I f k I Največji lUvemld dnevnik v Združenih državah I V«U* s« m leto . - - $6.00 i Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenka Dafiy in the United Stales. lamed every day except Sundays list slovenskih delavcev T Ameriki TSUEPOM: OORTUUTDT «76 XBftersd m Second Clan Matter. September ML, 1903» at the PoetOffies at Hew York, IV. Y, 9*1979 TXLXFOH: OOKTLAKDT 9979 NO. 273. — STEV. 273. NEW YOKE, TUESDAY, NOVEMBER 29, 1828. — TOREK, 20. SEPTEMBRA 1828. VOLUME XXXVL — LSTCTX XIXVL Rusija pred velikimi izpremembami. TEMELJI RUSKIH SOVJETOV SE BAJE RESNO MAJEJO Po Evropi te širijo govorice, da se sovjeti majejo. Kmetje se puntajo. — Vlada, katero sta ustanovila pred enajstimi leti Lenin in Trocki, stoji pred revolucijo. — Nesoglasje v Moskvi. — Govori se o preobratu Stalina. POGLED NA OGNJENIK Etno v Siciliji, kojega zadnji izbruh je povzročil ogromno škodo. V ospredju je mesto Catania. PARIZ, Francija, 19. nov. (Poroča Arno Dosch-Fleurot.) — Govorice o revoluciji pretresajo temelje Rdeče Rusije, kot kažejo brzojavke, ki so dospele danes iz Moskve, sedeža sovjetske vlade. Pretnja za enjast let staro komunistično državo je dvojna: — strah, da se maje vlada, ustanovljena od Lenina in Trockega, vstaja iz priznanega dejstva, da se bliža separtistična vstaja v Ukrajini^ in da je koalicija obmejnih držav sklenila odločiti se od nadvlade Kremlja. Moskva javno dolži Poljsko in Romunsko, da se pripravljata pomagati pri strmoglavljenju obstoječega režima ter kaže na francoskega gen. LeRonda na Romunskem in ga dolži. da skuša konsolidirati ironto proti Rusiji. Moskovski iist Krasnaja Svesta, organ Rdeče armade, je natisnil klavzule takozvanega vojaškega dogovora, potom katerga bosta Poljska in Romunska združili svoje vrhovno poveljstvo. Druga pretnja pa je kmečka vstaja, ki divja že več tednov preko Rusije, od Baltika pa do Beringo-ve ožine. Bogati kmetje ali "kulaki" so vodili o-fcvetno vojno proti vladarjem v Moskvi. Skoro 500 sovjetskih uradnikov je bilo v preteklem letu u-morjenih od kmetov, ki so bili strašno jezni vsled vladnih rekvizicij žita, dočim je lakota pretila deželi. Da je sovjetska vlada na robu bankerota, je splošna govorica po cestah in ulicah ruskih mest, in to podpihuje ognje nemira. Vztrajno se drže novice, da obstaja spor in nesoglasje v Kremlju samem, kjer sedi Stalin na čelu sovjetskih držav. Zadnji spopad med Stalinom in Frockim, se je končal z izgonom Trockega v ruski Turkestan, kjer je Trocki napisal knjigo, v kateri je napadel Stalinov režim. Trocki je napadel Stalina, d^ je opustil principe, za katere se je zavzemal Lenin. Neugnani voditelj sovjetskih držav namerava baje državni preobrat. Soglasno z verzijo položa-htranili te ŠTiri mladt' razgrajače. • , Dl* * D * 1* __Hoover navidez ni videl dogod- ja, sprejeto v nerlinu in rarizu, kjer neumorno za- . t , , ..... || - _ ! . | »i i • • ka s svojega mesta na zadnji plat- sledujejo dogodke v Moskvi, bo našla revolucija Stalina v sili na svojem koncu, — nekakega Napoleona Severa. . „. . Važen znak, da se pripravljajo v Rusiji pomembni razvoji, je dejstvo, da so ruske meje na široko odprte za Ruse, kajti to je stanje, ki ni obstajalo izza časa, ko je revolucija dvignila na krmilo Lenina in iTrockega. UNMMWOOO * UNMRWOOBl M. T HERBERT HOOVER ODPOTOVAL NA BOJNI LADJI MARYLAND VIHAR ZAHTEVAL SKORAJ STO ČLOVEŠKIH* ŽRTEV Novoizvoljeni predsednik Hoover je odpotoval v San Pedro ter se vkrcal na bojno ladjo Maryland. — Demonstracija je skazila slovo iz Palo Alto. nov. Na Hooverjevem posebnem vlaku, 19 Novoizvoljeni predsednik Hoover se nahaja na poti v Južno Ameriko. Slovo od someščanov v Palo Alto včeraj zvečer je bilo skaženo od opomina na slabo razpoloženje proti Združenim državam v Nicaragvi, to je prvi deželi, katero bo baje obiskal. Predi.D je odšel posebni vlak s^ postaje, so skušali štirje moški " v prizori t i demonstracije, ko so nosili 'bandera proti politiki Združenih držav napram Xiearagvi, a možje Tajne službe so .s silo od- ova žena sta se poslovila od novoizvoljenega predsednika in njegove žene pri vlaku v Palo Alto. Najgorkejši 18. novem- Sod jalnr demokrat je ber v 35 letih. proti tretjemu --terminu Hainischa. Taiko vreme kot j«» bilo v njxle- ! _ Ijo je v vsakem stoletju le trikrat DUNAJ, Avstrija. 1<>. nov. — na dan 1«. novembra. Terraome- Socijalni demokrat je Narodnega ter je -kazal 68 stopinj, sol ne e je|Sveta bodo nasprotovali vsakemu sijalo in >i^bo je bilo vedro. ;poskusu kancelarja Seipela. da se Mdine, ki nis* bile zadovoljne »revidira ustavo na tak naC-in. da k vremenom, so -bile najbrž žen- bo dovoljevala sedanjemu pred-ske, kt so si omislile nove kožuhe ciniku, dr. Hamisehu. tretji ter-Ter jih niso mogle razkazovati, 'min. Skof in duhovnika izpod-1... kopavala moralo otrok J plačati škodo pri zavezniških formi vlaka. Mahal je iu se smejal množicam sovasea.nov. Posebni vlak je dospel v San-Pedro ob poleni -popoldne. Cela j družba se je nato takoj vkrcala na bojno ladjo. Hoover .bo obiskal Corinto, Ni-caargva. Kanalsko ozemlje. Lima, Peru, Valparaiso in Santiago. Chile; Montevideo. Rio de Janeiro. Mexico City in Havana. Polni potni seznam ni bil že objavljen. llenry Fletcher, poslanik v Italiji in osebni zastopnik predsednika C'oolidga no j>otovanju. se je pridružil skupini v San Pedro' Včerajšnja demonstracija je bila nenadna in nepričakovana. Izvoljeni predsednik iu njegova žena sta se prikazala na postaji lie-(kako pet minut preti odhodom vlaka. Ljudska množica je prodrla kord-on ter se prfbližala zadnjemu koncu vlaka. Tudi štirje i mladiči z banderi so se napotili Strah pred operacijami pognal v smrt dva bolnika. Strah pred operacijo je povzročil danes dva smrtna slučaja. Leopold Lilaček. star petdeset let. ki bi moral biti operiran radi raka na želodcu, je skočil .skozi okno šestega nadstropja v Bellevne bolnici ter obležal na mest u mrtev. Thomas liarnes. star 31 let. je umrl oil >.tralui v splošni bolnici v Elizabeth. X. J., ker bi ga morali operirati. JAKO ZANIMIV POSKUS RUSKIH ZNANSTVENIKOV ✓ Umetno srce pum pa kri in organi vida, okusa in sluha, poslujejo navidezno normalno brez telesa* — Poskusi s pasjo glavo. MOSKVA. Rusija. 19. nov. — Sovjetski znanstveniki so prodrli skazi eelo serijo presenetljivih eksperimentov v številne tajnosti življenja in smrti. V Moskvi je bila glava psa zopet obujena v življenje ter bila ohranjena živa tri ure, potem ko je bilo truplo, kateremu je preje pripadala, vrženo proč. Odsekana glava je "lajala" od boleeme in radosti čeprav ni prišel nikak glas iz nje. Glava je odpirala in zapirala oči. ki so bile tako občutljive za luč in dotik kot oči kakega živega psa. Glava brez telesa je požirala eelo brano. Ta umetna cirkulacija krvi, ki je otvorila nove izglede znanstvenemu svetu, je bil eden eksperimentov, s katerimi upajo biologi in zdravniki .sovjetske Unije ustanoviti možnost zopetnega oživlje-nja mrtvih organizmov. Po uporabi a neetičnih sredstev so odloČili glavo psa. Umetno srce je bilo nato pritrjeno na odprte krvne žile in kri so pustili krožiti skozi glavo, ki je bila navidez popolnoma mrtva. Polna zavest pa se je vrnila šele potem, ki so izginili učinki omani-Ijivih sredstev. Reakcija proti bolesti je bila tako močna, da je skoro odtrgala glavo od mehanizma, ki jo je o-hranjal pri življenju. Ob istem ča-so se usta odpirala na široko ter kazala zobe. kOt da. pes renei ali c vil i. Noben glas pa seveda ni prišel. Tudi .solzne žleze v očeh so poslovale. Kos