STEV.-rNUMBER 98 i ukazal zapreti kiaua borisa v in militariati so odklonili kraljevo aahUvo, nakar jo sledil »por, ki je končal • tam, da se Bori« "navaden napad", dasiravno tja ta civilne svobodščine pre- vreme. Cbicago in okolica: V sadijo eno in hladno. •evernoiapadin sa GLASILO SLOVENSKE NAROPNE PODPORNE JEDNOTE ^^ CW©afo, IIL, sobota, 25. aprila (Aprili), 1W5. XVILL . i.twuw « Ja»a14. lin et ci rete ®f •f 0«t. t. itn MČUAPO- bankirjem g|M lasje jim prihajajo v glavo zAradi nemške konkurence. tt skrb pa odkriva tudi značaj ■ttdanjega vUma. VVashington, D. C. — William g. Knox, predsednik Ameriške-p bankirskega dčuštva, je povedal na zborovanju Mednarodne trgovske zbornice v Bruslju, da Nemčija lahko produdra več blaga, kot ga potrebuje, da tako odplača odlkodnino na podlagi Dawesovega načrta. Ampak bankir je menil, da je treba Šele počakati, kako bo učinkovala nadprodukdj* mednarodno. Knox je rekel, da je sedaj tukaj problem, kako naj se razdeli in razpeča to blago, da bo ko-rifltonosno za Nemčijo in da ne bodo ob enemintistem času trpeli trgi zaveznikov in nevtralcev. Bankirju dela nemška konku renca velike skrbi, kajti on je nadaljeval: Bruseljski kongres, podpiran od zvedencev, ki so razvili Dswesov načrt, bo svOje misli posvetil rešitvi tega vprašanji, in od njegove uspešne re-|* iitve so odvisne bodoče miroljubne gospodarske razmere. Z drugimi besedami to pomeni, da zadnja vojna ni. rešila vprašanja trgov in nemške konkurence in da se svet dandanes nahsjs v takih razmerah kot leta 1914, ali da < kapitalizem ni zmožen reševati gospodarskih razmer vNtakem smislu,_da jo do trajnega mira. Ja'da liru, apr. — o»jwi j« I____J|________________,poda oatavko ln P"£tor bruhnila krvava bitka med na- va predloži ljudstvu na •• *»8WJ lavcev v Mehiškem mestu. izroBRa vročina n/.olucije, kongres, da se Volsteadov modificira take, lahko imelo lahka 311 i J UUBVV U e v podobi pelirala na nem ahodu v okrožju Montmar-tre. Trije nackmallaU so obležali mrtvi in lff oeeb ja bilo ranja- ........ ----- - 1 ,nlh na obeh straneh. Bitka sa dil mestni sartent Lincoln Coch- ne sme ganiti z i>alače. je llclmlu občinska volilna v Cassu. Z drugimi beseda- Druga brzojavka it Bslgrada k v ogroiju. Nado-pomeni, da Je napad vodilU® da Jugoalavija pretrga! ^...... >lsteadov zakon raB da bo ljuditvo mi inmnit & je ntpiMj vod«I se glasi, da Jugoalavija pretrga | ^uititil kandidat ja pozval a vina in f^o- L^tni policaj, ki nI ša to na- diplomatlčnevartj Bodrijo,* jtvn0 deb^TVamlldatlnjo^ M**)?* nlstavlien. dtf vodi napade na mir- ko bolgarska vlada ne prekliče munl>l^n. .tnuvke In pri^ -TlmpA te ras - ——-- .ljudtko vzgojo, »O l itrttomj- [S budi', ampak projema ■vojolobdolžltva, da ja jugeptovanaki I ob#h pHih na "shod v -- — pazovalV kako se širUo neirtšra- gM da mlrne Ijudi varoje pred podanik v Bdfljl tapleten v zna- ve|ikem ltevilu. Po končani da- montani J te snežilo, la, korupcUa ln hlnavščlna, od- JJ^j ^ atp(ini brutalneiev. no bombno afero y cerkvi Svete- L^ ko Ja »jo In prodajajo^ opojnih I 24 T Včeraj oblS^vjittE'*bitko In ^ tulil je viher, toda Mo je tople, i pijač. Drnge vesti so poročale o|it|Xpopoldne je preteklo psd rdeča četa v Ukrajini ob maji pršUs množice. Policaji so pobra-V New Yorku je kazal toplo- tihotapskih krožkih in kako sol -^ • - ---- -uA+Zl—mi. v«* mi ■■ ni. Mia —na-U «,.!»