NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 47 - LETO 51 - CEUE, 21.11.1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Oblast se vzpostavlja /si poslanci državnega zbora -Dva stolčka hkrati sta preveč-Rezine in drobtine ali kdo od kandidatov na Celjskem je dobil koliko glasov. Strani 1,3,20. AKTUALNO Džamija v Žalcu, ne, le Jehovove priče. Tema na strani 21. KRONIKA Roparja grozila z ubojem. Stran 33. FELJTON Čas od bralnih društev do ljudske knjižnice v Celju popisuje v novem podlistku Branko Goropevšek. Stran 26. REPORTAŽA Kaj je v Sloveniji počela Mira Markovič; j prva dama Srbije. Stran 5. 1 Demokracija, lopovom prijazna Prijeli Matjaža Podmiljšaka in pomagače. Odvetnica očita pomanjkljivosti. Stran 32. Cepelin je odietej v derbiju 2. kroga rokometne lige prvakov Celjani v zadnjih sekundah s tvegano akcijo zapravili možnost za remi v Santandru. Stran 15. Navajen porazov Mirko Lebar je prvič spregovoril o mačehovskem odnosu družbe do invalidov. Stran 16. DOGODKI komentiramo Državotvornost na preizkušnji Trditev, da so letošnje držav- nozborske volitve postale zani- mive šele takrat, ko so se voliš- ča zaprla in je javnost izvedela za volilne rezultate, je vse prej kot iz trte zvita. Držalo pa bo tudi to, da so v DZ izvoljene stranke in njeni poslanci - kljub glasnim in mogočnim besedam o svoji državnotvor- nosti v času sicer mirne volilne kampanje - šele zdaj na resnič- nem preizkusu, katere med njimi bodo le-to tudi dejansko zmogle udejaniti. Zelo posplošeno bi za nov sestav DZ veljalo, daje na prvi pogled uravnotežen, da se ni nagnil ne levo, ne desno, am- pak smo volivci jeziček na teht- nici umirili v morda najbolj nehvaležnem pat položaju. Bolj pa bo držalo, da v prime- ru nove slovenske zakonodaj- ne oblasti nikakor ne moremo govoriti o politični poenoteno- sti na levi ali desni strani. Stranke se, zvečine, deklarira- jo za sredinske, morda malce bolj levo ali desno sredinske, glede na njihova programska izhodišča in stališča do najpo- membnejših aktualnih notra- njih (gospodarstvo, sociala) in zunanje političnih vprašanj, pa bi o sorodnosti zadostno močne koalicije v Sloveniji ne mogli govoriti. Volivci smo povedali svoje - težko bi kdor koli volilnemu telesu očital, da ni ravnalo prav in da se je odločilo napač- no. Prav zaradi tega je tudi v teh dneh na resnični preizkuš- nji prav državnotvornost (ta pa glede na izrečene besede velja prav za vseh sedem) vDZ izvoljenih strank. Kupčkanje za svoj delež oblasti, pri čemer bi posamezne bodoče vladne koalicijske stranke ostale zno- traj svojih ozkih (a visokih) strankarskih plotov, bi sloven- sko zakonodajno in izvršno oblast postavilo na tako trhel kompromis, da bi bila vsaka koalicija le kratkega veka. Za funkcioniranje države, kije nekje na prehodu iz vrtca v osnovnošolske klopi, pa bi bile nenehne menjave vlad in kroga strank, ki bi bile na poziciji oziroma v opoziciji, povsem neproduktivne in bi vodile vse kam drugam kot v tisto, kar so nam kandidati sleherne od sedmih izvoljenih obljubljali pred in tudi še po Martinovi nedelji. Kljub šte- vilnim dogovarjanjem, ugiba- njem in skorajda že športnim stavam, kako bo sestavljena nova vladna koalicija, pa bo le zanimivo počakati in izve- deti, kateri bodo (če bodo) tisti, ki bodo zmogli najprej pomisliti na državo in šele zatem na svojo strankarsko vkalupljenost. IVANA STAMEJČIČ Oblast se vzpostavlja V ponedeljek uradni volilni rezultati, v torek predsednik države Milan Kučan sklical konstitutivno sejo DZ Republiška volilna komisija je uradne rezultate letošnjih dr- žavnozborskih volitev razglasi- la v ponedeljek, predsednica RVK Marija Ude Marinček pa jih je najprej sporočila predsed- niku države Milanu Kučanu. Le-ta je v torek za sklic prve seje novega državnega zbora določil četrtrk 28. november. Uradni volilni rezultati volitev poslancev v DZ se ne razlikujejo kaj dosti od neuradnih, delnih rezultatov, ki smo jih objavili že v prejšnji številki. Povsem na- tančno pa je 1,136.679 sloven- skih volivcev (73,70% volilna udeležba) LDS namenilo 27,01% glasov (25 poslanskih mest), SLS se je z 19,38% uvrstila na drugo mesto (19 poslancev), na tretje SDS s 16,13 % (16 poslan- cev), četrto mesto z 9,62% pripa- da SKD (10 poslancev) in peto mesto ZLSD, ki je osvojila 9,03% (9 poslancev). V DZ pa sta se ob dveh predstavnikih (madžarske in italijanske) narodnosti uvrsti- la še DeSUS s 4,32% (5 poslan- cev) in SNS s 3,22% oziroma 4 poslanskimi mesti. DZ V novembru Po zakonu o volitvah v DZ je predsednik države tisti, ki razpi- še volitve, prav tako pa so v njegovi pristojnosti tudi prvi na- slednji koraki do vzpostavitve zakonodajne in izvršne oblasti. V torek je tako predsednik Milan Kučan za sklic prve seje DZ določil 28. november (po zakonu sme od izvolitve do pr- vega zasedanja DZ miniti največ 20 dni). S tem dnem se bo tudi uradno končal 4-letni mandat leta 1992 izvoljenih devetdesetih poslancev, za prvo sejo novoi- zvoljenega DZ pa se šteje tista, na kateri bo potrjenih najmanj polovica poslanskih mandatov. Prva naloga novega DZ oziroma osnova za to, da bodo poslanci sploh lahko začeli opravljati svo- je delo, je izvolitev oziroma potr- ditev mandatno-imunitetne ko- misije, v kateri morajo biti pred- stavniki vseh sedmih strank, iz- voljenih v pariament. Komisija mora pripraviti poročilo o izvoli- tvi, ki ga sprejema DZ in šele, ko bo potrjena najmanj polovica poslanskih mandatov, lahko DZ začne z normalnim delom. Glede na obstoječo zakonoda- jo