Hi., stcv. 30 V LJubljani, sobota dne 4. februarla 1922 Posamezna stev. 3U Dar* 2 K izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno •. 240 K mesečno....... 30 , sa inozemstvo .. 600 a Oglasi ss vsak mm višine stolpca (68 mm). * K mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . S ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eests št 16/1 Telefos št 71 Upravnlštvoi l*r-sernovs ulica Teieion št ML Račun Icr. pošt ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 3. februarja. V Italiji je zopet izbruhnila vladna tri za: Bonomijeva vlada je padla, kakor je prorokoval že pred par dnevi naš rimski dopisnik. Zasledujoč italijansko povojno parlamentarno življenje, moremo ugotoviti redno se pa navijajoč pojav, ki sicer v drugih državah ni izključen, ali je vendar precej redek, dočim pa je za Italijo postal naravnost pravilo: vladna kriza se pojavlja ob vsakem novem sestanku parlamenta. Tupatara se je res posrečilo na državnem krmilu stoječim možem, da so, včasih s pravimi žon-glerskimi umetnijami, povlekli državni voz preko ovir, ki so jim jih nametalc na pot predolge parlamentarne počitnice, ali kadar je kriza dozorela, je dozorela vselej todaj, ko se je parlament iznova sestal in je bila vlada poklicana, da mu v eni prvih sej položi račun o svojem delovanju. Vlade so padale običajno po svoji izjavi, ali dogodilo se je tudi že prej isto, kar je doletelo sedaj Bonomijevo vlado, da se namreč ni niti upala več stopiti pred parlament s svojo izjavo, "temveč je podala c stavko že takoj v prvi seji na novo zbranega parlamenta. Ta za italijanske parlamentarne razmere tako značilni pojav kaže pač jasno, kako nezdrave so notranje politične razmere v tisti državi, iz katere prihaja danzadnem najostrejša in največkrat tudi naravnost zlobno škodoželjna kritika parlamentarnih in vobče notranjih političnih razmer naše države. Ali ni to znak nezdravosti, če vlada, ki je pred kakim mesecem dni dobila zaupnico parlamenta za svoje že izvršeno in za bodočnost začrtano delo, dobi nezaupnico sedaj od istih strank, ki =o same po svojih možeh v vladi izvajale ta program? Ob taki lastni razoranosti imajo Italijani pač tnalo povoda, da bi ee zglodavali nad našimi razmerami! A kdo bo Bonomijev naslednik? Kolikor je razvidno iz italijanskega časopisja, si italijanska javnost sama še ni na čistem o načinu rešitve vladne krize. Ali skoraj bi mogli reči, da iz očitkov, s katerimi danes obkladajo Bonomija. vendarle takole prikrito izbija — kes, da so ga vrgli. Imenujejo se tri imena:' Giolitti, Or-fendo, De Nicola. Največ izgleda, da se mu posreči sestaviti krepko koalicijsko vlado, ima pač dosedanji zbornični predsednik De Nicola, ki bi ga zbornica najrajše videla na stolu ministrskega predsednika že po padcu Giolitti Sforzovega kabineta. Ali že tedaj je De Nicola odločno odklonil ponudbo in je torej še tem gotoveje pričakovati enake odklonitve sedaj, ko je položaj še zamotanejši nego je bil tedaj. 0 Giolittiju se sicer govori mnogo. ali vendar se zdi, da je njegov po-vratek na vlado izključen, posebno ker izjavlja glavno glasilo ljudske stranke »Corriere d' Italia», da bo stranka storila vse, da se izjalovi načrt Giolittijevih pristašev, če so izzvali krizo z namenom, da bi Giolitti prišel na površje. Brez ljudske stranke je vsaj danes vsaka vlada v Italiji nemogoča, in zato pomenj ta izjava toliko, kot odločno odklonitev sodelovanja ljudske stranke z Giolittijem in tako enako odklonitev Giolittija samega. Enako malo naklonjena se zdi ljudska stranka tudj eventualni Orlandovi vladi, ki bi po-menjala preodločno krenitev na desno in ž njo zlasti novo zunanjo politiko, ki bi bila zaradi svoje intransigentno-sti napram sosednim državam za zmernejše elemente nesprejemljiva. Ljudska stranka bi bila vsekakor r?jzadovolj-nejša, če bi se sestava nove vlade poverila zopet Bonomiju. O socijalistih krožijo zadnje dni v fastnem časopisju vesti, da ne bi bili več tako nasprotni morebitnemu dejanskemu sodelovanju v vladi. Z ozi-rom na te vesti je značilna izjava socialističnega voditelja Turatija, da socijalisti ne verujejo v možnost kombinacije z Giolittijem ali Orlandom, ker je nemogoča i za socijaliste i za ljudsko stranko. De Nicola bi bil ljub tudi socijalistom. če bi sprejel, posebno če bi zadovoljil najvažnejše socija-Hstiške zahteve, med njimi pno, ki hoče imeti runanjo politiko, ki bi zbližala Italijo z državami, ki bi ji mogle dobavljati Firovine. potem rešitev raznih. socijalnih vprašanj, decentralizacijo nprave, progresivnost davkov in druge take stvari. Ali zdi se, da bi socialisti ne nasprotovali tudi eventualni novj Bonomijevj vladi, če bi sprejela te zahteve. In U..,o se kaže, da ni izključen — Bonomi redivivus. ki bi dobroodošel tir" ljudski stranki. Ker pa je Italija dežela neomejenih toožnobti, je tndi lahko, da izida is te Seja narodne skupščine Vzroki Bonomijevega padca DAN INTERPELACIJ. — POSL. DERŽIC ZOPET ODSOTEN. — NEM-ŠKA ŽIVINA. — BUREN INCIDENT. interpelacije. Na ta predlog pristane tndi minister vojne in ga zbornic« »prejme. Sledi interpelacija zemljoradnika Voji- Beograd, S. februarja. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 17. uri. Prisotna je i bila večina poslancev. Ministrski pred- j slava Laziča na ministra za poljoprivre-sednik Pašič je odsoten zaradi bolezni, do in vode Puclja o zadevi živine iz Nera-Minister Spabo je v demisiji in se je n.v Minister Pucelj C^jj odgovarja na hajal v poslanskih klopeh na svojem sta- interpelacijo, da je streirfijenje poljedel-lem prostoru. i cev, da drgnejo cene poljedelskim izdel- Zemljoradniški poslanec Lazič je stavil kom in da se to ne doseže z nvozom. na predsednika vprašanje, kaj je z odbo- marveč z izvozom. Vrhutega je nemška rom za molbe in žalbe, odnosno kaj je s živina bolna na gobcu in parkljih in »e prošnjami in pritožbami, ki so dospele bo prevzemanje te odškodninske nemške zbornici iz naroda. Predsednik mo je po- živine najbrže ustavilo, k nam pa ts ži-;asnil, da je odbor svoje delo že dokon- vina priti ne sme in n« more. čal in izdelal poročilo na skupščino, ki Med pride do incidenta, se pa ne more lotiti pretresa teh pntožb protiiSevec Momčilo Ivanič se prereka z in prošenj, dokler se ne spremeni poslov- banatskim MmljoraJnikom Stevanom nik odnosno ne sprejme novi, kajti stan Ben!nom in mu ofita „eke ukradene žll-poslovnik konstituante, po katerem se še ^ Ta CTlcn)n na;prej odgovarja, da sedaj postopa, ne dopušča, da bi se te ; jma deske v glavi_ Predsednik Ribar jti prošnje predložile plcnnmu. Cim bo novi j mir; p07Tie;e pa Ivani{ I0pet Be- noslovnik sprejet, pa pridejo te prošnje 1 n;nn da b, z bivžlm! m minister n. r. dr. V. Kukovec. Po nje- j neprijateliskiml in nevtralnimi državam! govem poročilu je bila soglasno sprejeta razprav!la]a 0 načrtu za obnovo EvropeB sledeča resolucija: j dok!er ni 0 tem vprašanju razpravljala z »Zborovalci na demokratskem zboru na csta'im! zavezniki. Po mnenju francoske Rogaški Slatini sprejemajo na enakem vlade je vrhovni svet pristojen, da sam zboru v Središču sprejete resolucije o po- ; rešuje in odločuje o vprašanjih, ki so na