«<.. t— odvadil iker 88 stopinj potrjena, jo t V' la ks|i|0 Jsmskl razlskovslec, ki Je toliko simpatij v februarje. Jo zdaj skoraj poaabljen. SLOVENKA ZAPLETENA FERNEKOVO AFERO. Polldja se trudi spraviti Jo Cave City, Ky---Truplo Plojrda Collinsa, jamskega raz-iskovdca, ki je v zadnjem februarju umrl v Sand jami vsled gladu, žeja in mraza, ko ga je tkala držala za nogo, je bilo 28. ar prila prinešeno na površja. Truplo Ja radi enake temperature pod zemljo čudovito dobro ohranjeno; deloma sa ja posušilo in ja podobno mumiji. r Ko je bilo truplo potegnjeno nd vrvi iz jame, ni bilo navzočih niti sto oseb in še ti so bili le sosedje. Tiaočglavih množic, ki so vrvele okoli jame v februarju, n bilo. Truplo so osvobodili izpod skde rudarski veščaki. Ko so dvignili skalo, so viddt. Os ni Uko velika kot ao takrat poro-čdi. Ob času nesreče so kričdi ds je skala težka osem ton, resnid pa tehta la okrog 76 funtov. Ca bi bili takrat imeli vešča-ka pravočasno na licu mesta, bl bili Collinsa rešili živega — tako pa ja postd žrtev navdušenih prostovoljcev, ki so aa tepli za slavo, o ddu v jami pa niso imel pojma. • * ' Truplo ja bflo Izročeno aorod-nikom^ki ga pokopljejo., / OBRAMBNI KOMITEJ Z* , WHEELERJA USTANOVLJEN. j, J > *® |et, odkar je francoski sanat ob. Besarabijs. Vaat ni potr) tihotapci z obojnimi pijačami 1 j Caillauza na ia- kljub temu liatl pišejo, da . posuli miljonarji. , drtavljanskih pravic radi bombni aUnUt v sofijski kata-VI Vae to je vplivalo na Uiritko . § ^vrsšnikom". Na-|drali tigntl nova vojna, ki mor- , mišljenje, da se mora nekaj ob uri peUatnioa ja Jo- da objams vso Evropo, kakor Ja diti, da sa Umu spodkopavanju . c^feS .topil prad senat hU sarajevski umor prad mdo na I morde, širjenju korupcije minister Višja manj ko anajatimi leti signal navŠČlne napravi konec. Ljvd- [Ebonjlca „ u »prejela mirne, svetovne vojna. _ I , stvo je prišlo do prepričanj*, da Poincare, MUlerand ln drugi aa- Rdgrad« Jagaalavlja, 24. apr. Chlcago, IIL - Harrjr J. Fer- je treba modificirati Volstaado- (reni 0MehnMHMti so meUhdl JObdlsrskl situaciji prihaja-neeke, ki ga je policija aretirda vo poaUvo ki je bila iproJr. - Pariški Usti poročajo, da Js španski kralj Al-fonz dejal v razgovoru s fren-coeklm plaaUliam Jaan Tharau-dom, da ja v več svobo- da kakor v Angliji In Ameriki, čeprav ima Ipanija vojaško diktaturo. Pri nas lahko piJsU kar ho-ČeU (n kadar hočeU, česar ne moreU storiti v lxmdonu In Naw Vorku, kjer imajo patent ns tvo-bodo. V Madridu lahko pojaU vso noč do petih zjutraj, če vas vradl, in nihče vas na bo mo-tU." ja rekd Alfonz. ORGANIZATOR RUDARMKK UNIJE ARETIRAN. ^^^^ W. Va. — Joeeph Angelo, orgsnitator rudarake u-nlj« U. M. W. A^ je%ll tukaj a-rrdran v črirUk na Obtožbo, da Je prekršil ^-InUalco prepoved, klja^r,,,. proti ' * * S IMUOMTB PODeOKNB i « WA«owb roprea«? « iifurni ^ MMi Tin mJkJUiM m JS ,lko gssjf I Orodbr lil vse pretegel 'Vih dobrotah in c*uanj*vali r in napravO za miljon dolarjev Škode, Treba bo novega pealo-p$K zato bo tudi dosti dela. Ari pak radi «Nm ne sveto jWniko m ur, ds bf hodil sem iskat dela, ker jih tu Ž« čaka na stotine za to priliko. m Nekoliko nižja odMBB j | pred petnajstimi leti živa rudarska naselbina, živahno M Aldrige. Zdaj pa je vse mrtvo, eaa družina že tfvtHam, is fvertfsing ratc« op g» prosperiteto. Sedaj imamo de- sicer nažega rojaka Johna Mi- ii * .-------^ Ku k||ča ^^ da b. bJ ^ ^ ^ •ter matal kam,drugam.m k siromak, ker že celih dvanajst let ne more gshitl z nobeno nogo. Ro-jak Je usmiljenja vratten, A VJ'ovedatrmoram, da tudi v teb oddaljenih in zapuščenih gorab rastejo zala dekleta. Ja. kob Pevec> vprašal Že roko lepo mladenko ln tudi dbbH jo je. Zenitovanje smo obhajali dne lavd brez ltf fto so tudi VeiOci V kfižkera bomo diti delavski dom odglasovalo, da ss i—Sp A «, rfi Največ tujezemakih ^ kov domneva, da njtb Interesi zahtevajo razdružitev JHtajske. Res je, vsakokrat, ko utrpi kaka tujezemaka lastnina le najmanjšo škodo, da že , zaženejo krik in zsktevaio vojaških akcij. Mnogo vojaških strank dobiva od tujozemcev zato tudi podfeoro »ju, orožju, strelivu, kar vse pa se ne more smstrati za druga kot kamoflažo. Cangtsolln, vodja k Mahdžu-rije, je izjavil, da bo nudil Kuo, m in tangu nekvalificirano podporo. To ne(bo Bamo pojačilo zahteve delavskih delegatov, temveč bo tudi nevtraliziralo fefciakuse tujesemskih;denarnlb mogotcev, ki s| prizadevajo tozediniti Ki- . -jm — ™ 11 ............... .i . . .i i--- Datum v okfepaju a. pr. (April S6-1MI* palsc Tden ImMU ^jmbI, Sa vaai pt s tast dasvasi paiskla a^rošebuL Ps^iUlo Ss — tum y MsL ....... —.'