeležencem predstavljene obe sodelujoči firmi, IMP In ALFA LAVAL, nju!* ; razvojni poti ter obseg sedanjega proizvodnega pro grama. Predavanja so bila opremljena z efektni! diapozitivi in filmi.
Predstavnik ALFA LAVAL je nato v nazorne)) predavanju prikazal tehnične izvedbe posamezif tipov toplotnih izmenjevalcev te firme ter njihot uporabo s posebnim poudarkom na prednosti plošfl nih toplotnih izmenjalcev, ki so predmet sodeloval n ja obeh firm. Predavatelja našega podjetja stg obdelala izračun optimalnega dimenzioniranja tel toplotnih izmenjevalcev ter tehnično rešitev upo| rabe v hišnih postajah toplarn iških ogrevanj.
Po predavanjih se je razvila zelo živahna disktf ’ sija okoli tehničnih podatkov, izbire in uporabnost | ploščnih toplotnih izmenjevalcev.
Vsem prisotnim so bile seveda razdeljene map s kompletnim prospektnim materialom naše T6 varne regulacijskih armatur in aparatov, z na strani je bilo poskrbljeno tudi za prevoz, oskrbo prenočitev udeležencev, tako da je bilo posvetov! nje v vseh pogledih uspešno organizirano ter dovolj visoki strokovni ravni; posebno je bil efefc ten ambient hotela GOLF na Bledu, kjer je bil posvetovanje.
Želeti bi bilo, da bi podobna posvetovanja organizirali, ker je to eden uspešnih načinov koi*6 taktiranja s strokovnjaki s področij našega proM vodnega programa in z naročniki opreme, ki j j6 proizvajajo naše tovarne.	S. Z. ok
Dbrati	Bruto realizacija		Indeks izvršitve v 56			Tabela II			
	planirana za leto 1969	izvršena v 11 mesecih		Bazlika	Obrati	Letni plan prodaje	Izvršitev v 11 mesecih	Indeks izvršitve	Razlika
CEV Ljubljana	39.4CO	41.298	104,8	1.898	CKV Ljubljana	56.400	73.666	130,6	17.266
CEV Koper	7.6CO	8.660	113,9	1.060	CKV Koper	9.400	9.516	101,2	116
CK V Kari bor	25.300	25.730	101,7	430	CKV Kari bor	33.000	34.222	103,7	1.222
ZLektromontaža	37.000	41.494	112,1	4.494	SlektromontaŽa	57.000	77.261	135,5	20.261
IMT	30.000	30.689	102,3	689	I£N - skupaj	36.000	38.732	107,6	2.732 !
Trata-skupaj	31.350	31.355	100,0	5	- jaki tok	24.560	24.873	101,3	313
-kovin.ind.	23.350	23.225	99,5	-125	- šibki tok	11.440	13.859	121,1	2.419
-livarna	8.000	8.130	101,6	130	Trata -skupaj	30.050	31.110	10.3,7	1.060
Projekt.biro	4.080	4.366	107,0	286	-kovin.ind.	21.050	22.966*	109,1	1.916
Avtopark	700	656	93,7	- 44	-livarna	9.000	8.144	90,5	- 856	1
Razvoj	800 9.800	647 10.339	80,9 105,5 98,0	-153	Projekt.biro	4.710	3-534	75,0	-1.176
DVI - vzhod	31.000	30.375		-625	Podjetje-skupaj	226.560	268.041	118,8	41.481
Skupaj podjetje	217.030	225.609	103,9	8.579	—	—			
£>a
Ke
'3e,
ha
Pr
da
izr
s*
ib . PL >s
Ur
DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1970
37 dela
I prostih sobot
ggspg
Pred dvema letoma so samoupravni organi podjetja sklep o uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Dose-dobri rezultati poslovanja pri skrajšanem delovnem v pretečenem obdobju so potrdili pričakovanja, ki bila ob prehodu predvidena v posebej izdelanem ela-
| Na podlagi doseženih K^Pehov in izkušenj je ^Pravni odbor na seji dne decembra 1939 sprejel Pelovni koledar za 1 1970, •Ji je zasnovan na 42-umem plovnem tednu. Po spreje-, sklepu je za prihodnje predvideno 37 dela 1~pb>stih sobot, ki so po me-[,<^cih razporejene takale: ♦2 januar 3., 10., 11., 24., 31. r? februar 7., 14. in 21.
'n~ marec 7., 14., 21 in 28.
’ april 4., 11., 18. in 25. r2 taaj 9-. 16. in 30. junij 6., 13. in 20. julij 11. in 18. avgust 1., 8., 15. in 22. u*® september 5., 12. in 19. raJ oktober 3. in 31.
P«
noVe
november 7. december 5., 12. in 19.
Razen tega bomo na dne-“ Pred državnimi prazniki,
se praznujejo 2 dni, JRi le po 5 ozir. 6 ur čopasto 8 ur, in sicer:
a0“ 30. aprila — 6 ur
rO
de-
na-
pa bomo v letu 1970 dobrih plačanih le po 7 ur, kar je v skladu z možnimi urami v tem letu, kot je razvidno iz naslednjega izračuna in primerjave:
® Leto 1970 ima 365 dni,
od tega
© delovnih dni — 304,
® nedelj — 52 @ držav, praznikov — 9
Pri 7-urnem delovnem dnevu znaša možno število plačanih ur za celo leto (313 dni po 7 ur) 2191 ur.
• Pri delovnem koledarju s prostimi sobotami Ji 8-urniim delavnikom pa mora bitj število plačanih ur enako, kar dokazuje naslednji račun:
—	leto ima — 365 dni, od tega
—	nedelj — 52
—	prostih sobot — 37
—	delavnikov po 8 ur 264
—	delavnikov po 6 ur — 1
—	delavnikov po 5 ur — 2
—	drž. prazn. po 7 ur — 9
Dovolj vikendov za smučanje bo!
)|t£ 28. novembra — 5 ur til tV' decembra — 5 ur.
i j Razpored prostih sobot l rj, Sestavljen tako, da so v " ^obru in novembru sku-!v.ai proste samo 3 sobote. —> ilartlen takega razporeda h ’ d:a zadovoljimo naše Ročnike, id imajo v tem največje potrebe glede asih montažnih uslug in
^izvodov.
: j “istem delovnega kole-s prostimi sobotami g^a seveda za posledico, da del Vse ostale delovne dni dnevno po 8 ur z polurnim odmo-pul- Prav tako šteje pri ^ Vs-.lanem letnem dopustu (V * delovni dan 8 ur. Za eve državnih praznikov
9 Po tem razporedu je v letu 1970 možno število plačanih ur naslednje:
264 dni	po	8	ur	—	2112	ur
1	dan	po	6	ur	—	6	ur
2	dni	po	5	ur	—	10	ur
9 prazn. po	7	ur	63	ur
Skupaj 2191 ur V obeh primerih je torej rezultat enak, zato je delovni koledar pravilen in ustreza tud« zahtevam zavodov za socialno zavarovanje. Razen tega pa delovni koledar za prihodnje leto ustreza tudi proizvodnim oblatom našega podjetja, ki nameravajo uvesti operativno planiranje proizvodnje na podlagi »Georgu« 'sistema,	A. R.

|	POZDRAV KOLEKTIVU IM P IZ KATMANDUJA
I SLOVENCI NA HIMALAJI
=
»Himalajci pozdravljajo in se zahvaljujejo« — Zoran, Matic, Lojze, Tone, Cie, Miki, Jože, Tonač.
Razglednico s tako vsebino smo pred kratkim dobili na podjetje. Pred nekaj meseci je namreč Tone Sazonov — Tonač prišel na podjetje s ponudbo, da bi na kombi, ki je bil 14. avgusta predviden za pot proti Himalaji, pritrdili napis IMF. Naš glavni direktor je bil za to in dogovorili smo se, da bo naše podjetje prispevalo za stroške himalajske odprave 1.000 din. Fantje iz odprave so se na Himalaji spomnili na nas in na naše darilo ter nam v zahvalo poslali tudi to razglednico.
Zakaj smo tudi mi našim himalajcem pomagali na pot?
Človek je središče vsega. Človek je tisti, ki ustvarja in vodi vsako delo ter odloča o sedanjosti in bodočnosti sveta. In človeku moramo dati vso podporo, moramo mu omogočiti udejstvovanje na vseh področjih, ki ga ohranjajo v kondiciji, mu dajejo zdravje in ga duševno sprostijo. Vse to namreč vsakdo od nas krepko potrebuje. Pa ne samo zase. Od počutja človeka in njegove zmogljivosti je odvisno njegovo delo, s tem pa tudi delo podjetja in njegov obstoj.
Planinarstvo je ena najlepših športnih panog. Visoko v planinah se človek duševno spočije in si nabere novih moči za vsakdanje delo. Predvsem pa gre pri tem za oblikovanje človekove notranjosti. Tovarištvo tu ni le prazna beseda, ampak se izkaže v vsej svoji mogočnosti.
In naši himalajci?
Odšli so na štiri mesece in 22.000 km dolgo pot. V tem času so imeli malo tega, kar imenujemo udobno življenje. Napori, ki so jih morali premagati, so bili zelo veliki in že na samem potovanju, kaj šele pri osvajanju vrhov. Kdor prebira himalajski dnevnik v Delu, si mora priznati, da bi omagal in obupal pri marsikateri težavi, ki jo je doživela naša odprava. Kljub velikim naporom so uspeli in osvojili vrhova Anapurna II in Anapurna IV. S tem uspehom pa niso le vpisali slovenskega imena v zgodovino planinarstva, pač pa so prispevali tudi k raziskovanju tega še malo znanega sveta.
Naš prispevek je bil le majhen del tega, kar je bilo potrebno zbrati za uresničitev take odprave. Pa čeprav majhen, je bi! dobrodošel in himalajci se zanj prisrčno zahvaljujejo našemu kolektivu, posebno pa glavnemu direktorju za razumevanje.
člani odprave so se ponudili, da bodo posebej za naše podjetje organizirali kratko predavanje z diapozitivi in nam tako sami povedali del svojih doživetij.
Al, J.
5 Annapurna Ilimal (24,689ft) left,
POST GARD //7P
..5.2

.....4—
DIREKTOR FINANČNaRAČUNOVODSKE SLUŽBE ALOJZ KOSI POROČA
S seminarja o finančni politiki gospodarskih organizacij
V času od 2. do 7. junija ter v nadaljevanju od 17. do 21. novembra tega leta sem se udeležil seminarja, ki ga je organizirala gospodarska zbornica v Ljubljani ob sodelovanju profesorjev Ekonomske fakultete v Ljubljani, z naslednjimi temami s področja finančne politike gospodarskih organizacij:
—	gospodarska politika in finančne odločitve v gospodarski organizaciji,
—	finance in poslovna politika gospodarske organizacije,
—	metode finančne analize in tekočega nadzora,
—	finančno planiranje,
—	metode financiranja,
—	mednarodne finance.
Organizator je imel namen udeležence seznaniti s sodobnimi metodami finančne analize nadzora in planiranja, pomembnimi današnjimi finančnimi tokovi, razmerji ka instrumenti ter institucijami financiranja.
Predavanja so bila dobro pripravljena ter strokovno na višni. Seveda pa je bil čas prekratko odmerjen, da bi se lahko do podrobnosti seznanili z vsemi materiali.
Tega cilja pa seminar tudi ni zasledoval, saj je dovolj, da nas navaja k ustvarjalnemu razmišljanju in delu ob vseh pripomočkih in pomagalih, ki so nam danes na razpolago.
V tem sestavku ne mislim obravnavati posameznih tem, ampak le nekaj mojih ugotovitev ob primerjavi stanja sistema in
prakse dela na področju finančnih evidenc ter financiranja s teoretičnimi izsledki ter njihovo uporabo v praksi.
Mislim, da nas čaka na tem področju dovolj dela, če hočemo, da bomo sistem evidenc in analiz na eni strani razbremenili vseh nepotrebnih evidenc in da bomo sistematičneje uredili
zajemanje podatkov in njihovo analiziranje. Nikakor pa ne bomo smeli prezreti dejstva, da bo treba uvesti nekatere sodobnejše in učinkovitejše metode analiziranja, pri čemer naj bi bila v večji meri upoštevana dinamika in manj statičnost. S tem seveda ne mislim zanikati dosedanjih dosežkov na tem področju, ampak prav nasprotno: doseči še večjo afirmacijo tistih metod, ki jih je praksa že potrdila.
Danes se v svetu, kjerkoli vlada blagovni značaj proizvodnje (to je proizvodnje za trg z vsemi njenimi posledicami), pri poslovnih odločitvah — predvsem takih z dolgoročnimi posledicami uveljavljajo izračuni na bazi neto sedanje vrednosti (bodoči dohodki, dis-kontirani na sedanjo vrednost zaradi razvrednotenja denarja) ter uporabe verjetnostnega računa. Mislim, da bi tudi pri nas v bodo-
če lahko koristno uporabljali tovrstno metodo. Tudi tu ne mislim zanikati uspešnosti vseh naših dosedanjih poslovnih odločitev, ki st imele dolgoročne posledice saj so doseženi uspehi na dlani. Pri večini odločitev smo upoštevali faktor hitrč inflacijske stopnje v dišavi. V takih pogojih so seveda vsa tveganja manjša Družba, ki dopušča velike inflacijsko stopnjo, tudi nt more braniti podjetjem takih odločitev, ki so sicer Z narodno-gospodarskega stališča neracionalne, saj s temi ščiti le svoje interese.