trebi koncentracije vseh, ki zastopajo po- dnevnem redu genovske konfercnce. če se v tem vprašanju ne doseže sporazum. Minister dr. Spaho je Izjavil, da ne namerava ostati več v vladi, tudi če se doseže sporazum, ker mu rodbinski oziri tega ne dopuščajo in se je že davno odločil, da odstopi. Zahteval bo, naj muslimani določijo namesto njega drugo osebo za trgovinskega ministra. Če bo vlada pravočasno odgovorila na muslimanske zahtevi, se bo muslimanski klub nocoj sestal, da razpravlja o svoiem na-dalnjsm zadržanju napram vladi. Beograd, 3. februarja. (Izv.) Danes ob 15. in pol se Je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Marka Trif-koviča, ker Je g. Pašič še vedno bolchen. Seia je veljala muslimanskim zahtevam. Minister financ je pojasnil muslimanske težnje in zahteve, ki bi morale biti spre- 2.) Oni, ki so se ponesrečili vsled nesrečnega slučaja (torpediranje, eksplozije bomb itd.) 3.) Oni, ki so po6tali invalidi na posledicah konfinaeije ali internacije. Civilnim invalidom po 1.) in 3.) se prizna ista pokojnina kakor invalidom-vo-jakom, a z dvakratnimi dokladami v znak priznanja za njih žrtve. Civilni invalidi, ki so se ponesrečili po nesrečnem slučaju, pa dobe le enkratno doklado. Razprava proti vidov-danskim atentatorjem Beograd, S. februarja. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevala razprava proti atentatorju Stejiču in drugim obtožencem ki še vedno trdijo, da niso vedeli, da se pripravlja atentat Zasliševanje prič ni nudilo ničesar novega. Pač pa je sodišče lete ne samo v nove dvanajstine, ampak ,loM , , ž £ podatkov o tajnih ...Ji 1----T *.... 1.J--1--- t/ n. « D -) Č .„/!, • _ _ tudi v budžetski zakon. Ker g. Pašič tudi jutri še ne bo mogel vstati, ga posetijo gg. ministri Markovič, Kumanudi in Spaho, da mu referirajo o situaciji. Muslimanske zahteve bodo najbrže sprejete. krize nekaj čisto novega, nekaj nepričakovanega. Javnost bi seveda pozdravila to novost kot najboliši znak življenske moči italijanske države, in italijanski ponos bi se dvignil visoko, visoko, kar bi pa seveda čisto nič «ic motilo pravila, da bi pri naslednjem sestanku parlamenta zooet izbruhnila — nova kriza! komunističnih sejah v Novem Sadu. Raz prava je bila končana opoldne in se bo nadaljevala jutri ob 8. uri. KRALJEVO POTOVANJE V BUKAREŠTO. Beograd, 3. februarja. (Izv.) It dvorskih krogov so čiije, da odpotuje Njo-covo Veličanstvo kralj Aleksander dne 19. L m. zvečor ali 20. t. m. zmtraj v Bukarešto na prstanovanje (oficijel-no zaroko z izmenjavo prstanov). Na tem potovaniu bodo kralja spremljali predsednik vlade e. Pašič in predsednik 6kuoščine e. Ribar. zitivni narodni in gospodarski progTam, in v polni meri odobravajo te resolucije. Zborovalci priznavajo potrebo kmetske in obrtniške gospodarske politike ter obsojajo nedisciplino posameznikov, ki o-grožajo z zahtevo po reviziji ustave možnost, da se preide na pozitivno delo. Vladni načrt o razdelitvi na upravno-pravne in samoupravne enote zborovalci sprejemajo m pozdravljajo ter pozivljejo činitelje, ki proti svoji dolžnosti ovirajo to delo, da izvajajo posledice in se umaknejo s svojega mesta. Zborovalci izjavljajo svojo solidarnost s središko resolucijo o potrebi dobrega programa in trdne organizacije naprednih strank in pooblaščajo narodnega poslanca dr. Kukovca, da v sporazumu z vodstvi drugih narodnih strank skliče shod v Maribor. ZboliSanie trgovskih stikov z Anglijo London, 3. februar'a. (Izv.) Angleški «Trgovski List» javlja, da se tržne razmere s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovenccv vidno izboljšujejo. Po statistiki je jugoslovanski izvoz v Anglijo leta 1921. dvakrat večji od onega v letu 1920. Tudi transportne prilike so bistveno boljše, ko lani. Ko se pc-pravi še kurz, bodo trgovinski stik' Jugoslavije z Anglijo postali zelo t vahni, dasi tvorj trgovina z Anglijo doslej le majhen odstotek Jugoslovan sk« trgovine. Je pa cela vrsta pred metov, ki jih rabi Anglija in jih more dobiti pod ugodnimi pogoji v Jugosla-vji, pa še večja vrsta predmetov, k! jih rabi Jugoslavija in jih more dobiti Zborovalci končno demokratski stran- ugodnimi pogoji v Angliji, ki in poslancu dr. Kukovcu izrekajo po- tega treba tudi Velik, Britaniji. • 0 zaupaj,je » < «a se pobriga za tesnejše zveze z Ju- Drnga resolucij* pa pravi: »Sokol je ki je zelo važna .država n* organizacija, ki lahko v kritičnih dnevih Balkanu. nadomešča del vojske. Pozivamo zato ' ŽELEZNIČARSKA STAVKA V vlado, da v izdatni men podpre sokol- NEMČIJI KONČANA. stvo». Beri.:-1, 3. februarja. (Izv.) Na podla RADIKALCI IN UPRAVNA RAZDE-; »j konference, kj jo je imel danes dr- LITEV. Beograd. 3. februarja. (Izv.) Danes »poldne je imel radikalski klub sejo žavni kancler z voditelji zveze vseh treh železničarskih sindikatov, je hovno vodstvo železničarjev sklenile, o zakonu o razdelitvi zemlje na obla- ^JfT' 'ffM } Ja™> Prok.'a,mac^ sti Govorila sta obširno Liuba Jova-. ?t] stavkuj^Se^zopet na delo Dr novic in Marko Trifkovič. Izgleda, da zbor Je ^li1 na gospodarske i6 ^celoti™0Gka^ovanje' k^o vSkratl"^aiw^lo^n°držav^mv paTe v ^lubu^odJoženo do SičeveŽ * F* pravlienost glede nadaljnjih pogajan,-v svrho določitve temeljnih plač za železničarje. S tem je smatrati stavko za končano. Tekom po jutrišnjega dne «e pri- ozdravljenja. ZA IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 8. februarja. (Izv.) V finanč- ^ ..„„„„, „j____________ nem ministrstvn so se začela pod pred- j povs"od zopet' z rednim deiom. sedstvom finančnega ministra dr. Kuma- nnnnn nudija posvetovanja komisije za izenače- j FINANČNI ODBOR, nje davkov za vso" krsljevino. Navzoči so Beograd, 3. februarja. (Tzv.) Jutri ob 16i zastopniki vseh važnih gospodarskih or- Juri se vrši plenarna seia finanžnfga od-camzacii države. ibora. los. Jura] Strossmayer Ob obletnici njegovega rojstva. Četrti februar je velik spominski idan za Jugoslovana. Na ta dan je bil leta 1815 rojen Josip Juraj Stross-inayer, pozneje od Io,a 1850. naprej pa do smrti nadbiskup djakovsku Danes bi moralo vedeti vsako naše dete, kaj nam Strossmayer pomeni. In vendar ve le malokateri inteligent kaj več. ko da je ta biskup pač bil velik mož. Zakaj, to je že za marsikoga delikatno vprašanje. Zato ni odveč, če se spominjamo velikega moža ob vsaki obletnici, in če vedno iznova iti iznova ponavljamo, kakšna so njegova imenitna dela. Tem bolj, ker so takšni možje danes seja-ni redko, zelo redko, — v poklicu, kakor ga je imel Strossmayer, so pa že zdavnaj izumrli. Kajti Strossmaver je napel vse svoje moči, da njegova domovina ne bo več obskurna. ampak kulturna. Kot pravi kulturni dclavcc jo delal za kulturo brez obskurantstva in klikarstva, marveč je bil srbofilen Jugoslovan, demokrat, nasprotnik klorikalizma, papeške nezmotljivosti in avstrijske diplomacije, in zato. ker je bil on to, je bil tuli eden onih poznih Uircev, od katerih vodi ravna pot v svobodno Jugoslavijo. In zato je bil obenem ustanovitelj šol od ljudskih do visoke, ter eden največjih političnih in kulturnih velikanov jugoslovanskih, tvorec Jugoslavije, čeprav mu ni bilo dano, videti jo. Ob nastopu biskupije je Strc«?smayer izjavil: »Jaz sem prvi narodni biskup!