bombaža, pomočen v k in in, je glava hitro izpljunila. Kos sira pa je požrla, kar znači. da je ostal čut okusa. — Vsi' eksperimenti. — je rekel dr. Brohanenko. — da organi vi da. okusa in tako naprej posln-ejo in da se narava centralnega živ-e nega sistema ne izpremeni do-.sti vsled umetnega krvotoka. Ni pa prav tako lahko odgovoriti na vprašanje. Če glava dejanski "čuti". Reagira proti luči. a ne mo remo odločiti, če vidi. Pet in osemdeset mrtvih v Angliji in na kontinentu. — Škodo cenijo na milijone dolarjev. — Vihar je bil eden najhujših v zgodovini Evrope. — Morje izredno viharno. LONDON, Anglija, 19. nov. — Najmanj pet in osemdeset in mogoče celo več kot sto ljudi je bilo ubitih v strašnem viharju, ki je divjal po Angleških otokih in po zapadni Evropi izza četrtka naprej, soglasno z najnovejšimi številkami, ki so sedaj na razpolago. R0THSTEIN0VA ZADEVA ŠE NEPOJASNJENA Na stotine ljudi pa je bilo poškodovanih in lastninska škoda znaša na .milijone. Vihar so opijali meteorologi kot enega najhujših splošnih -viharjev v zgodovini rn svarilo je bilo razširjeno vsepovsod, da se je bati obnovijenja težkih sap in nalivov na angleških otokih in v Kanalu. Posamezni slučaji v Angliji 25. Izgube v Rye. Anglija, 17. Holandska, 13. Wiebaden, Nemčija, 13. Francija, 11. Varšava, Poljaka, 4. j Usodepolna ura. do katere mora i predložiti polic-ijski komisar "SVar- PARIZ, Francija, 19. nov. — j ren županu "Walker ju "par nadalj-Posledice viharja, ki je divjal j nih dejstev" glede umora igralca proko Anglije in Evrope v zad- Arnolda Rotlvsteina, se je pribli-njih štirih dneh. je bilo čutiti j žala včeraj. včeraj ob francoski obali. Visoki I • ... . . Zupan _>e obljubil pretekli <•<■-vetrovi so pognali ladje v Cher-' _ , t n e .-v Zupan Walker bo nastopil najbrž »e danes v zadevi igralca Rothscina. Policija ni dosegla ni-kakih uspehov. Letaki ministrski predsednik zagovarja zvezo z Litovsko. bourg pristan, in ladje, ki normalno delajo osemnajst vozljev na uri, so jih mogle napraviti le po pet. Smrtni seznam narašča, čim bolj prrhajajo poročila x vseli, strani. Neko poročilo iz A v lies. Span-ska, pravi, da se je neki ribiški čoln potopil v bližini obali in da je posadka petih utonila. Neka "brzojavka iz Amsterdama pravi, da »se je razbila neka mala jaderniea, zajeta v viharju, ob Treseheling otoku in da so utonili kaipitan. njegova žena in deset otrok. Ladje, ki so dospele v nizozemsko pristanišče, so sporočile, da so zadele na strašno morje. Iz Isere doline v Franciji je prisio sporočilo, da je bila sekcija zopet preplavljena, da m> reke stopil preko bregov ter povzročile veliko škodo. Oče Hardinga umrl. SANTA ANA, C al.. 10. nov. Dr. George Harding, oče pokojnega predsednika. TVarren G. Hardinga, je umrl tukaj danes, na domu svoje sestre. Dr. Hard-j inga je zadela v petek kap ter se ni več zavedel. Star je bil So let. Deli A vi gn cm a bili preplavljeni. in Grenobla io ]K»poldne. da bo sklenil vprizoriti kako akcijo, če se to ne bo zgodilo ter namignil, da bo moral Warren ali eden njegovih podrejenih izgimti. Kot je razvidno sedaj, ni nudila policija nikakih nadaljnih dejstev ter je pra-r tako v zadrejj; glede umora vplivnega in mogočnega igralca kot glede več kot ducata senzacij on a in i h zločinov preteklega časa. V dobro informiranih krofih m* je glasilo, da bo najbrž Odstavljen inšpektor Coughlin. načelnik detektivske divizije, ki je imel neposredno poveljstvo nad preiskavo, ne pa policijski! komi-sar sam. ki je bil intimni prijatelj ter trgovski družabnik župana Wal-kerja. ROJAKI, NAROCAJTH SE &K "GLAS NARODA", NAJVEČJI 4LOVEN8KI DNEVNIK V ZOR DRŽAVAH. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: BAKU, Kiiftija. 19. novembra. Skof Ar>»eni in dva dnhovuika .so bili danes «spo,znnni krivim po dolgi obravnavi. Bili so obdolženi, da m kvarili moralo otrok in obsojeni na pet let ječe. ŠeM*uajst nadaljnih obtoženih duhovnikov,je dobilo lažje zapor- KOVNO Litovska. 19. nov. — V nekem pismu, katero je priobčil danes list "Banger", se zavzema ministrski predsednik AValdema ras za zvezo držav. Članek je izšel ob priliki desete obletnice neodvisnosti. VELIKE SLAVNOSTI KONČANE. Ministrska Ijelsko. na j tja. da predno so se približali vozu predsednika, jih že zgrabili agenti Tajne službe ter jih. od-manevrih.; vedli. ---j — Dol z imperi jalizinom ! — je BERLIN, Nemčija, 10. nov. _ stalo natipkano na enem plakatu, narodov. Ma ne bo dežela izgu-bi- Danes so bile predložene vladi od-j ~ Roke X»aragve!|la svoje lastne neotlvisnostti". On Skodnirvske zahteve v znesku 75 ! |atInsko;.amerižko jpovdarja skupne ^tere>e Litovske iu Izteke, v nasprotju s svojim —J- » p«K.oaw eesi jalkmu, _ ^ je glasik> ua ^ v Porenski tekom manevrov za- | gem. - vezuiskili okupacijskih čet. - Herbert Hoover mlajši ia nje. LONDON. Anglija, 18. nov. — Pojedine in zabave vsake vrste iztočnih o!»morvkih 50 ^riGele Ponehavat.i v Etijopij^ na east Ras Tafamju, ki ie b»l kronan 7. oktobra. Poročila"!/, nj-tranjop»ti dežele javljajo, da je predsednik svari bil več loot en mesec posvečen ne podpira velikih slavnostim na čast "Levu Jude m izvoljencu Boga", kot se imen .je njegov naslov. Le dejanski načelniki zunanjih legacij so bili povabljeni k carimonijam, a niti te niso videli kronanja, ker je bila potegnjena plahta krog ob-k veličanstev. prejšnjim stališčem, ko je vedno oponiral zvezi iztočnih baltiških držav. ▼ Jugoslavijo Din. .600 ........ $ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 2,600 ........ $ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 v Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 200 .... ............$11.30 300 ...................$16.80 500 ..................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3jo na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 80c; " sa $50 — $1; sa $100 — $2; za $200 — za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-rflih priporočamo, da se poprej t nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po po&vi so redno izvršena v dveh oo treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 98 CORTLANDT STREET, NEW T0BŠ, N, X. TELEPHONE: CORTLANDT «SV GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakwsr, President Lou* genedik, Treasurer Place of business of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt 8t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays end Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ....___________________$6.00 Za pol leta .............................../18.00 Za četrt leta.........................$140 Za New York za celo leto Za pol leta .............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto —$17.00 Za pol leta _________—.............$3.50 Subscription Yearly $$.