Če pa bodo v bodoče inflacijska gibanja bolj umirjena, ob tem in zaradi tegs pa vsa tveganja sorazmerno večja, bomo morali pridom uporabiti sodobnejše metode izbire alternativnih odločitev, da bo prevzeti riziko z vsemi posledicami za podjetje čir3 manjši.
STALIŠČA STATUTARNE KOMISIJE NAŠEGA PODJETJA
Pristojnost centralnega delavskega sveta naj ostane nespremenjena
I, ;. - '	'	../'.'v '	\	-v" '	’	1	1
Ustavne spremembe, ki razširjajo samoupravne pravice delovnih ljudi in predpisujejo, da v delovnih organizacijah sami določajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, obvezujejo delovne organizacije, da s svojimi statuti tem določbam ustrezno uredijo svoje samoupravljanje.
Statutarna komisija našega podjetja je torej v osnutku statuta, ki bo predložen delovni skupnosti v razpravljanje, določila, naj bi bil referendum o statutarnih vprašanjih podjetja in posameznih organizacij združenega dela ena oblika neposrednega odločanja v okviru celotnega podjetja. Druga oblika neposrednega odločanja, kakor so zbori delovne skupnosti, bi bila v obsegu celotnega podjetja glede na razvejano dejavnost, oddaljenost posameznih obratov in gradbišč praktično neizvedljiva. Zato naj bi po določbah osnutka statuta delovna skupnost poverila funkcije upravljanja centralnemu delavskemu svetu kot edinemu organu upravljanja, katerega pristojnost bi ostala nespremenjena.
Upravni odbor, ki je po sedanjem tudi organ upravljanja, bi po novem nadomestila dva organa, vendar le kot kolegijsko-izvršilna organa, in sicer: poslovni odbor za gospodarjenje in poslovni odbor za programiranje in razvoj. Njune izvršilne funkcije so v izvajanju sklepov in odločitev centralnega delavskega sveta, se pravi, odločanje o vprašanjih in zadevah tekočega poslovanja podjetja v izvajanju posameznih oblik poslovne politike podjetja,
kakor so kadrovska, razvojna, proizvodna, nabavna, prodajna in finančna.
Kot kolegijski izvršilni organi so predvidene še posamezne komisije za reševanje posamičnih vprašanj: komisija za delovna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje, komisija za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, komisija za varstvo pri delu, komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve ter štab narodne obrambe.
Posamični individualni izvršilni organ v podjetju je glavni direktor, ki mu je poverjeno vodenje celotnega poslovanja podjetja, organizacija in operativno usklajevanje različnih dejavnosti v izvrševanju poslovne politike podjetja, skrb za zakonitost poslovanja, zastopanje podjetja, sodelovanje z ostalimi Organi upravljanja itd.
V okviru samostojnih organizacij združenega dela (obratov) sta po osnutku statuta predvidena referen-
dum in zbor delovnih ljudi kot obliki neposrednega upravljanja v določenih vprašanjih ter delavski sveti obratov kot organi upravljanja v obratih.
Kolegijski izvršilni organi v okviru obratov naj bi bile komisije, in sicer: komisija za delovna razmerja, komisija za osebne dohodke, komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, komisija za varstvo pri delu.
Posamični izvršilni organ v organizaciji združenega
dela je direktor obrata, k ima v okviru organizacij podobne, vendar ožje pr3' vice in dolžnosti, kot jih im3 glavni direktor v okvir3 podjetja.
Takšna so stališča komi' sije, ki pripravlja osuti' tek novega statuta, glede si' stema samoupravljanja ' podjetju in novih organo' upravljanja. Treba pa j pripomniti, da ta stališč3 nikakor niso dokončna, teh*' več bo zadnjo besedo o vse”1 teh vprašanjih izrekla de' lovna skupnost podjetja.
G. K.
IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrij' skega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja meseč' no v 2500 izvodih. Uredništvo in uprava. Ljubljana' Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. TisB in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani
ZAVAROVANJE ZA NESREČO NA SLUŽBENIH POTOVANJIH TER NA POTI NA DELO S N Z DELA
Zavarovalni sklad v podjetju
V poslovnem življenju se marsikaj lahko uredi z dopisi, telefonskimi razgovori, teleprinterjem in drugimi sodobnimi komunikacijskimi sredstvi. Pogosto pa so osebni stiki, razgovori in hitervencije zelo važen element za dosego zaželenega poslovnega Uspeha. S tem pa so združena tudi daljša ali krajša službena Potovanja.
Danes potujemo predvsem z železnico, avtobusi, avioni in Osebnimi avtomobili. Prevoz z javnimi prometnimi sredstvi (avion, železnica, avtobus) je urejen z zakonskimi predpisi in je v plačilu vozovnice že vključeno tudi plačilo zavarovalne premije nesrečo med prevozom, če pride do nesreče in se potniki stnrtno ali do invalidnosti. ponesrečijo, izplača zavarovalnica dedičem oz. ponesrečencu — invalidu 8.000 din za smrt, za inva-4ldnost 16.000 din in kot nadomestilo za izgubljen zaslužek 4.000 din.
V izvrševanju poslovnih na-J°g za podjetje pa pogosto pobijemo tudi z avtomobili podrtja in z lastnimi avtomobili.
Podjetje ima sklenjeno neugodno zavarovanje za primer Nesreče pri prevozu s tovorniki ali osebnimi avtomobili ■podjetja. Zavarovalnina znaša JP-000 din za smrt oziroma 20 hsoč din za invalidnost.
Tudi zasebni lastniki avtomobilov običajno hkrati s ka-zavarovanjem sklenejo tudi ^zgodno zavrovanje voznika k Potnikov. Zavarovalne vsote .
različne, kakor se je pač Posamezni lastnik avtomobila z^varoval.
> Podjetje pa ima sklenjeno ?£■. kolektivno nezgodno .zava-. v\°Vanje, ki velja za vse delav-,^e in za vse nezgode, 'ne' glede ; to, ali se pripetijo na delu ne. Zavarovalnina znaša a-500 do 4.500 din za smrt, 3.000 9.000 za invalidnost in 1 50 o 4,50 din kot dnevna odškod-ina. Zavarovalnina je dolo-v razponu zaradi sistema ^varovanja, ki upošteva večje dpi manjše nezgodne rizike pri y4.}u na različnih delovnih mestih.
D Zavarovalne vsote so torej rx vseh opisanih zavarovanjih ^meroma nizke in še daleč P ° kri vaj o vseh škod, do dah	Pride ob nezgo-
svi2a1-0 3"e CDS 17. novembra seh nil’ da podjetje sklene po-he?n° zavarovanje za primer hii,če na službenem potova-r»nV' To naj bi veljalo le za ki mensko določene delavce, in P°S°sto službeno potujejo ljen-° zaradi tega bolj izpostav-nevarnosti nezgode.
Pod-a yse druge delavce pa bo r0viftj.e ustanovilo svoj zava-iZpiami sklad, iz katerega bo enlj. al° v primeru nesreče po Šknrt • kriterijih enako od-kot bi jo v takem lavCperu prei‘el eden izmed de-Zavar.V’ ^ so posebej imensko Venrt0Van^ Pri zavarovalnici, ha eLar bod pri tem upošteva-% Čee naslednja načela:
sk.se smrtno ponesreči sam-la * delavec ali poročen de-ec brez otrok, prejmejo
svojci 60 odstotkov zavarovalne vsote;
•	če ima ponesrečeni delavec 1 otroka, prejmejo svojci 80 odstotkov zavarovalne vsotej
•	če ima delavec dva ali več otrok, prejmejo svojci celotno zavarovalno vsoto,
V	primeru invalidnosti pa gornje omejitve seveda ne veljajo. V eni in drugi obliki ni predvidena dnevna odškodnina ker ta stroške izredno podraži.
V	posameznih primerih bo zavarovalnino določil upravni odbor oziroma organ, ki ga bo po novem statutu nadomestil.
Za opisani način zavarovanja se je podjetju odločilo zato, ker z zavarovalno pogodbo ni mogoče zajeti vseh delovcev oz. bi bila premija, ki bi jo. podjetje v tem primeru moralo plačevati zavarovalnici, mnogo previsoka glede iia realne nezgodne nevarnosti.
Naj pripomnim, da velja in imamo sklenjeno za nesreče pri delu tako imenovano zavarovanje odgovornosti podjetja, po katerem zavarovalnica oškodovancu plača vso premoženjsko in nepremoženjsko škodo, vendar le če je do škodnega dogodka prišlo po krivdi podjetja (če na primer ni . pod-vzelo vseh ukrepov za varstvo pri delu).
Mislim, da ni treba posebej naglašati pomembnost, opisanega sklepa CDS. Zavarovan bo na ta način za primer smrti ali invalidnosti vsak naš delavec. Zavarovalnina bo izplačana iz vseh ustreznih zavarovanj (nezgodno, kolektivno, nezgodno, posebno zavarovanje) ne glede na to, če bo ponesrečenec — invalid ali njegova družina imela še možnost uveljavljati tudi odškodninski zahtevek proti povzročitelju nesreče.
Zavarovalna pogodba glede tega zavarovanja bo sklenjena in zavarovalne vsote določene, čim bodo znani in zbrani vsi potrebni podatki. Vendar pa zavarovanje po dogjovoru z zavarovalnico velja že od
1.	decembra 1969 dalje.
G. K.
Vprašanja
govori
-mm

Od članov delovne skupnosti je uredništvo prejelo nekaj vprašanj s prošnjo, da bi odgovore nanje objavili tudi v Glasniku, ker so vprašanja aktualna in zanimajo širši krog našega kolektiva. Na vprašanja, ki smo jih prejeli tokrat, je odgovoril vodja pravne službe podjetja dr. Gabrijel Kržič.
I. vprašanje:
Ali ni odtegovanje točk (kar pomeni zmanjšanje osebnih dohodkov) zaradi zamujanja ob prihajanju na delo denarna disciplinska kazen, ki je protizakonita?
Odgovor:
Denarne disciplinske kazni temeljni zakon o delovnih razmerjih ne predvideva in bi torej taka kazen, predpisana v splošnem aktu podjetja, pomenila veliko nezakonitost.
Podjetje pa ima v svojem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov (tabela 2, stran 75) določeno posebno stimulacijo v obliki osebne ocene, ki je lahko pozitivna (z zvišanjem števila točk), lahko je negativna (z zmanjšanjem števila točk), ali pa je sploh ni oz. je v poprečju — brez dodatka ali odbitka točk.
Po pravilniku so predvidene sankcije zaradi zamudnega prihajanja na delo, tako da se zaradi večkratnih zamud po posebnem postopku lahko izda negativna osebna ocena.
Če priznavamo načelo, da je osebni dohodek odvisen predvsem od njegovega delovnega učinka, je treba vsekakor bolje nagraditi tistega delavca, ki je res prizadeven in discipliniran. Zato je v splošnem aktu predvidena pozitivna ocena in v obratni smeri tudi negativna ocena. Proti takšni določbi pri obravnavanju pravilnika ni bilo ugovorov.
Če torej sprejemamo kot upravičeno pozitivno oceno z zvišanjem točk iz osebnega dohodka, moramo na drugi strani pošteno priznati tudi upravičenost negativne ocene z odbitkom točk in zmanjšanjem osebnega dohodka kot posledico zamudnega prihajanja na delo, s čimer je navadno povezano zmanjšanje delovnega učinka.
Zato odtegljajev iz navedenega razloga po našem mnenju ni mogoče šteti za disciplinsko kazen.
Seveda pa so v tej stvari tudi drugačna mišljenja in teh je precej, češ da osebnega dohodka ni mogoče zmanjševati, ker z zamujanjem zmanjšanje storil-
nosti posameznika ni vedno nujno povezano in bi bilo treba to dejstvo posebej dokazati in utemeljiti.
Toda določbe pravilnika, ki smo ga sami sprejeli, je treba tudi izpolnjevati.
II.	vprašanje:
Ali so vajeniške in delo-vodske šole srednje šole in ali se delavcem, ki imajo take šole, priznava srednja strokovna izobrazba?
Odgovor:
Po 3. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 18/67) so vajeniške in delovodske šole kot poklicne šole srednje šole. O tem ne more biti spora. Bolj važno je drugo vprašanje, ali se delavcem, ki imajo take šole, priznava srednja strokovna izobrazba. O tem zakon ničesar ne pove in je odgovor odvisen od določb v splošnih aktih podjetja.