-it *'i i JJU ■ ■» d 8POHOBNOOT PRIVATNIK INTERESOV 8B?A tUD| V VELIKI HttlTANlJL ^^ ftejpanje se Mire prikazu je na žeteapiknkl - • Železniški privatni Interesi bo pričeli--------- Veliki Britaniji. Britske žeieoniee so dajale velike dohod- ^^ m ke njih lastnikom/da so lahko proflte zopet nalagali v ko* kjer bc tanljafoih podjetjih v Afriki, Avstraliji, Aziji In dttjtfe. |e*«io. Brzojavka iz I^ndona poroda, da Je vsaka izmed žti- gAjr več nazaj, ls------- rih velttrih železnUUh sknpin morala že nMeti svoje re- ^^^^ zerve, da je lahko izplačate svoje dhldende. Deficit baje J^i dn^ikXT znaša pet in dvajset miljonov dolarjev. Privatni želez« mri še j* še tek nttki interesi, ki lantujejo železnico tfreatlKes^rh so se ? ie obrnili po svojih najetih ravnateljih na železnižkeorga- nizacije, da naj privolijo v znižanje mezde ali pa v zniža« rajo v naši naselbini za_ nje osobja. Železniška družba Northeastern je baje že Neka zastopnica pride ta, pričela zniževati svoje osobje. V ^ t < Uneko leto so Mm^^^^^106^^ ^ ^ ^d^^ted^bi te ^ Poroka je bOs kajpada civilna, ker tako se spodobi v današnjih čssJh tudi za nsis Slovence, me se, da doh«» in vesela zabave ob iej redki •pri " lo. belimo-novoporocencema veliko srečaj / • • :7^Mravlj^n «ltatelje Prosve-tek s listu Želim, da bj kmalu izr -1-1 ns osmih straneh in nam le kaj več novic. _________ kar stopim, naletim ffočiK resnične povestL ki v št. 49 Prosvete od ske fsre, o sta-fc in o sveteitf Mildav- vora. 'Pmllanskem pa 202,000,000. V letu 1913, to je ena leto pred izbruhom vejne so pa prepeljale ton tovoiil^a hln^a. I I it m? prodala svoje robe, saj dobro Ve« ^ fcjjlte brcz možsve mdnosti ne bodo'ktlplte njette ■IjESAi ^ .».miiJiJamia Kaj to pomeni? Kapitnlisti^i listi rastjo ttt pojav ™ takole: Motorni vozovi delajo i konkurenco £efe2nfcam. ft ^SSlz"^ Premoga se manj izvaža v tujezemstvo. V Nemčiji in Ru- rej naj pridejo teksntTto W<* siji je oživela rudarska industrija, produkcija v Franciji vsi doma. »s se bemo dogovorili se je pomnožila. radi naorednjaštva. Kako so Kazimir ji In nji* pri-Tq je sevnda taka razlaga tefu pojavn, kakMno bi vrteani nnjrednVdeimwj% ker -- . ZMk0 ^ ™k mHen»» ifhmks iNsks rnmJ ■Vi*. mm * .»rtgp. Miklavža. Dophov,|. kl^e togot* radi reanice, mmm naj M tudi podpihujejo pod X ' - - kakor H jaz. _ Jaa. i; š ^rto trdili, da rtamerava Cang nadomestiti Manflfuaa na kiUjSken) prestolu. * ABSOLUTNA ^^^f^TATURA To je DnWesov^koqj|ček. vatneg* dobička in v ohr, ne J jo izhajati brez novic o v ki sa izvrže po d< lL Ta je Ukazal neki dnev v North Carolini, ki je za te dni opustil vesti o zfeflnih iB I fce izgubil brez mal, ku li ie V*ra«tla v kj razmerah in vzgoj B .in Kledali^ in 7.1od oaa. drugače n»«j ameriško ljudstvo. Dawes v svojih govorancah ne is kdaj hje-Važno je, V senatu . nje- Uudstvo^rej goV konjiček je da parlamentarni pbdell všakemv se teku 1 Ke pridejo m nobeno sjo- „ •mMImI^«* V Angliji|o zmagali pri wt& ko je tT^nS^^ki^ga^^ da ne bo lalif evojt mu jo io bog dal. Al ne4 prinese kaj trti ložje obetal Saj ve, . v,....v... »vjh, m* ^ pi i|/t>Aiiiugc »vunjjc uopu«rvuiiU| avr Je trgovina z Rusijo tdko majhna, da ni vredna, da ae omeni,. BrlUkemu Mudstvu so ntvar prikazovali v taki luči, kakor da trgovina z Kusijo nI