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo* naslovnika. ___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876__ ANGLEŠKA JEZA Vrtcm rojakom rn rojakinjam v Greater New York se naznanja, da be na Silvestrov večer, 31. decembra 1928 v dvorani »Sl*>ven»kega Doma, 253 Irving Avenue, veselica predstavo. To bo zopet nekaj novega za naselbino. Ve£ let srno se -potikali po tujih proejtori-h ali to leto «no le dosegli svoj cilj in ymo pod svojo streho. Vstopnina bo en dolar za osebo pri vhodu. Kateri pa hoče kupiti tiket ipoprej, stane samo 50 centov. DoSbi se ga lahko vsak dan v dvorani ali pa pri odbornikih. Ne zamudite te prilike! Natančen progTaan Vam bo že naznanjen ! Z 'bratskim rpotedravom Janko Slabič tajnik. Girard, O. Dne 8. decembra zvečer mu» ]>o setijo elevelan-ciski pevci in igralci A. Eppioh, L. Belle in F. Plut, kateri prirede pod avsipicijo »Slo-| venskega Doma v Girairdu, O. j koncert z bogatim in lepim pro-Ob tej priliki bodo na , • i »i-i i i -i uq4 programu tudi kabaretne točke: v-, iv (Vil vin Ooolidire govor, ki za to priliko m bil rnc ka^ /.a\, v ai\in v © ^^ . Kdor je videl prejnnenovane pev- primeren, pa je bil pošten iz enostavnega razloga, ker je{C€, ,in ig,ral<:e na clevelandskih o-bil odkritosrčen. Idrih, mora priznati, da so prire- Coolidye ni prav nič prikrival svojih imperijalističnili ga ime- bo v tem pogledu vse druge prekosila. I ^rtdm * 1 b , , j i -i Barbcrtonn, O., je iz nje razvidel, Kot rečeno, niso te besede primerne za predsednika da je 5ilo obC.irt9tvo ki se je u(de je pričela v Ton-j Ioo.su senzaeijonalna porotna ob- je star 9ele osemnajst tet, pa že velja za enega najboljših ameriških vijolinistov. Na Dan premirja jo imel predsednik Združenih dr- s™«™- Iz Jugoslavije. Na smrt cbsojen fant. Sveti>iav Martinec iz vae jxxsl-oviti t-ud i od vseh blagrov tega sveta, kajti pred dnevi ga je .sodiišče ob sod iti o na smrt. Že lani meseca decembra je Martuaec srečal v Novem Be-eeju -svojega tovari-ša Sredo j a Eremina. Oba sta prišla na sejem, ravnava proti grofu Pierrti de; Ravssaeu. ki je umoril svojega nezakonskega sina. Za obravnavo j(» vladalo veliko zanimanje ne samo v mestu samem, marveč tudi po drugih krajih Francije. Dvorano sodne palače jc moralo za-stražiti konjenica, orožništvo in polieija. ki je komaj zadrževala ogromno množico radovednežev, da niso vdrli v .sodno palač-o. kocina dvorana je bila nabito ]>olna in vsi so se ozrli na vrata, ko je vstopil v spremstvu orožnikov gro fov sin Pierre Rayssac. Elegantno oblečeni obtoženec je sed-d mir no na zatožno klop, ne da bi se zmenil za ogorčenje, ki je zavla dalo med občinstvom. Potomec odlične francoske plemiške rodbine je prinesel svojega Il-mesečn? ga nezakonskega sinčka k reki. kjer ga jc slekel in vrgel v valove. Da zabriše sledove svojega groznega čina, je skril »obleko srečnega deteta pod mo~t in se odpeljal z avtomobilom na svoj g rad. kjer je mirno sedel r.a mizo in obedoval s svojo ženo, kakor da se ni nič zgodilo. Nezakonskega sina imel s služkinjo, ki jo je prisilil, da se mu je udala. ker je bil njen gospodar. Ljubiti ga ni mogla. kajti mož spominja po svoji zunanjosti bolj na lakaja, nego na grofovega s. na. ! Leta 1924 je prišla v Hay ,a-da ibi kupila prašiče. EremK- je bil eov grad nova služkinja Josephi-pa zadržan v uradu in je zato na- na Mahicot. ki je kmalu postala rocil Svotislavn, naj kupi zanj grofova ljubica. Ko je grofovini par praaičev. V to svrho mu je roditeljem povedala, da je noseča, dal baje 880 dinarjev. Rada pa ni's0 jo takoj odpustili in ji dali York Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 326 Meter* 920 Kilocycles The Edison Ensemble JOSEF BON IME, Dtmur Stalna radio-izložba za udobiitst naš.h odjt-mak.-ev In JavnosU na 124 W. 4 2nd Street. The New York Edison Company Vam na razpolago. zmedenosti, kakor ><■ je skušal zagovarjati. Tudi Ravssacovo trditev. da je služkinja razuzdana in da on ni oče njenega nezakonskega otroka, je bila zavrnjena. Obtožnica dolži mladega grofa, da je umoril nezakonskega sinčka premišljeno in da je poklicni morilec. Predsednik je vprašal obtoženca, zakaj je krenil z avtomobilom z glavne eeste na stransko pot. Obdolženec je odgovoril, da j<* bihi stranska pot udobnejša. Iz obtožnice je razvidno, da morilca pogled na nesrečnega otročiča ni ganil, marveč da ga je z neverjetnim cinizmom vrgel v vodo. Po umoru se je mirno vrnil k svoji rolbini in obedoval s >vojo materjo, očetom in mla ln ženo. ne da bi omenil. kaj je storil. Zločin bi ne bil nikoli odkrit, da niso 11 »vine obširno pi.-ale o najdenem dečkovem truplu. Poti težo dokazov je moral ifayssae svoj zločin priznati. Xa nekaterih parnikih so moški in ženske ločeni tekom vsega potovanja. Snidejo so lahko na krovu ali v obedniei. v kabinah se pa ne smejo obiska vati. I'a .>e je primerilo, da je steward zaleti! možička. ki je hotel videli svnjo />*rw>. Steward ni vedel, da sta ni< ž in žena. — Ne. ne, ne smete. — mu je pretil — ta prostor je samo za žen.ike. — Saj vem, ampak vendar . . . .■>e je izgovarjal. — Pravila so pravila, predpisi ko predpisi. — Ah. .putrtite jra no. — se je oglasila žena iz kabine. — saj vitli* e. da je tak kot kaka .>tara baba. * No, pa še eno o Ijubezn.pvem izražanju preljnbeznjivih ženic. Pri zajtrku ,io je mož vprašal: — Ti. kje si pa kuoila te zemlje — I. tam kot ponavadi. Pri j>e-ku. Na komarju .pri peku. Zakaj vjxra£aš — Zdi se mi. da so v>ak dan manjše. — O ne. Vedno so enake. Le zdi se ti, da so zemlje manjše, ker jc tvoj gobec vsak dan večji. zahvala. Detroit, Mich. lija časopisja. Brez dvoma so bili članki, ki so jih pri- in sieer iza odrasle 75c, (v pred- obeili ugledni listi, navdahnjeni z vladne strani. 'prodaji 6()c), m za mladino do 16. T . ... , , . , i ,.v , leta 25e, ui^mo. da bodo rojaki Iz Angine se ie do pred par dnevi le malo shsalo. . j. . , . ' . _ .. h '' J 1 1 m rojakinje iz prejnnenovanih Najbrž se je hotel John Buli prej prepričati, ka- naselbin pobegli jm vstopnicah in ko dalee sme iti njegova jeza, da bi ne spravil svoje pri-'napolnili dvorano do zadnjega jateljiee onstran Kanala v zadrego. ket^ka, ker smo prepričani, ne -i- • „bo nikomur žal, ki se bo udeležil Zato so dali najprej Francozi duša svojemu ogorce- te nove , i j m i • i t- i - cdborniee. Obenem rabim ostale <*itev, da predsednik, ki se poslavlja iz urada, nima pra- žene in da p^^ v našel nič primerneg-a> tako je v .s a j izjavil pred ^xlniki, in zato sta si s tovarišem vrnila donrov. Me-d p.'>tjo -sita srebala vesedo družbo, ki ju je povabila v neko hitšo. kjer sta pila žganje. Kmalu sla se pa poslovila in naslednje jutro so našli Tia cesti mrtvega Sredoja Ere-miča. Imel je prerezan vrat in šest globokih ran. Xeki moški .so videli, kako si je isto jivtro pral Svetislav roke v potoku. OroKni-.'jki so ga takoj aretiral" in si>:lišče v He<:kcreku ga je o-bsodilo na siurt na vesalih. Po prizivu je stal fant ipri d dnevi drugič pred so^l-niki. Ko so ga vprašali, ali se čuti krivega, je prav omahujoče odgovoril -sena.tn : Ne! Xi bilo tako. kakor je tuikaj zapisaoio, jaz sem vedno dal mnog.^ na 'čast. Ko ^a je predsednik senata vnovič opozoril na vprašanje, ali je kriv, je ebtoženee odgovoril, tresoč se po vsem životu: Malo sem že kriv. Xato je- povedal, kako se je pripetilo uvodne noči. Po počitku v gostilni, kamor ju je povabila vesela božična dr.uižba, sta nadaljevala '}K)t ]>roti domu. Pri nekem vinogradu sta redu^ , . . .. Elsie Hubner, elanica. iz trte iz vil. Ce bi bil tak princip veljaven, bi moral predsednik odložiti svoj urad takoj po novemberskih volitvah, dasij zboruje kongres od decembra, pa do marca, torej prav do inav^inraHje novega predsednika. V bodočem kongresnem zasedanju bo naprimer zopet govor o denarju, ki ga dolguje Evropa Ameriki, To je jako važno vprašanje, in Francozi ter Angleži bi ne bili ničkaj zadovoljni, če bi se Coolidge bavil ž njim. Večina ameriškega naroda se strinja s predsednikom, kar je rekel glede denarja, ki ga dolguje Evropa Ameriki *4D BI lil Videdtega vsa ta jeza v Angliji in Franciji, ki paj . ^ >rž ne bo proizvedla taohejpega posebnega vpliva tih/ ' I KJLD BI IZVEDEL za naslov svoje sestre TIL.KA PUREBEK. omožena k LOUIS ZANIBONI. Pred "nedavno j« bila v Xew York a. Prosiw, ee kdo ve za njo, da raifspofroči, ali naj se pa isema oglasi svojemu bratu: HsvtiB Eanber, Canp ^ (Lum-berton, & O. <2x 90&ai) za naeloV in rojak* JOB 2000 frankov. V avjrustu 1926 je rodila sina in zapeljivec ji Je poslal v anonimnem pismu eelih 200 frankov eeš, da je s tem storil svojo dolžnost napram nezakonski materi. Ko '.se je pa Pierre de Ravssae svojemu stanu primerno oženil, je posslal zapeljani .služkinji denar, ki «ra dobi od njepra. Nesreeno tožeaee sunil |Tako je prišlo do aretacije Pierra jo nesreei svojega tovariša z no-j de Ravssaca. ki mu je žena ta Pas STO- Ta je planil pokonci m uda- rodila sina. tiil -Svetislava s palico- ]>o glavi. Kaj se je potem zgodiilo nec ne ve. Druga instanca je po tnxlila smntno obsodbo. mbtože- . „ toženec Zdravniki so izjavili, da je ob-odgovoren za svoje dejane in da ni ravnal v hipu duševne Zahvaljujem se vsem darovalcem. ki so darovali za pogreb mojega očeta. .Jziz sem se nahajal v bolnici zaradi slepiva in meti ea.som mi je oče umrl. —Darovali so: Siv. Viktor 4-1.00; Mr. Anton Sams a $1.00: .Mr. John Troha $2.