in rokovnik posameznih opra- vil, pa bo novoizvoljena devetde- seterica najprej izvolila svojega predsednika (do izvolitve bo DZ vodil najstarejši poslanec - pred- vidoma Marijan Schif frer iz vrst SKD) in po možnosti tudi dveh podpredsednikov. Temu sledi (zaradi usklajevanja predsedniš- kih funkcij) razmeroma težko imenovanje delovnih teles DZ, seveda pa tudi oblikovanje po- slanskih skupin in določitev vo- dij poslanskih skupin. Do nove vlade lelos? če nam je letošnji Martin pri- nesel nov sestav DZ, bi malce v šali lahko zapisali da bosta boži- ček oziroma dedek Mraz tista, ki nam bosta morda prinesla vla- do. Vendar le v primeru, če bodo v DZ z medstrankarskimi uskla- jevanji uspeli zagotoviti večin- sko podporo najmanj 46 poslan- skih glasov za mandatarja. Prvi otiplivejši koraki vladne koalicijske kombinatorike so bi- li seveda storjeni že na Martino- vo nedeljo zvečer, takoj po obja- vi delnih volilnih rezultatov, na- daljujejo pa se še zdaj. Uradno se bo o predlogih za mandatar- ja, ki mu bo zaupana sestava nove Vlade Republike Sloveni- je, predsednik države začel po- govarjati z vodji poslanskih sku- pin. Po Ustavi RS ima predsed- nik Kučan na voljo 30 dni od konstitutivne seje DZ, da v par- lament pošlje svoj poimenski predlog za mandatarja. Nenapi- sano pravilo je, da mandatars- tvo najprej ponudi zmagovalcu volitev, stranki oziroma koaliciji strank, ki tudi določi svojega kandidata. Za izvolitev manda- tarja, ki poslancem predlaga tu- di sestav vlade (ministre potrdi DZ), pa je potrebna kvalificira- na večina vseh 90 poslancev, torej najmanj 46 tajno oddanih glasov. Če predlagani mandatar ne dobi večinske podpore, ima predsednik države na voljo še drugi krog (največ 14 dni) za posvetovanja s poslanskimi skupinami, DZ v potrditev pa lahko predlaga novega ali istega kandidata za mandatarja. V drugem krogu se predsedniku Kučanu že lahko pridružijo tudi poslanske skupine oziroma skupine najmanj desetih slancev, ki za glasovanje lahko predlagajo svoje ma tarske kandidate. Če je kan( tov več, se o bodočem ma tarju glasuje posamično, prej o kandidatu, ki ga je pn gal predsednik, nato pa o preostalih, glede na zapoi vloženih predlogov. Ustava predvideva tudi i nost, da mandatar ni izvi niti v drugem krogu. V primeru sta za razplet pok na voljo dve poti - predse države lahko razpusti DZ ir piše nove volitve (izvesti j treba v dveh mesecih, in 1 temu, da bi bili takrat za i že decembrski volilni reft dumi, bi zaradi časovne si najverjetneje, ne glede na rendumski rezultat, spet ' po starem), poslanci DZ p lahko v 48 urah po neuspc drugem krogu z večino gl navzočih poslancev odloči za tretji krog volitev mand ja. V tem primeru vrstni mandatarskih kandidatov c ča število dobljenih glase drugem krogu, sledijo pa rr bitni novi predlogi, med kc mi ima prednost predlog { sednika države. Za izvo mandatarja v tem primeri došča navadna večina prisc poslancev (DZ je sklepčen, i na seji 46 poslancev). To pa je tudi resnično za možnost - če namreč poi cem ne uspe izvoliti manda niti v tem, tretjem krogu, f stane zgolj še razpust D! razpis predčasnih volitev. Tri volilne možnosti Zakonodajni referendum o morebitnih spremembah ob- stoječega volilnega sistema je razpisan za nedeljo, 8. de- cembra, roki za izvedbo refe- renduma, na katerem se bo- mo volivci odločali o treh no- vih različicah volilnega si- stema, pa so začeli teči 8. novembra. Volivci bomo imeli na voljo tri možnosti. V državnem svetu so izoblikovali predlog za kom- binacijo večinskega in propor- cionalnega sistema, SDS s pod- poro več kot 43 tisoč podpisov državljanov predlaga dvokrož- ni večinski sistem, skupina 30 poslancev DZ pa se zavzema za proporcionalni volilni si- stem. Glede na to, da so v javnosti in medijih še vedno v ospredju rezultati nedavnih dr- žavnozborskih volitev ter se- stavljanje vladne koalicije, so za temeljito promocijo svojega predloga za nov volilni sistem poskrbeli le v DS, ki je v začet- ku tedna pripravil prve pred- stavitve po posameznih ob- močjih Slovenije. V Celju bodo svoj predlog volilnega sistema predstavili danes, v četrtek, v Celjskem domu. Sicer pa bodo zakonodajni referendum izvedli isti volilni organi kot nedavne volitve po- slancev v DZ. Po besedah taj- nika RVK Marka Golobica za zakonodajni referendum ob- stoječa zakonodaja ne predvi- deva posebne kampanje, dolo- čen pa je 24-urni volilni molk pred dnevom glasovanja. V nedeljo, 8. decembra, bomo volivci svoj pogled na bodoči vohlni sistem izrazili v načelo- ma istih voUščih, za razliko od državnozborskih volitev pa za referendumske predloge ni mogoče glasovati s pošto. IS Zdravilišče še brez cene Medresorska komisija, ki jo je republiška vlada imenovala za izvedbo projekta oživitve zdravilišča v Rimskih Toplicah je prejšnji mesec napovedala, da bo še letos izvedla ocenitev državnega premoženja, ki ga predstavljajo nepremičnine nekdanjega vojaško medicinskega centra ter objavila javni razpis, s katerem bi država izbrala strateškega partnerja pri ponovnem zagonu zdravilišča. Komisija je napovedala, da bo cenitev nepremičnin narejena do 15. novembra, od tega dne pa do 15. decembra pa naj bi bil objavljen javni razpis. Celotni postopek vodi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Kot je v torek, 19. novembra, povedala Mira Veljič, finančna svetovalka v agenciji, cenitev objektov v Zdravilišču Rimske Toplice še ni opravljena v celoti in da čakajo »finančne variante cenitve«. Takoj ko bodo številke dokončne, pravi