* In prvo njegovo delo je bilo, da je v svoj semirar uvedel hrvaščino in domačo zgodovino, pričel je s pastirskimi pismi v domačem jeziku in 1. 1878. ukazal tudi matične vpise v hrvaščini. Boril se je proti Piju IX. in Leonu XIII. za slovansko bogoslužje in ga za nekatere pokrajine tudi dosegel. Na vatikanskem koncilu se je dolgo in ostro upiral politični dogmi o papeževi »nezmotljivosti* in njegovi govori na tem koncilu so zbirka vseh onih tgrehov proti svetemu Duhu«, kar jih je poklerikaljena cerkev storila v zadnjih stoletiih. Bilo bi dobro delo, če bi se ti S'rossmayerjevi govori in pa njegova »rimska pisma« izdala v slovenščini ... Da naštejemo Strossmayerje\-a dela podrobno? Ni mogoče! Koliko govorov, na duhovskih in političnih zborih, konferenc, načrtov, — to se šteti ne da! Ali delo za železnice? Ali na vatikanskem koncilu? Ali pri cesarju? Ali z literati? Ali s politiki? Kdo naj sedaj broji in se izgublja v malenkosti, ko je ta pravi ignis ardens danes nedosežen in mord.-i nedosegljiv v dobi. ko je naša jugoslavica fides depojmla-ta in se razni prazni kulturni dclavci širijo s svojim janezovstvom, pa pravijo, da so ponosni in sebi zvesti... Veliki Jugoslovan je ustanovitelj ♦Jugoslovanske Akademije znanosti i umjetnosti«, on je dal temelj »Padu«. »Letopisu« in »Rječniku«, on je po-četnik umetniške galerije zagrebške, podpornik šol in dijakov, pesnikov, slikarjev, knjižne družbe in novin. Milan Marjanovič je lepo povedal, da je bil Strossmayr eksponent vseh stremljenj, nad, idej in idealov hrvatsko inteligence od početka pa do devetdesetih let. In ta demokratični napredni Jugoslovan je bil tudi Evropejec. To je pokazal ne samo na koncilu. Z Gladsto-r.om je dopisoval, z Laveleycm, in z mnogimi drugimi. Dane-s ve le malokdo za Jugoslavijo. Takrat je še ni bilo, toda najboljši so zanjo že vedeli. Enaindevetdeset let star je umrl v aprilu 1C05. Takrat je že dorasla naša sedanja majhna geneiacija. In vendar se je v njej nanovo vzbudila zmagovita ideja narodnega jedinstva. Danes je dosežen en cilj. Svojo državo imar. o in jo branimo proti hrumečemu navalu notranjih in zunanjih sovražnikov. Strossmayerjev nimamo. Zato je pa dolžnost in breme vsakogar med nami tem večje. Spomin na dja-kovskega Olimpijca in njegov vzgled pa bosta vsakemu Jugoslovanu ostala 1 odri 1 na. Danes, ko hočejo Radiči in Gosarji postavljati neke nove programe, je spomin na Strossmayerja kakor obhajilo duha v dnevni borbi. Š3v!etski zsitognlki na genovski konferenci Rim, 2. februarja. Predsednik italijanske vlade, Bonomi, le sprejel sledečo brzojavko iz Kise, ra kateri je podpisan ljudski komisar za zunanje zadeve, Cičcrin: -Z ozirom na začasen sporazum z republikami, zaveznicami Rusije, se je na izrednem zasedanju vseruskega, centralnega eks?kutivncga komiteta izvolila delegacija, ki sestoji iz zastopnikov zavezniških držav. Vseruski centralni ekseku- Podpredsednik Iz vsemt pravicami predsednika v slučaju, ako bi nepreviden! vzroki onemogočili prihod sodržavljana Ljenlna na konferenco): ljudski komisar za zunanje zadeve, član vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta, JuriJ Vasiljevid Cičerin. Člani delegacije: ljudski komisar ra zunanjo trgovino, predsednik ruske delegacije v Angliji, član vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta, Leonid Bo-resovič Krasin; dodeljen ljudski komisar v komisarijatu za zunanje zadeve, Ma-ksim Maksimovič Litvinov, član vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta, Adolf Abramovič Joffe; polnomočni predstavnik ruske republike, Aleksander Vaclavovič VorovskI; predsednik sovjeta ljudskih komisarjev in liudski komisar za zunanje zadeve ukrajinske republike, član predsedstva vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta, Kristijan Georgjcvič Rakovsklj; predsednik sovjeta ljudskih komisarjev republike, Azerbejdžan, član vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta, Rariman Marimanov; predsednik sovjeta ljudskih komisarjev republiki, Georgije, član vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta, Polikar Gcorgi-jevič MoivanI; ljudski komisar za zunanjo trgovino in ljudsko prehrano armenske republike, Aleksander Artemielicki Dačahaane: predsednik sovjeta buharske republike Faišula Ehodjajev; minister za zunanje zadeve rekub'ike Daljnega Vzhoda, Jakob Davidovič Janzejev, član vseruskega centralnega eksekutivnega komiteta profesionalnih organizacij in član vseruskega komiteta kovinarskih delavcev, Aleksander Gavrilovič Oliljab-nikov; član centralnega sovjeta pomorskih delavcev in član predsedstva vseruskega komiteta, Timotei Vladimirovič Saprovvov; generalna tajnica organizacije profesijonistov, Ivana Erncstovna Ra-odzantak. Ruska vlada prosi Italijansko kraljevsko vlado, da predloži vsem vladam, ki se udeleže projektirane generalne mirovne konference v Genovi, imenik in točna imena vseh naših delegatov, ki imajo vsi enaka po'nomočja in pravice, podeljene jim od vseruskega ccntralncga eksekutivnega komiteta. Ljudski komisar za zunanje zadeve: Čičerln.* Rurnunska zunsnla politika Izjave romunskega zunanjega ministra Joana Duca. Novi romunski minister za zunanje zadeve Joan Duca je dal dopisniku »Tempea« slodečo izjavo o romunski zunanji Politiki: »Vlada, kateri imam čast pripadati, bo uporabila vse svoje sile, da ohrani mir. Romunija mora v prvj vrsti konsolidiratj svoj notranji položaj, izboljšati svoje finance in razviti svoje ekonomsko življenje. Ona torej zahteva od svoje zunanje politike, da ji osigura po krvavi vojni in invaziji, ki io jo morala prestati, možnost tega jbnovnega dela. Seveda bomo volili to delo v sporazumu z našimi zavezniki in z vsemi našimi bližnjimi sosedi, ki imajo voljo, preprečiti vsako nevarnost novih nemirov. Ker je mir eminentne važnosti za naš narodni razvoj, bomo gojili prijateljske odnošaje z vsemi državami in bomo srečni, da moremo sodelovati po svojih močeh pri vsaki akciji, ki ima namen, krepiti svetovni mr. Zavedamo se, da nam je pri izvrševanju te težke naloge neobhodno potrebno sodelovanje naših zaveznikov in ne dvomimo, da nas bo Io oni podpirali. Povem vam odkrito besedo la bo Frinc!ja vedno za nas ona plemenita zemlja, s katco nas druži toliko spominov in toliko skupnih interesov.