Po organizacijskem poslovniku IMP je v podjetju mnogo delovnih mest, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba. V pravilniku o delitvi osebnih dohod-' kov (stran 66) je točno določeno, da se za sred-noj strokovno izobrazbo šteje končana srednja šola z maturo ali diplomo, se pravi, da ima tako izobrazbo delavec, ki je opravil zrelostni izpit na gimnaziji ali ima diplomo srednje tehniške, ekonomske ali kake druge takšne šole.
Zato po pravilniku delavci, ki so na delovnih mestih, za katera se zahteva srednja izobrazba, pa nimajo mature ali diplome, temveč le vajeniško ali delovodsko šolo, ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki se zahtevajo, in so v takih primerih predvideni določeni odbitki točk. Točno tako tolmači to vprašanje tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
Naj še pripomnim, da tudi po odločbi o rangu šol in tečajev, ki je objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 18/52, vajeniška šola brez izpita za kvalificiranega delavca ustreza 2 razredom gimnazije, vajeniška šola z izpitom 4 razredom gimnazije (nepopolna srednja šola) in delovod-ska šola 6 razredom
gimnazije (po starem štetju, ko je imela gimnazija še 8 razredov).
III.	vprašanje:
Ali je dovoljeno prenesti redni letni dopust ali njegov del v naslednje koledarsko leto?
Odgovor:
Zakonska določba 63. Člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 43/66) določa, da ima delavec med letom pravico do letnega dopusta. Poudarjeno je torej »med letom« in bi po tej določbi delavci ne imeli pravice, da dopust izrabijo v naslednjem letu.
Vsako pravilo pa ima izjeme. Tudi navedeni zakon dopušča v 6. in 7. odstavku istega člena izjemo, namreč da je dovoljeno prenesti letni dopust iz tekočega v naslednje koledarsko leto za člane posadke na ladjah in za delavce, kj delajo v tujini.. Pogojne za to pa določa delovna organizacija v splošnega aktu. Prav tako delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, tega brez presledka lahko nadaljuje tudi v naslednjem letu.
Po analogiji na te zakonske določbe pa je naše podjetje v praksi dovoljevalo izrabo dopusta oz. dela dopusta y naslednjem letu, vendar z omejitvijo do konci februarja, tudi drugim delavcem, ne le tistih!, ki so zaposleni v Ing^ zemstvu. To pa zaradi tega, ker je na gradBjf* ščih prav v prvih mejjš-cih leta običajno najmanj nujnega dela jn tudi gradbena podje£ja zaradi mraza ne morSp delati s polno ; paro. Mnogo delavcev med Iri-tom zaradi delovne potrebe in dinamike v poslovanju podjetja dejansko ne more izrabiti celotnega dopusta. Krivično bi torej bilo, če bi ti delavci dopusta ne mogli izkoristiti, ali pa bi jim priznali le denarno nadomestilo, katerega zakon sploh ne dopušča.
Zato naše podjetje v utemeljenih primerih dovoljuje svojim delavcem, da del svojega dopusta izkoristijo tudi v naslednjem koledarskem letu, vendar najdalj do konca februarja.
XXX
Svoja vprašanja, na katera želite odgovore, pošljite na naslov? "Uredništvo GLASNIKA — IMP, Ljubljana, Titova 37, do 15. v mesecu.
POMEN ORGANIZACIJSKIH POSLOVNIKOV
LAŽJE PRILAGAJANJE
BREZ NEPOTREBNIH POJASNJEVANJ
Organizacijski poslovniki v nekaterih naših obratih so več ali manj gotovi, v drugih pa hite z zaključnimi deli kot sta razmnoževanje in vezava. Po teh podatkih bi lahko z izdelavo poslovnika zakasnili le v TEN, kjer bo delokrog posameznih delovnih mest po uvedbi GEORGA — sistema vodenja proizvodnje v precejšnji meri spremenjen.
Določila poslovnika zaradi stalnih sprememb v poslovanju ne smejo biti togo postavljena, zato bo vsaka samostojna organizacija združenega dela (obrat) imela po 2 izvoda svojega poslovnika NEVEZANA, tako da bosta po sklepih obratnih delavskih svetov omogočena tekoče spreminjanje posameznih določil kot tudi vstavitev opisa novih delovnih mest.
S poslovniki smo skušali zagotoviti šest glavnih karakteristik vsake organizacijske strukture, ki jih strokovno poimenujemo:
® specializacija,
#	koordinacija.
® rutina in formalizacija, O hierarhija,
#	profesionalizacija,
® posredno komuniciranje
Koliko smo pri tem v podjetju uspeli, je danes težko reči; gotovo oa je. da bodo organizacijski poslovniki dosegti svoj namen le, če bomo kršitve poslovnika odkrito in javno obravnavali ter proti krivcem tudi primemo ukrepali.
V urejeni organizaciji kot je podjetje ima vsak posameznik točno določeno delovno mesto: s tem ko to delovno mesto zaseda, pa mora izvrševati tisto, kar se od njega službeno zahteva. Zavedati se moramo namreč, da je bistveni namen vsakih organizacijskih predpisov v predvidevanju delovanja članov organizacije, točni določitvi odgo-
vornosti in standardizaciji operacij oziroma postopkov.
Formalna določitev položaja vsakega delovnega mesta omogoča nadalje visoko stopnjo stabilnosti ob zamenjavi posameznikov na delovnem mestu, zmanjšuje možnost osebnih konfliktov med ljudmi na kar najmanjšo mero, zmanjšuje pa tudi pomen posameznika kot individuuma (osebnosti) za delovni sistem. Organizacijski poslovnik ima podobno vlogo kot pravila bontona v družbi: omogoča lažje prilagajanje brez nepotrebnih pojasnjevanj.
Ta kratki sestavek pa je imel namen odgovoriti vsem tistim, ki smatrajo, da poslovnik ni potreben, hkrati pa opozoriti vodstvene delavce podjetja, naj določila poslovnika res v celoti up /števajo, tako pri svojem delu kot pri delu podrejenih članov delovne skupnosti.
M. M.

|	KORISTNI NASVETI ZA BRALCE GLASNIKA IMP
| PROMETNA VARNOST
POZIMI
Iz Uprave javne varnosti smo prejeli naslednje opozorilo s koristnimi nasveti za bralce Glasnika.
Vrsti raznih vsakodnevnih prometnih težav se je sedaj pridružil še zimski čas. Ta prinaša s seboj vse tisto, kar nevarnost na poti samo povečuje: krajši dnevni čas, meglo, dež, sneg, mokre in spolzke ceste, mraz in še in še.
To so pogoji, zaradi katerih so prometne nezgode v tem času tako številne in hude. Zadostuje le malo in zlahka postanejo tako kolesarji kot pešci avtomobilisti žrtve lastne ali tuje neprevidnosti. Tu ni izjem, tudi povzročitelji prometnih nezgod so predstavniki vseh kategorij udeležencev v prometu; v vseh »poskrbi« po svoje, da je ob koncu leta 500 ali še več smrtnih nesreč na naših cestah.
Mislim, da je sedaj še pravi čas za posredovanje nekaterih nasvetov, ki bodo na poti gotovo koristni — če jih bomo tudi upoštevali.
— Previdnost na vsakem koraku je v tako neugodnih pogojih prometa potrebna še bolj kot kdajkoli.
— V službo ali po opravkih se odpravimo vedno pravočasno ali še bolje kako minuto prej. Posebno velja to ob meglenih dneh ali tedaj, ko je promet
na cesti otežkočen zaradi snega, poledice in podobno.
— V zelo slabih prometnih pogojih naj kolesarji in mopedisti, če je le mogoče, opustijo vožnjo s kolesom oz. mopedom in naj gredo na delo z javnimi prometnimi sredstvi.
— Avtomobilisti naj računajo s poslabšanimi voznimi pogoji, tako glede zoženega cestnega prostora kot glede vremenskih pogojev in vidljivosti.
— Prometna sredstva naj bodo tehnično vedno popolnoma brezhibna. Posebno skrb naj lastniki vozil posvečajo svetlobnim in signalnim napravam, zavoram in gumam.

WWVWS/WVNA/WNAAAAA/VWVVWVWWV\AAryWV\AAA/V\/N
POSVETOVANJE V VRNJAČKI BANJI
Pomanjkanje jugoslovanskih standardov za kable in vodnike
V dneh od 19. do 21. novembra je bilo v Vrnjački banji drugo posvetovanje o energetskih kablih in izoliranih vodih z aluminijskim in bakrenim vodnikom. Posvetovanje je organiziral jugoslovanski nacionalni komitet mednarodne konference za velike električne mreže (CIGRE) v sodelovanju s tovarno kablov Svetozarevo.
Referati na posvetovanju so bili razvrščeni v šest grup, in sicer:
© Konstrukcijski problemi kabla © Polaganje in spajanje kabla @ Eksploatacija kabla © Standardizacija in predpisi • Ekonomski problemi v proizvodnji in uporabi kablov
© Problematika izoliranih vodnikov
Vsi referati so tiskani in vezani v knjigo, ki jo je prejel vsak udeleženec posvetovanja.
Debato o referatih ene grupe je vodilo predsedstvo, Id se je menjalo pri vsaki grupi. Ob koncu debate so bili sprejeti zaključki, ki nakazujejo smer raziskav in dela tovarnam, inštitutom in drugim glede zahtev in potreb uporabnikov kablov in izo-lirnih vodnikov.
Ugotovljeno je bilo, da vse več uporabljamo PVC kable do 10 kV (v Jugoslaviji do 40 %) in da je treba do naslednjega posvetovanja leta 1971 obdelati kompletno problematiko obratovalne sigurnosti 10 kV PVC kablov.
Referati so bili na primerni tehnični višini, debatiranja je bilo precej, predvsem tudi o težavah, s katerimi se srečujejo najprej projektanti, ker je v prospektih o kablih premalo podatkov za uspešno projektiranje, in nato še izvajalci zaradi zamude rokov.
Pozornost je vzbudil referat o zaščiti kabla, položenega v slabo vodljivih tleh, zaradi direktnega udara strele vzdolž kabelske trase. Referat je< obravnaval kabelsko 10 kV traso med Makarsko in RTV-stolpom Biokovo. Trasa je dolga 9 km, kabel pa položen v slabo vodljiva tla. Zaradi udarov strele je bil kabel v dveh letih 25-krat v defektu, več časa v defektu kot v obratovanju. Problem je zahteval cel štab inženirjev, da so ga rešili. Vzdolž trase so zamenjali vse kabelske spojnice, na točno izračunane razdalje so postavili šestkrat prenape-tostne odvcdnike. Sedaj je kabel že poldrugo leto v obratovanju in na njem še ni bilo defekta. Zanimiv je še podatek, da je znašala začetna investicija 240 tisoč din, po vseh dodatkih in popravilih pa se je povzpela na 1,200.000 din: torej petkratna podražitev.	'	'
Na koncu bi omenil še pomanjkanje jugoslovanskih standardov za kable in vodnike ter predpisov za njihovo uporabo, kar povzroča mnogo težav proizvajalcem in uporabnikom in je velika naloga za ljudi, ki bodo to reševali.
Na posvetovanju smo bili štirje predstavniki IMP: dva iz Elektromontaže in po eden iz TEN in Projekta. Smatramo, da so takšna posvetovanja potrebna, naša udeležba na njih pa že kar obvezna, ker le tako lahko sledimo razvoju na področju kabelske tehnike, s katero imamo pri našem delu vsak dan opraviti.	D. U.
Nekatera stališča in ocene o razvoju samoupravljanja
Po VI. plenarni seji CK ZKS in VI. seji republiškega sveta Zveza sindikatov Slovenije opozarja zaključni dokument uveljavljanja samoupravljanja na nekatera vprašanja, ki jih nameravamo v naslednjem sestavku kratko nanizati.
Samoupravljanje bo lahko dovolj učinkovito pri upoštevanju dejstva, da upravljanje ni samo v odločanju in izvrševanju oziroma vodenju izvršitev s kontroli*, temveč da se bistveni vplivi na odločanje in izvrševanje oblikujejo v dogovarjanju pred odločitvijo. To pa je lahko strokovno organizirano dogovarjanje, ki je javno, lahko, pa je in marsikje še je predvsem dogovarjanje v ozkih vodilnih ali zaprtih skupinah. To vsekakor terja smotrno oblikovanje in urejanje razmerja med neposrednim in posrednim samoupravljanjem.
Zveza komunistov in Zveza sindikatov se zavzemata za razvoj takih odnosov, ki bodo omogočili preraščanje enostranske razdelitve človekove funkcije v proizvodnji in samoupravljanju. Odklanjamo tiste tendence in konkretne oblike odnosov, ki formalnim ali neformalnim skupinam omogočajo prisvajanje oblasti in ki bi poglabljalg ločevanje funkcij" na upravljanje oziroma odločanje—vodenje—izvrševanje ali prikriti dualizem: upravljanje—vodenje. Doslednost je potrebna zato, ker "se marsikje pod besedo upravljanje ne razume več celovitega samoupravljanja.