Veljičeva, se bo sestala medresorska komisija in določila pogoje javnega razpisa. JI Čiščenje in pospravljanje Zakon o volilni kampa- nji, sprejet v letu 1994, do- loča, da se volilna kampa- nja za volitve poslancev v DZ začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, zaključi pa 24 ur pred dnevom glasovanja. Vendar pa to še ne pome- ni, da je za organizatorje volilnih kampanj vse delo tudi dejansko opravljeno. Zakon namreč jasno določa, da so organizatorji volilnih kampanj med drugim dolž- ni najkasneje v 15 dneh po volitvah odstraniti vse pla- kate, s katerimi so reklami- rali svoje kandidate oziroma stranko pred glasovanjem. Zagrožena kazen za tiste, ki tega ne bodo storili, je naj- manj 100.000 SIT. Poslanci državnega zbora DOGODKI 3 Dva stolčka hkrati sta preveč Poklicni poslanec ali poklicni župan - oboje po veljavni zakonodaji ni mogoče! leta 1992 sprejet Zakon o loslancih velja za enega bolj ijtančnih in nedvoumnih v ijstajajoči slovenski zakono- [3Ji, saj natančno določa, kdo p pod kakšnimi pogoji je lah- poslanec DZ. Povsem jasno ipredeljuje, da je poslansko ^nkcijo mogoče opravljati rgolj poklicno, hkrati pa tudi loloča vse tiste dejavnosti, s jaterimi poslansko delo ni idriižljivo. Pravzaprav sme poslanec ob ivojem poklicnem delu v DZ jstati »aktiven« v svojem prejš- ijem poklicu le s tretjinsko ob- reznostjo v primeru, če gre za :nanstveno, raziskovalno ali )odobno dejavnost. Za vse os- ale dejavnosti, ki so jih pred zvolitvijo opravljali poslanci, )a 9. člen zakona precizno iredpisuje, da lahko pride do jrenehanja poslanskega man- lata, če v treh mesecih po potr- iitvi poslanskega mandata po- ilanec ne preneha opravljati de- avnosti, ki ni združljiva s funk- ;ijo poslanca. In katere so te iejavnosti? Poslanec ne sme bi- i hkrati član državnega sveta liti ne sme opravljati druge [unkcije ali dela v državnih or- ganih. Poslanec tudi ne sme poklicno opravljati funkcije v o\^anih lokalne samouprave. Vil. členu pa je še določeno, da z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funk- cijo poslanca, oziroma delo v državnem organu. Od 13 poslancev s Celjskega kar 7 županov Več kot polovica izvoljenih poslancev s širšega celjskega območja je županov, prav tako pa so štirje od sedmih županov svojo funkcijo doslej opravljali poklicno. Že doslej je uspešno združe- val poklicno poslansko delo in neprofesionalno župansko funkcijo Jurij Malovrh iz Šent- jurja, nepoklicno pa sta župa- novala tudi Peter Hrastelj iz Laškega in Jože Košir iz Zreč. Poklicno pa so župansko funk- cijo opravljali: Jože Zimšek iz Mestne občine Celje, Jakob Presečnik iz Mozirja, Mirko Zamernik iz Luč (vsi izvoljeni neposredno) ter Franc Jazbec iz Štor. Kako naprej? Župani, ki svoje delo zdaj opravljajo poklicno, morajo pred potrditvijo poslanskega mandata najti rešitev oziroma statusno ureditev županske funkcije. Po strokovnih razla- gah, ki se te dni pojavljajo v javnosti, sta mogoči dve poti. Prva je odstop z županske funkcije (v tem primeru mora DZ razpisati nadomestne žu- panske volitve v posameznih občinah, ki bi ostale brez svo- jega prvega moža). Druga možnost je ureditev statusa žu- panske funkcije v dogovoru z občinskim svetom. V občin- skih statutih je namreč jasno zapisano ali župan svoje delo opravlja poklicno ali nepoklic- no, za spremembo tega člena pa je potrebna dvotretjinska večina podpore občinskih svet- nikov. Teoretično je torej mogoče, da vsi štirje župani, ki so doslej na Celjskem županovali poklic- no, v bodoče ostanejo v svojih občinah nepoklicni župani, poklicno pa opravljajo poslan- sko delo. Župan Mestne občine Celje Jože Zimšek pravi, da kon- kretnega načina, kako obe funkciji uskladiti, še ne pozna. »Zaradi obilice drugih obvez- nosti doslej še ni bilo dogovo- rov oziroma usklajevanja niti v vodstvu občine niti znotraj stranke, odločitev pa bomo sprejeli do konca tedna oziro- ma v teh dneh,« pravi Zimšek in dodaja, da bo v primeru dogovora že za decembrsko se- jo občinskega sveta izobliko- van predlog spremembe občin- skega statuta v tistem členu, ki določa, da se v Mestni občini Celje funkcija župana opravlja poklicno. Predlog za spremembo ob- činskega statuta v tem členu pripravljajo tudi v občini Štore, po besedah župana Franca Jazbeca za zasedanje, ki bo sklicano konec novembra ozi- roma v prvih decembrskih dneh. »Združevanje obeh funkcij bo vsekakor naporno, vendar o imenovanju podžu- pana oziroma podobnih reši- tvah vsaj za prve tri mesece v občini ne razmišljamo. Sam bom vsak dan ob sedmih v občinski upravi, ob 8.10. uri pa se bom z vlakom odpeljal v Ljubljano, kjer se delo DZ za- čenja ob 10. uri. Poslanski »de- lovnik« se po urniku zaključuje ob 17. uri, zato se bom dnevno tudi vračal domov,« je prepri- čan Jazbec. Dosedanja poklicna župana v dveh zgornjesavinjskih obči- nah, Jakob Presečnik, župan občine Mozirje, in Mirko Za- mernik, župan občine Luče (oba sta bila v DZ izvoljena neposredno, kar mnogi oprede- ljujejo kot priznanje njunemu dosedanjemu delu), bosta po- slej vodenje občinske uprave zaupala tajnikoma. Predloga v obeh občinah še nista dokonč- no izoblikovana, o bodoči po- dobi občin pa bodo dokončno odločili svetniki, predvidoma na decembrskih zasedanjih sve- tov občin Mozirje in Luče. ■■MHH IVANA STAMEJČIČ Rebalans proračuna še v zraku Za novembrsko sejo žalske- ga občinskega sveta je bilo naj- 3rej predvideno, da bodo svet- ilki odločali o znižanju prora- čuna. Minuli teden so zaen- u^at razpravljali samo o