fte nikdar M itela. Taka razlaga o trgovini z Rusijo, Je seveda učinkovala tta IJtidi, ki si Ruaijo predstavljajo kot kakšen majhen britaki okraj, ki#a človek lahko prehodi v enem dnm, in ki ne ved«, da v Rusiji živi več ko sto miljonov ljudi ta dk tvoH kiju* do Kitaju, v krftk>rem prebiva okrog fttlri sto ittfljonov om0>. To potvarjanje resnice, je malo časa držala Kaj« kapitaMstUhii Hali In zvedene! zdaj sami prihajajo, da se je Izvoz v Rusijo znižal In da imajo britske fteletnice zaradi tega znižanega izvoza izguba Dalje pripoveduje ta razlaga, da so gospodarske «po-eeftmeaži bribskih privatnih interesov ravno tako velike iKižiiridrufftk Mrodih. To ne pravi,^da aa aa nič. Britaki privatni interesi in prMigiji producirajo le takrat, ako aa prepričani, da jim produkcija prinese vetlk dobiček. . Britaki privatni interesi in privilegiji imajo akoraj vso Afriko pod svojo kontrolo. Lep« britske kolonije so tudi v Aziji. RrHska vrhovna 4blaat se raafcefe nad Avstralijo, Kanado in britske kolonije so tudi Y Centralni Ameriki. Kljub temu so pa britske železnice prevozile knl aa »eatnaj* miljonov u« manj tovornega blaga, kot e»e leto pred fehrvbum svetovne vojne. * alt Ml To pokazuje, da so vzroki veliko baij globoki aa de-ll VI 7T HHBI grešijo v železniškem obratu, kot jih navajajo kapitalisti- 1*4*+ Meat - Tu «ai listi in zvedene i. Ti vzroki so v kapitalističnem gospo- eedJ^Tijev nad damkem siakemti. Ljudstvo veliko vel netrebaie. kot k- aUdino. Delamo v ' ' atrija producira. Amp^c »j^istve nCTlS, t pokupi poljske in Industrijska produkte, ki jih potrebuje. * ^ In ker ljudstvo nima teh sredstev aa nakup potrebžčin, tudi železnice prevazujo manj tovornega blaga. Ljudatvo pa zopet nima sredstev za nakup potreben, ker ne prejme polne vrednosti za sadove svojega dela. Največji delež od sadov tjudskags dela ostane lastnikom produktivnih in razdellvnik sredstev in naravnih zakladov. Ti pa nei E^11, kar * V™**** ker jik je maše. In depresija v Industriji j* tukaj, M^fc mmmamm ferenco V Pekingu. Mir •na vzho-^^S&Sf&to M vfllkl od»Ui od Izida vsdi ozlrih. to1 bolezen, ki je siedfla s o Fffinjstsens, je bila ffivai ■■pHerence. stega asspuda še ni. PravU* da je bil, ps je ušel; mogoče je tudi to, ko je videl ppevet Svete-hlinslva. čnje se, da ko letos prišel sam vrhovni poglavar, po-(jff^^j^Jic Tonop nwi bo n^t^s^žžl omehčati. No vem, kak bo njegov cilj. Menda se'je ne bo krti! brefcupne agitacije ss prodajo delnic sa frančiškanski dnev-Mt. Morda se bo lotU akcije sa draltvo. Ali bo krste Pripero6m m«, Is pstaae d da ne bo žalil svais stare, ' ' dal Ako pa nas čaka ša precej trdega „ dinosti ps prosim, da se puri-mejo kakegs dmgsga dela. Ven-da že nimajo drugega posla ka-ker odgovarjati aa 4ppies po aa depresijo da britaklh ž^eznkah ki lndu-na dlani. U knpitaiiaU in njih podporniki I^nSIti! da pridno ČRajlTJ^I sveto, se bo vsaj kaj naučili. —, scrup s 1'aHr strup,' s |4ača pa vsllc vih ja kakor R76 na dana . si ksajšamo Življenje, ds se bro godi kapitalistom Naselbine je majhna la ^eieneet al več nassljenih kakor ena pm ducata samcev, kl so pa ao aa potu, ke as podajajo drugam ss dsloia. A le n trdo doki kaj bcUjSega sumljiva, menijo progresivci. ns- ' tcun. avojn, govorancah w Dh. krfi1M,™w'i^r sklicuje na .eftatorja Un- tomv«* •Žsve V fnteresu ameriškega ljud- ........ stva. Sklicevanje na Underwoo- in ^ ds ga meta jejo Združene dr- ^^^ (fr; ^ «*> in šakali. S^e pc« bližnje krčme "obk sta bila pijs-na, da sts komaj si ■------— —» —•» »Cll" -mik: osuauljeodH Kuomintanga. , 1 ^laai Kuomintanga apzshte-vsif, da toora biti ta konferenca, po kateri bo israženo mnenje zastopnikov iz vse Kitajske. Kitaj- g| kaaio zavzetfdelavci na vzhodi. Aslje vprežeai reOjoni delavcev so proletariat, katere J poskusi streme tem, da se združi razkosana Kitajska, kar mo- jWI rs biti pr^i pogoj, da se izboljša- JtfT??