Samoupravljanje, ki pozna samo pravice, ne pa dolžnosti in odgovornosti, vodi k neredu in izkrivljanju samoupravljanja. Na takem popačenem pojmovanju samoupravljanja grade nekateri modele, po katerih naj se oblast proizvajalcev zaradi svoje premajhne učinkovitosti umika »učinkovitim« buržoaznim modelom vodenja proizvodnje. Te težnje ovirajo skladen razvoj samoupravljan ia in so osnova za konflikte in zaostrovanje odnosov.
V pripravah za ustavne spremembe, zlasti po sprejetju ustavnih amandmajev, so Zveza komunistov in sindikati kritično preučevali samoupravne odnose in organizacijo samoupravljanja.
Aktivnost političnih organizacij je usmerjena po sprejetju XV. zveznega in XIII. republiškega ustavnega amandmaja v razpravljanje o idejno političnih dilemah in iz njih izhajajočih konceptov, ki so sprejemali teoretično in praktično uveljavljanje sprememb na področju samoupravljanja; dalje na organizirana prizadevanja sindikatov za pojasnjevanje ustavnih in obveznih zakonskih sprememb in konkretno sodelovanje pri oblikovanju sprememb statutov in splošnih aktov.
Pri preučevanju in razvijanju samoupravnih odnosov in organizacije dela se pojavljajo razen sprejemljivih hotenj tudi nesprejemljive tendence.
Ustavne amandmaje so nekateri razumeli kot končno politično spoznano in priznano odstopanje od ce-
lovitih samoupravnih odnosov ter njihovo omejitev na odnose pri delitvi osebnih dohodkov. Po takih idejah se samoupravljanje omejuje zgolj na demokratične postopke pri dogovarjanju o delitvi osebnih dohodkov, medtem ko naj o vseh drugih odnosih " proizvodnji odločajo ljudje na vodilnih delovnih mestih, ki so združeni v posebnih poslovnih in podobnih odborih. Prenašanje izvršilne funkcije na en sam organ bi pomenilo legalizacijo politične moči v eni skupini, to je vplivanje in odločanje v eni skupini. Taki koncepti in oblike koncentracije moči za odločanje o vsem pa zanikajo tudi samoupravne pravice in dolžnosti kolektiva kot celote.
To pomeni v svoji končni posledici in praktični realizaciji delitev oblasti, ki je bila prikrita s formalnim končnim odločanjem delavskega sveta. Statut ne sme biti pogodba o delitvi funkcij, pri čemer delavski svet obdrži pravico, da kontrolira in glasuje o odločitvah upravnega organa, neposredno pa se dogovarja in odloča le o nekaterih najosnovnejših vprašanjih osebnega standarda (dopusti, stanovanja, osebni dohodki itd.); medtem pa 'je resnič-
no odločanje o vsem ostalem v pristojnosti določene skupine, ki tako spet lahko prevrača odgovornost na delavski svet.
Preoblikovanje napačnih mnenj je zahtevna politična naloga komunistov v delovni organizaciji. Čeprav ni predpisanih norm o medsebojnih odnosih moči, da bi avtomatično preoblikovale taka mnenja, je vendarle treba natančno opredeliti pravice in dolžnosti v internih aktih delovne organizacije. Do sedaj so bile pravice in dolžnosti v internih aktih največkrat prepisana splošna načela ustave in drugih predpisov. Neopredeljene pravice in neopredeljene dolžnosti oz. sklicevanje na pravice brez dolžnosti vodi k zanikanju avtoritete samoupravljanja. Krepiti moramo zavest, da proizvajalcem ni treba, priznavati nad seboj nobene druge avtoritete, razen avtoritete svoje lastne organizacije.
Navedena stališča in ocene CK ZKS in Zveze sindikatov naj bi pripomogla k nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju samoupravljanja ter izpopolnjevanju interne zakonodaje v delovni organizaciji.
J. H.
y'.A'ZXZXZ'.Z\/XZ\/'Vxu^v/‘vA./VXJ~V\/X/‘v,X/\/\/XAW,X/\Z\Z\AVNV\/X/\/\AyXZs-/\/\/VAyX/XZ\/\y~x
Tudi letos obiskuje v teh dneh naše malčke dedek Mraz v podjetju
VVWWVVWWWVWVVVW\AAAyVWVW'A/WWWW'A/'/S/'/
20-LETNIKI 1969 BITENC Ivan
Rojen 13. marca 1931 v Zavogfljnh, zaiposlen v obratu CKV Ljubljana na delovnem mestu šefa montaže, poročen, oče dveh ortroik.
BRAJER Dominik
Rojen 30. septembra 1919 v Bizovk. ku, zaposlen v obratu Elektromm-taža na delovnem mestu šefa montaže, poročen, oče dveh otrok.
GLAVIČ Ivan
Rojen 14. januarja 1925 v Srednji vasi pri Škofljici, zaposlen v obratu Elektromontaža na delovnem mestu vodilnega monterja elaktro stroke, poročen, oče dveh otrok.
IVANČIČ Valerij
Rojen 23. junija 1920 v Trstu, zapo-. slen v Tovarni elektronaprav na delovnem mestu vodje grupe za meritve in regulacije, poročen, oče enega otroka.
KOLAR Franc
Rojen 24. decembra 1926 v Padežu pri Celju, zaposlen v obratu CKV. Ljubljana na delovnem mestu vodil- . nega monterja vodovodne instalacije, poročen, oče enega otroka.
KORDI N Rozka
Rojena 26. avgusta v Tomačevem, zaposlena v obratu Elektromontaža na delovnem mestu vodje obračunskega oddelka na obratu, poročena, mati dveh otrok.
KOŠIR Vinko
Rojen 17. julija .1923 v Ljubljani* zaposlen v obratu CKV Ljubljana na delovnem mestu VKV monterja za centralno kurjavo, samski.
KREGAR Justin
Rojen 3. marca 1922 v Ljubljani, zaposlen v obratu CKV Ljubljana na delovnem mestu vodilnega monterja za centralno kurjavo, poročen, oče enega otroka.
KRMELJ Vladimir
Rojen 26. novembra 1918 v Kalwan-gu-Leoben, zaposlen v obratu Edek--tromontaža na delovnem mestu šefa montaže za dvigala, poročen, oče dveh otrok.
MURGELJ Ivan
Rojen 30. novembra 1927 v Čatežu pri Mariboru, zaposlen v . obratu* CKV Maribor na delovnem mestu" šefa montaže, poročen, oče dveh otrok.
PANČUR Stane
Rojen 12. maja 1923 v Olševku pri Kranju, zaposlen v obratu CKV Ljubljana na delovnem mestu vodilnega monterja centralne kurjave,, poročen.
PEČAR Štefan
Rojen 26. decembra 1928 v Črnučah, zaposlen v projektivnem biroju na delovnem mestu vodje grupe, poročen, oče dveh otrok.
SERAJNIK Franc
Rojen 5. decembra 1925 v Žgošah pri Begunjah, zaposlen v obratu CKV Ljubljana, na delovnem mestu vodilnega monterja za centralno kurjavo, poročen, oče enega otroka.
ŽAKELJ Anton
Rojen 1. februarja 1923 v Logu pri i Brezovici, zaposlen v obratu Elektromontaža na delovnem mestu šeja montaže za šibki tok. poročen, tče j dveh otrok.
6
S
.
I
10-letniki 1969
CKV — LJUBLJANA
1.	Brezovnik Vinko
2.	Levec Albin
3.	Levstik Franc
4.	Mekine Jože
5.	Muc Anton
6.	Pettauer Janez
7.	Poredoš Viktor
8.	Širca Marjan
9.	Tratnik Vinko
10.	Trekman Franc
11.	Trtnik Janez
12.	Uhan Ivan
13.	Žnidaršič Jože
CKV — MARIBOR
1.	Barvir Marjan
2.	Čelan Ludvik
3.	Frangeš Edvard
4.	Frank Matija
5.	Frešer Mirko
6.	Kaiser Vinko
7.	Kampič Ana
8.	Muršič Ivan
9.	Štruklec Adolf
10.	Štumberger Konrad
11.	Topolovec Jakob
12.	Tili Franc
13.	Vuk Rajko
CKV — KOPER
1.	Barbarič Aldo
2.	Novak Rado
ELEKTROMONTAŽA
1.	Dolenc Janez
2.	Jankovič Henrik
3.	Jevšenjak Vlado
4.	Kotar Janez
5.	Lukaček Ivan
6.	Mihelčič ing. Janez
7.	Pleško Janez
8.	Podlogar Majda
9.	Potokar Jože
10.	Rajh Vlado
11.	Sluga Ivan
12.	Sotler Marjan
13.	Škrjanec Janez
14.	Spec Milan
15.	Zakonjšek Rudi
TOVARNA
ELEKTRONAPRAV
1.	Bohinc Marjan
2.	Bradač Alojz
3.	Brod Leopold
4.	Cirman Gabrijel
5.	Dvanajščak Kati
6.	Janežič Mihael
7.	Kotolenko Silva
8.	Lampič Milan
9.	Novak Štefanija
10.	Petek Janez
11.	Prašnikar Janez
12.	Remškar Peter
13.	Škoda Franc
14.	Vidergar Martin
TRATA IN IVANČNA GORICA
1.	Bukovac Rudi
2.	Čož Jože
3.	Fajfar Jože
4.	Gognjavec Alojz
5.	Gorjanc Leopold
6.	Istenič Jože
7.	Jereb Darinka
8.	Kavčič Jože
9.	Košir Alojz
10.	Markoč Anton
11.	Potočnik Oto
12.	Prah Miha
13.	Repar Vlado
14.	Vrabič Jože
15.	Zavodnik Anton
16.	Zupančič Jožica
PROJEKTIVNI BIRO
1.	Havliček ing. Ljubo
2.	Hristov ing. Peter
3.	Kržan ing. Miklavž
4.	Potokar Tonka
5.	Stražar Viljem
SKUPNE SLUŽBE
1.	Adlešič Rudolf
2.	Černe Vladimir
3.	Maganja ing. Henrik
4.	Petrič Irena
5.	Udovič Anica
6.	Vičič Milena
NAGRADILI SMO NAŠE DELAVCE ZA ZVESTOBO PODJETJU
Skoraj četrt stoetja del zgodovine IMP

(Nadaljevanje s 1. strani)
. Četrt milijona starih dinarjev je prešlo vsakemu slavljencu iz rok predsednika upravnega odbora s posebno čestitko in krepkim stiskom roke. Pozabiti ne smem posebnost, da je med letošnjimi slavljenci bila le ena tovarišica, in sicer Rozka Kordin.
Malo mapj kot četrt stoletja je daroval vsak posa-
ju običajno, ko smo sedeli skupaj z dvajestiletniki.
S NEPOZABNI SPOMINI
Preusmeritev razgovora iz daniašnjice v čas za nazaj je terjala trden prijem in ko so ponehali omenjeni razgovori o vsem, kar nas danes srečuje, se mi je posrečilo privabiti iz ust slavljencev približno takšne ugotovitve:
0 »Bil sem vajenec, pozneje monter. Sprejet v delovno razmerje pri matičnem podjetju«.
0 »Iskala sem primerno zaposlitev in jo dobila pri tem podjetju.«
0 »Hotel sem prekiniti delovno razmerje, ker me moj predpostavljeni ni pravilno vrednotil, vendar sem zdržal in ostal. Še bom delal.«
Glavni direktor Stanko Krumpak je vsakemu slavljencu trdno stisnil roko
meznik lastnemu podjetju, narodu in državi ter s svojo neprekinjeno prisotnostjo, trudom, delom in vzorom obogatel svojo najbližjo okolico in z njo ustvarjal četrtstoletni napredek našega podjetja.
Čestitanja je bilo kmalu konec. Bele kuverte' so bile na svojem mestu. Dvignili smo čaše in se prepustili sproščenemu razgovoru, ki je vsevprek predvsem poudarjal današnjico in nikakor ne spomine, doživljaje in resnico izpred 20 let. Poslušal sem in tu ter tam kaj zabeležil:
Stanovanja, gradnja hiš, novj avtomobili, dodatni predpisi, dviganje cen življenjskim stroškom, polemika o gospodarjenju v podjetju ter še in drugo je bilo poglavitno slišati v več kot enournem nevezanem pogovoru.
Kmalu sem ugotovil, da bom slavljencem nekako odveč in da bo sila težko usmeriti razgovor tako, ko-t je bilo to pri nas v pndiet-
0 »Mladi nismo več, stari pa še manj. Danes se pogovarjamo O teiti, kar je danes. Tisto, kar smo doživeli v dvajsetih letih, so samo Še nepozabni spomini, ki jih vsak človek nosi s seboj in ti spomini niso vedno za vsak pogovor in ob vsaki priložnosti, so pa to dejstva, ki so bila doživeta, ki so resnica, življenje in delček skupne zgodovine...«
0 »Toliko telefonov, kolikor sem jih imel v lastnih rokah v 20 letih, verjetno ne bi ljubljanska železniška tovorna postaja mogla na hitro »odpraviti«.