izho- liščih za rebalans proračuna. Žalski občinski proračun zna- '3 za letošnje leto 2 milijardi 232 nilijonov tolarjev. Trenutno je Ugotovljenih virov v višini ene milijarde 979 milijonov tolarjev, ^radi izpada nekaterih virov, Predvsem odškodnine na račun avtoceste Vransko-Blagovica, aks za obiemenjevanje okolja ■n nekaterih drugih virov Žalča- nom primanjkuje približno 147 milijonov tolarjev. Ker v občini še vedno računajo na določene prihodke, zaenkrat proračuna niso zniževali, temveč pripravili le izhodišča za rebalans, v koli- kor bo ta v resnici potreben. So pa svetniki na seji v mi- nulem tednu kljub denarni sti- ski potrdili načrt zimske služ- be. Bruto ura pluženja bo le- tos stala 4 tisoč tolarjev na uro, skupno pa so za zimsko službo na javnih poteh in lo- kalnih cestah v sezoni 1996/ 97 namenili 22 milijonov 788 tisoč tolarjev. Največ denarja, dobre 4 milijone tolarje, bodo potrebovali na Vranskem, kjer je tudi največ kilometrov lo- kalnih cest in javnih poti. Po dobra 2 milijona tolarjev so namenili krajevnim skupno- stim Braslovče, Prebold in Ta- bor. Približno milijon in pol tolarjev dobijo v Andražu, Gri- žah in na Polzeli. Po ostalih krajevnih skupnostih v žalski občini bodo za zimsko službo dobih od 115 do 879 tisoč to- larjev. Polovico denarja bodo v občini zagotovili v letošnjem proračunu, drugo polovico pa v proračunu za prihodnje leto. IB Kopališče na sodišču Turistično društvo Rimske Toplice in podjetje Forum Terma v dveh izvensodnih poravnavah nista mogla po- ravnati spora zaradi plačeva- ■^ja najemnine za termalni ^azen. V torek, 26. novem- bra, se bodo predstavniki '^beh sprtih strani srečali na •^^Ijskem sodišču. Spor med turističnim druš- tvom kot lastnikom termalne- §9 kopališča v Rimskih Topli- cah in najemnikom podjetjem ^orum je nastal aprila lani, ko '5 društvo prepovedalo vsakr- ^rie nove naložbe na območju 'kopališča. Najemniki so zato začeli poravnavati najemnino ^a kopališče tako, da društvu plačajo le del pogodbene vso- preostanek denarja pa na- kazujejo na posebno bančno knjižico. Zaradi tega je turi- stično društvo oktobra lani vložilo tožbo proti podjetju Forum Terma, le-to pa je dva meseca kasneje vložilo proti- tožbo. Novo vodstvo krajevne skupnosti Rimske Toplice je spor med lastnikom in najem- nikom hotelo poravnati v dveh izvensodnih poravnavah, ven- dar so bili vsi poskusi neuspe- šni. Tožba in protitožba sta ostali, spor, ki se mu je pridru- žilo še nekaj sodnih oziroma pravnih nejasnosti, zaradi če- sar je podjetje Forum Terma prosil za pomoč ministrstvo za pravosodje, pa bo 26. no- vembra pričelo reševati celj- sko sodišče. JI posvetu 394 žrtev trčenja letal V bližini indijske prestolni- ce, kakih 75 kilometrov zahod- no od New Delhija, se je zgodi- la ena najhujših letalskih ne- sreč doslej. Saudsko letalo Bo- eing 747 in kazahstanski lljušin 76 sta trčila v zraku iz za zdaj še neznanega razloga. V nesre- či je umrlo vseh 349 potnikov in osebje obeh letal, zgodila pa se je le sedem minut zatem, ko je saudsko letalo iz letališča v New Delhiju poletelo proti Ria- du. Strokovnjaki kot najverjet- nejša vzroka nesreče omenjajo dva: nezadostno in zastarelo opremljenost letališča v New Delhiju, kar indijske letališke oblasti vztrajno zanikajo, dru- gi, večkrat omenjen vzrok pa je človeški faktor. Precej razprav se nagiba k temu, da pilot ka- zalistanskega letala verjetno ni razumel napotkov iz kontrol- nega stolpa. Obe letali sta na- mreč leteli v istem zračnem koridorju, na višini nekaj nad štiri tisoč metrov, razlika je bila le okrog 300 metrov. Vendar pa pilot Iljušina, poleg tega da piloti nekdanje Sovjetske zve- ze naj ne bi povsem dobro razumeli angleškega jezika, povrh vsega navodil z letališča ni dobil v metrih, ampak v angleški merski enoti feet in tu bi lahko bil usodni vzrok za trčenje. Vendar pa so pristojne kazahstanske službe tudi ta vzrok zanikale, medtem ko se zdi varnostnemu direktorju na letališču v New Delhiju še naj- bolj verjeten. Pravi vzrok te hude nesreče, po številu žrtev četrte najhujše v novejši zgo- dovini (trčenje dveh boeingov leta 1977 - 583 žrtev, trčenje japonskega letala v goro Osuta- ka leta 1985 - 520 žrtev in strmoglavi]enje ruskega Anto- nova na tržnico v Kinšasi ja- nuarja letos - več kot 350 žrtev) pa bodo verjetno razkrile črne skrinjice, ki so jih sicer že od- krili, vendar pa so v precej slabem stanju. Konferenca o prehrani v Rimu je bila pod pokrovi- teljstvom Organizacije za pre- hrano in kmetijstvo (FAO) petdnevna konferenca o pre- hrani, ki so se je udeležili predstavniki 194 držav iz vse- ga sveta. Udeleženci so spreje- li rimsko deklaracijo o svetov- ni prehrambeni varnosti, v ka- teri je zapisana pravica vsake- ga človeka do zdrave hrane in osnovna pravica vsakega člo- veka, da ni lačen ter akcijski načrt svetovnega vrha o pre- hrani. V tem trenutku je na- mreč brez hrane na svetu okoli 840 milijonov ljudi ali povedano drugače, kar 14 od- stotkov vsega svetovnega pre- bivalstva. Najbolj žalostno je, da je med njimi kar četrtina otrok, mlajših od petih let, ki so podhranjeni in trpijo za kroničnim pomanjkanjem hrane. Na srečanju so opozar- jali, da problem ni v produkci- ji hrane, ampak v njeni distri- buciji. Pomanjkanje hrane je namreč dostikrat instrument političnega in gospodarskega pritiska (gospodarske sankci- je, primer Iraka, Kube). Na srečanju je bil prisoten tudi papež Janez Pavel II., ki je ugovarjal demografskim stro- kovnjakom, češ, da omejitev oz kontrola rojstev