« -f- Politična konferenca. Iz Beograda poročajo, da je minister za notranje zadeve dr. Vojislav Marinkovid sklical h konferenci vse narodne poslance iz Črne gore, ki so se tudi vsi pozivu odzvali in predlagali ministru za notranja dela več načinov, kako naj se od-pomore sedanjamu stanju, ki se zna še poslabšati, ako bodo italijanski črnogorski agenti nadaljevali svojo agitacijo. + Pcalaniški klubi ln bndžet. Sestanek šefov posameznih političnih skupin, na katerem naj bi se razpravljalo glede kolikor mogoče hitre rešitve budžeta, je odložen zato, da so najprej reši to vprašanje v posameznih posla-niških khibih; šele potem se bodo šefi skupin, ki so zastopani v vladi, pogajali z opozicijo. V vladnih strankah lioč;>jo na vsak način, da se konča budžetska debata v na;krajšem času. zato se pojavlja tudi mišljenje, da se v novi poslovnik sprejmejo posebne določbo glede budžetskih debat, ker po današnjem poflovniku bi se moglo zgoditi, da bi budžetska debata traja-tivni komitet Je tej delegaciji Izdal svoje ja ]ah;v-0 kar celo leto! najširše po'nomcčje, da odločuje v vseh , nov demokratski poslancc. K?r vprašanjih, ki bodo tvorile dnevni red j je demokratski poslanec za vranjsko debat in zaključkov na gcnerilni mirovni. voJino okrožje Dragutin Vlajkovid po-konierend v Genovi. Vseruski centralni j ,|a] ostavko na svoj mandat, pride na eksekutivnl komitet je pooblastil izvo')c- njegovo mesto dr. Snasoje Vuksano-no delegacijo, da sklepa o vseli vpraša- Uj^ odvetnik v Vranji, njih. In da pedpiše dotične sporazume. ; Konferenca nasledstvenih držav. Delceacija Je sestavljena tako: j Z Dunaja poročajo, da yi za 15. L m. Predsednik: predsednik sovjeta ljudskih sklicana v Rim konferenca avstro-ogr-j komisarjev, član vseruskega centralnega skib nasledstvenih držav, k, bo razde-eksekutivnesa komiteta. Vladimir Uliano- Uena v administrativno - mndično in lii Lienin» i gosnodarsko ^kam. •f- Diplomatska knjiga a SkatfrnT Tz Beograda se j>oroča: Kratka debata o skaderskem vprašanju, ki 6e je vršila v skupštini in ki sta se je udeležila predsednik vlade Pašič in črnogorski poslanec Radovič, je izzvala v časopisju obširno jioleraiko. Zlasti ofenzivna sta v svojem »Radikalu« Protič in njegov Momčilo Ivanič, ki obdolžujeta Radoviča kar naravnost narodnega izdajstva. Radovič je sicer odgovoril na te očitke, toda ker se borba po časopisju vodi naprej, je vložil poslanec Radovič na ministra za zunanje zadeve interpelacijo, v kateri zahteva, da se objavijo v posebni knjigi vsi dokumenti, ki se nanašajo na skadersko vprašanje. Te dokumente naj zbere in uredi posebna komisija, v kateri bi bilo zastopano ministrstvo za zunanja dela in narodna skupščina po treh poslancih, katere izvoli v to komisijo plenum. + Italijanski volile! v Postojni. Iz Postojne nam poročajo: Nepoznaval-ecm razmer je bilo gotovo skoro ne-umevno. kje se je vzelo pri občinskih volitvah v P-J|->rju toliko laških vo-lilcev, čeprav TOftogih krajih poprdj n"i bilo niti enega Italijana. Tudi v Postojni ni bilo pred italijansko okupacijo nol>cncga Laha, pri zadnjih volitvah pa so pisali razni slovenski listi — kakor se je pozneje k sreči izkazalo. neupravičeno — da so igrali Italijani pri postojnskih volitvah odločilno vlogo. To pa nikakor ni čudno, ako se upošteva, da postane volilcc vsakdo, ki biva v dotični občini le pol leta. Po več nego triletni okupaciji so se naselili v Postojno številni Lahi, zlasti uradniki, učitelji, žclezničarj. fi-nanca in vojaštvo. Vsi ti - le, deloma celo vojaki, so jiridobili volilno pravico [io šestmesečnem bivanju. Te volilne pravice so se seveda poslužili in ker so uvideli, da samostojno ničesar ne opravijo, so v svrho zdražbe kompaktno podpirali eno izmed slovenskih struj. Za to so se bili odločili šele zvečer pred volitvijo, dočlm so prvotno zagotavljali, da se volitve sploh ne bodo udeležili, pozneje pa sestavljali svojo lastno listo. -f Pravičnost je temelj države. Vlade, ki delajo krivico, in to celo po dobro proračunjenem in premišljenem sistemu, rušijo temelje države. S takimi in enakimi fundamentalnimi resnicami se sodai bavi glasilo klerikalne stranke, torej glaeilo one stranke, ki bazira ves svoj obstoj na premišljenem in preračunjenem sistemu krivice in laži. Dokler so bili klerikalci v Avstriji, so vedno in začvsako ceno vzdrževali krivični "istem nemškega plemstva. Bili so najvnetejšj zagovorniki nemške birokracije, nemške soldateske, nemških grofov in barono", trinošjrih Habslmr-žanov. Kakor največji suženj v verigah je ječal naš ubogi narod v nemško - madžarskem robstvu. Biti je smel samo hlapec. Lc kdor se je dal podkupiti, je dobil za svojo ne.značaj-nost plačilo. Klerikalci so do leta 1918. podpirali in držali ta sistem krivice. — Srbski narod je imel že pred vojno svojo državo. Užival jo politično svobodo, ki jo Amerika ni poznala. Sistem enakopravnosti in pravice ju moral vladati v tej državi, ker sicer bi ne mogla v svetovni vojni doprinesti toliko dokazov solidarnosti, toliko večnih spomenikov narodnega in državnega edinstva ter ta!;o nadnaravno življcnsko silo. In če so imamo SPv-venci in Hrvati zahvaliti Srbom, da imamo svojo državo, moramo v prvi vrsti biti hvaležni plemeniti duši srbskega naroda, katere najidealnejše hrepenenje jc bilo, osvoboditi po.l-jarmljene brate izpoJ babsburžanske m tlačanstva. ln če sedaj pride podla du?a kakega Gosarja in zatrjuje v »Slovencu«, da se bori »zgolj proti eksploataciji. izkoriščanju izvensrb-skili delov države«, bori »proti hegemoniji eni ga plemena l>roti drugim«, bori »za pravičnost in enakopravnost«, je to cinična infanaena rebske duše. ki ni vredna svobode in ki izpodjeda temelje svoji domovini samo zato, ker Jugoslavija ne temelji več na temelju klerikalne krivice. -f- Korolčeva osveta. Finančni minister Kumanudi je v narodni skupščini na podlagi uradnih aktov ugotovil, da je dr. Korošec kot minister za prehrano z nakupom ameriške robe na pravil drŽavi čez 37 milijonov kron škode. Poudarjal je zlasti, da je doktor Korošce ku"il za bedno in pomanjkanje trpeče ljudstvo cele zaboje igralnih kart, parfuma, svilenih bluz, haremskih čeveljčkov in druge pikantne ropotije, mosto da bi naročil moke, masti in najpotrebnejše obleke. Doktor Korošec si v naiodni skupščini ni upal odgovarjati, ker se je bal še novih razkritij in dokazov. Jugoslovanski klub ie kakor cn mož — mirno poslušal žalostne navedbe o vzornem klerikalnem državnem gospodarstvu. Niti takrat se nihče klerikalnih junakov ni ganil, ko je nekdo do poslancev vprašal: »Ali so zaprli dr. Korošca?« Zato je |>a tem bolj pogumno in gostobesedno osebno glasilo dr. Korošca, mariborska »Straža«, ki pa odgovarja na stvarna izvajanja finančnega ministra samo z osebnim blato-njsm. Ktnnanudiju očita, da ni Srb. tudi mu ne privošči imena Macedonec. četudi j; rojen blizu Bitolji, pač pa mu očita, da je Cincar. to je — kot razlaga, dr. Koroščeva »Straža« — neko mešano plem^ ciganov, Romunov, Grkov, Srbov in bogvč še ka.?. Kumanudi, ti si Cincar in ti si odgovoril cincarsko. to ie vee. odeovor dr. Ko- ro?ea na težke fn dokazane obdolžit ve | — Italijanski program genovsae v parlamentu. Iz tega odgovora drja. i konference. I.ond. »Times« odi. t. m. ob-Korošca je na eni strani videti, na j javljajo intervju svojega dopisnika z na- 4 ---- ------• ----t | kak način tretirajo klerikalci važna parlamentarna vprašanja, na drugi strani pa je znova doprinešen dokaz o nemoralnosti in nepoštenosti klerikalne politike. Dr. Korošec ki v6 toliko povedati o balkanščini, bi bolje storil, ako bi fiel s svojo oeveto med — Kanibalce! 4- «Izdajalski Slovenci.