™* ■Nadzorstvo Kuomintanga jJvatnfm privilegijem in «kT^!*%avsdno ^rvahac-h'«]^ Kb je senat sprejel sedanji da jo Kuovntntang kontroliran PirbimenUnU red, gs je osvojil od polltičarjbv in militaristov v na P««egi izkUMij. Kajti nič na Kantona, katere imenujejo t>oi- svatu se ns zgodi krss vsraks la ševfrt Dejstvo ps je, ds hna Ku- tudi sedanji parlamentarni rad csnintang svoj gtsvnl stan v Pe- ni bil sprejet brez vzrokov. In klnea la nje«* nadzorstvo j« tudi Dawea ima vzroke, da pri sbrano skupaj iz članov, ki prt- P°roča izpremenltev senatnem dalo iz raztresenih provinc, v perlamontam^a rada, katera kslerfli radikalno gibanje dobi- P* Previdno obdrži zase. Zaveda va Melje močnejši razmak, es pa«, aka M navedel Is vsrake, Hrsnka hna veKko pristašev In * « ljodstvo spoznalo, kam psa dofcfva Izdatno pomoč od drugod, taco moli Is Amerike In Avstralije «ka morala. f > mt ^^ : * • • Narobe hčerko. P^Hčere ameriške revolucij] se izrekle za pacifizem. Slika brez* slike. I New Vork/N. Y. ^ Splošna ti« ZTv vlH sodbe med naprednimi ljudmi je, troit, koš naM: telefon br* da podpredsednik Dmves žago- radio brez žice, petje J varja abedtftno diktaturo veči- pevcev, godbo brez muzikasj ne v svojih govorancah, v kate- letalo bre* pile«S in voz bre« rih priporoča, da se spremeni vine. parlamentarni red senata. Pa- Tudi Sloveči jadramo z wes priporbča, da se Iz pariamen- hom čssa naprej. Imamo slovi tsrnega reda za senat odstrani- ske cerkev brez slovenskih ob, PN> vse dofočbe, ki (Hnogoči^jejo dov, službo božjo bre/. .sloveiuik manjširti, da s pariamentarnimi ga petja, slovenski narodni do sredstvi uspeino nastopi proti brez Slovencev in slovenski koi predlMsm, Id jih^ po sv^frn pre- cert bre* slovenske ga pro^r pričanju smatra za škodljive za ms. — Inženir, Detroit, Mich.l • • ♦ Pašič nosi vodo. Kadar gori sosedova hiša, b misli nihče na pir^^^H Brzojgv sporoča, da je gospo dine Pašič naglo pretrgal veli koaačne počitnice, ko je zagrme lo v Sofiji. Bože pomilujM • • » Njeae ime je Še Cleria. »ria ie bi|s te dni v Chicz mi. pokazala je Cikažanoro svo V naprednih političnih krogih jega francoskega marki ja, ki v pravijo, ds so take sugesUie de- je VMltt iz škatlice. To je vk magogične. Oni menijo, kdo pa kar je mogla pokazati od svoje je amerižko ljudstvo? Alf niso prejšnje slave, to delavci in farmarji? Kdaj pa 1'rav imaš, sosed kolohar: Sic je Pawes zastopal še interese a- transit Gloria 8wsnsop! meriških delavcev in farmar- * * * sv? Ako Je bila stara garda ta- x Mš je izdrf vem nsšim pri-ko preprižina, da je ljudstvo s idedeftf j njo, zakaj je ps nabrala- ogro- '»Ljudstvo je zvesto avoji naj-me" v«H ^ zklad pri zadnjih dražji svetinji, veri svojih »lo-predsedniških volitvah? In kdo leanskih pradedovVpiše kutsr-,je pa daroval v ta sklad? AU ni- ski Ust. so vanj darovali največjo vsoto Ali vedo kutarski pisači, kak-finančniki in drugi privatni in-, šao vero so imeli naši slovanski terasi in privilegiji: pradedje? Vedf> H, kdo jim je h- Takih vprftfcanj ae Dawes skrM drI e^1*0 in vsijil novo vero zV no ogiblje v svojih govorancah) 'njem in mečem? Ako ne vedo, in zato jo njegova sugestija prečkajo Finžgarjevo knji- __ j svobodnim solncem". Kinžgar je duhov«**! vere! Napredni politični krogi u glašajo, ako ae ustrože želji Da- . * wesa in Se na milost in nemilosti S „ ■. - ^ izroči manjlina večini staro Ne lmej «tf»rtirane garde, lahko večina v štirih letih ^JN stoprocentno ameriško ofihurinja konfera^r" sino7 ffl^ ^ j HEba^S: ^^SfSS^ 1v w ^J %es sklicuje aa seaaiSrj derwoods iz Alabame, žel, da . demokrat iti je kljubtfitu za re-1drno senatnega parlamentarnega reda. Progresivni krogi pa izjavljajo, da je senator Dawes izbral slab vtttr, kafti " I Un9erwood fe predlagal, da ee Musele Moriš izroči privatnim privilegijem iperesom, meRto vere ni vs« jev dnev- • • ♦ Dogodek »t. 53. Moj oče je M mežnsr v neki vaai na Kranjskem. To je bik) J*CMm» dne so pri; mrliča na pokppeU*^ Pf _ cerkvi. Umrti je bU revež. Ob ie bil izkopan in vse je bi-lo pripravljeno sa PokM|i Od DMjboljili ^žrssasiesr POSTOPAJTE DANASI ^m^lUPON ZA 20 bNfeVNI POKUS........ NATIONAL LAOONATOOV. 0«pt.abwfcS-flS A Vbkatk A««* Okip. la MaMlat VZ ZSpiSROV Spisal Pavel GroielJ. v (Daljo.) 1 Zelena barv« pojema In ae »poji z nltčim bleskom v belo luč. Sence pa, ki »trma v dvosolnčnem evitu, eo dvobarvne, zeteno soln-ce poraja črešnjevordsss in rdele eolnce ustvarja smaragdoze-lene sence. — Zeleno eolhce je uilo, scenerija v/planit i v krvavem ognju in jiošestnočrne sence bete čez planjave. ' Zamisli se v to bajno zibel Mačka rtov in Boecklinov, zamisli ae v ljubezni do popolnejših svojih bratov, ki jih je vzgojila! Ljubezen pa rodi hrepenenje; in tvoja duša zadrhti po etiki in sporazumevanju z nepoznanimi tvojimi Brati. ' Cestokrat te je razmotrivala tehnika vprašanje o občevanju s tujimi svetovi, a do danes ie ni dospels do končnega sklepa. Jako srečen se mi zdi v tem pogledu naavet fizika Brandesa. ki priporoča korespoodenso z geometričnimi slikami. Ako bi n. pr. v ravnem tropičnem kraju napravili velikanske nasade v obliki, ki predstavljajo Pitagorejev »T^nj M ja'tujih zemelj s pomočjo n ogledov spoznala nal nam____ nam na sllčen način odgovorila, pred vnem Maršijnnci, ki so v svoji kulturi iz vestno daleč pred nami Ako bi ae takšno občevanje izpopolnilo, bi se pretakale kulture od zemlje do zemljo, in lahko bi rešili svojo kulturo na tuje svetove, kadar bo ugasujoče naše solnce naznanjalo smrt svojim podanikom. Ni je še intelektualne vezi med svetovi, le solnčne energije razumejo vezati neskončne razdalje, iz neskončnosti v neskončnost hite njih žarki, da še blesti prostrani univerzum od »totisočerih lučic. Spomni se, da so te lučce gorita Ognjišča, okrog katerih se zbirajo človečanstva k svetemu kulturnemu delu! Solnčne energije vežejo svetove i svetovi. In kakor se v solnč-nem blesku giblje klasje pod hladnim vetrom, tako se svetovih v objemu solnčne energije naffiblje in dvig» življenje pod silo prirodnfh zakonov. Kopet sva ob morju. Tu leži pred menoj tiha morska ravan — sladko še ape življenske sile; ^ Ja; in prekipevajo in ne penijo valovi — Življenje gre v femagoelav- nem triumfu preko sveta; In tu se trpijo od vitkih vflov< svetli biseri, sedmerobnrvno goreč v jaanem solncu — iz živi jonskega valovja vstaja človeštvo kakor Afrodita iz morskih pen. Kakor morje valovi živi skozi vesoljštvo; tukaj se ja, ondi ugasuje, tukaj še ondi je že odmrlo, in štrli iz njega mrtva čer, k smrti obaojen svet: na mladi nnrl se d vi nu, n« mrzlem nu ugasuje, v prevročih ie speva, okrog ugnelilri izmrlo, na brezzračni lu nikdar rodilo. Kakor drobntfl bere mogočni H besne svetove; J človek, se jo dvignil sie razpršil v svetle kdaj se zopet nagne i molčeči morski gladini Mračne sence odbegie noči se Hkrivaio* po kameni ti gorsk . anjavi. Žalosten izprevod, odet v sive koprene jutranjega mra- (DsUf.) "Dosti, dekle! Sedaj mi povej vnel Vse hočem vedeti. Kaj si Imata pisati? Otrok neumni ! Kakšne komedije so to? Da nimata celo kakšne otročje fantazije?" Slavka je dobro vedela, da bi bilo bolje, 'Utajiti za sedaj tjubesen. O, prav dobit) je vedela to. Alf njena vroča kri je kipela, tik one pametne misli je vstajala druga. Naj bo, kakor hoče! In ponosno, nekako kljubujoč se je odrezala: ' "Rada ga imam." Očetu je bilo dosti./ Dvignil