tudi v tem primeru ni rešitev. Bogate države je pozval, naj omejijo denar za nakup orožja in naj raje revnim državam odpišejo dolgove. ZRJvzfraja pri svojem v Bruslju je bil nov krog pogovorov o delitvi premože- nja rajnke Jugoslavije med predstavniki petili držav na- slednic in mednarodnim po- srednikom Wattsom. Tudi to- krat jugoslovanska delegacija ni odstopila od svojih zahtev. Ostale delegacije je namreč ves čas poskušala prepričati, da ima ZRJ kontinuiteto nekda- nje SFRJ, ostale štiri države pa so naslednice države, ki več ne obstaja. Beograd trdi, da pri nekdanji skupni jugoslovanski republiki ni šlo za razpad (kot je zapisano v resoluciji Var- nostnega sveta), temveč za od- cepitev republik, ki zato nima- jo nekaterih nasledstvenih pra- vic. Beograd tudi vztraja pri reševanju vseh premoženjskih vprašanj v paketu in ne posa- mično kot želijo ostale štiri re- publike, da bi laliko rešile vsa sporna vprašanja. Ta med dru- gim so: 6 milijard dolarjev de- viznih rezerv iz leta 1991, 2 milijardi dolarjev klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zve- ze nekdani Jugoslaviji, 400 milijonov dolarjev vredni pro- stori jugoslovanskih veleposla- ništev v tujini in do 90 milijard dolarjev visoka knjigovodska vrednost nekdanje Jugoslovan- ske ljudske armade. Zaradi ju- goslovanskega zavlačevanja se bodo pogovori s posrednikom Wattsom nadaljevali na bilate- ralni ravni. Načrt za utrditev miru v Parizu je bila konferenca za BiH, na kateri so predstav- niki tričlanskega predsedstva Republike - Izetbegovič, Zu- bak, Krajišnik- soglasno spre- jeli načrt za utrditev krhkega miru v Bosni. Načrt je dvelet- ni, njegovi podpisniki pa so pripravljeni na popolno spo- štovanje mirovnih sporazu- mov, ravno tako odobravajo navzočnost mednarodnih sil v BiH po letu 1996, zavzemajo pa se tudi za nadaljnje sodelo- vanje z visokim predstavni- kom mednarodne skupnosti Bildtom. Prednostna točka te- ga načrta bo med drugim svo- bodno vračanje beguncev na njihove domove, saj se jih je doslej vrnilo le nekaj odstot- kov. Prav zaradi vračanja be- guncev se je zgodil prvi večji resen incident med muslima- ni in srbsko policijo, ki jili je po vrnitvi želela izgnati iz njihove vasi Gajevi. IFOR je zato med muslimansko in srbsko entite- to oblikoval začasno območje, kjer ni dovoljeno nositi orožja (le policija za lastno varova- nje), začasno so tudi ustavili vračanje beguncev na celotno razmejitveno območje med entitetama. Visoki urad ZN za begunce pa do nadaljnjega ne bo sprejemal prošenj za njiho- vo vrnitev. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI V Bučah samoprispevek V KS Buče, v občini Kozje, so se volilci ob nedavnih volitvah odločili za samoprispevek. Zanj je glasovalo 60,10 odstotka tistih, ki so se prišli na volišče. V prihodnjih petih letili želijo z denarjem iz samoprispev- ka in drugih virov poskrbeti za mrliško vežico ter ureditev pokopališča, za asfaltiranje in gramoziranje krajevnih cest, dokončati gasilski dom, denar pa želijo nameniti še za zimsko pluženje vaških cest ter za delovanje KS. Gre za program v vrednosti 16 milijonov tolarjev, s samoprispevkom pa bi zbrali 10,8 milijona. Krajani bodo začeli plačevati samoprispevek z novim letom, za obdobje petih let. Vsi zaposleni bodo namenili zanj 2 odstotka od neto mesečne plače, lastniki zemljišč bodo plačevali 10 odstotkov od letnega katastrskega dohodka, upokojenci 2 odstotka od pokojnin, ki so osnova za davek, samostojni podjetniki pa mesečno 5 odstotkov od bruto zavarovalne osnove. KS Buče je demografsko ogrožena, z velikimi razvojnimi potrebami. Uspeh prvega po dolgih letih izglasovanega samo- prispevka na celjskem območju pa dokazuje zavesi krajanov, da bodo le po tej poti tudi sami prispevah k razvoju kraja. B.J. Za ljubensko šolo Vsi razlogi, zakaj naj bi Ljubenci izglasovali samoprispevek Na Ljubnem ob Savinji se bodo krajani 22. decembra na referendumu odločali gle- de uvedbe samoprispevka, ki bo namenjen izključno za razširitev osnovne šole in vrtca. Tako so se odločili ljubenski svetniki, ki so se priprav na referendum že temeljito lotili. Na Ljubnem so se namreč od- ločili, da bodo vsi svetniki, ob- činski delavci in učitelji obiska- li vsako hišo v kraju in domači- nom razložili, zakaj bi bilo po- trebno 22. decembra na glasov- nicah obkrožiti za. Dejstvo je namreč, da Ljubno potrebuje večjo šolo. Čeprav gre pri tem za nadstandardni program, svetniki in učitelji opozarjajo na učence iz oddaljenih krajev, ki morajo zaradi dvoizmenske- ga pouka ponoči iz šole, na razred učencev, ki ima pouk v občinski stavbi ter na malčke iz vrtca, ki se stiskajo na popol- noma neprimernem in pre- majhnem prostoru. Po predračunih bo nadzida- va ljubenske šole stala 130 mi- lijonov dolarjev, s pomočjo sa- moprispevka pa bodo v 5 letih zbrali 45 milijonov tolarjev. Tako bi vsi zaposleni za šolo prispevali 1,5 odstotka neto plače, obrtniki 2 odstotka od zavarovalne osnove, kmetje 5 odstotkov od katastrskega do- hodka, večjega od 5 tisoč to- larjev... Približno 60 milijonov tolarjev naj bi za večjo šolo na Ljubnem primaknila država, ki bo ob izglasovanem samo- prispevku ljubensko šolo uvr- stila že v proračun za prihod- nje leto. Vsaj tako so obljubili v ministrstvu za šolstvo, do- končno pa naj bi obljube potr- dili 27. novembra, ko bodo predstavniki ministrstva obi- skali Ljubno z napisanim skle- pom glede sofinanciranja iz- gradnje šole. Pri gradnji ljubenske šole gre v bistvu za gradnjo nad- zidka s šestimi