(HJ; C'has. Rot eh $5.00; Mr. Josef Pdtelin $1.«K); Frank Krasovec $1.00; Mr. John Miks $1.00; Mr. DereiieLn $1.00; Mr. John Šuštar $1.00; Mr. Frank Volk $1.00; Mr. Frank Novak $1.00; Mr. Ernly Šest a n 25c; Mr. Alitor Hoi i h $5; Mr. Joe Fljaii $3.00: Mr. Frank Ma la vre $2.00; Mr. Frank Shin $1.00; Mr. Endv Jiiz.^k $1.00; Mr. Louis Hal ant $1.00; Mr. Fany Kacin 50c; Mr. John Celin 25c; Mr. Frank Krajs 50c; Mr. John Krajec $1.00; Mr. Toni Maline $1.00; Mr. Frank Anzeljc $1.00; Mrs. Mary Skrlj $2.00; Mrs. Michic $2.00; Mr. John Kolih $1.00; Mr. John Soler $5.0(); Mr. John Mi-ljavec 50c; Mr. Joe ŽužekV50c; Mr. Fran-k Boštjančič $1.00; Mr. VLnko Prosen 50c; Mr. Joe Saf-tk" $2.00; Mr. John Rozman $1.00; Mr. Frank Janežič 50c; Mr. Frank Truden $3.00; Mr. Frank Cek $2.00; Mr. Joe Koejanri." $2.00; Mr. C has. Krega r $2.00: Mr. Joe Ilenek $1.00; Mr. John Komidar $500; Mrs. Rozi Aabek $5.00; Mrs. Čopič $2.00; Mr. Frank Debevec $5.00. Trije rojaki so so zjutraj vračali z veselice in r*o zgrešili pol. Xikjer človek tako lahko ne zaide kot v Brooklynu. lit vprašali jKfliciuana, kod in kam. —- Ja, — je odvrnil polieman, — to je težavna reč. — Kateri med vami je najbolj t-rrzen. Tistemu bom povedal, kako se vam je voziti. da boste dospeli na cilj. Rojaki so ne spogledali in odvrnili : — Tisti, -ki je bil najbolj tre zen. je še na veselici o-^tal. To je resnir-iia zgodba, ki se je završila na nekem'plesu. \'ajh?i*ša ple<>aika >e je zavedala svoje !ei>ote in ja začela uganjati kaprice. V največje zadovoljstvo ji je bilo. C'e jc mogla komu dati kor-bico. in ga |>red vsemi osramotili. Je že tako. Ženske so ženske. Vrag jih ne pregrunta. Njene besede, so bile žaljive <* ^ Teden dni po veselici >ta se zo-pet sestala. Nje^a je kar mrzlica stregla, ko jo je ugletlaL Pa. — Najprej vam moram povedati. — ^ra je nahrulila, — da >e v temi od pijauca ne pustim polju-.bovati. ^ j — Vas ne razumem. P«AP*-soko v zraku spominja na nekako suJe Zvezno šolsko izobraz-preračunano in vendar strašno bo I1® dovržltvi redllih *>Lsklh te" Previdno spleza v vreči po hali, med katerimi je visel« ukro-jdi. Vedno manjši je, vedno više vrvi in gledalci mu navdušeno tla žena .-i č<-š«* zlate lase. Vrata voza se od pro in poj a vfjo se trije voza >>o >amo priprta in solnčni i otročiči, oblečeni kakor akrobat, žarek deli prostor v dva dela. V [Stopijo k lestvi in gledajo gori. žarku trepeče prah in leskečejo se I Tudi žena pride, prerine se skozi ženini lasje, njen vrat in ramena j množico in smukn^ skozi temna pa tvorijo čarohno s'iko beline in: vrata v gostilno, privlačnosti. Akrobat se opira na I Akrobat razprostre roke svoji vodnjak, v katerem žubori voda '/ deci v pozdrav. Noč šumi, krog zemlje. Mimoidoči se ozirajo na gozdov okrog mesta .se krči s temo zeleni voz iu modro progasta akro- in obdaja tesno ulice s trepeta-batova prša. Nad mestom pa po- J joči ni i svetilkami. Akrobat se pa čiva mir, kakor neviden oblak, j oprijemajo svojega droga in že Mesto med livadami in njivami je drsi dolgih, lahnih korakov po vr-kakor ogromen pajek, ki se stara. vi. Zdi se. da visi z zraku, da se ne da bi vedel zakaj. Potok žu-jje izpremenil v podobo brez du~ Ijori mimo, akrobat sanja. Iše in telesa. Njegovo obleko ob- •Tutro se nagiba k poldnevu, so-j.seva od .s|>o.laj luč in vidijo se lnee pripeka. Popoldne .se valja- hjstre poteze njegovega obraza. Tff-jo na Molnctt h'ne mačke, ližejo .-i j da njegova .senca se izgublja nekje tačice in pogledujejo na strehe, i visoko nad strehami, plazi se ob če bi se dalo kaj ujeti. njem sem in tja in kakor klic se izgublja nekje v praznini. igro pekla, na nekaj groznega, a čajev. Cilj teh določb je ta. da se vendar skoro smešnega. Premika mladina bolJ usposobi za pose zelo počasi, vse njegovo telo je!klic> ki izbrala- Pred napeto, da ne izgubi ravnotežja.,^ v nadaljevalnih tečajih po- Korak za korakom se pomika da'***1™* «**» predmetl m Ije. Včasi morajo biti njegovi koJ podučujejo tudi novi v svrho, da se raki do pičice enaki, morda mora-iv mladini zanimanje za jo biti enake tudi misli, spremlja-'^^ napredek in se mladina joče korake, da ne strmoglavi do-fPrivadi k rabi svoje*a Pr<*teSa li. Toda vse mu gre imenitno od ^ za daljno učenje in pamet-rok ' no zabavo. Vendar ga pa žene nekaj nazaj.' Ker P°>**janje nadaljevalne So- Ta točka bi bila že lahko končana. le ^aposlenje, se iz nekaterih strani pojavlja nas- Dovolj je že bilo spretnosti in po-, guma na vrvi in v vreči. Dovolj Potovanje proti tem nadaljeval- ie že bilo vratolomnih tresljajev.,zlasti za*t0' f. ko se je obračal in ustavljal. To-,pohajanje obvezno da ne. On gre naprej. Zvečer pa zaigra na trgu godba. V temni gostilniški, veži je izginil tujec. Ozrl se je tui voz pri vodnjaku. Mreža pod vrvjo se je majala, kajti akrobat je preizkušal solidnost svoje naprave. Majala se je mreža, past za človeka, ki bo v zabavo in grozo gledalcev plezal po vrvi kakor veverica. lni-1 bo beložolto obleko. Drog, ki ga bo držal pred seboj, bo nihal sem iu tja in vzdrževal ravnotežje njegovega telesa. Drog. ki ga ponese s seboj, bo nihal nad gladino teme, na kateri obvise pogledi presenečenih gledalcev. Da, ta drog bo segal do.zvezd, miglijajo-čih nestrpno nad svetom, blodil bo od ene do druge in podeben bo angelskih krilom. No, ou že ima belo-žolto obleko in preizkuža solidnost svoje naprave. Kar zaigra domača godba na njegovo znamenje veselo koračnico iu akrobat začne plezati PA1N-EXPELLER ZA 0K0RENELE1 VRATOVE Za okorenele vratove, pCTiročene iz prehiadov, si preskrbite »teklcnico PA1N-EXPELLER-ja. Odrgnite si vrat močno. Po dveh ali treh aplikacijah bo okorelost popolnoma izginila. PAIN-EXPELLER je čudovito •redstvo. 1'norabiji se ga tudi pri mi^ičuih bolestih, prehladih, revmatičnih boleslih, zobobolu, izvinih, podplutbah, odrgah, nevralgiji, glavobolu itd. Knjižica. Iri opisuje njega številne uperabc, je zavita krog vsakega paketa alt zavoja PAIN • EXPEL-I LER-j«. Vpralajte za PAIN-EXPELLER. ANCHOR na zavoju kaže, da jc pristen. V vseh lekarnah. 