* Hrvatski blokaši so jako hudi na Slovence, češ da ti planinski Hrvati in Kranjci nočejo razumeti hrvatskega vprašanja, ali vsaj ne tako, kakor ga hočo rešiti blok. Se več, Slovenci celo simpatizi-rajo s Srbi in bi hoteli ostati skupaj s Srbi. Tako javlja blokaški »Hrvatski List«, da se hočejo Slovenci za hrbtom Hrvatov sporazumeti z Beogradom, ker nočejo s Hrvati. Prvotna teza, kako naj se reši vprašanje koridorja med Slovenci in Srbi preko Hrvatske je padla in sedaj hočejo ti Slovenci komjiaktno zvezo in to čez hrvatsko Primorje in Dalmacijo. Za to čelnikom Italijanske gospodarske misije, Glaninniiem, ki se mudi v Londonu. Ta ie Izjavil, da konferenca ne bo imela eks-kluzlvno samo finančnega in gospodarskega značaja, ampak da bo razpravljala tudi o nekaterih političnih vprašanjih, katerih rešitev Je neobhodno potrebno za obnovo Evrope. Program bo obsegal tele točke: 1.) Proučevanje praktične izvedbe načel canneške resolucije z dne 6. januarja. 2.) Vpostavitev evropskega miru na solidni podlagi. 3.) Pogoji, ki so potrebni za vzpostavitev mednarodnega gospodarskega zaupanja ne glede na obstoječe spore. 4.) drkulaciia denarja, osrednja emisijska banka, javne financ* In banke. 5.) Vprašanje trgovine in Industrije, Jamstva za uvoz in Izvoz med državami. 6.) Prevoz blaga. Prosvefa Neljuba pomota se nam Je vrinila v zvezo Srbov in Slovencev se zavzema naše včerajšnje poročilo o »Hamletu-sedaj celo sam dr. Korošec... Pri korekturi je izpadel prvi del zadnje- + Vse na Vidov dan! Zagrebškima odstavka četrte kolone, ki je bil_ pc-»Ilrvat« se jezi, da hočejo ti nesrečni tem - v odsotnosti našegajledajiškegs Srbijanci vse važne dogodke v naši Jržavj označiti z Vidovdanskim nazi vom. Tako imamo vidovdansko usta vo, a sedaj hočejo prirediti kronanje kralja Aleksandra in to zopet na Vidov dan' Zdi se nam, da ima »Hrvat« popolnoma prav, ko se nad tem hudnje, kajti kako naj se vesele na Vidov dan Radiči, Knšutiči, Prebegi. Rittiji in drugi habsburški prijatelji, ko se v njih du?ah s težko bolestjo spominjajo onega Vidovega dne, ko se je v Sarajevu odigral usodni atentat, ki je [»omenil definitiven polom njihove protinarodne politike. recenzenta nepravilno nadomeščen. Glasiti se mora pravilno: »Rozenkranc in Guldenstern (gg. Drenovec in Zeleznik) nista kazila. Tudi g. Lipah kot »prvi igralec« je dobro zadel gledallščnl de-klamatorični ton Shakespearejevih čas>v. G. Kralj kot Loertes Je vztrajal manj, kakor smo pričakovali od njegovega talenta. Ni mu sicer očitati kal — toda Iz Locrta bi se dalo več napraviti. Kraljev je bil skoro malo brezbarven. Loertesa mora biti sama mladost in strastven temperament.« Drnsi koncert Zlkoveev v Ljubljani Kritiki naših slovenskih, kakor tudi Inozemskih listov priznavalo soglasno, da |e kvartet Zika umetniško udruženje v najidealnejšem pomenu besede. Vsi kritiki povdarjalo njihovo resno umetniško stremjenje ter so oduševljeni nad njihovo čuta polno igro. Ljubljansko občinstvo je imelo priliko, da je na koncertu dne 23. januarja občudovalo umetnike Zikovce ter se navduševalo nad njihovo igro. Vsled splošno Izražene želje ponovi Zi-kov kvartet svoj komorni večer s popolnim sporedom v ponedeljek dne 6. februarja. Začetek točno ob osmih zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Orkestralno drultvo Glasbene Matice v Ljubljani priredi v ponede jek dne 13. februarja t. 1. veliki sinfoničnl koncert v Unionu, na katerem se bodo proizvajala dela srbskih skladateljev Biničkija In Kr-stlča. Rusa Lladova, Ceha Suka. Kot zadnja točka programa se bo izvajala Po sveta — Bolgarska agrarna referata. V svoji zadnji seji je bolgarsko sobranje sprejelo v zadnjem čitanju zakon o agrarni reformi. Po novem zakonu noben poedincc ne sme imeti več nego štiri hektarje zemlje; rodbina, odnosno rodbinska zadruga pa ne sme imeti večje posestvo nego 30 hektarjev. Vse kar Ima sedaj poedincc, oziroma kakor rodbina ali zadruga več, bo vlada razlastila in razdelil med one, ki še nimajo svojega posestva. — Obenem je skupščina odobrila tudi vse — že izvršene ekspropriacije. — Pred važnimi dogodki na Grškem. Kljub raznim demantijem o napetem položaju na Grškem, se vendar poroča iz Pariza, da pride na Grškem umij« ------ — - v najkrajšem času do važnih dogod- Hektor Berlioza. velika fantastična s n-kov. Ze več tednov sta se mudila v.fonija (prvič , Ljubljani), za katero via-Rimu, Tarizu in Londonu grški mini-! da že sedal veliko zanimanje. sfi-stL-i nrrvlsrvlnik frnnnri« in minister am«./, hrvntikn drama. Upri ------V., - —------—................O"---1 ------- strski predsednik Gunaris in minister za zunanje zadeve Baltazzi. Povsod *ta delala z vsemi močmi, da izpodbi-jeta vsako akcijo proti Konstantinu. Toda v zadnjem trenotku se je zgodi! očividno neki važen prookret. Novi predsednik Poincarč jc v nedeljo kon-feriral delj časa z Gunarisem, ki je nato takoj odpotoval v London, kjer ga je sprejel Lloyd George. Po konferenci z LIoyd Gcorgeom je Gunaris sporočil Baltazziju, naj se pripravi za takojšnjo vrnitev v Atene. Baltazzi jo takoj odpotoval iz Pariza v Rim, kjer počaka Gunarisa, da se vrne iz Londona, nakar odpotuje vsa grška delegacija nemudoma v Atone. — Kaj je vzrok tega nenadnega odhoda grške ilclegacijc, se ne v6. a prišel je jako nepričakovano, ker je Gunaris še nedavno izjavil, da hoče prška delegacija i>očal ati v Parizu na končno odločitev velosil v gTŠko - turškem vprašanju. — Odkritja o vzrokih zadnje francoske ' rize. Lrndcnskl dopisnik »Frankfurter Zcitung-e» poroča na podlagi privatnih informacij, da Je značilno dejstvo, da Briand ni demisijoniral le vsled nastalih nssoslasij v vprašanju reparacij in v vprašanju principa konference v Genovi, ampak zlasti tudi vsled nesoglasij, ki so nastala povedom nekih pogajanj meJ Francijo in sovjetsko Rusijo. Francija ie namreč zahtevala, da se v Rusiji ustanove sodišča, ki bi ne stala pod vplivom komunistov, čemur so se sovjetski delegati seveda uprli, pri tem pa dobili moralno podporo tudi z angleške strani. — Red in rad v Švici, švicarski državni svet je sprejel zakon, ki določa stroge kazni za one, ki sc ude'eže kakih protidržavnih pekretov, ali ki organizirajo kake Izgrede. — Poljska ln mala ananta. »Voss. ZHturg« poroča Iz Varšave, da se more smatrati po pisanju rumunskega In poljskega časopisja za gotovo, da bo Poljska v najkrajšem času pristopila k mali an-tanti. — Grško-tarškl spor zaradi Smlr-r.e ln Male AzUa. Agencija »Rcuter« poroča iz Aten, da so se v Atenah odločili za spravljivo stališče napram vpra-šanju avtonomije Smlrne. toda pod pogojem, da se zajamčl varnost krščanskega prebivalstva. Kar se tiče Tracije, Izjavljalo v Atenah, da grško lavno mnenje nc bi nikoli dovo!i'o, da se meje popravijo v prid Turčiji. Povdarja se, da traško prebivalstvo, ki Je vezano na Grčijo po svoji krvi, ne sme pasti pod tur-ško vlado, Izpod katere je bilo rešeno po večletnih bojih. Kar se tiče končne obnovitve sovražnosti v Anatollji na spomlad, se splošno smatra, da Grčija ne bo začete te ofenzive ki bi zahtevala mnogo Nova hrvatska drama. Uprava narodnega kazališta v Zagrebu je sprejela v uprizoritev drama »Krčma Sirokj grlo«. Dramo je napisal mladi hrvatski književnik August in Cesarec. Lohengrin v Osijeku. V torek so peli v osiješki operi VVagnerjevega »Lolicn-grina«, ki je po poroči'ih osijeških listov dosegel velik uspeh. Opero je uprlzor.I in dirigiral ravnatelj osiješke opere. Mirko Polič, kateremu je občinstvo prirejalo burne