učilnicami, s tem pa bi bili pripravljeni tudi za 9-letno šolanje. S prenovlje- no šolo pa bi kraj pridobil tudi druge potrebne prostore ter seveda ustvaril pogoje za nor- malno delo v vrtcu. Zaradi nuje po večji šoli, ker so pri- pravljeni že vsi načrti in ker bo drugače kraj capljal za dru- gimi, si mnogi želijo, da bi se Ljubenci na referendumu od- ločili za samoprispevek. m URŠKA SELIŠNIK Gonja proti sindikalnim zaupnikom? Pred poslopjem sodišča v Slovenskih Konjicah so se mi- nulo sredo zbrali predstavni- ki Neodvisnih sindikatov Slo- venije. Z mirnim protestnim shodom so izrazili podporo svojemu članu Francu Rakov- niku, proti kateremu je vlože- na zasebna tožba Branka Pa- vlina, nekdanjega direktorja zreškega Cometa. Neodvisni sindikati Sloveni- je so pod vodstvom predsedni- ka Rastka Plohla na sredini novinarski konferenci izrazili zgroženost zaradi sodnega po- stopka pred sodiščem v Slo- venskih Konjicah. Pavlin toži Rakovnika, predsednika ob- močnega odbora Neodvisnih sindikatov Slovenske Konjice, ker naj bi bil na zboru delav- cev nekdanjega Konusa (Ko- numa) v začetku oktobra leta 1995 dejal: »Tu je bil mene- džer leta, kaj je naredil? Nič! Zdaj je v banki v Mariboru in pije kri drugim.« Po zboru je bila je bila ta izjava zapisana v Novicah. Tožnik zahteva us- trezno kazen in denarno odš- kodnino v protivrednosti tri tisoč nemških mark. Predstavniki neodvisnega sindikata so v sredo poudarih, da so se ustrahovanja sindikal- nih predstavnikov njihovega sindikata preko sodnih tožb začele že leta 90 in sicer v podjetju Fecro Gorenje, nada- ljevala v Čevljarstvu Kidričevo in zdaj še v omenjenem pri- meru. Poleg tega so v nekate- rih podjetjih (na primer Hi- dromontaži, Protektu in dru- god) po Plohlovem mnenju sindikalne zaupnike nezako- nito odpuščali. Sindikat zato meni, da gre v večini sprože- nih sodnih postopkov zoper sindikaliste za konstrukte in gonjo zoper sindikat. Tudi v konjiškem primeru naj bi bilo tako. Obenem pa naj bi - tako je na novinarski konferenci dejal predstavnik NSS iz Uniorja Branko Koro- šec - tokrat šlo tudi za nespo- razume iz preteklosti, saj je bil Rakovnik predsednik sindika- ta v Cometu takrat, ko je Pa- vlin iz njega odhajal. A.N. Sami za svoj razvoj v Zidanem Mostu in v Vrhu nad Laškim bodo 8. decembra odločali o krajevnem samoprispevku Vodstvi krajevnih skupno- sti Zidani Most in Vrh nad Laškim sta se odločili, da bo- sta ob državnem referendu- mu, ki bo 8. decembra, iz- vedli še referendum za kra- jevni samoprispevek. Že ne- koliko pozabljena in v prete- klih letih cesto kritizirana oblika zbiranja denarja očit- no postaja edina možnost mnogih krajev, da si ob praz- nih občinskih blagajnah in skopi pomoči države zagoto- vijo kolikor toliko normalen razvoj. To so v minulih petih letih že spoznali v krajevni skupno- sti Zidani Most, kjer bi, če bo krajevni referendum uspel, pravzaprav samoprispevek podaljšali še za naslednjih pet let. Dosedanji samoprispevek se bo namreč konec tega leta iztekel, v kraju pa vseh želja in zahtev krajanov ne bodo mo- gli uresničiti brez lastnega prispevka. Izračunali so, da bi do zadnjega decembra leta 2001 predvidoma zbrali 14 mi- lijonov tolarjev. Polovico de- narja bi porabili za rekon- strukcijo in asfaltiranje dveh cest, in sicer Zidani Most- Obrežje (do meje s krajevno skupnostjo Rimske Toplice) in Suhadol-Širje-Straže (do Se- nožet). Na novo bi preplastili tudi vse asfaltirane krajevne ceste. Četrtino denarja bi na- menili urejanju vodovoda od kamnoloma do železniške po- staje v Zidanem Mostu ter med Stražo, Lukovico in Veli- kim Širjem. Preostanek vsote bi porabili za urejanje Zidane- ga Mosta, za sofinanciranje dodatnih televizijskih progra- mov, za izgradnjo podpornega zidu med Obrežjem in Majlan- dom ter za vzdrževanje mrliš- ke vežice, rekreacijskih objek- tov in Doma svobode. Želijo financirati tudi nakup gasil- skega avtomobila, denar pa potrebujejo tudi za izvajanje zimske službe, saj si od obči- ne v tem in naslednjih letih ne morejo obetati prav nobene pomoči. Ker bo denarja, zbra- nega s samoprispevkom, za takšen program zagotovo pre- malo, v Zidanem Mostu raču- najo še na različne donacije in na prostovoljno delo krajanov, nekaj sredstev pa bo gotovo priteklo tudi iz občinskega proračuna. V krajevni skupnosti Vrh nad Laškim bi, prav tako kot v Zidanem Mostu, začeli zbi- rati samoprispevek 1. januarja 1997. Denar bi porabili za gradnjo mrliške vežice, za raz- svetljavo naselja Vrh, ter za asfaltiranje cest Velike Gorel- ce-Ulaga, Velike Grahovše- Gnojnice in za odsek Gozdec. Radi bi obnovili še cesto med naseljema Selo in Žigon ter popravili most na cesti med Mišjim Dolom in Curnovcem. Za uresničitev celotnega pro- grama bodo potrebovali 38 milijonov tolarjev, slabo tretji- no - 11,8 milijona, bi zbrali sami. J. INTIHAR Bolje, da ugasnete! Začetek tega tedna se bo zapisal v spomin marsikate- rega tako ali drugače cigaret- no opredeljenega Slovenca. Nepreklicno je namreč začel veljati oktobra sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobač- nih izdelkov v Sloveniji. O oniejiivah, [iropovedih in kaznih, ki jih določa ta zakon, smo obširneje pisali že okto- bra, ko so zakon sprejeli. Ta, tako imenovan »protitobačni« zakon, je bil tisti, katerega sprejetje je v slovenski javno- sti dvignilo zelo veliko prahu. Bistvena novost in omejitev, ki jo zakon prinaša, je prepo- ved kajenja v javnih prostorih, razen če so prostori za kajenje posebej označeni in fizično ločeni