0 »Mnogo mladih ljudi je šlo ob meni v življenje 20-letnega dela. S seboj so ponesli del mene in ga prenesli v nove razmere, v nov način življenja in v drugačno mišljenje.«
0 »Bodrili so me novi družbeni, gospodarski in
medsebojni **'■ Prav zato sem vrv. sodeloval pri razvilln Usmerjanju delal” samoupravljanja«.
0 »Delal ‘n izpolnjeval delovr^Se ter tako ostal L Podjetju mnogo let. T^Prej bo tako.«
0 »V zadn.^uh sem zbolel, vztraj? ®aprej. Čeravno se P01 slabše, bom delal«.
0 NEPRECE!^A VREDNOfj SKROMNC
Še mnogo dnt,^° povedali na tem rt, c® slavljenci. NfkakC:9 beseda na dan tako, L mislili morda prijemom in ni bilo taijj sem to sam predvidim to ni motilo. Razuf« Je. da iz leta v leto L Neradi javno poudai, v,°je uspehe dolgoletna, v njih je tistak,.Cenljiva vrednota skrir1 ■
Slavljenci n-failašnjo mladino oce^^.oliko. Mnogi ne soŽ\ ^ današnjim zadrža^ijUiaidine, drugi ostro i%:n? ugotavljajo nede0 1 m nezainteresiran6 ^čekovnega dela rrtfj6l Podjetju in tretji	da $o
imeli v svo>;acllh letih podobne L, stremljenja, kot P današnja mladina- ^
Opaziti je* a bi x vsakemu P^to kavica. 1 •
ca.
Opazil sem ; Qa se ura bliža ,'JVnega časa ter zašla n.r)i slavljenci želeli L . svojfih potih. Hitro Motovili, da 20-letiPtJ5lo več klasičnih teži/^1 stanovanjske stisk; -t sem, da je marsik-hjV?aga/lo pri tem prob* Podjetje. Pri	Po-
udariti to, d4\,a1. težave d odobril 7® sami, Temu gre <*£*»*«. To je vzor, t«a acija, ki ni samo % a Rešitev, temveč )eiu vo.iem vsakodnevne1:	tudi
marsikaj re^.
Čas na
eval
14.30. To je % ‘em tudi zaključek > Vsakdanjega sreč*) Se ,Rtni-ki z obliuMl#I*o
ki z oblju prijetneje P“Aen,i>„ dan, to je ^Jtela” -a v
>ledn
novih prosto
bT9;Uni-
0 SLAVNOSTNO
VZDUŠJE V UNIONU
Slavnostno mesto v lepo okrašena hotelski dvorani, zvočnik, govori, diplome, jubilejne ure prihodi in odhodi slavljencev na prevzem lepo pripravljenih daril. V tem času tišina v dvorani ter slavnostno vzdušje. Ta ceremonial je prekinil zabavni orkester, ki je označil pričetek zabave in sproščenega slavja.
Dvorana se je zopet nekoliko pomirila ob prinašanju dobrot na mizo. Kratko za tem se je vzdušje med mizami in slavljenci stopnjevalo ob trkanju kozarcev. Bol sem
Trije predsedniki centralnih organov upravljanja
on« v Ljublfkbijp". Grt, kamor so b#djetj‘ tu' di vsi 10-leti1 Ja-
Edina jubilantka
pri njiih, bil sem z njimi in slišal njihova mnenja o mnogih vprašanjih. Poučnega je mnogo. Ena sama ugotovitev: skromni so, takšni, kot so bili v svojem desetletnem in dvajsetletnem delu in taki bodo ostali še naprej. Ne marajo prehitrih sprememb. Želijo bito prvi, če gre za delovne dolžnosti. Ne pozabljajo na sodelavca. Pričakujejo mnogo novih in sodobnih prijemov v organizaciji podjetja. Ne želijo biti majhno podjetje. Nikakor ne bi dopustili, da bi podjetje nazadovalo. Trdijo, da je kolektiv našega podjetja dobro
voden in da bo še naprej imel prav iste uspehe, če ne še večje, kot so jiiih sami ustvarili v 10 in 20 letnem delu'
Imel sem vtis, da nihče ni med slavljenci in gosti beležil časa. Ura se je odmikala. Kozarci so se praznili. Plesalci so si dali duš-ka in vneto sledili ritmu glasbe. Nekatere družbice ob mizah so bile vedno bolj in bolj živahne, druge manj, in po običaju, ki je pri nas že v navadi, je vodilno osebje podjetja posamezno in neprisiljeno obiskovalo slavljence, jiim čestitalo, se z njimi krajše ali daljše pogovarjalo ter s tem prispevalo k tesnejšemu in prijetnejšemu počutju celotne prireditve.
0 SLAVJE IN IZKUŠNJE — SPODBUDA MLAJŠIM
Nadaljnji razgovor z njimi bi bil brezpomemben. Vse, kar bi povedali, šo že dokazali v svojem dolgoletnem delu pri podjetju in njihovo zadržanje ob tem slavju vnaša le nove spdfou-de mlajšim, ki bodo morali v mnogoterih primerih podrejati smislu dela in časa tako, kot so prav ta večer s svojo prisotnostjo znali zatrditi naši slavljenci. Ostal je v meni vtis enotnega in neomajnega prepričanja, da so naši slavljenci prav taki, kot so bili, ko so prvič stopili v podjetje. Prav oni so s svojim delom pustili podjetju dolgoletne izkušnje, pomagali k uspehom in njihova nadalnja navzočnost v podjetju bo pomagala k še novim delovnim uspehom.
Odšel sem. Slavljenci so proslavljali svoj ljubilei...
S. ž.
Predsednik CDS Miro Koželj čestita Ivanu Bitencu, šefu montaže v obratu CKV Ljubljana
Vinko Košir in Stane Pančur na slovesnosti v Unionu
■a &
RAZŠIRITEV SODELOVANJA MED ALFA-LAVAL IN IMP
Obilica možnosti
Pred nekaj več kot letom dni smo pri iskanju novih tipov toplotnih izmen j e-valnikov — primernejših za vgradnjo v hišne postaje, priključene na toplami-ško omrežje — prišli v kontakt s švedsko firmo ALFA-LAVAL. Medsebojni pogoji so privedli do pogodbe o poslov-no-tehničnem sodelovanju na področju ploščnih izmenjevalnikov.
Z naraščajočo potrebo po razširitvi naše proizvodne in montažne dejavnosti tudi na druga področja v industriji in zaradi teženj firme ALFA-LAVAL, ^ da si najde primernega partnerja, je — prišlo nedavno do nadaljnje razširitve medsebojnega sodelovanja.
Obdobje, pred katerim sta- proizvodnja v svetu in naše gospodarstvo, zahteva po eni strani vse večjo mednarodno delitev dela, po drugi strani pa po-9 treba: nuditi kupcu kompletne naprave 3 s postavljenimi tehnološkimi programi . . ter vsemi pripadajočimi elementi in montažo, prisiljuje proizvajalce, da si izbirajo partnerje, s katerimi bi dosegli trdnejše in boljše kontakte ter medsebojno poznavanje in zaupanje. Le tak način dela vodi do izboljšanja kvalitete ob istočasnem zmanjšanju proizvodnih stroškov ter hkrati zagotavlja funkcioniranje naprave in opravičuje kupčevo naložbo .investicijskih sredstev.
@ ZASTOPNIKI ZA JUGOSLOVANSKO TRŽIŠČE
Ce na kratko analiziramo, kako se lahko vključimo v dopolnitev oz. soudeležbo pri proizvodnem programu ALFA-LAVAL, vidimo, da že v sedanji fazi obstaja obilica možnosti. Vsaka tehnologija zahteva v prvi vrsti nešteto stranskih proizvodov, ki so ozko povezani s samim tehnološkim procesom in jih mi že imamo oziroma jih stalno projektiramo in montiramo. To so kotlarne, parni in vročevodni cevovodi, prezračevalne naprave, montaža jakega in šibkega toka, elektronska regulacija, temperaturna regulacija nivoja in tlaka, B obtočne črpalke, različni rezervoarji, _ tlačne posode, komandne omare, pulti itd., kakor tudi montaža samih tehnoloških programov.
Na podlagi skupnih stremljenj in zaradi poenostavitve ter izboljšanja medsebojnega poslovanja smo se odločili, da prevzame naše podjetje s 1. ja-3 nuarjem 1970 zastopanje koncema 3 ALFA-LAVAL na jugoslovanskem trži-“ šču. Z namenom, da bralce v grobem seznanimo z našim poslovnim partnerjem, bomo navedli na kratko nekaj osnovnih podatkov in zgodovino firme ALFA-LAVAL.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1883, da izum centrifugalnega separatorja mleka dr. Gustavu de Lavalu odpre pot na svetovno tržišče. Ta proizvod je bil tudi osnova za nadaljuje širjenje podjetja in razširjevanje proizvodnega programa na različna področja industrije in poljedelstva. Danes obsega proizvodnja nad 200 osnovnih tipov separator-jev, ki jih nato kompletirajo s termično opremo, hladilnimi napravami in dru-
gimi proizvodi v kompletu proizvodne linije.
Firma ALFA-LAVAL kot proizvajalec je razdeljena na različna področja v prehrambeni industriji, v ladjedelništvu, pri čiščenju pogonskega in mazilne-ga olja ter pridobivanju sladke vode iz morske, pri farmacevtski in kemični industriji in pri opremah za toplotne centrale. Poleg tega pa izdeluje še nešteto proizvodov iz jeklene pločevine, kot so avtomobilski deli, karoserije, hladilniki, nerjaveča kuhinjska in druga posoda, pomivalna korita, kopalne emajlirane kadi in podobno.
• 18.000 DELAVCEV IN USLUŽBENCEV
ALFA-LAVAL v Švedski je danes matična firma internacionalnega koncema. Od celotne proizvodnje izvažajo 73 % izdelkov v nad 100 držav. Proizvodna dejavnost se je od leta 1883 že toliko razširila, da predstavljajo danes proizvodi za poljedelstvo in kmetijstvo le manjši del programa. Koncem zapo-
sluje 18.000 delavcev in uslužbencev, od tega 10.000 na Švedskem in znaša letni promet nad 1,3 milijona švedskih kron.
Glavni sedež ima zdmženo podjetje v Tumbi, ki leži na južnem delu Stockholma in kjer je vodstvo organizacije, ki sestoji iz 50 družb koncema in 35 lastnih tovarn.
Na Švedskem ima koncern 15 tovarn v različnih krajih, od katerih je največja tovarna v Olafstromu za proizvodnjo izdelkov iz jeklene pločevine (karoserije, pomivalna korita, ploščini izmenjevalniki itd.) s 5000 zaposlenimi delavci.	J. H.
BODICE
Rada bi en par smuči za moža. Številko noge ima triinštirideset.,.
VSESPLOŠNO PRAZNOVANJE E Vodilni monter že ne-5 kaj časa opazuje vajen-
■	ca, ki mu ta dan ne gre
■	nič od rok. Ko ga potrp-5 Ijenje mine, ga malce | jezno vpraša:
»Cuj, fant, mar si se tudi ti vključil v praz-; novanje ob 50-letnici
■	ljubljanske univerze?«
■	»Ne« začudeno odgovori vajenec, »zakaj pa
S naj bi se?«
»Zato, golobček, ker j je rezultat tvojega današnjega dela 5 debelih ničel vreden.../«
ŠKRAT
Uredniškemu odboru 5 Glasnika je v veliko to-
■	lažbo, da tiskarski škrat
:	zagode včasih tudi dru-
E gim.
Tako je naša Tovarna ! regulacijskih armatur in aparatov na Trati izdala
■	pred nedavnim »INFORMATIVNI CENOVNIK proizvoda po standardu IMP Ljubljana — pogon Trata za projektne organizacije«. Ta cenik je »na snazi« od 1.9. 1969, kot je napisano na njegovi zadnji strani. Obsega 16 ciklostiranih strani in je sestavljen v lepem srbohrvatskem jeziku.
Do tod vse v redu.
Le 14. in 15. stran cenika pa sta v celoti na-
pisani v čisti slovenščini, nadaljevanje in konec pa spet v srbohrvaščini.
Torej najbrž škratova nagajivost, ali pa morda 14. in 15. stran naših kupcev v drugih republikah sploh ne zanimata ...?
IZPOLNJENA ZELJA Vsakič, ko proslavljamo v decembru jubilej naših 10-letnikov in 20-letnikov, je na vrsti tudi razgovor z njimi, katerega potem objavimo deloma tudi v Glasniku.
Eno izmed vprašanj je bilo tudi, ali se je komu izpolnila kaka velika želja iz mladosti.
Pa je tisti, ki ima las na glavi že bolj malo, obrnil vprašanje za spremembo na šaljivo plat: »Ja, meni se je... ko sem bil otrok sem si vedno želel, da se mi ne bi bilo treba česat...«
UGANKA Kaj je to?