ovacijc in mu poklonilo v znak njegovih zaslug opere v Osijeku dragocene darove. — Kritika posebno hvali našega Rudolfa Bukšega. ki le pel Tebra-munda z nenavadnim uspehom. Odkrita Rcmbrandtova slika. Pri neki licitaciji pohištva v Londonu so prodal' te dni tudi sliko »Sv. Filip krščuje evnuha«. Lastnik je hotel zanjo 500 gvinej, pa Je dobil celih 2100 gvinej. Pravijo, da gre za Rembrandtovo delo iz leta 1626-do 1G30., ki je popolnoma podobna Van Vlietovi kopiji Rembrandtov ega sv. Filipa, ki ie veljal za izgubljenega. Nemec Arno Holz — kandidat za Nob-lovo nagrado. Nemški vseučiliščni profesorji živahno aKltirajo za to, da bi se podelila letošnja Noblova literarna nrgrada nemškemu pesniku Arnu Holzit avtorju zbirke »Buch der Zelt«. Sporf S S. K. *Šparta* ima svoj redr.l občni zbor dne 12. februarja ln vabi članstvo k polnoštevilni udeležbi. — Kraj in čas se naknadno oblavita. Sankaškc- tekme v Bohinja. Značilno za naše zanimanje za zimski šport je, da se ie morala tekma, ki Je bila določena za Svečnico zaradi premalega števila prijav odpovedati. Vsled tega se vrši v nedeljo dne 5. februarja ob desetih v B -ororil tndi posl. dr. Kuko®ec o socialnih zakonih s posebnim ozirom na. obrtniške, razmere * Na občnem zboru Slov, lovskega društva je bil z malimi izjemami izvoljen dosedanji odbor. Predsednik je zopet odvetnik dr. L Lovrenčič. * Policijski kriminalni oddelek a pobijanje draginje. Iz Maribora poročajo: Z ozirom na novi zakon za pobijanje draginje se je ustanovil pri tukajšnjem policijskem komisariatu kriminalni oddelek, ki bo razsojal v slučajih poizkušanja neopravičenega draženja. Ta oddelek bo imel prvo preiskavo, dočim bo dalje razpravljalo o zadevi sodišče. * Smrt jugoslovanskega domoljuba na Reki. V sredo je umrl na Reki trgovec Albert Bonetid, ki je bil na pariški mirovni konferenci naš ekspert za pomorske stvari. Bonetič .je bil član stare reške rodbine in splošno poznana osebnost. Spoštovali so ga tudi Italijani. * Katastrofa torpedovke «Leon». Pred par dnevi je nastala na grški torpedovki »Leon* v pirejskem pristanišču eksplozija in se je ladja potopila v par minutah. S torpedovko »Leon* se je naš kralj Aleksander 1. 1920. odpePal iz Soluna v Atene na noirreb umrlega grškega kralja. Kakor znano, je takrat zajel torpedovko na odprtem morju v bližini majhnega oto-čiča Sciathosa tako strašen vihar, da se je morala ob obrežju imenovanega otoka zasilno zasidrati. * Pravoslavno bogoslovje v Bitolju. Sporazumno med ministrstvom za vere in srbskim patrijarhatom se ustanovi v Bitolju pravoslavna teologija, ker v Macedoiiji zelo primanjkuje narodnih duhovnikov Za prvi letnik se je prijavilo 40 kandidatov, vsi iz južne Srbije. * Podražitev novin v Sarajeva. Izdajatelji sarajevskih listov so s 1. februarjem povišali ceno listov ia 4 K komad. * Pater Kerubln Segvid je odstopil kot glavni urednik osiješkega bloka-škega »Hrvatskega Lista* in se preseli zopet v Zagreb, da bo v večji bližini Radiča ln Košutiča, kl bosta gotovo dajala novih poletov Kerubinovi že itak bujni domišljiji. * Ukradena dragocena sablja. V Splitu je bila ukradena izredno dragocena sablja. Nožnica je umetniško izdelana in okrašena z orientalnimi deli. Na gornjem delu sablje so naha'a na eni strani napis Aleksander I., kralj Srbije, v cirilici, na drugi pa nnkl arabski napis. Za sabljo je razp"sana nagrada 10.000 kron. * Dijaški kuhinji v Mariboru je daroval sindikat mariborskih bank 5000 K. * Redka starost V mežiški dolini živi pocestnica Barbara Již. ki ima za seboj že celih 100 let. Omožila se je s 17. letom in je imela 11 otrok, od katerih pa živita samo še dve hčerki. lOOletna starka je popolnoma zdrava in Se dosti krepka * Goljurivl stanovanjski referent Po ljubljanski okolici so klati nekdo, ki se predstavlja za referenta stanovanjskega oblast va in pregleduje stanovanja Stranke naj tega goljufa izročijo policiji, oziroma orožništvu. * Ukradeni bankovci. Koncem meseca januarja je prejela Narodna banka dva rabi 'n z bankovci po 5 dinarjev od svojih flij"l v Ljubljani in Zagrebu. Ko so odn !i ljubljanski zaboj z vsebino 160 tisoč dinarjev, je manjkalo v njem 4500 denarjev, a v zagrebškem zaboju s fiO tisoč Din h manjkalo SS50 Din. Uvedena je obširna preiskava, da se dožene. kje in kako je izgini denar. * Pretepi v gostiinsh. Na svečnico ob 22. uri so so v nekem hotelu v Mariboru stcpli veseli gost;e pri vinu in kartah. Scle policija je nr pravila mir. Včeraj do nc! !ne so se sfepli vin?1"! bratci v ne':i ~osfi'ni v KirCsvinl Mel prepirom je dobil železniški sprevodnik nož v trebuh. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bol nico. * Zaradi nesrečne ljubezni. lSlctna služkinja Fanika AjdovSck iz Trbovelj se 'e dne 1. febru-rja v samomorilnem namenu vrgla v Zagrebu na t.ramva'sko progo. Šofer jo jc pravočasno opazil in ustavil tramvaj. Na policiji je Ajdovško-va izpovedala, da je poizkttsda samomor -.aradi nesrečne ljubezni. Poslali 6o jo domov v Trbovlje. * Zmrznil je dre 28. jantiiria v snegu monter Fran Muril iz Dobme. Na povrat-ku z dela je zašel v gozdu, obležal in se ni več zbudil. * Utopljcnec. V bližini Gradeža so po temili ribiči te dni iz morja truplo duhovnika, ki je ležalo že štiri dni v vodi. Pri njem so našli nekaj listin, ki se glase na ime župnika P. Sabatza. Nezgode. Marija Agnis. soproga finančnega komisarja v Ljubljani, je na trgu tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. * Ponesrečil se je kurjač v kurilnici mariborskega kolodvora Jožef Oprenik. Desno reko mu je zmečkal stroj. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. * Velik požar v Niša. Zvečer pred svečnico je izbruhnil v Nišu v neki trgovini na Prestolonaslednikov! ulici požar, ki se je zaradi vetra hitro razširil. Zgorelo je pet hiš. v katerih so se nahajale največje niške trgovine. Vojaštvu i se* je po hudem naporu posrečilo požar i ome'iti. Skoda je ogromna, ker so zgorele 'velike zaloge blaga. Zroreli sta dve 6ev-■!;nrri:i {n ! onfekcibki. ena manuiaktur-Iu3, ena delikatesna in en? usnwrska tr-igovina. Gospodarstvo PRITOŽBE PROTI .VOJNEMU DAVKU.. V informacijo javnosti, zlasti dav- koplačevalcev, prlobčajemo v naslednjem o davčnem izterjavanju članek, kl smo ga prejeli od strokovnjaka Izven uredništva. Vprašanje, o katerem razpravlja člankar, je tako pereče, da more vsestranska stvarna debata o njem stvari samo koristiti. V zadnjem času so povzročili v LJub-ljanl precej razburjenja plačilni nalogi, kl Jih le dostavila davčna administracija posameznim davčnim zavezancem. Vse gostllnlce In lavni lokali so bili polni zabavljanja, ki se ie zdaj obračalo proti posameznim funkcijonarjem davčne administracije, zdaj proti finančni upravi v obče. Zahtevala se Je celo grešna glava davčnega administratorja! Končno razumljivo! Srca so bila državi od nekdaj bolj odprta, nego žepi, in že stari Ma-chlavelli je svetoval vladarju, naj s temi ravna z večjo obzlrnosslo nego z nežnim spolom. Premislimo pa vso afero trezno In nepristransko. Javna talnost Je, da priznavajo tudi znani fiskalisti na Poljanah, da so predpisi vojnega davka v nekaterih primerih ne samo pretirani, ampak