3 Se in 70c ateklanica. Ali pa naročite direktno pri; 71» oP IRICIITERb ~ Godci praznijo kozarce. Tujec, ki se je pojavil pri oknu, se ozre In znova ta čudna misel. To-'da ne več v njegovi domilšjiji, ne, ci morajo pokoriti predpisom in je stvar prišla pred prizivno sodišče (Court of Appeals) v New Yorku. Ali sodišče je izreklo, da je zakon , , , . resničen, zato pa tem absurdnej- „ctaven in da mora ostati v velja- na trg m na strahotno senco, vi- „. . „ * „ ustaven m u« „ „ si prizor. Kaj? Ze zopet? see o tik nad njegovim oknom. Po-f tem zapre okno in spusti zaveso. Akrobat, zaposlen s svojo bravu-ro, ni ničesar opazil. Ne tujca, ne svoje mlade žene, ki je smuknila skrivaj v gostilno. In že hite k njemu vsi trije otročiči. Najmanjši pleza prvi. Oče ga vzame v naročje. Druza dva se mu obesita na pas. In tako gre z njimi po vrvi na drugo stran. Spodaj šumi nemirna gladina gledalcev. Toda njemu je globina nekaj vsakdanjega. On mora vsak dan po vrvi z brega na breg. Kar se začuje navdušeno ploskanje. Akrobat se vraea. Po-($oben je zmečkan emu, ubogemu, nepojmljivemu človeškemu grozdu. Nad njegovo glavo leta netopir. Mačka na strmi strehi si liže tačice in preži na plen. V njenih prižmurjenih očeh s- giblje nekaj, kar odgovarja človeku v belem in žoltem. visečem v zraku, toda ona se ne zmeni za to Ljudje je sploh ne zanimajo, če ni lačna. Potem ostane najstarejši deček sam na vrvi. Tudi on je akrobat. V rokah drži kratek drog. Njegov oče si natakne sivo vrečo na glavo. Mlajša dečka že hodita spredaj s krožniki okrog gledalcev in pobirata novčiče. Godei popivajo in igrajo, obrazi so jim zabuhli in rdeči. Akrobat se je že preoblekel in spušča svojega sina na tla. In čudno, ko se vidi v vreči, podobfvi medvedji koži, mu šine nekaj na misel, V duhu vidi zlate kodre svoje lepe žene. Kje je? V zelenem vozu. kakor vedno. In vendar se ozre. V vozu brli sve Akrobat se ustavi. Gleda doli. Gleda na okno v prvem nadstropju, ki ga je malo prej zaprl in zagrnil tujec. Toda ni ga zagrnil vi. Stvar je prednesel pred sodišče neki Mr. A. Braunstein, ki je bil obsojen, ker je prekršil zakon c obvezni nadaljevali šoli. Njegov BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZN12ANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2% oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po C«n> mm dinaraka in nakazila v Urah najdeta v poiebnfm oglasu? ODPREMITE VASE BOZlCNO NA-KAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sakser State Bank 82 Cortiandt St., New York, N. Y. dobro, ostala je vrzel, skozi katero ki čez 16 let, je uspešno je dvakrat videl zlate lase. God-j dovršil ljudsko šolo in je pohajal ba pod oknom, pod mrežo in pod srednjo šolo (high school) nekih zvezdami igra poskočno koračni- Sest mesecev, ali radi poslovnih co. Akrobat tiči na enem kraju | zgub svojega očeta je moral preki-kakor lunatik. Gledalci si ne upa.'niti študije in iti delat. Nekoliko jo dihati. časa je pohajal nadaljevalno šolo. [Razun tega je nekoliko časa tudi Zmotil se je. Iladji nazaj. |pohajal ve^rno šolo> ker se je Toda skozi vrzel se vidi nekaj hotel pripravljati za vstop v prav-kodra-stega. Ženska glava .se na-.niško šolo. fiba nazaj, lasje izginejo, name-j Njegov delodajalec ga je opo-sto njih se ]>a pojavi nežno liee. jmnil, da njegovo pohajanje šole Kraj njega pa zagorel tujčev ob-.za časa delavnih ur provzroča nje-raz. Črni brki štrle bojevito j govemu poslu škodo in da go bo kvišku. Seiiea pred očmi tega zato odpustil. Da ne zgubi svoje moža priča o peklenski sili, ki službe, je deček prenehal pohajati nadaljevalno šolo. V svoj m ugovoru je oče trdil, da, ker je večerna šola osnovana, priznana in regulirana pod upravo šolske oblasti, b: moral biti deček oproščen od pohajanja nadaljevalne šole, ako pohaja večerno šolo. Razsodba prizivnega sodišče pa pravi; — "....Da morajo otroci, ki delajo ves dan, zvečer pohajati šolo. je samo od sebi zlo. Morda je to ob -sedanjih razmerah zlo, ki .se povsem ne da odpraviti. Vkolikor je mogoče, bi se moralo ublažiti. Tre-balo bi podpirati pohajanje šole po dnevu. Mnogi delodajalci mo-reje sodelovati v izvrševanju šolske dolžnosti. Dru«i zopet ne marajo. Uteguiejo zahtevati od svojih nameščencev, da pohajajo le večerne šole. Imeli smos nekdaj zakon. ki je od otrok, ki so delali !>o dnevu, zahteval pohajanje večerne šole. Opustili so ta poskus. Dognalo se je, da je to mnogo več škodovalo njihovemu zdravju, kot jim je koristilo v izobrazbi. Pri deklicah pa je ta predpis vseboval tudi nevarnosti v nravnem pogledu. Kar se je našlo nezdravim, kc se je izvajalo direktno, ne sme sedaj izjavati in direktnim potom. Večerne šole so namenjene v prvi vrsti za odrasle. Tudi same štiri ure na teden v nadaljevalni šoli niso potrata časa. Radi tesra je razlika, ki jo zakon napravlja med dnevno in večerno šolo. popolnoma vpravičena. V SPOMIN SLAVNEMU IZNAJDUELJU *-<- * jt t« Dne 30. okto-twa tekočega leta so odkrili v O beri in. Ohio, spominsko ploščo Charles M. Ilaliu. ki je iznašel leta l**>»i moder 11 proces za izdelovanje aluminija. Tedaj je bil .star šele dvaindvajset let. Žena v današnjem življenju. vpliva zlasti na ženske. Da. mož se nagiba k ustnicam plavolase že- BLAZNIK IN TAT-PISATELJ ne, akrobat stoji na enem kraju, kakor okamenel, ustnice se spo- 1 je, žena se na videz brani, godba Pred nedavnim časom so poro-pa igra pianissimo. Mož v vreči caIi italijanski listi o pisatelju s0 ne more ganiti. Gledalci zadr- Riceardu Testa, ki je s svojimi so-žujejo sapo, ker čutijo, da se bli-(neti zbujal splošno pozornost in se ža najzanimivejši in najdrznejši j«* začela javnost zaradi tega moč-trenutek vse predstave. Mož iz- n<> zanimati za osebo pisatelja. Pri pusti drog:, ki se v mreži ka- tem so prišle na dan zelo čudne kor ujeta riba. Sleče vrečo in jo stvari iz življenja tega darovitejra zmečka kakor gada. Dvigne no- pesnika. Riccardo Testa je danes go, previdno prestopi, potem dvi- star komaj trideset let, ima pa za gne drugo, vreča pade. toda akro-seboj burno življenje kokainu vda-bat se vrača na svoje mesto. Tuj- nega vlomilca in tatu. Testa je iz-čev poljub jc še bolj strasten. Že- vršil šolo za brzojavne uradnike, na se brani — toda ne, omamlje- pa mu poštna služba ni bila všeč in pritisne na svoja prsa. A. je raje vstopil v uredništvo "A- ŽEN1TN1 OGLASI PRED STO LETI Omejevati - normalne funkcije ženstva na funkcijo žene in matere je prav tako nelogično, kakor pritisniti moškemu 11a čelo žig bo- zato. da zadati .svojemu nagonu, marveč mora razmišljati tudi o tem, kakšno dedščino in kakšne izglede lahko nudi svoji deci. Čim jevite zveri. — pravi plstateljieajširši bo materin delokrog in njeno Rozita Forbes. Teorija, da je edi- duševno obzorje, tem bolj bo raz na naloga ženske skrbeti za razmnoževanje človeškega rodu. izvira iz časov, ko je bila edina funkcije moža boj in bojevanje. Zakon je ed°n najzanimivejših, obenem pa najtežjih poklicev na svetil in odgovornost .za njegov uspeh ali neuspeh mora biti razdeljena enako med obema zakoncema. V pradavnih časih je mož tvegal življenje, da je branil imetje, ki so ga pridobivale žene z napornim obdelovanjem zemlje. vit v njenih sinovih in hčerah smisel za praktično življenje. Francoski dramatik in član akademije E. P.rieux, ki j,, kot pisatelj med Francozi zelo priljubljen, se je -nedavno lotil enega najvažnejših problemov povojne družbe, namreč zakona mladih ljudi. Pred vojno, pravi Brieur. — ie bilo vprašanje, je-li pametno poročiti se v zgodnji mladosti, vedno nikalen. Zdaj pa odgovarjajo ljudje na to vprašanje: Zakaj Zenitni oglas je dandanes nekaj povsem vsakdanjega, skoraj že bolj važno sredstvo za združe- škega rodu za bojne namene vanje ljudi raznih spolov, nego vsako drugo. In vendar so bili časi, ko so vzbujalo ženitne ponudbe po listih velikansko senza- Tudi v teh primitivnih Časih je pa ne° \uaai ljudje se zdaj zabilo materinstvo samo polovica J nijo. kakor da zakonsko življenje nine dolžnosti in je bilo utemelje-|n; w]en „ajkočljivejših problemov, no z dejstvom, da je pomenilo; pn vojnj .so .S(. omajali vsi t"melji vsako dete prirastek plemena, od- i NOeijalntfga življenja in nesigur-nosno rodbine, čije usoda je tv.Ia nost j.; j0 čutimo na vseh poljih, več ali manj odvisna od števila čla- vp]jva Ul(y} 1lH /akon>ko življenje, nov. Moderna doba, ki o Iklanja Y?Av\jen ie je kratko, ločitev zako- vojno in v kateri je človeško silo|na rn onostavna. čemu bi to- i tela. za katere-a sploh ni usposob-deno državo, ne glede na svoje fi- U^na. Z enako površnostjo in cijo — tako malo jih je bilo. Bi-K-^ flU duSevne mnc.