Avtomobilov sto in več v neredu tam stoji, prepovedno-parkirnih tabel polno, kljub dobri volji jeze več in več.
(Edini pravilni odgovor: parkirni prostori okoli IMP)
PROIZVODNA IN SKLADIŠČNA HALA CKV PRED OTVORITVIJO
Široke perspektive za bodoči razvoj
V Vojkovi ulici, na severovzhodni strani TEN, je letos zrasel nov, velik in po videzu zelo eleganten objekt podjetja. To je nova proizvodna in skladiščna hala za obrat CKV, ki že nestrpno pričakuje njeno otvoritev in s tem izpolnitev dolgoletnih želja, potreb in stremljenj ne samo članov tega obrata, temveč tudi celotnega IMP. Gradit-nove hale je potekala zelo tiho, brez mnogo ceremonij in Publicitete, zato pa tembolj hitro in učinkovito. Za boljšo ilustracijo tega novega objekta pa moramo navesti nekaj številk in opis gradbene konstrukcije.
Koristna površina celotne zgradbe znaša 6000 m3, °d tega odpade na skladišče približno 2800 m3, kleparsko delavnico 1400 m2. Proizvodnjo klimatske opreme 1200	m2, pisarne
180 m‘, na rampe, sanitarije in podobno pa 2'Cm3. Najmanjša višina je 4,5 m, ..največja pa 8,7 m. Vse proizvodne in skladiščne površine so v eni etaži (pritličje), pomožni in sanitarni Prostori pa v kleti Ker je celotna hala razdeljena ne dve vzporedni ladji, bo skladišče lahko organizacijsko in funkcionalno ločeno °d proizvodnje.
Zelo učinkovita in sodofo-ha je gradbena konstrukcija, saj v ladjah, od katerih ima vsaka tloris 28 X 100 m, ni niti enega Podpornega stebra! To omogočajo tročlenski žele-zobetomski bloki, ki nosijo streho in dajejo celotni Zgradba izredno vitek in impozanten videz. Obe ladji sta zelo svetli, proizvod-r3 ladja pa je tudi toplozračno ogrevana z uvoze-mm,i visečimi kaloriferji. Z gotovostjo lahko trdimo,
, a znamo pravilo »o bosi ovačevi kobili-« tokrat ne J° veljalo, saj je ogrevale avtomatizirano, potreb-0 energijo pa dobavlja °Va sodobna kotlarna, ki jo (tudi za potrebe N) zgradili istočasno z ErJm *r‘al°- Vse to bo orno-v. u- nove delovne pogoje rj., Higienski, tehnični in *®diološki plati za vse de-
lavce in uslužbence, ki bodo tu zaposleni.
Že nekaj suhoparnih, toda dovolj zgovornih številk nam pove, kako široke perspektive se odpirajo bodočemu razvoju obrata CKV: površina sedanje kleparske delavnice bo povečana s 365 m2 (na Trat:) na 1400 m2, skladišča 1900 m2 (na Trati) na 2800 m' in skladišča orodja s 10 m1 na 80 m2, da o sanitarnih in garderobnih prostorih niti ne govorimo, saj so bili tisti na Trati docela neprimerni.
Novo poglavje v razvoju obrata CKV pa je uvedba najsodobnejše proizvodnje in tehnologije opreme za komfortno klimatizacijo. Sem spada nova proizvodnja zračnih grelcev in hla-dilcev iz bakra in aluminija, komfortnih centrifugalnih ventilatorjev, klimatskih in prezračevalnih omar ter central itd. Strojna oprema in orodja so že naročena, deloma v inozemstvu in deloma na domačem trgu, medtem ko strokovnjaki z izkušnjami v proizvodnji klimatske opreme že načrtujejo vse potrebno za nemoteno in načrtno osvajanje sodobnih klimatskih artiklov. Predvidevamo, da bo selitev skladišča in kleparske delavnice končana prve dni februarja, proizvodnja klimatske opreme pa se bo začela takoj ko bo prispela Inozemska oprema — v juniju 1970. leta. Obrat CKV
vlaga s pomoč-o celotnega podjetja velike napore v to, da bi že na jesenskem velesejmu 1970 v Zagrebu povečal afirmacijo našega podjetja tudi na področju kvalitetne in najsodobnejše opreme za prezračevanje in klimatizacijo. Naj
omenimo, da teh proizvodov s takšno kvaliteto in moderno zasnovo v Jugoslaviji trenutno še ne proizvajamo.
Prepričani smo, da se bodo vložene žrtve, napori in sredstva že « 2 ali 3 letih bogato obrestovala in
da se borno ob teh sadovih veselili ter občutili materialno in moralno zadovoljstvo vsi, ki nas veže skupno ime IMP. Obratu CKV pa želimo eimveč uspeha na njegovi nadaljni ter z novim objektom markantno osvetljeni poti.. E. B.
Na fotografiji je nov ofsetni stroj znamke Solna, ki ga je tiskarna Ljudska pravica, s katero sodelujemo že četrto leto, letos dobila s Švedskega, Marsikdo od bralcev IMP je že verjetno imel v rokah prilogo Nedeljskega dnevnika v ofsetni tehniki, s katero so svečano odprli novo rotacijo. Februarska številka Glasnika bo že tiskana na novi pridobitvi tiskarne LP in bo s kvalitetnim tiskom prav gotovo zadovoljila bralce. Prednosti ofsetne tehnike so predvsem v boljšem tisku, posebno pri fotografijah, zato fotografi-amaterji iz našega podjetja, na plan! Že v prvi polovici leta, ko se bo stroj utekel, pa bomo lahko tiskali Glasnik tudi v več barvah, kar bo p rav gotovo še popestrilo njegovo
podobo
Montažna dejavnost zaradi svojih posebnosti (ni stalnega k voznega stika med pripravo del in monterji na gradbišča, ni možnosti za takojšnje posege višjih operativnih vodij, stalna kontrola kakovosti storitev in stroškov je neizvedljiva itd.) je področje, na katerem določene metode za organizacijo proizvodnega procesa, npr. GEOIiGA-sistem, niso najbolj primerne, saj v večini primerov ne omogočajo prožnega »feed-back« (povratnega) sistema ali servo-mehanizma, ki bi SPROTI reagiral na dogajanja na gradbišču.
Zato pa je mogoče — kakor pri planiranju vseli individualni! del — tudi pri planiranju storitev v montažni dejavnosti s pridom uporabiti tehnike mrežnega planiranja. Izmed njih se.-največ uporabljajo metode PERT, CPM in BAMPS.
Moj namen ni poglabljati se v razlike med temi variantami mrežnega planiranja, ampak le nakazati možnosti in prednosti uporabe teh tehnik v montažni dejavnosti. Pripomnim pa naj, da od še tako natančnih planov ne bomo imeli pravih „ koristi, če ne bomo hkrati re-a šili tudi ostalih organizacijskih problemov, tako stimulacije ne-* posrednih izvajalcev del in organizatorjev poslovnega procesa, zagotovitve zadostnih količin materiala, optimalne številčne in kakovostne strukture zaposlenih, ureditve začasnih stanovanj itd. Vse to spada v delokrog tako tehnološke kakor operativne priprave, ki pa da-l nes v jugoslovanskih montaž-. nih podjetjih še nista dobili | prave veljave.
■ V naslednjem primeru pa bom skušal prikazati velik pomen natančnosti planiranja v izvedbeni in kontrolni fazi.
•	ORGANIZACIJSKI
POGOJI
Preden začnemo z mrežnim planiranjem, moramo točno določiti tehnološki popis del, velikost časovne enote in velikost aktivnosti, saj nam pravilna opredelitev dimenzij teh kategorij v veliki meri olajša nadaljnje delo. Napačno je stališče, da lahko moderni elektronski sistemi, na katerih uporabljamo programe iz mrežnega planiranja, tudi iz slabo pripravljenih podatkov dajo dobre rezultate.
Dokazano (in razumljivo) je, da elektronski sistemi, ki ne dobivajo visokokakovostnih osnovnih podatkov, lahko dajo same oetočne . rešitve. Vsaka
' tehnika pomeni v takem primeru samo balast.
Razen na operativno in tehnološko. pripravo: pa mislimo tu še riši izobraževanje kadrov: tistih, ki bodo izkoriščali elektronsko tehniko in ljudi iz vodstva podjetja, pri nas pa tudi članov samoupravnih organov. •
•	PRIMER POVEZANIH
AKTIVNOSTI
Kot praktičen primer za uporabo mrežnega planiranja vzemimo spisek aktivnosti, ki se običajno javljajo ob elektroin-stalacijskih montažnih delih v neki tovarniški hali večjega obsega (levo: ak'ivnost, desno: opis aktivnosti):
1—	2 ureditev skladišča in pre-
vzem materiala od dobaviteljev;
2—	3 izvedba provizorične na-
peljave;
2— 4 za risa vanj e instalacij;
4—	5 položitev priključkov za
elektriko;
5—	6 vlaganje letvic za grad-
bene utore v stebre, tlak, rrekiade (do gradbenega zaprtja: strehe);
6—	7 dela v tlaku (vlaganje
razvodnih doz-cevi);
6—	8 instalacija strelovoda;
7—	9 dela pri tleh (postavljanje
razdeiilcev, priključitev kablov):
8—	9 instalacije na stropu s
pomočjo odrov na koleščkih ;
9—	10 priključitev posameznih,
strojev;
10—11 kompletiranje stikal, varovalnih vložkov itd.;
10—	12 končna kontrola instala-
cij;
11—	12 preizkus instalacij;
12—	13 pregled instalacij s strani
investitorja;
13—	14 prevzem instalacij.
MREŽA AKTIVNOSTI
AKTIV
NOST
GA NT 0 GRAM
io-11
SKUPNA PROSTOST V ČASOVNIH
Legenda : A OPTIMALNO ŠTEVILO DELAVCEV
2 TRAJANJE DELA V ČASOVNIH ENOTAH	FIKTIVNA AKTIVNOST
Uporaba metode mrežnega planiranja
PRI ORGANIZACIJI STORITVENEGA PROCESA V MONTAŽNI DEJAVNOSTI
S BISTVENA NAČELA TEHNIK MREŽNEGA PLANIRANJA
Pri konstruiranju mreže se -moramo držati naslednjih načel:
0 aktivnost izhaja iz tistega vozlišča (dogodka), v katerem so najprej podani tehnološki pogoji za začetek del, predvidenih v nameravani aktivnosti;
0 aktivnost mora potekati do tistega vozlišča, kjer lahko dela predvidena v aktivnosti, najkasneje končamo, s tem da se ob tem ne premakne začetek druge aktivnosti;
0 za vsako aktivnost je treba predvideti dolžino trajanja, ki lahko variira glede na možnosti uporabe različne tehnologije, sestave skupin delavcev itd.;
0 določiti moramo potek kritične poti, ki je spet odvisna od karakteristik posamezne aktivnosti, je pa v največji meri ozko povezana s tistimi aktivnostmi, katerih zaključek je nujen predpogoj za začetek drugih.
0 PRIKAZ PLANA
Na grafikonu je prikazan način uporabe tehnike mrežnega planiranja glede na prej navedene aktivnosti. Mreža je oštevilčena, tako da je številka dogodka (začetek ali konec aktivnosti) postavljena v samo vozlišče. Ostale tri številke, izpisane poleg vsake aktivnosti, pa pomenijo:
—	sama številka pomeni dolžino trajanja, izraženo v časovnih (terminskih) enotah;
—	številka v trikotniku pomeni optimalno število delavcev potrebno pri izvedbi del, predvidenih v aktivnosti;
—	številka v kvadratu pomeni skupno prostost (možnost variiranja začetka in konca) aktivnosti, izraženo v časovnih enotah.
Kritične aktivnosti so na grafikonu prikazane na vodoravni premici, nekritične pa na stranskih premicah.
Na tem mestu ne-bom pojasnjeval računske tehnike optimalnega določanja trajam'a posameznih aktivnosti, števila delavcev in prostosti aktivnosti, ampak bi s?: omejil le na
prikaz. V planih, ki se izdelujejo v podjetjih, omenjenih števil ne vpisujejo v mrežni plan, ker vse podatke prikažejo na obrazcih, v samo mrežo pa nad črto, ki pomeni aktivnost, vpisujejo kratek opis aktivnosti.
Sliko mreže lahko kombiniramo z gantogramom in sliko števila delavcev, ker nam ta kombinacija omogoča tudi točen pregled nad terminiranjem nekritičnih aktivnosti, s tem pa tudi natančno viden razpored delovne sile.
Objavljeni grafikon vsebuje prikaz uporabe tehnike mrežnega planiranja v montažni dejavnosti, kombinirane s prikazom časovne razporeditve aktivnosti s pomočjo gantograma.
0 PERSPEKTIVE
ORGANIZACIJE
MONTAŽNE DEJAVNOSTI
Pozoren bralec bo že iz tega verjetno razbral, da uvajanje natančnega planiranja v organizacijo storitvenega procesa v montažni dejavnosti koplje grob raznim improvizacijam.