med pametnimi ljudmi naravnost nerazumljivi. Ali le pa to že povod, da gremo v Ra-dlčev tabor? Ce človek pomisli kake številke imenujemo, kadar med seboj taksiramo svojega ljubega bližnjega, se ni čuditi, da se tudi davčnim organom včasih zmeša glava. Posebno dok'er bodo žal ravno naši naiboljši in nallolalnclši poznavalci gospodarskih prilik v slabo pojmovanl ozirnostl odklanjali pose! davčnih zaupnikov ter ga prepuščali drugim, in dokler bo ne majhen del davkoplačevalcev videl še vedno vso modrost v obrambi svojih Interesov v fatiranju dohodkov, ki jih niti pred vojno niso brez pomislekov pasirali, In kl naravnost Izziva, da tudi davčno oblastvo udari preko meje. Finančna uprava brez dvoma sama najbolj obžaluje take cenitvene eksccse, ker se s po njih povzročenim razburjenjem naravno hočejo okoristiti poleg vsakokratne politične opozicije tudi tisti, katerih pritožbam o davčnem pritisku bi se sicer vsa Ljubljana smelala. TemboJ ie potrebno, da razsodni del publike ohrani mirno kri. Notorno Je skrbljcno v naiširši, pravice davkoplačevalcev presedajoči meri, da pridejo vse te resnične ali domnevne krivice pred komisijo, in da ne bo preranjenih ekse-kacij. Še bo'i pa je treba povdarjatl, da visokosti Iplsov v obče niso krive toliko cen' . kakor peleg konstrukcijskih napak zakona, ki ne upošteva v zadostni meri padca valute. Izredno visoke davčne postavke. Saj znaša davek že pri odmernl osnovi, t. J. n. pr. difcrcncl dohodkov Iz leta 1919. napram predvojni številki, že 2C00 K. pri 100.000 K že 17.000 K, pri 200.000 K cclo 117.000 K, in se pri še višjih dohodkih stODnjuje do 75 edstetkov obdačenega dohodka. Razumljivo, da take vsote razburjajo, če tudi preradi pozabljamo, da cvičck plačujemo po 40 kron in ga še več spijemo, kakor smo ga, ko je bil po 40 krajcarjev. Ali — Iz ravno navedenega jc razvidno, da le adresa, na katero na| se naslove pritožbe v 90 slučajih od sto, vse druge, kakor pri davčnem administratorju. In če ravno ta ni napak prost — da se brani, omiliti ostrost zakona z rcduciranlmi cenitvami. Je pa stališče, ki se mera le odobravati, ker fcl sicer ne oškodoval samo dohodtrne, ampak za nckal desetletij priredbo popolnoma de-moraliziral. Vsaj starši gcncraciji Jc še v s?cminu iz dcfce takozv. dohodninskega patenta, do kakih težko popravljivih rezultatov dovede taka praksa. Tudi nI niti finančna delcgadja odgovorna, če sc zekon o davku na vojne dobičke v drugih pokrajinah manj rlgoroino ali v občs ne Izvaja. Ako so te vedno In vedno ponavljajoče se vesti resnične, je to gotovo velik defekt ki to v kratkem vstvaril nevzdržno razmerje. Ce pa vseh naših 10 poslancev ne more izposlovatl ali Iz-r.llitl Izpremembe, nal se tega nc zahteva od našega ubogega davčnega administratorja, ki ga v to ne vežeta nit! dolžnost, niti poklic, marveč bi zapadel disciplinarni kazni, če bi začel uveljavljati take očitno politične momente. Torej več oblek tivnosti! Sicer imajo pa po davčnih predpisih povzročena ogorčenja neko prečudno lastnost. Kako je vrelo In kipelo na pomlad 1921. zaradi dohodnine in na finančni delegaciji le morala skoraj straža pod orožje. Toda če smo prav Informirani, delegat še danes nima v reknh tistega seznama krivično obdačenih, ki le zanj prosil v svrho, da napravi reme-duro. In ki se mu je tudi slovesno obljubi'. Al! pride naknidno le drugo, boljše spoznanje?... Tudi če Je pa sedaj stvar drugačna, je vendar po komisijah in izrednih odredbah delegacije dano toliko možnosti, korekture zgrešenih predpisov, da se bo vse dalo v lepem poravnali. Predpostavljeno seveda, da pošten! In lojalni elementi ne bodo nasedli tistim, kl bodo v kalni vodi skušati ribariti zase ali za svojo stranko. ZBOLJSAJMO SVOJE GOSPODARSTVO! To nerazmerje se pozna ne »amo pri poljedelstvu kot naši najobsežnejši proizvodnji, ampak tudi pri rudarstvu in industriji. Pri nas se premalo dela in ie to delo je premalo plodonosno, nepraktično, delo neizvežbanca. Zato tudi sli-šimo neprestano jadikovanje, da jo pri nas proizvodnja draga. Naše izgube vsled nedostatnega dela znaSajo na leto milijarde Na enakem prostoru, na katerem pridela jugoslov. poljedelec 8.5 do 10 etotov pšenice, pridela avstrijski kmet že 11.50. češki 14.50, nemški 20, nizozemski 22. belgijski 26 in angleški 28 stotov. In pri nas se na najboljši zemlji pridela komaj 8.5 stotov! Proizvodnja je pri nas po vojni še padla. Pred vojno je ozemlje, ki tvori današnjo Jugoslavijo, pridelalo okoli 22 milijonov stotov pšenice, sedaj pa pridela komaj 16 milijonov stotov. V naši državi se razprostirajo še šime poljane neobdelane zemlje, ki čakajo pridne roke, da bi jih posejala. Kmetovalec premalo in preslabo obdeluje zemljo. Manjka strokovne izobrazbe, gospodarskih šol. Ne poznamo seme-nogoiitve, uporabljamo premalo umetna gnojila, nimamo poljedelskih strojev, zanemarjamo občinsko last, cenimo premalo sadjerejo, pa je za to prikladna zemlja prazna ali pa stoji na njej slabotno sadno drevje. Avstrija ni poznala jugoslovanskega kmeta in njegovih potreb, ni mu nudila strokovnih šol. Stara monarhija je poznala le svoje plemcnitaške in madžarske velekmete, na kojih korist smo plačevali na loto milijone vsled visoke carine. Naša Jugoslavija mora pred vsem pomagati kmetu do napredka, skrbeti za njegovo gospodarsko izobrazbo, skrbeti za kmetsko delavstvo, da bo ostalo na rodni grudi. Začeti bi morali z izobrazbo spodaj, potem šele pride, kar je višje. Seveda je potrebna tudi samopomoč. Kdor bi pričakoval vsega dobrega le od zgoraj, pa ne tudi sam delal, no bo prišel do uspeha Potrebno je zadružništvo, potrebno je, da sami delamo za povzdigo. Veliko nalogo bi lahko v tem oziru vršil tudi tisk. Te naloge pa n« vrši časopisje, ki podžiga le politične strasti, za drugo pa se ne briga. Negujmo ljubezen do rodne grude! Piiklepajmo ljudstvo na zemljo. Naša doba ne kliče ljudstva v tovarne, ampak pred vsem na polje. Industrija nam je nakopala vojno, poljedelstvo naj nam zaceli vojne rane. Vojna nam je odprla oči in pokazala pomen poljedelstva Vojna n! samo zmanjšala delovne sposobnosti. ona je rodila tudi preveč dela-mržnosti. To delamržnost upravičujejo t. raznimi frazami, z vikanjem na kapitalizem itd. Malo jih pa vika na alkoholizem! Po vojni je vsled takih razmer zelo padla industrijska produkcija. Ve:iki vzrok naše draginje le zlasti predraga proizvodni premoga V Zgornji Sleziji je leta 1013. izkopal delavec 357 ton \ dobi letnega zaslužka 1085 ■k. Leta 1919 je znašala njegova pro- marS.-------- . izvodnja 176 ton, zaslužek pa 4107 mark. Na Francoskem je padla proizvodni premoga za 50 odst., na Angleškem 30 odst. in toliko tudi pri nas. Draga proizvodnja premoga podražuje naš promet in ves naš obrat. Kako se dela, naj pokažem z dvema majhnima primeroma. 