od drugih prostorov, vendar ne smejo biti večji od polovice skupne površine. Po- vsem pa je prepovedano kaje- nje v vseh vzgojnoizobraže- valnih ustanovah in zdravstve- nih zavodih. Če to ne bo izpolnjeno, je za kršitev predvidena kazen v vi- šini vsaj 250 tisoč tolarjev, za posameznika, ki bo kadil na »prepovedanih mestih«, pa ka- zen 5 tisoč tolarjev. Sicer pa je predvideno, da mora biti za- konsko določilo, ki zadeva javne prostore, izpolnjeno najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Prepovedano je tudi oglaše- vanje tobačnih izdelkov na javnih mestih, pa tudi upora- ba tobačnih logotipov na dru- gih izdelkih. Sicer pa so proticigaretne- mu zakonu ob pot posebno poslanico namenili tudi na mi- nistrstvu za zdravstvo, od ko- der slovensko javnost obveš- čajo, da »namen tega zakona ni delitev družbe na kadilce in nekadilce. Kajenje ali nekaje- nje je še naprej povsem prosta odločitev kogar koli med na- mi. Ker pa je dokazano, da kajenje škodi ne samo kadil- cem, temveč tudi nekadilcem, ki vdihujejo cigaretni dim, je v vsem kulturnem svetu kajenje vpričo nekadilcev postalo nev- ljudno,« sporočajo Slovencem predstavniki ministrstva za zdravstvo, ki v izjavi za jav- nost še enkrat opozarjajo, naj vsi, ki imajo na javnih mestih kakršna koli reklamna opozo- rila za tobačne izdelke, le-te pravočasno odstranijo, hkrati pa prenehajo z oglaševanjem zanje. Manj zadimljena služba se obeta tudi vsem zaposlenim v Sloveniji, ki lahko od svojih delodajalcev zahtevajo, da jim omogočijo delo brez cigaret- nega dima. Zagon novega za- kona pomeni tudi več dela za tržne, delovne in zdravstvene inšpektorje, ki naj bi izvajanje zakona nadzorovali, napove- dujejo pri ministrstvu za zdravstvo, hkrati pa izražajo upanje, da bo nov zakon pri- pomogel predvsem k temu, da bi se, po nekaterih podatkih že 70 odstotkom nekadilcev v Sloveniji, pridružil še kakšen. N.-M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIC po drža\ Za pediatrično kliniko UUBUANA, 13. novei bra (Delo) - Od srede n vembra, ko se je začela g cija zbiranja starih me vedkov za gradnjo nove p diatrične klinike v Ljublj ni, je na naslov družbe M bitel prispelo že več kot 2!' medvedkov. Akcija se 1 končala s prednovoletr javno televizijsko draži kosmatincev. Še brez podražitve UUBLJANA, 14. nover bra (Delo) - Slovenska vi da se na korespondenc seji ni odločila za višjo cei elektrike, ki jo zahte Eles. O višjih cenah bo p novno odločala takrat, 1 bo imela na dnevnem rec zvišanje cen vseh naftn derivatov. Različne razlag« izidov UUBLJANA, 14. nover bra (Delo) - Razprave tem, katera stranka je v r snici zmagala na volitva bodo še nekaj časa aktuč ne. Pomladne stranke raz mejo izid volitev kot zma{ njihovega bloka, stranka, so ji volivci namenili najv< glasov, to je LDS, pa se tem ne strinja. Pojasnjuj da je dobila najvišje delel v vseh volihiih enotah i zmagala v 62 od skupno i. volilnih okrajih. Zato strai ka pričakuje, da ji bo pi padlo mesto mandatarja J sestavo vlade. Ustavni pobudi UUBLJANA, 14. noveli bra (Republika) - Liberč na demokracija Slovenije: Slovenski krščanski dem; krati so na ustavno sodiš« poslali svoji ustavni pobi di. LDS predlaga oceno u tavnosti 92. člena zakona volitvah v DZ in predlag da ustavno sodišče do odi čitve zadrži razdelitev mai datov. Sporno se jim zdi, c je LDS za en mandat pot^ bovala skoraj 12 tisoč gl sov, SNS pale8600. SKDJ opozarja, da je rok za vra| lo glasovnic Slovencev, živijo v tujini, prekratek.| RTVS še brez direktorja j UUBLJANA, 14. noven bra (Delo) - Svet RTVS tiii na zadnjem zasedanju! imenoval generalnega B rektorja javnega zavoda, | nihče od petih kandidati (Janez Čadež, Jarosll Skrušny, Vojko Stopti Franček Rudolf in Nata| Pire) ni dobil večine glasd Po četrtem krogu glasov nja so člani sveta sklenil da bosta kandidata, ki si prejela na tajnih volitvii največ glasov (Stopar in dež) na naslednji seji sv^ predstavila svoje progran ske zasnove in nato bod ponovno odločaU o njiju., DOGODKI 5 prva dama Srbije na obisicu Nekateri menijo, da ni bil vzrok le v predstavitvi slovenskega prevoda njene knjige Odgovor poleti je pri založbi Enot- ^(,st v Ljubljani izšel Sloven- iji prevod knjige Odgovor Mire Markovič, sicer žene jfbskega predsednika Slobo- j^na Miloševiča in voditelji- g gibanja JUL. V njej so jbrani nekateri intervjuji, ki ih je Mirjana Markovič v jadnjih nekaj letih dala do- ^lačim in tujim novinarjem. Po splošni oceni je Markovi- jeva igrala veliko vlogo v poli- jtnem življenju nekdanje Ju- joslavije, kar velja tudi za se- janje ZRJ. Zanimivo pri njej e, meni prevajalka knjige, jnana novinarka Janja Kla- ;inc, da so se njena stališča /saj javno vseskozi razlikovala [)d aktualne srbske politike. Prejšnji četrtek je Markoviče- prišla v Ljubljano na pred- stavitev te knjige, ki je bila v vili Podrožnik. Na njej se je zbrala množica domačih in tu- jih novinarjev, ki so Markovi- cevi zastavljali zanimiva, tudi neprijetna vprašanja. Marsik- do se je ob tem vpraševal, če je šlo zgolj za predstavitev knji- ge. Je Markovičeva nekakšen predhodnik, znanilec otopli- tve odnosov med Beogradom ^Ljubljano? Je imela pogovo- re Uidi z gospodarstveniki? Navsezadnje ni malo tistih pri ms, ki želijo biti navzoči na trgu ZRJ. Novinarji pravega odgovora na to niso dobili, neuradno pa lahko zapišem, da se na tem področju nekaj premika. V celjskem Aeru že lahko to potrdijo. Predvidoma naj bi bila ti- skovna konferenca v vili Bi- strica pri Tržiču. Toda v zrak je skočil