Se zlasti pa pridejo vse prednosti mrežnega planiranja do izraza, če organiziramo delo po metodi vzporednih procesov, kar pomeni prehod od postopnega izvajanja posameznih faz dela v gradbeništvu nasploh na vzporedni sistem, torej na istočasno izvajanje več projektantskih, gradbenih, montažnih in obrtniških del. Uporaba novih metod zagotavlja pri graditvi velikih objektov skrajšanje rokov za 20 do 25 odstotkov (od trenutka odločitve o graditvi do končne montaže naprav).
Nujnost tesne povezanosti posameznih izvajalcev je vzrok, da dela na posameznih velikih objektih prevzemajo inženiring-organizacije, pri katerih kupec naroča že vpeljano podjetje, tako da mora gradbeno-mon-tažni kombinat (inženiring-or-ganizacija) združevati nekaj deset specializiranih podjetij. Prednosti tako organiziranih del so še zlasti vidne, če je in-ženiring-organizaci j a res dobro utečen mehanizem.
Taka organizacija v obdobju gradnje poenostavlja postopek uvajanja novih, naprednih rešitev v tehnološki shemi ali
konstrukciji novega industrijskega podjetja. Zmanjšuje se administrativni aparat tako pri naročniku kot pri izvajalnih podjetjih, natančneje določa odgovornost, kar povečuje učinkovitost dela- vodstvenega aparata v izvajalnih podjetjih in izboljšuje kakovost gradbenih, montažnih in drugih del.
0 Naša podjetja se s to vr-, sto organizacije gradbenih in montažnih del spoprijemajo nezadovoljivo pripravljena, kar se je že nekajkrat pokazalo kot usodno. Napakam se bomo lahko izognili le, če bo organizacijo takih del izvajal strokovno res dobro usposobljen kader, tako po tehnični kot po organizacijski plati.
Vsekakor so v organizaciji storitvenega procesa v montažni dejavnosti skrite še velike rezerve, katere pa je le delno mogoče izkoristiti brez vsklaje-nega delovanja z drugimi podjetji, ki sodelujejo kot izvajalci ali dobavitelji materiala pri delih na posameznem objektu.
Ob koncu naj poudarim potrebo po tem, da se tudi zaposleni v oddelkih za pripravo in organizacijo dela montažnih obratov ter v prodajno-projek-tivni službi podjetja podrobneje seznanijo z metodami mrežnega planiranja, saj sicer ne bodo mogli učinkovito in ustvarjalno sodelovati z drugimi izvajalci v okviru posameznih del, organiziranih po inže-niring-principu.	M. M.
Franc Plut
Po hudi in dolgoletni bolezni je v 76. letu starosti umrl dolgoletni sodelavec obrata Trata PLUT FRANC, upokojeni kovinostrugar.
Pri podjetju se je zaposlil leta 1948 in je ostal zvest delovni skupnosti. Prav ponosen je bil na stružnico, na kateri je vestno in uspešno opravljal delovne dolžnosti več kot 30 let.
Na njegovo osebno željo mu je vodstvo obrata dovolilo, da je opravljal delo, ki ga je veselilo, še vrsto let po upokojitvi. Zelo hud je bil včasih, ko je kdo kaj rekel čez stružnico, na kateri je delal...
Za vestno in uspešno delo je bil večkrat tudi pohvaljen in nagrajen. Med člani delovne skupnosti je bil zelo priljubljen in so ga zaradi njegove poštenosti in pomoči pri delu vsi spoštovali in cenili.
V zasebnem življenju pa je bil naš tovariš Plut iskren in pošten; vso pozornost je posvečal svojim otrokom in vnukom, ki jih je imel zelo rad.
Vestnega sodelavca bomo ohranili v najlepšem spominu.	R. B.
OBISK PRI VODOVODU STUTTGART
TMP STOPA V KORAK Z ZAHTEVAMI ČASA
Problem preskrbe mest s pitno vodo je čedalje bolj Pereč. Poraba vode neprestano narašča, in sicer precej hitreje kakor pa so mogli strokovnjaki to vnaprej predvidevati. Z druge strani pa je vedno manj zdrave pitne vode. Ljudje se trudijo na vse načine, da bi bila preskrba z vodo vedno zadovoljiva in seveda tudi ekonomsko upravičena.
Tudi naše podjetje prispeva svoj delež pri reševanju teh problemov. Iz vse Jugoslavije se obračajo investitorji na nas, od Subotice, Novega Sada, Pančeva, Požarevca, Sarajeva, Mostarja, Šibenika in Zagreba pa do Kopra in Poreča. Vsak pride s svojimi problemi, s svojimi zahtevami.
Z namenom, da bi probleme investitorjev lahko čim Uspešneje reševali in jim ponudili sodobne naprave, so odšli predstavniki našega podjetja na ogled Vodovoc* Stuttgart, da bi si pridobili novo znanje in nove izkušnje, o čemer v naslednjem kratko poročamo.
Ves trud — potovanje je bilo namreč zelo naporno je bil poplačan. Pri ogledu naprav črpališča na Bodenskem jezeru, filter-na-prav v neposredni bližini hi pri razgovorih s predstavniki Vodovoda smo ^vedeli marsikaj novega, videli smo tudi, da se nam haSega dela ni treba sramovati in da lahko stopamo v korak z zahtevami časa.
• 160 KM GLAVNEGA CEVOVODA
Vodovod Stuttgart je zetu zanimiv, tako po svojem obsegu kakor tudi po načinu dela in rešitvah preskrbe mest z vodo. Tu ne Ste le za mesto Stuttgart, kbipak za vsa mesta od Bo-danskega jezera do Heilbro-jma. To pa predstavlja približno 160 km glavnega cevovoda, kj poteka med drugim čez »Schvvabische Alb«.
** Vodo črpajo iz Bodenskega jezera po dveh ceveh iz Globine 60 m z dvema čr-Pul-kama po 1,5 m3/sek in swrimi črpalkami po 2 m3/ Sekundo. Črpalke v novem delu črpališča so pa še pre-večje, saj bo poganjal dajveejo izmed njih motor m°či kar 7 MW.
Filter-postaja z napravo jd čiščenje vode z ozonom te 312 m više. S črpalno po-tAIo je povezana z dvema evema premera 1300 mm. •Zanimiv je podatek, da mo.
^ajo cevi v spodnjem delu,
sidiTj ton
(5 prečrpalnih postaj), s katerimi povečajo pretok na maksimalno 3000 1/sek. Seveda gre tu samo za stari vod. Na tem vodu je priključeno približno 250 km sekundarne mreže in rezervoarji s skupno prostornino 174.000 m3.
V tem času gradijo še drugi vod, ki bo dolg 111 kilometrov in bo imel 165 kilometrov sekundarne mreže in 50.000 m3 rezerv-
1
Sl
Sli

SIPPUNGER BERO
HHi
je v črpalni postaji, s zadržati silo kar 500
g *z čipalne postaje prite-^ voda v rezervoar surove ode s prostornino 75.000 ^ubicnih metrov, od tod (at-? preko filtrov, ki imajo ^ opno površino 3000 m« v zervoar čiste vode s prostornino 40.000 m3.
Tvl rezervoarja čiste vode tiskajo vodo v skoraj 100 etrov više ležečo prečr-7 *n° postajo oziroma re-P*voar, od tod pa pada osto vse do Stuttgarta, h cina, kj jo lahko tako ponašajo, je 2160 1/sek. Če le poraba večja, imajo znosti za prečrpavanje
I
*
F
nega prostora. Zmogljivost tega cevovoda bo 4,5 m3/se-kundo. Gradnja tega dela bo stala približno 285 milijonov DM.
• »TOVARNE VODE«
Za tako ogromne investicije so se morali odločiti, saj je bila poraba vode 1959. leta 28 milijonov m3, v letu 1968 pa že 56,6 milijona m3. Z dokončno dograditvijo vseh cevovodov bo mogoče prenašati 7500 litrov na sekundo oz. 648.000 m3na dan.
Samo mesto Stuttgart ima poleg dovoda iz Bodenskega jezera še dodatne vodnjake v okolici mesta, kot zadnjo možnost pa še črpalno postajo na reki Neckar. To bi lahko imenovali že kar »tovarna vode«, saj morajo vodo popolnoma predelati, da dobijo iz umazane rečne vode čisto, pitno.
V bližini filter postaje »Gallenkiinge« imajo še umetno jezero, v katerem zbirajo surovo vodo. Tako
si ustvarijo še eno rezervo, da mesto praktično ne more ostati brez vode. V času, ko pričakuje! maksimalno porabo, pa v to jezero spustijo celo že filtrirano vodo iz Bodenskega jezera, da je preskrba res popolnoma zavarovana.
V filter postaji »Gallen-klinge« imajo še dva generatorja. Voda, ki priteče iz
Ob Bodenskem jezeru
veliko
S
Naprave za prečiščevanje vode — sita za čiščenje z ozonovimi filtri prečrpa in a postaja in pomožni objekti
z rezervoarji,
Bodenskega jezera, ima namreč 10 atm. pritiska. Da bj energijo vode dokončno izrabili, jo vodijo preko turbin in šele potem v rezervoarje.
Celotni vodovod je torej odlično zasnovan, saj preskrbuje z vodo kar 76 mest in občin, 19 združenj, deželno pokrajino Baden-Wurtemberg, to je približno 2,5 milijona prebivalcev in 3 posebne odjemalce. Za vse to pa skrbi približno 200 zaposlenih. Vsak od njih mora res skrbno opraviti svoje delo, saj so naprave izdelane tako, da jih usmerja človek in da človek iztisne Iz njih vse, kar je le mogoče.
• NUDIMO TUDI MI KOMPLETNE USLUGE!
Če bi hoteli na podlagi opisanega in naših izkušenj napraviti zaključek, bi morda prišli do naslednjih ugotovitev:
#	Na takem ogromnem kompleksu vodovodnih naprav je sorazmerno malo zaposlenih. Tu človek predstavlja vse in je tudi za vse ogovoren. Avtomatika in signalizacija ne »dela« namesto njega, ampak mu je samo v pomoč, da lahko opravi svoje delo.
#	Našim ljudem, ki delajo na tem področju dejavnosti, bi bilo potrebno omogočiti toliko prostega časa, da bi vsaj delno lahko sledili razvoju tehnike in spremljali dosežke v svetu. Nuditi pa bi jim morali tudi možnost dodatnega izobraževanja.
#	Delo bi morali razširiti tudi na področje prečiščevanja odpadnih vod. Pri nas se ta panoga šele razvija in bi bilo prav, da začnemo s tem že sedaj.
Za konec pa samo še drobna misel: ali ne bi bilo morda prav in koristno, če bi v to delo pri nas Vključili še strojnike in ekonomiste in bi na ta način nudili investitorju kompletne in res vsestransko kvalitetne storitve.	«
A. J.
NA OBISKU PRI MARIBORSKIH MONTERJIH V ZLATOROGOVI KOTLARNI
Delovna mesta, ki jih niti »fieš« ne more osvetliti
Čeprav sva bila s šefom montaže Marjanom Barvirjem dogovorjena pred glavnim vhodom v mariborsko tovarno ZLATOROG na Industrijski cesti, ga nisem spoznal, ko me je na dogovorjenem mestu povabil s seboj. Nosil je namreč belo čelado.
»Tako je, če sam ne spoštuješ pravil za varstvo pri delu, tega tudi od podrejenih ne moreš zahtevati...« je prepričevalno pojasnil.
In dejansko so bili v Zlatorogovi novi kotlarni, ki je bila v gradnji, vsi naši monterji brez izjeme pokriti s prav takimi čeladami, čeprav sva prišla na obisk, ne da bi se napovedala.
Bilo je zadnje dni novembra in vsi so hiteli, saj so bila dela zaradi zakasnele dobave opreme že v zamudi.
Marjan Barvir je povedal, da so imeli v obratu v letošnjem letu težave z dobavo vsakovrstne opreme, še posebne križe pa pri nabavi opreme za kotlarno.
Nova kotlarna, v kateri smo bili, naj bi začela poskusno obratovati že v prvi polovici decembra. Dajala naj bi 12 milijonov kalorij za potrebe Zlatoroga in Mariborske livarne, in sicer tako za ogrevanje kakor tudi za tehnološko paro. Tako bodo naši monterji izvedli v Zlatorogu nov razvod centralnega ogrevanja za vso tovarno in nov razvod pare, vroče vode in drugih medijev za tehnološke potrebe. Vrednost del z opremo znaša nad 200 milijonov S-din.
Našega obiska se je vsa enajsterica monterjev z oznakami IMP prisrčno raz-
veselila. Njihovo delo visoko na improviziranih odrih med cevmi in v sklonjeni drži je že na pogled vse prej kot udobno: kasneje je razvijanje filma pokazalo, da jim niti s fotografskim aparatom in »flešem« na žalost nismo mogli priti dovolj blizu, kljub, neštetim poskusom. Svojih delovnih mest sredi dopoldneva tudi zapustiti niso mogli, tako da smo se lahko pobliže pogovorili le z njihovim vodilnim monterjem Otom Cafuto.