\ [n Iie gle- brezbrižnostjo sklepajo mladi Iju-li so pa v resnici originalni, ti de na SVQje Z(1ravje. je kriva, da dje tudi zakone. Kmalu se pa akrobat stoji na eni nogi, pleše, drži se za glavo in gleda doli. Ves obupan je< v glavi se mu vrti. Ne mor0 se ganki s svojega mesta. Blazen je. Občinstva se polasti groza, ženske kriče in morajo jih odvesti v gostilno. Tudi godba utihne. Tedaj je zopet zagledal za zaveso zlate lase. Žena se je iztrgala tujcu iz rok. Izginila je. Akrobat pa razprostre roke, pride do stebra, spleza doli in kakor v sanjah vidi na pragu gostilne stati svojo ženo. Lue na stebru je ugasnila. Trg je prazen. Žena stoji pri vozu in razmišlja. Potem se odpro vrata in akrobat ji namigne, naj vstopi. In ko kleči pred njim, žvižga po zraku jermen, ki je krasil žol-to in belo akrobatovo obleko. Žvižga in pada na nežni vrat klečeče žene. KONCERTI A. ŠBBELJA 25. Bovembra zvečer, Dolnth, Mixta. 9. decembri popoldne, Wattke- vantijaKmalu pa je zapal v družbo pokvarjencev, ki so ga naučili uživati kokain, da se je tej strasti vdal popolnoma. Ko ni 1-mel sredstev za kokain, je kratko-malo okradel dva uredniška tovariša in je bil zato kaznovan z zaporom. Prišedši iz ječe je znova kradel, obnem pa v svetlih trenutkih pisal pesmi in novele, ki jih je objavljal pod psevdonimom "Tristo Curdaee". Po neki kraji je izginil iz Turina in se pojavil V Aosti, kjer je okradel cerkev in prišel zopet v ječo. Tu je spesnil priznava, 'da imajo MALI OGCASl ". I'Hl ™ 1. V- ▼ MCIii NaroSa" Električni in mehanični napredek je poenostavil gospodinjstvo. Izobrazba je razširila ženino obzorje daleč za meje prejšnjih generacij. Telesna kultura, pametna moda, pogosto bivanje na svežem zraku in večje razumevanje h kri j ene je v veliki meri dvignilo zdravstveni nivo žene. Moderna žena gled*1 dela daleč nadkriljuje 5ene starih časov, ona lahko vodi gospodinjstvo in skrbi za deco. obenem pa pomaga možu dobivati sredstva za življenje. Geslo naše dobe mora biti kvaliteta, ne pa kvantiteta. Vsak moški ni docela usposb-Ijen za zakonskega moža ali oč<*-ta. Povsem napačno je naziranje, da bi se mogla ženska kot kemik, pisatelj, oglasni agent, zdravnik, izdajatelj, urednik ali ravnatelji trgovskega podjetja z večjim uspe-| hom uveljaviti v kuhinji ali otro-j ____ Škri sobi. Prepričana sem. pravi ^ p^j-j^- j Kosita Forbes, da bi bili izgledi . „ . , , .. , ..T. „ I si faisizem kar ne more priboriti bodočih generacij mnogo bolj«, ee,^^ ^ v Rhmi Bejvozno ^ bi smatrale zense m moški očetov-1 ojajo ^^ med Furlaari in iz. stvo za višje poslanstvo. PoMieL^najo f vodstT<) v izven doma je najboljša pripavaj yidmn dni ^ ^^ deie] za potrpežljivost in vse one la-.n0.zvrani tajnik Perotti in imenovan je za tajnika Arturo Gaifctaneo ijstnosti, ki so v materinstvu ne-| obhodno potrebne. Bodoča poko-lenja bodo morala trdo delati. Ni daleč čas, ko ne bo več višjih slojev, ki žive v brezdelju. Modema Sena ne sme slepo stopiti v zakon- sko življenje in postati mati samo jo biti. in. za podtajnika Enrico Jane ell o. Staro je sovraštvo med Purlani in Italijani, pa se ne da izkoreniniti faštetičmmi frazami. Ptrrlani so romanski narod, Italijani pa ttoče- MdM ' : ...» Wm GLAS NARODA, 20. SOY. 1928 Samotar iz West Eada Ženske - letalke. * ROMAN IZ ŽIVLJENJA- Z* "Glas NarodV priredil O. P. Polot nad afriškimi džunglami lady Heath nad Sudanom z njim. je prišel zdaj v modo in je najbolj 19 (Xa>daljev£Uije.) — Zelo .le j »o je od vas, da ste vzeti eelo stvar tako. — je rekel. — Koncem konea pa bi itak ne mogle ostati dolgo, ne da bi našli našega poedbnega okostnjaka v omari- Zdravje moje žene, — ali kar pravzaprav misli, — je velika žalost za mene. S-kusal sera na v>ak na«"in prejnnčalji jo, da ni v resnici tako delikalna kot ni domišlja. a vsi moji na|K>ri no bili aaman. Sednj. ko je bil led prebit, očivkluo naštel utehe v tem, da ji jr r»/.kr>l nwilo trag<*«lijo »vojtga življenja. —■ Veste, razmerm» še -mlada. Mi« Tennant, — le sedem in tridest let ter vodi prctetovodino življenje priy.nanega invalida. To je zrask) ž njo j**"asi m »edaj nima. praktično rečeno. Mollv i'obene matere in jaz nobene žene. — Ah. doktor Dick. — ta majhni priimek ji je prišel neprostovoljno 17. ust. Zdelo he ji. da «e je izvrstno prilega vsakemu, nežnemu ni' zn, -is trdnim Obra/om ter očmi *syetnkka. — O, doktor I>ick, meni je tako /.»I. — tako strašim žal! Mogoče j«* bilo lo kaj v zunanjosti te črnske, kar j;a je ojKKsori-e naenkrat zaveda -pomanjkanj — In tudi to, — tudi to. — je mrmral. — Xikogar ni na čelu. . . Zare-s, jaz bi vhs ne smel pustiti priti semkaj.-. Sara je zmarjaria z glavo. — Ze»Lo swat vesela, da sem prisila, — je rakla priproeto. — Jaz mislim, da bom zelo srečna tukaj. — Vi imate pogum, — je odvrnil iniHno. — Vi bi napravili uspeli »/. našega življenja kjerkoli. — je nadaljeval zamišljeno. — da bi imela Molly nekaj iste kakovosti. Veabih se naravnost bojim /a Molly . . . Ona je še tak otn*k ... in nikakt' matere, da bi držala vaje* i. — Doktor Dick. — Sara mu je zrla naravnost v oči, — če bi ne .smatrali vi za nesramno, bi jaz položila -svoji rofoi na vajeti, sean in t ja ... i Jbriiil se je naokrog in njegove oči so žarele od hvaležnosti. — Nesramno! Jaz bi bil neizmerno hvaležen! Vi vidite, kako vo stvari sedaj. — Jaz sem prisiljen biti skoro ves čas zuna^, moja žena zapusti komaj kdaj svoje sobe in Molly in hišne zadeve gredo naprej po svoji poti, kdt pač vedo in -znajo... — Potem bom jaz utaknila s-voj y>rst v paj, — je rekla Sara . meje. — Jaz nimam sedaj nikogar, da skrbim zanj, odkar je umrl moj «44-ie Patrick, — je dostavila. — Jaz mislim, doktor Dick, da sem našla svojo »luibo! To je absurdno! — je vzkliknil on ter jo opazoval z nehlrnje-nim vestiljem. — Vi -ste prišli semkaj Ibrez dvoma, da «e ravna z Vami kot z gostom h\ prva stvar, katero storim, je naložiti vam na ramo j>oIovtico svojih trublov! To je absurdno, nesramno, —a presenetljivo dobro! littfgnil je >vojo roko in ko jo je prijela Sara, je za mrmral: !>og naj vas blagoslovi za to, moja (lrajra! Sedmo poglavje. Sara je stala na velikem proč ed ju. znanem kot Monks Cliff ter opjjzovafoi z zanimanjem belo obrobljene valove, ki so se dvigali ob skale ter .se tam razblinjali v gowte pene. Splezala je semkaj j>o napornem plezanju več kot enkrat na kak viharni dan ter uživala zrak. prepojen z anorsko woljo. Nekaj divjega in noutkročenega v njej je odgovarjalo divjemu gibanju v naravi in stala je dolgo časa ter ojxteovala pros*ranos-t nemirnega morja, preduo je obrnila svoje korake obotavlja je nazaj proti domu. Že radi tega -lavnega morja in pečin bi bila zadovoljna ostati v Monkshaven za nedoločen čas. Xjena jx>t jo je vodila mimo Westt Enda, samotne hiše, ]>osajene ob stran promontorija rn ko se je približala, se je pričela zavedati i,eke čudne izpremem.be v značaju štianenja vetra. Sedaj je bila zavarovana pred najostrejširai sunki vetra in adelo se ji je, da se je veter dvigal in padal ter žaloval v čudnih kadeneali, ki ho zvenele ko* igranje violine. Obstala je za trenutek, kajti i&počefka je mislila. da je bilo to !