je roko, da bi jo udaril. Slavka je ostrmela in šele zsdnji tre-notek se je umaknila. Pobegnila J* v svojo sobo "Da bi me tepel? Sedaj, ko sem odraala? In zato, ker imam ra4S Veljka? Ha, zakaj pa ga ne bi smela imeti rada, ko ga pa fensm?. Ah, da bi me tepel! Ne, ne, oqp, tega ne bodel Rajši ostavim hišo." "Aj—in zakaj ne bi odšla?" To je bila sedaj osrednja misel, okoli katere so se vse druge nabirale. "Zapustiti očetovo hišg. To moram, moram! Ali naj pustim YeQks? Ali naj trpim, da me bodo tepli? Saj sem v hiš! itak kakor v ječi. . ." To vse so bile, jako nepotrebne miali, ali Slavka ni vpraševala, kakšne sp. Iz hiše mora, mors. Njej je bilo to jasno. . . Samo kam? Kako? Kaj početi?. . Oh, kajl Najprej proč, le proč. Vie drugo pride. Svet je širok . . O polnoči ji Je še vedno ta miael blodila po glavi: Proč iz očetove hiše. Kam? 8vet je širok. To je bilo vse, a bilo je tako Veliko, da se ni mogls nobena miael pojaviti pojsg te. ' In v tem je zaspala. Ko ae je drugojstro zbudila, se 1| je takoj povrnila tista misel. Ostale je v svoji sobi, dokler ni oče odšel. Potem je napolnila majhen kovčeg z najpotrebnejšim perilom in odmahaln v pristanišče. Nekaj denar ja je še imela. Slučajno Je ravno psrnik odhajal v Pulj, odtod pa Je hotela v Trst Kupila je vosni liatek in— odjadrala. EJ, včasi Je vendar dobro mlalfti! V Pulju se Je Slavka o tam prepričala.., Komaj Je sto-pila tam. na pomol, še ae jI Je bribhžal stranee. "Oprostite! V! ste pač gospodična Slavka Peričeva?" "J)s, gospod. Cesa želite?" "Hvala vam. da niste utajili svojega imena. Vaš oče mi Je brsojavil, naj vas sprejmem." \"MoJ—oče—braojavil. . .r Ej, Slavka, Slavka, včasi je dobro misliti! Sedaj ni bilo nobene pomoči več. Misli pač, misli; vse polno. Kako neumno je uredila stvar! Kako bi bila odšla, da ne bi bilo ostalo sledu izza nje! In kaj bo aedaj? Osramočena je—in kaj bo oče dejal? Pa kdo je U neznanec? Kaj so zgodi ž njo?. . . Morje! Oh, najraje bi skočila v to vodo liT izginila v njej . . Ali ne. Nič! Nalašč ne! Neznanec 4e JI je predstavil: Lovro Mozetič, trgovec, prijatelj njenega očota. Njegov dom Ji Je na razpolago, dokler ne določi oče, kaj ae naj zgodi. Dobro. Bodiei, kakor je. Molče je šla s Mozetičem. Ta molk je bil znamenje kijubo. vanja. Drugi dan Je došlo očetovo pismo: Slavka naj ostane v Pulju. dokler ne prido sam ponjo. To jo Je zopet navdalo s groznimi občutki. Kako naj stopi pred očeta, kadar pride? To bode prlsor—! Ne, tega ne pretrpi. O, takoj Je ve-dela. kaj naj stori. Sedle Je in pisala očetu: "Zaman, dragi oče. vae zaman! Pridi pome, eko hočeš, ali najprej mi obljubi, da ne izpre-govoriva niti heeodte« o mojem—4*gu. In obenem ml obljubi, da ne bodri nasproten meni in VeUku. SajLme raSum^. obljubi mi to, dragi oče. obljubi mi. lepo te proaim. Niti Boga bi ne mogla lejte pro-iti. »odi dober, dragi oče. pa mi obljubi to . . Ako pe mi ne obljubiš, prideš semaa v Pulj. o, morje Je široko in globoko in dovolj imam poguma. Ako mi ne obljubiš, česar te prosim, bode morje moj grob. Prisegam TI, oče! Ako bi se vam tudi poere-čilo, da me v Pulju obvarujete, ne smete misliti, da ste doeegli svoj'nsmen. Domov se popeljeva skupaj po—morju in—doma imamo tudi morje. Pa da sto oči name—najdem priložnost. .. . Bodi torej dober, oče, obljubi mi, obljubi in vse bode dobro Slavka Je vedela, da ji oče obljubi vae, in ni se zmotila. Starec je besnel, očital si Je, da Je slabotAež, zmerjal je samega sebe, naj ga bode sram, ako ga lastn* hči ukroti—ali pred očmi mu je neprenehomn zijalo morje. * In t* Slavka je tako čudno dete---Odpisal Je: "Obetam!" V 3 Tri dni pozneje se je Slavka vrnila domov. ' Oče ni izpregovoril besedice o vsem, kar se je zgodilo. Samo premišljal je, kaj naj