»Na vso moč se trudimo, da bi zamudo, ki je nismo zakrivili, skrajšali, saj si mora tovarna medtem pomagati s staro obstoječo kotlarno. Prej večina naših tudi ni hotela opravljati nadur, sedaj ko je centralni delavski svet izjemoma odobril 50 % dodatek za nadurno delo, pa se je morala med našimi fanti popravila ...«
Oto — sedaj pri 28 letih — je prišel k IMP leta 1956
i		lil
		Ki:;;'
Pregled inštalacij v GE-KA kotlu
„ $ Iti
*	r 1? v ?:
lili!!
L


Zgoraj: pred novim obratom kozmetike. Spodaj: Zlatorog z druge strani Drave
kot vajenec in od tedaj ostal podjetju zvest. Osem let je že vodilni monter, letošnjo jesen pa se je vpisal tudi na strojni oddelek srednje tehniške šole. To pa pomeni za naslednja štiri leta naporno delo ves dan, ob sobotah in nedeljah pa študij in izdelovanje nalog.
»Hvaležen sem vodstvu obrata,« pove Oto, »da mi je omogočilo šolanje, s tem da mi je pomagalo pri ureditvi stanovanjskega vprašanja in mi obljubilo, da bom lahko delal predvsem v okolici Maribora. Ob terenskem delu bi šolanja ne zmogel, tudi zaradi svojega zdravja ne: ko sem delal v pivovarni UNION v Ljubljani, mi je namreč počil želodec in bila je potrebna nujna operacija, sedaj pa dieta in vse to s terenskim delom ni združljivo ...«
Ogledali smo si še novo zgradbo Zlatorogovega obrata kozmetike, kjer bodo naši monterji nadaljevali z delom, čim bodo opravili s kotlarno. Prav sedaj je prispela pošiljka delov opreme. od nemške firme Sarke
iz Bremena in naši fantje so se takoj z navdušenjem lotili odpiranja zabojev. Kljub temu, da je že dišalo po snegu, pa je Oto ob slo-
vesu še povedal, da z njegovim smučanjem letošnjo zimo ne bo nič in tudi kegljanje je moral opustiti...
A. P.
AA/SAVyy/VWVWyWWVWWV^VVVy\A/WWWVVVN/V,>/VVv'
(Tuje) misli
Kadar začenja človek borbo sam s seboj, je na pravi poti in nekaj velja. *
Če imaš morda prav, povej to po tihem.
*
Bolj človek javka — manj plača davka!
*
Karieristi so podobni golobom: ko so nizko, ti jedo z roke, ko pa so visoko, se ti podelajo na glavo.
*
O določenih napakah nekateri tovariši zelo mnogo govorijo, nič ne povejo in nato še manj storijo, da bi jih odpravili.
Če je možnost izbire, je najprrimernejša vaba za trnek tista, ki jo riba najlaže požre.
*
Samoupravni organi so baje v nekaterih podjetjih podobni pevskim zborom: trije ali štirje člani so solisti, vsi ostali pa le za spremljavo.
*
Za kritiko in obsojanje drugih ni treba posebne pameti.
*
Najboljša univerza je dober stric — kdor ne verjame, naj vzame za vic!
/V\AA/WVVV\ryvVVVWVVWVVWVN/t
e
MLADINA V IMP
Tudi delo med mladimi je steklo
V	podjetju kot je IMP je zaposlenih veliko mladih in
V vsakem takem delovnem kolektivu je mladina organizirana v svoji organizaciji.
V	našem podjetju pa nekaj časa ni bilo tako. Čeprav je zaposlenih veliko mladih ljudi — bili so brez vodstva, brez organizacije,, ni bilo čutiti organiziranega dela toladine.
Naposled pa je steklo. Imeli smo dva skupna sestanka z nekaj mladinci, ki so bili pripravljeni sodelovati in sestanka v TEN in na Trati, da bi delo razširili na vse baše obrate.
Obema skupnima sestankoma so prisostvovali tudi Predstavniki vodstva podjetja, sindikalne podružnice in OOZK, kar nam je bilo v močno spodbudo. Pogovarjali smo se o začetkih našega dela in se strinjali, naj bi bil delovni program v začetku skromnejši in bi ga postopoma Zazširili na zahtevnejše naloge. Določili smo tudi, da konferenca mora biti in razdelili smo si nekaj nalog za pripravo konference.
Konferenca je bila dne prostorih jedilnice TEN. J-7. decembra popoldne v Udeležba je biila proti pri-

>tSTj

Delovno predsedstvo mladinske konference
čakovanju zadovoljiva, čeprav je bila bolj skromna, saj nismo imeli nobenih temeljev, na katerih bi gradili naš delovni program.
Ob tej priložnosti naj se v imenu vseh nas mladih zahvalim tovarišem iz vodstva podjetja in predstavnikom političnih organizacij v podjetju, kii so nam dali vso podporo in nam omogočili, da smo konferenco lahko pripravili.
Važnejše, kar bi lahko napisali v naš delovni program in zapisnik, je bil referat mladinca, ki je konferenco tudi pripravil s pomočjo nekaterih mladincev iz TEN in uprave.
Referat se je v glavnem
nanašal na oblike bodočega dela:
•	sodelovanje z organi delavskega samoupravljanja: mladinska organizacija naj spremlja njihovo delo, daje svoja mnenja in predloge;
•	sodelovanje z drugimi političnimi organizacijami v podjetju: z OOZK naj sodeluje na idejmo-politični osnovi dela, s sindikatom pa na kulturnem in športnem področju;
•	izobraževanje mladih: izobražujejo naj se z raznimi seminarji: za mlade samoupravi jalce, šolo za žvljenje, političnim izobraževanjem itd.;
© vprašanje vajencev: ker je vajencev v podjetju
blizu 300, ne moremo mimo tega, kako delajo, kakšen je njihov odnos do dela, do predpostavljenih itd.; pripraviti jih moramo, da bodo kasneje dobri delavci v mladinski organizaciji!.
Konferenca je bila torej razmeroma uspešna, če upoštevamo, da jo je pripravila skupinica 3 ali 4 mladincev in da mladina skoraj eno leto ni ničesar delala v okviru svoje organizacije.
Po zaključku konference je bilo družabno srečanje.
Upamo, da bo stanje v prihodnje boljše in bomo dokazali, da znamo tudi mladinci resno delati v naši mladinski organizaciji.
M. O.

POSLOVILI SMO SE OD NAŠIH MOJSTROV
Hudo nam je, ker zapuščamo IMP
V decembru smo se poslovili a naših dolgoletnih sodelav-ev — mojstrov, ki so vrsto let spešno vodili proizvodnjo v Jelkih na obratu Trata.
* Ob upokojitvi jih je direk-^r obrata povabil in se jim krajšem nagovoru zahvalil u? .njihovo sodelovanje in lir?ešno del°	podjetju ter
in1 zaželel čim boljše počutje n trdno zdravje po upoktojit-•Čestitki so ~~ —
* , '-cou. umu so se pridružili d “Pični direktor, predstavnik t<fUzben°~Političnih organizacij j f Predsednik obratnega de-t0Vshega sveta; nato je direk-R r tovarne slavljencem podelil ^P^inska darila ter jih po-
na kosilo.
tej priložnosti smo na-Rt?1 ,dolgoletnim tovarišem za-avili nekaj vprašanj: kako .počutijo sedaj, ko so upo-PriT?n*’ .in kaj nameravajo v . modnjih letih. Na ta vpraša- 80 sledili odgovori. i BERNIK Jakob, roj. 9.
, ____
X j* Pri podjetju zaposlen od kn,* 1948 na delovnem mestu *r£vničarskega mojstra:
uPokojitvi se počutim
Zdrax?’ vVesel sem’ da sem
spom;-hutJo pa ml 3"e' k0 se lek+^mm’ da sem zapustil ko-na katerega sem bil
tako
navezan.
se službi med sodelavci sem SemP°čutil kDt doma- Ponosen grerr.na P°djetje in na to, da Pokoj iz tako dobro bro niz.iranega in finančno do-
UpoknKviečega podjetja. Po kojitvi se bom ptosvetil svo-
ji domačiji in majhnemu posestvu, ki ga imam . . .«
SRPČIČ Franc, roj. 10.	3.
1903, pri podjetju zaposlen od 15. 8. 1959 na delovnem mestu VK delavca-moj stra v kovaški delavnici:
»Ob upokojitvi se dobro počutim, samo hudjo mi je, ker zapuščam svoje sodelavce, s katerimi sem delal 11 let in se z njimi dobro razumel. V mlajših letih nisem mislil, da se bom kdaj upokojil.
Sedaj imam težave predvsem z revmo v nogah in sem se v času zaposlitve izogibal »bolniške«, ter sem za zdravljenje izkoriščal svoj letni dopust. Hvaležen sem vodstvu podjetja za uspešno vodenje in skrb za delovnega človeka. Ponosen sem na IMP in se zahvaljujem vsem sodelavcem za tovariško pomoč pri delu.«
KLOBU ČAR Bernard, roj. 29. 5. 1914, zaposlen pri podjetju od 1. 1. 1961 na delovnem mestu mojstra pločevinarne:
»Lahko vam rečem, da v mlajših letih sploh nisem mislil na upokojitev. Življenje pred drugo svetovno vojno je bilo trdo in si moral gledati, kal<!o se boš preživel, ker je bilo zaposlitev težko dobiti. Vesel sem, ker grem v pokoj zdrav, le oči me nekaj bolijo. Se sedaj, ko sem že upokojen, ne verjamem, da grem v pokoj in še vedno mislim, da moram iti na delo.
Hudo mi je, kb moram zapustiti podjetje, predvsem pa,
ko se spomnim na sodelavce v pločevinami: to je dobro organizirana delovna enota, ki je sposobna sprejeti in opraviti še večje delovne naloge. Po upokojitvi se bom ukvarjal predvsem s športom. Zelo rad imam planine. Zahvaljujem se vsem sodelavcem ter jim želim. da bi dosegali še večje delovne uspehe . . .«
PLEVNIK Slavko, roj. 28. 5. 1908, zaposlen pri podjetju od 22. 3. 1964 na delovnem mestu obratnega električarja:
»Ob upokojitvi sem vesel, da sem jo dočakal še kar zdrav, predvsem pa tudi zaradi tega, ker se pri mojem delu po moji krivdi ni zgodila nobena nesreča. Delno sem bil obtožen za nesrečo, ki se je zgodila na montaži v Umagu, ampak verjemite mi, da se za to nesrečo ne čutim krivega. Hudo mi je, ko se spomnim, da sem bil zaradi tega kaznovan ...
O tovarni na Trati imam naj lepše vtise. Hudo mi je sedaj, ko se poslavljam od dolgoletnih sodelavcev, katerim želim še nadalje tako uspešno delo . . .«
Lahko smo ponosni na upokojene sodelavce, s katerimi smo vedno računali in ki so njosili velik del bremen pri izvrševanju proizvodnih nalog. Za njihovo dolgoletno in uspešno delo se jim zahvaljujemo in jim želimo ob novem letu 1970* veselo in srečno počutje.
R. B.
Štirje mojstri, ki odhajajo v pokoj: Slavko Plevnik, Franc Srpčič (zgoraj), Jakob Bernik in Bernard Klobučar
CUVA7
PREBIVALCI BLIŽNJA* -
PR/S TA NtščA
RADU
OVOJ(
kraj v
SREMU
M PRAVA ZA MERJENJE
ZMAgA
NAD
KRIVICO
JADRAN-
SKI
OTOK.
£ /me
KAPACITETE s PLJUČ '
AMERI-
ŠKA
DRŽAVA
JLIVA
VENA
SRE,
M.
/ME

LOVEC
NA
RAKE
s./a/ ar,
ČRKA
MRAVLJA
KRAJ V MALt ATU!
ŠTAJERSKA METROPOLA
xz
ST/ V
Alžiriji
RUSKO M./ME DAJANJE
/MENA
NASLO-
NJALO
STRUPENA š. ŽUŽELKAK
UDAREC
/TAK,
SPOLNIH.
REZULTATI KRIŽANKE
Do 20. decembra smo prejeli 46 rešitev križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasnika. Izmed 35 pravilnih rešitev je komisija v sestavi dr. Gabrijel Kržič, Aleksander Remec in Olga Hlebš izžrebala štiri nagrajence, ki prejmejo običajne nagrade, in sicer:
I.	Brglez Martin, Kamnik	40 din
II.	Kordin Rozka, Elektromontaža	30 din
III.	Starovasnik Marjan, CKV Maribor 20 din
IV.	Dražumerič Miro, TEN	10 din
Rešitve križanke, ki jo objavljamo v tej številki, pošljite ko*
običajno do 15. januarja v zaprtih kuvertah z označbo »KR*' ŽANKA« v tajništvo podjetja, Ljubljana, Titova 37.
Ne pozabite pripisati svojega priimka, sicer pa ... obilo srečo-