«- ev.ilemje vetra med poslopji, a naenkrat je s.j>oznala. da igra nekdo violino in sicer ievairredno dobro. Instinktivno se je udala faseiaiaeiji tejra glasu in se približala liiiši. Naslonila se je na neki zavarovan 'zid ter se udajala užitku poslušanj«. Kdorkoli pe bil godbenik, a bil je popolen mojster «v-ojega inštrumenta in Sara je poslušala z naslado, kajti spoznala je par akordov divjo ruHke godbe, katero je igral. — Hej, tam! Strexla se jo, vsa presenečena. Popolnoma zatopljena v godbo, ni opazila moža, nosečega obleko notranjeiga služabnika, ki jo je .sedaj nagovoril. — Hej tam. ali ne veste, da hodite po tuji lastnini? Prebujena nenadno iz sanj užitka, se je Sara nedoločno ozrla naokrog. — Jaz nisem vedela, da je Monks Cliiff privatna lastnina, — je rekla po kratkem odmoru. — To tudi ni, v kolikor je znano meni. Vi pa ste na West End jiosestvu sedaj — m to je privatna pot, — je odvrnil mož osorno. — Prosim vas, da se poberete od tukaj. Rdečica ogorčenja je planila na lice Sare. Tedaj pa se je spomnila nečesa, ker je vprašala: — Kdo pa igra vi jolino f Duševno si je predstavljala par občutljiivh, finih in zagorelih moških rok. katere je moral vijolrnitrt brez dvoma imeti, — nasprotujočih si rok, ki se vssbudile njeno zanimanje na njenem potovanju v Monkshaven. — Jaz ne slišim nikogar igratu. — je odvrnil mož trutoglavo. Ona pa je čutila, da laže, a on ji aii dal nobene prilike za na- daljna vprašanja, kajti nadaljeval je nahitro: — Pojdite sedaj, Miss, ter se izgubite od tukaj. Tukaj ni dovoljeno hoditi po tujih tleh. Sara je odgovorila z mirnim izrazom dostojanstva: — Gotovo bom šla, — je rekla. — Žal mi je. Niti najmanjše ideje nisem imela, da hodim i»o prepovedanih tleh. Robati način moža se je ubla žil, kajti spoznal je v nji boljše vršite človeka kot- pa je bil 021 sam. Oprostite mi. Miss, — je rekel, s precejšnjo dvorijivostjo, — a nienii ni dovoljeno pripustiti tukaj na West End nikakih prefliod-n'kov. Sara je prikimala. priljubljen med ž"nska!mi. Nedavno je žena južnoafriškega milijonarja lady Bailey srečno preletela od Londona do Kapstadta. Nekaj dni pozneje je preletela iz Kapstadta v London lady Ileath. znana prej pod imenom Elliot Lynn. Ti dve dami sta dosegli rekord. za katerega bi se odločili le najdrznejši letalci. Polet nad Afriko je zelo nevaren. Poleg nenadnih vremenskih izprememb preže tu na letalce divja plemena, ki sovražijo earopla-ne. Leteti je treba nad žreli vulkanov in ogromifimi pragozdovi. kjf>r je smrt neizogibna, če mora letalec pristati. Toda obe Angležinji se naporov in smrtne nevarnosti nista ustrašil. V zraku sta se srečali nad Srednjo Afriko, la-dv Bailev je letela proti jugu, da-dv Heath pa proti severu. Obe sta bili opetovano v smrtni * nevarnosti in le srečnemu naključju jP pripisati, da sta se rešili. Ladv Ileath je dobila med poletom nad Rodezijo v višini 8000 Čevljev naenkrat solnčarico. Pred očmi se ji je stemnilo in vse sc.j: je zdelo črno. Napela je vse sile in se začela previdno spuščati. Srečno je pristala sredi afriške džungle. Divjaki so jo našli čez nekaj ur nezavestno in jo odesli v najbližjo kolibo'belokožca. ki ji je nudil prvo pomoč. Ležala je več dni. predno si je toliko opomogla, da je mogla nadaljevati poM. Tudi lady Bailley je komaj nšla smrti sredi Afrike. Hotela je pristati v taboru, kjer imajo misijonarji postojanko. Bila je samo nekaj čevljev nad zemljo, ko jo je zgrabil močan zračni vrtinec. A°roplan se je prevrnil in padel na tla. K sreči je ostala juaška letalka nepoškodovana. Med obema letalkama je vladala huda konkurenca. Vsaka je ho. tela biti prva ž^na. ki preleti Afriko. Konkurirali sta tudi v Angliji. kjer je hotela ena pobiti rekord druge. Ena je dosegla višinski, druga pa rekord na daljavo. V zgodovino poletov obeh častihlepnih dam je posegel mlad mož s ZGODOVINA OBELISKA Na trgu pred cerkvijo Sv. Pe-1 Lady Heatli je pristala na to in,tra v Rinm stoJi <*romen monolit čez nekaj dni sta startala skupno. Wt^**« izvora, ki predstavlja Lady Bailev je dosegla kot le- pravo *udo svo-»? vrste- To talka še druge presenetljive uspe-,'1® stare tehnike- ki ** se* he. Preletela je Sredozemsko mor-,daj občudovanje strokovnjakov. je in pristala v Kairi. Tu jo je'0!rrt>men rimski čakalo neprijetno presenečenj-. M«25"*- rdečkaste btrve in ves Angleške oblasti so ji sporočile. |pokrit 35 hieroglifi, je da ne more nadaljevati poleta nad znan z^odovini & 17 dobe W*" Sudanom, ker ne morejo prevzeti kralja Ses«*risa, ki ga je posvetil bogu Solncu in postavil pred njegov hram. Kako je bil ogromen kamen pasta vi j en. nam zgodovina podrobno ne pove. Zna- odgovornosti za njeno življenje. Toda njen prijatelj jo je opozoril, da je ladv Ileath s poročnikom Beutlevem preletela nevarno ozemlje in brzojavil je poročniku J no-je l,a' da 80 morali naj spremlja tudi njo. Bentlevj^njem egiptakih faraonov klesa-je odgovoril, da jo pričakuje vjfi t0 orjažko Kka,° v kamnolomu. Hartumu in da jo b0 spremljal jda 80 morali Praditi za Prevoz no' nad nevartiim ozemljem. Sprem-ive ceste in OJfrOTnn" nasit* ter od' Ijal jo jedo Malakala. odkoder je!kopavati «>od njim zemljo tako nadaljevala pol^ sama. V Ta- da so ?a lahko premaknili, boru zgrabil njeno letalo močan jTo -ie biio eno najtežjih del. kar zračni vrtinec tako, da se je raz-*0 jih »Povijali sužnji v Egiptu, bilo. BrzojavMa je svojemu mo-| Ogromna, lepo izklesana skala žu po novo letalo, v katerem je'jc stala Pred liramom bo?a Solnca srečno dospela na cilj. Ladv, tiso^ja' dokler dal riin* Heath je priletela v London ne-,ski cesar omamljen z kaj dni pozneje, nego ladv Bai.!zma-o nad Egiptom, prepeljati v ley t Kapstadt P08*8^'^' v svoj znameni- ti Cirk. Samo pravljična razsipnost -cesarja Caligule in njegova neverjetna samozavest je omogočila to nečloveško delo. In zopet so bile nepopisne muke rimskih sužnjev in vojakov, ki so delali skoro Dalmatinska zastava društva "Coscienza Adriatica". »1- Mvnnbrii BercacarU. Cherbour* America. Cberbours. Bremen 22. novembra: Hcftntlc. Havre Dresden. Cherbourg. Bramen M. ne vem bra: Olympic. Cherbourg New Tork. CbertK»urr. Hamburg Augustus. N'apoli. Genova New Amiteroam. Boulugne aur Mer Rotterdam ft novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen President Harding. Cherbcurs. 1. decembra: Paris. Havre Hi-merle. Cherbourg Pennland. Cherbouup. Antweryen Minnenska. Cherbu \fe S. decembra: ^ Aqtiitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg 1 decembra: Muenchen. Cherl»ourg. Bremen He de France. Havre (XAft BO-ŽIČNI 1ZLKT> Ma Jest Ir. Cherbourj? Minnesota Boulogne Sur Mer I^tfland. Cherbourg. Aniwer]>en Cleveland. Cherbourg, Hamburg C<>nte liiancamaiio. Xaplex, Genoa Volendam, Boulogne Sur Mer. Itot-terdam President Roosevelt. Cherbourg, Bremen V Palanzi so razvili v gledališču dalmatinsko zastavo društva "Cosciercza Adriatica" (Jadrans-ka ^ tehničnih pripomočkov, samo vest) na zelo slovesen način. Na v-! krepkimi mijcami svojih rok. zoči so bili zastopniki vseh obla- Cali>?ula je bil velik 2apravijivec sti, poslanci, senatorji, pismeno . . . . , , 1 1 1 in tiitArk I--1 ir anoni Irti sta pozdravila dalmatinsko zastavo admirala Acton in Cagni. Po cerimoniji v gledališču so odborniki društva posetili maršala Ca-dorna >v njegovi vili v bližini in mu izročili društveni znak z naznanilom, da je imenovan za častnega člana "Consienze Adriatice". O kraškem vodovodu govorijo in pišejo fašistični voditelji tako, da bi moralo misliti prebivalstvo. da se res izvrši to o-gromno delo v kar mogoče najkrajšem času. Določena je ustanovitev dveh konzorcijev.' enega za goreniti kraški del in drugega za spodnji. V bolonjskem listu "Carlino" je pisal Uiovanni Borelli o kraški - • - .vcflfni napeljavi, kakor da bi bila svojo ženo, ki je napravil ženito- L|V blku ^g^e. Proiblem za- vanjsko potovanje z aeroplanom.