stori. Končno Jq moral priznati, da so se mladi ljudje ie često zaljubili, ne da bi bili svojih staršev vprašali prej, SIJ jim dovolijo. To pač ni v redu, za, kaj — zakaj — no, sam ni prav vedel, zakaj ne; sli vsekakor ni v redu. Pa ... no ... zgodilo se jeie večkrat, in Veljko ... hm, pravza* prav morda ne bi bil niti napačen. Ako posta, ne ačaaoma kapitan . *. pa nekaj denarja Imajo starši tudi, njegova Slavka dobi tudi štiri, morda pit tisoč forintov . . . Slabega ni slišal niče-sar o Veljltu .., E no, na j se pa vzameta. Ure, ■mffiin diti poti stvar na vsak druge je treba to . fcsč ni. m . Atkin Ue je oblekel n»jWJŠo suknjo in šel k Veljko,vim staršem, da Jim razloži vso stvar in jih vpraša, kaj mialijo in kaj pravijo. Modr^ a potrebnim preudarkom so se poeveto* vali in računali, končno pa so izrekli, da je najt boljf tako. Letos dokonča Veljko teoretično nsuke, potem bode še šest mesecev na ladji, in ako Bog da, postane tedaj pomorski poročnik Potem naj počakata še dve leti in — "Potem bode poroka? Kaj?" "Pa, da . Tako, tako." "Hvala Bogu!" "Bodi srečno!" * Slavkin oče je šel počasi, doetojanstveno domov. Ej, nosil je prevažno novico! In svečano Je poklical Slavko, da ji razodene sklep ■voj in Veljkovih staršev. " Slavka se Je -poveselila, ali ne premočno! Zahvalila se Je očetu ter odšla v svojo sobo. Neka mehka toga Jo je obhajala, kakor bi bila izgubila nekaj ne selo važnega, a prijetnega, česar bode le težko pogrošala. Ne, tako lepo ne more biti nikdar več, nikdar! Oh, ne, ne, nikdar več ... Bilo Je že proti večeru, Sence so bile dolge In tista blaga, lahna melanholija, ki Se pojav-lja včasi pred mrakom, je plavala po vzduhu. Slavka Je vzela ruto za vrt in odšla k morju. Po-čaai je šetala po obali, poglobljena v sentimentalne miali, po ušesih' ji Je Šumela melodija pesmi: , OJ, tal asi mili, ajte, čamac dalje jnoj tjerajte ... Za mestom Je cesta zavila med hribe, samo slaba, ozka steza a* Je vile med pečinami ob morju ,kl je oblivalo majhen, skalnat, tuintam tjjftparnlm grmičjem posut polotok. Na de-snifle ostalo meeto; samo zvonik župne cerkve Je štrlel nad majhen log, nobene hiše, nobene stene ni bilo videti. Zadaj ae Je dvigal Kras S svojimi sivimi pečinami. Vse drugo Je bilo morja V daljavi so se pokazovalf posamezni otoki, sicer sama voda in nebo. Ravnokar Je zahajalo solnce. Počasi, počasi se Je spuščala rumena krogla niže in niže in bilo je, bi se redki lahni oblaki kst tajali pod njo. Čimbolj se je približevala tisti črti. kjer sta ae spajala nebo In morje, tem bolj Je naraščala in soična barva se Je Isptvminjala. Izprva Je bila rumena kakor »lato. potem Je bledela, en hip, en sam hip Je bila videti nekako čudna, vijoličasta, potem pa takoj rdeč Imata, na j prvo kakor Meda roža. pe bolj in boli ognjena, končno Je bila rdeče, povtemrd4MH< se spozna podražiš s katero seJrsži A: I ZAMENJA SE HlSA nahajajoča ae v Pullman, (Chi-cago) UU sa farmo'obsegajoča od 80 do 100 akrov. Prednost mnjo take farme, ki eo Že obde-•e in posejane, vzame se pa tudi brez sadnega dreVja. Hiša Je oddaljena od, Pullman tovarne 15 minut hoda. kjer Je stalno delo in dober snalužek. Za na-dnljna pojasnila pišite na naalov: (jfcTHiia" cjo. Proevete, SM7 So. Lawndale Ave., .. .» Chkago, UL , 1 '■srn Zf : JS »T. 1 ui -r i _ . $20,000.000.00 Pot V*?- V j t Zadruga trdno združena v KASPAR AMERICAN STATE BANKI sestoji iz tisoč varčnih in zadovoljnih vlagateljev; mnogo stotin malih in velikih trgovcev, dobro znanih tovarnarjev ir^ obrtnih ljudi, ter ogromne množine tistih, ki delajo xa druge. i 11 Kaspar American State Bank s ponosom kaže na družbo v kateri se os* haja. in ponosna Je na tiste, kateri s« jo poslužujejo. A ven ne, vogal It. efcs . • . ILLJNOI« LfOO CHICAGO Js