6 tesarjev je popravi :alo pri neki tovarni plot. Pribrali so že pripravljene deske na pripravljene sohe in so pribili v štirih urah 6 desk in porabili 52 žebl:ev. Dva zidarja z dvema podnjačema sta zazidavrla vrata in rabila za 2 kvadratna metra in 15 cm debelega zidu nič manj kot 21 ur! Seveda pri belem dnei-u posebno mladina polne kavarne nikakor no spodbuajo ročnega lelavca. da bi dclaJ z vcč'im veseljem. Tako kavarniško izzivanje bi se moralo preprečiti. Obveznost dela za vsakega. lnteli«snca mora dajati z obilim delom vzcrlel drugim. Utemeljevati površno in nezadostno delo z nezadostno plača, je zločin nad domov'no. Delarno z vsemi silami in vestno, pa se bo irboljšal položaj domovine in naš položaj. Pravi prijatelj naroda je oni, ki dela in ki vzbuja ljubezen do dela in reda. Za vse lenuhe, za vse hu'skače in de Novosadslča prodtiftoa Serta Ura H. januarja: Pšenica: baška 77 — 78 kg 1505 (denar) 1575 (blago); ječmen: sremski 61 — C2 kg 1080 (blago) ab brod Smederovo; oves: ab sremskih postaj 1150 (blago); koruza: pariteta Novi Sad 1185 (zakl uček); moka: št 0 2100 (blago), za kuho* 2000 (blago), krmilna 1020 (zaključek) ab postaja predaje v Bački; otrobi; baški 805 (blago) 800 (denar); svinjska mast: ab Bačka 7100 (zaključek); žive svinje: zaključek po 47 K za par od 320 kilogr. težine. = Povpraševanje po našem lesa v Italiji. Kakor poročajo, je v Italiji sedaj veliko povpraševanje po lesu za sode, ker je dobra vinska letina v minulem letu absorbirala vse zaloge sodov. Zadnje dni se je plačalo za 1000 dog 45 tisoč kron. Veliko povpraševanje .ie tudi za hrastovimi in bukovimi Železniškimi pragi, kakor tudi za telegrafičnimi drogi. V Italiji smo za mehki les izgubili opasn^ga konkurenta — Češkoslovaško, ker vsled porasta češkoslovaške krone češke lesne cene ne konvenirajo Italiji.. UspeSno pa še nam vedno konkurirajo v Italiji Av-stri'a !n Nemčija = Izvirek petroleja v Kotoru. Hrvatski listi poročajo, da se že več dni opaža v Kotoru blizu vrelca Suranj, da teče petrolej v morje, in sicer v večji množini. = Dalmatinski cement za Japonsko. I/, Splita poročajo, da prihaja vedno več d ratina* z glavnico 5 milijonov lir. — Centralna banka d. d. v Zagrebu ima dne 11. februarja izredno glavna skupščino, na kateri se bo razpravl alo tudi o povišanju delniške glavnice od 100 na 200 milijonov kron. = Likvidacija avstro-ogrske baulce. Dne 1. februarja se je vršila na Dunaju pod oredsedstvom likvidatorjev A.-0. bank* seja udeležencev tretje konference o lik-vidaeri A.-o. banke. Zastopane so bile Jugoslavia, Češkoslovaška, Rumanra. Pokuka. Madžarska in Avstrija. Zastopnika Italije ni bilo. Med drugim so likvida v,rji poročali tudi o doslej od vlad starega inozemstva pri'avl:enih ncžigoeamh bankovcih A.-o. banke, ki po teh fc ne nopolnih prijavah znašajo 1300 m.Iijono-Zastopniki posameznih vlad so poročali * v področjih posameznih nasledstvenih dr--av žigosanih odnosno zamenjanih bankovcih. Prihodnja seja se vrši dne 8. fe bruara. Medtem se bodo vršili neobvezni pogovori z delegati nasledstvenih drža- Borza Zagreh, devize: Berln 150 — «2-5. BukarcVa 230. Milan 1415 — 1485, London 1317 — 1318, Newyork ček 304.5 — 308.5. Pariz 2558 - 2X5. Praga 570 -580 Švica r020. Dunaj 3.80 — 3.95. Bu dimneSta 46.60 - 46.00, valute: dolarji S03.5 — 304.5. marke 150 — 154, lire 1106 — 1400, levi 220 — 225, napoleon dori 1130 — 1160. Trg. obrtna banka 288. Hrv. eskom.ftna banka 777 — 783. Jugoslov- banka 490 — 493. Ljubi;an?ka kreditna banka 915 — «25 Jadranska banka 1100 — 1150. Slovenska eskomptna banka 625 — 640. Slavonija 680 — 688. Rcčka pučka banka 445 — 452. Banka za Primož« 760 — 775. Centralna banka 380 — 890. Slavenska banka 500 — 505. Beograd, valute: dolarji 75.25. mat 1-e 38 leji 58, levi 50, napoleondori 2Si\ d e v i z e: London 327. Pariz 339. Ženeva HP0. Praga 142.50. Berlin 87.76, Mil.r^ "58. Budimpešta 11.75. Pra-a. devize: Berlin 2547.50-2627 ^' flurih°1028 - 1032. Milan 238 - 24«. Pariz 433 - 435, London 223 -Newvork 51.25 - 52.25. Beograd 6. — 08 6* Sofl». 33.85 — 34.65, Dunaj f - 0.76, VaršaVa 1.35 - 1.95, Bndimj* 7C,5 _ p »5. valute: marke 2547.50 — 2627.50, švic. franki 1023 - 1027, lire 235 — 237, francoski franki 430 — ' funti 222 — 224, juOTsk note 64.62 - ' - *— •• ------- --- iunu — — ' J ------. . magoge. ki se!ejo nezadovoljnost hujska- j c5 ^ 32.60 — 33.40. avstrijske -. '•o narod. ubija;o liubezen do dela in na- „06ane krone 0.56 — 0.76. poliske mar- . krone 7.05-8-2-' šo komaj osvobojene domovine, za vse one, ki trapajo delavstvo z frazarenjem. pa sami nič ne delajo, ampak živijo le od n:«srovIh žuljev, ra vse take treba prisilnega dela. — Fr. Zelenik. • • • = Uvoz, Izvoz In prevoz perja In ribjih ter mesnih konzerv brez veterinarske kontrole In brez potrdila o izvoza ln neškodljivosti. Ker so nekatere obmejne veterinarske posta :e v zadnjem času začele zadrževati pošiljke rerja ln raznih ribjih in mesnih konrerv, jjer so bile mnenja, da se mora tudi tako blago po veterinarskih predpisih, ki veljajo za veterinarsko kontrolo živine, mesa jn mesnih izdelkov, pregledati od veterinarskih organov glede neškodljivosti in glede Izvora, je ministrstvo za poljedelstvo vsem veterinarskim posta im izdalo navodila, da za tako blago ni potreben niti veterinarski pregled, niti smejo obmejni organi pri uvozu, prevozu ali izvozu takega blaea zahtevati Ce primerjamo množino dela in porab- notrlila o izvozu in neškodljivosti. Isto-liene delovne sile s količino pridelka, čvno je generalna direkcija carin dala i vidimo, da proizvajamo .'-.ko drago, ker nalog carinarnicam, d.-. | delamo necospcdar?!:* * p->mbha» pre- carinijo brez predfc*. preriMa cb- ; M2. Pratra 7.60 iveč časa ter *>. za v- .. -; nrokvode I mejnega veterinarja. 130.06 — soa*- ke 115 — 1.75. madž. krone 7.05—8.: Curih, devize: Berlin 2.50. Newvork 5 12, London 22, Pariz 42.80, Milan 23.70 Praga 9.75. Budimpešta 0.77. Zagreb 1. .->• .Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske -rosane krone 0.08. __ Dunal, devize: Zasrreb 26.13 — 26.1. Beocrad 104JV) - 104.70. Berlin 3981-^ _ 3990 50. Budimpešta 1228.50-1231 .o0. London 34750 - 348.10. Milan 873.10 -373.60. Newvork 81.23 - ^-27. Pam 679 80 - 680.20. Pra.-n 155.07 — loCA . Sofivi 54 45 — 55.00. Varšava 2.54 - 2--« Curih 1589.75 - 1500.25. valute: -larj| TW _ 8002. levi 51.95 -52-»-marke "094-50 - 4000.50. funt, 34*90 -314.10. franeoski franki 674.80 - 6753' lire 36« 10 — 368.60. ju,rosi- note 103. )' _ iSo po!V-e marke 250.50 -252.^ leji 64.-15—64.55, švicaftkifraaki lKv-.£ _ 1565 25. češke krone 155.72 - 155.7*. mrdžarske krone 1238.50 - 124150. Berlin, devize: Rim 940.05 London 879.10-880.90. Newvork 20141-50. - 20181.50, Pariz 1710.75 - 1714.25. Švica 4000.05 — 4009.05, Dunaj 6.68 — 888.40. Budlmoest« CCMJDE FASRSKE: 95 Morski ropar (Le Fiibustier des Mers.) Roman, S ietn ie zasliševanje imenovanega korzarskega kapitana in pirata zaključeno. Zapisnikar mu ves zapisnik prečita na slovesen način, obtoženec pa izjavi, da je tako vse prav zapisano in da nima ničesar več pripomniti ali spreminjati, marveč da vztraja pri svojih izpovedbah, kakor u«5! O*. 8*—, »uklh aadallnilh S haaadl » Ota. — Trgovtkl 4epttom|a, . 270 Stanovanj« zastonj. A'aiera boljša, stranka v sredini mesta bi hotela zame-njati stauovauje z dvema sobama in pritiklinami z euakim y Mostah. Stinovanje ;e lepo ia fcubo, na razpolago lep vrt. Ugodno za 1 nbitelje narave. Več v trguvmi Fon, Stari trg 6. 250 Soba bukova drva