-deva tržaSko in gpriško .pokraji-To je bil poročnik Bentlev. ki se no Saino dopolnitev in ureditev je tudi odločil za polet iz^Londonaftekom vojne, jc proračun jena na v Kapstadt. V Kapstadtu je imel ve~. TOiiijonov. izvoljenko in ko je srečno dosegel svoj cilj. se poročil. Napravila sta ženitovanjsko potova-nje po zraku in šele med poletom sta sklenila vrniti se v London. Spotoma sta opazila letalo ladv Ileath. ki jG dobila med poletom solnčarico in obtičala sredi pragozda. Ta čas se je raznesla vest. da so se nekatera plemena v Sudanu uprla in da je nevarno letati nad tem ozemljem. Poročnik Bentlev je predlagal, da bi letela Z restavracijskim delom se prične v kratkem in občinski načelnik Kompare je na sestanku v Sežani mogel povedati, da bodo imele številne kraške občine že prihodnje poletje dovolj vode vsaj za elementarne potrebe. Nato pravi "Piccolo": "0 konkretnih predlogih za integralno rešitev problema pa nam ni nič znano". Kaj naj rečemo potem k drugim številnim bobneče razglašenim bonifikacij-kim napovedim? NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. L « pamtkom "lie de France" naiim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrodne družbe. Oprema, hrana in postrežba Je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, Iger Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vae potrebno za odhod. ža cene, preskrbo potovalnih listin in rezervacije obrnite se na SAKSER STATE BANK in tiran, ki je znal v enem letu zapraviti neizmerno bogastvo, namreč 2700 milijonov sesterecij. ki jih je zbral cesar Tiberij. Samo on je mogel obvladati skalo, visoko 26 metrov in težko 332 ton. Mirno lahko rečemo, da je ogromni monolit pred cerkvijo sv. Petra v Rimu simbol žuljev in dela milijonov človeških rok, obenem pa ž'v spomenik tiranije rimskih cesarjev. Značilno je že to, da je ostal obelisk sredi ogromnega cesarjevega Cirka nad 1000 let nedotaknjen. Rim se je moral opetovano podvreči barbarskemu pustoaenju, barbari so rušili palače in cerkve, celi trgi so bili delomirani. cesarjev Cirkus je razpadel, toda mono, lit je. o-tal nedotaknjen. Nobena barbarska roka se ga ni upala razbiti. Ves čas vladanja renesenč-nih papežev je stal tam sredi razvalin Cirka. toda ni se našel 7110Ž. ki bi ga postavil drugam, fiele papeš Sixt V., nekoč najslavnejši italijanski frančiškan, mož slovanskega pokolenja iz Ilirije, je) sklenil postaviti vrh obeliska zlat križ in prenesti monolit na trg pred cerkvijo Sv. Petra. Leta 158.1. takoj prvo leto svojega vladanja, je pozval papež vse slavnP učenjake, matematike, arhitekte in tehnike vsega krščanskega sveta. Načrt prenosa ogromnega monolita je morala izdelati kongregacija. Od vseh koncev in krajev krščanskega sveta so prihajali stavbeniki, matematiki in učenjaki, da predlože papežu svoje načrte, novo izumljene stroje in razne tehnične pripomočke. Y Rimu se je zbralo okrog 500 znamenitih mož tedanje dobe, da se lote tega težkega problema. To-skanski nadvojvoda je poslal papežu svojega najboljšega stavbenika Ammanatija in mu ga je toplo priporočil.. Ko si je Ammanatf vse ogledal, je prosil papeža, naj mu dovoli eno leto, da vse dobro premisli. Papež se je zaničljivo nasmehnil in poslal arhitekta domov. Poklicati je dal mladega stavbnika Fontano, ki je gradil več papeževih poslopij. In zopet je bil samo papež Sixt V. kos tej težki nalogi. To je bil mož neverjetne energije, izvrsten organizator železne volje. Njegova strast so bile nove stavbe in boj proti elementarnem silam. Ta strast ga je tndi gnala, da je sklenil pro-mest'fi op-omen monolit. Dominik Fontana. ■zvest služabnik svojega gospodarja, drugače pa arhitekt brez posebnp nadarjenosti, je predložil čez nekaj dni komisiji le sen model, na katerem je visel mal svinčen obelisk. To je bil osnutek bodočega tehničnega dela pri pre-nosn rdečega monoliti^ TCod* nče- COSULICH LINE BOŽIČNO ODPLUTJE v Jugoslavijo preko Trsta. Paradiž morja SATURNIA NOVA 11. DEC. DRUGA ODPLUTJA: PRESIDENTS WILSON 27. DECEMBRA 7. FEBRUARJA Prvo potovanje nove motorne ladje VULCANIA o "N. '«, U 1 rata do Slovenije Je po železnici komaj par ur. Nobenih atroikov za vizej. Ve :r.e, zračne kabine. Sooa za ženske, aoba za pisanj«, kadilnica in bara. Ogromna obednica, kopeli in pr. ine kopeli. Gocoa in kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Yorka Je zelo zmerna- Preskrbite si zgodaj povratni permit. Drupi razred de Luxe, medrazrednl drugi in tretji razred: glede cen in znižanj izveste pri vseh. agencijah. phelps BROS. a CO, Gen. Agentj* 17 Battery Place, New York SLOVENSKI AMERKANSKl KOLEDAR ZA LETO 1939 bo t kratkem gotov. Letos bo zelo [ zanimiv, ker vsebuje poleg koledarja zelo zanimive tlanke in povesti ter je opremljeni s lepimi slikami. Cena 50c. BLAZN1K0VE PRATIKE bodo tudi v kratkem dospele. Cena 25c. Tudi nekaj iztisov Vodnikovih Knjig bomo prejeli ter jih poslali onemu, ki nam pošlje $U>0. STENSKI KOLEDAR SMO RAZPOSLALI Naruf-ila pošljite luliko takoj in s tem nam omogočite. siemo bar boste naročili. Glede vseh pošiljatev borno sevedi tudi vselej v ILstu poročali, da vsa-fc'do lahko ve. kdaj približno bo naročene tnjl^p prejel. V zalojii imamo še uekaj izvodov VODNIKOVIH KNJU; LETA 11TJS In jih zdaj pošljemo skupno s gornjim naročilom za samo 91.00, seveda dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY 11. decembra: S*turnla. Trst I>euL»chland. Cherbourg. Hamburt Berlin. Cherbourg. Bremen 12. decembra: Roma. Napolt. Cenrvn George Waahlnglon. Cherbourg, Bremen 14. decembra: B«rensaria, Cherbourg 15. decembra: Minn*tnnka. Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 11 decembra: Pari*. Havre 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic. Cherbourg Minnrkahd.i Boulogne Sur Mer St. Ixiuin, Cherbourg. Hamburg 27. decembra: President« Wilson. Trst America, Cherboutg. Bremen 29. decembra: Majestic, Cherbourg Pennsland. Cherbourg. Antweryen Mlrfnewh*ka. Cherbourg Albert Bailln. Cherbourg. Hamburg Xf»- Amsterdam, Boulogne Sur Mer fttoterdam Columbus. Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajft« In najbolj ugodna pot sa> potovanj« na ogromnih oarnlklh: Paris — 30. nov. (opolnoei). Paris — 17. dec. (!x>]x>l ku£nje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo^ ▼edno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedrfavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali 8 mesecev in se mora delati proSnJo vsaj en mesec preti od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. G* na generalnega naaelnlSkcga komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec oaeb-no, bodI.«l v na j bili ji natelnttki a* rad all pa ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svejo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ 8TA££GA £RAJA