novi poslanec SDS in tržiški župan Pavel Rupar, ki je dejal, da državna teroristka v Tržiču ni zaželena. V četr- tek, nekaj minut po deseti uri je na brniškem letaUšču pri- stalo letalo iz ZRJ in to je bilo prvo letalo iz Jugoslavije po razpadu nekdanje SFRJ. Vizo za obisk je Markovičeva dobi- la na Brniku, kjer jo je čakal oklepni mercedes z beograj- sko registracijo. Na Brnik je pripeljal preko Madžarske, da bi potem Markovičevo in nje- no spremstvo odpeljal v vilo Podrožnik v Ljubljani in ne v Tržič. Avtorico knjige je pričakala množica domačih in tujih no- vinarjev. Na njihova bolj ali manj prijetna vprašanja je od- govarjala debelo uro in pol. Po mnenju dr. Mire Markovič je nekdanja Jugoslavija razpadla zaradi treh vzrokov. Krivce je treba iskati v notranjih in zu- nanjih dejavnikih ter v delu politične emigracije. Centrom ekonomske in politične moči izven Jugoslavije je ustrezal razpad zaradi mnogih zgodo- vinskih, političnih, geostrateš- kih in drugih razlogov. Tako kot jim je ustrezal tudi razpad Sovjetske zveze in Češkoslo- vaške. SFRJ so razbili tudi na- cionalistični predstavniki in ideologi v politiki, ekonomiji, kulturi, znanosti in celo špor- tu, ki so delovali v vseh jugo- slovanskih narodih na koncu osemdesetih in na začetku de- vetdesetih let. Razpad Jugo- slavije je ustrezal tudi politič- nim emigrantom, ki so morali oditi iz države po drugi sve- tovni vojni. Še leta 1992 je Markovičeva v nekem interv- juju izjavila, da se narodi nek- danje Jugoslavije z Evropo ne morejo povezati kot države, saj so pred tem razbili drugo državo. Kako gleda na to Mar- kovičeva danes, saj se je, vsaj v primeru Slovenije pokazalo, da se je zmotila? Nekateri menijo, da je Markovičeva prinesla v Slo- venijo zeleno luč za gospo- darsko sodelovanje in da je bila v Sloveniji nekakšen uradni predstavnik beograj- skih oblasti. Vse to so seveda zgolj ugibanja, je pa res, da je vse več slovenskih gospo- darstvenikov zainteresiranih za gospodarsko sodelovanje z ZRJ. Tudi poslovnežev iz drugih evropskih držav je v Beogradu vedno več. Škoda bi bilo, da bi bili mi med zadnjimi, ki bi želi sadove. Gostja iz ZRJ je novinarjem odgovorila, da je proti vključe- vanju v Evropo, ker smo ves čas v njej. Evropa je v Atenah, Beogradu, Ljubljani, Parizu in Stockholmu. Nihče ne more trditi, da je v Beogradu manj Evrope kot v Parizu. Mnoge je seveda zanimalo, kdaj bo priš- lo do normalizacije odnosov med ZRJ in Slovenijo. Marko- vičeva je dejala, da bo kultur- no in gospodarsko sodelova- nje nujno pripeljalo tudi do političnega, kdaj se bo to zgo- dilo, pa je treba vprašati zvez- nega zunanjega ministra in ne njo. Nekdo je gostji postavil vprašanje, če se čuti odgovor- na za smrt deset tisoče ljudi v BiH, ker se nikdar ni javno distancirala od znamenitega memoranduma srbske akade- mije. Odgovorila je, da se za smrt teh ljudi ne čuti niti naj- manj kriva. Že v letih pred krvavo morijo, ko politično še ni bila aktivna, je opozarjala na možnost izbruha krvave vojne, vendar je niso posluša- li. Tudi sicer ni bila nikdar članica srbske akademije, da memoranduma ni podpisala in ga celo prebrala ni. Kot žena srbskega predsednika Slobodana Miloševiča se lepo počuti in trdi, da v njegovem govoru na Gazimestanu na Kosovem (ki so ga mnogi oz- načil za enega izmed najbolj nacionalističnih) ni niti sledu o kakšnem nacionalizmu. V čem je notranji razlog za razpad socializma v vzhodni Evropi? Tudi to je namreč ena izmed tem v knjigi Odgovor. Razlog je, praVi, ker so po začetnem uspehu socialistič- ne države izgubile občutek za gospodarske, politične in kul- turne spremembe. Njihov raz- voj se je ustavil, kar je ustreza- lo silam v drugih državah. V nekdanjih socialističnih drža- vah potekajo sedaj po njenem mnenju nazadnjaški procesi. V teh državah se zaradi gospo- darskih in kulturnih ovir ne more razviti kapitalistična družba zahodnega tipa, lahko pa se razvije samo začetni, izkoriščevalski kapitalizem. Skratka - sedanje države so nekakšna kombinacija praka- pitalizma in ostankov sociali- stičnega etatizma. Rešitev bi bila v združitvi najboljših stvari obeh sistemov - mate- rialni blaginji kapitalizma in enakosti socializma. Ob nekaterih bolj neprijet- nih vprašanjih je Markovičeva postala nekoliko nervozna. Tu- di, ko smo jo povprašali, kako komentira dejstvo, da po po- datkih Rdečega križa živi v ZRJ že skoraj tretjina ljudi v revšči- ni in da znaša poprečna plača 90 mark, pa še te ne prejemajo redno. Odgovorila je, da to enostavno ni res in da podatki Rdečega križa niso točni. Kak- šni so, ni odgovorila, je pa po- vedala, da je gospodarski polo- žaj v ZRJ še vedno boljši kot v kakšni drugi nekdanji sociali- stični državi, pa čeprav je drža- vo doletelo toliko zla, od vojne v Bosni, mednarodnih sankcij ter velikega števila beguncev, ki so jim morali pomagati. Neomajno je trdila tudi to, da je ZRJ zelo demokratična drža- va. Registriranih je kar 118 po- litičnih strank, izhaja 17 opozi- cijskih glasil, za organizatorje in sodelavce stavk ni nikakr- šnih sankcij, političnih shodov in mitingov pa je tolfko kot nikjer drugje. Seveda pa so jo mnogi spraševali tudi to, kako je na njen obisk reagiral njen mož, Slobodan Miloševič. Re- kla je, da ni imel nič proti, in komaj čaka, da mu pove, kako je bilo. Kakor koli že - obisk Marko- vičeve v Sloveniji je bil polura- den. Politični špekulantje vidi- jo v tem obisku še kaj drugega kot zgolj predstavitev knjige Odgovor. Direktor ČZP Enot- nost, Marjan Horvat je pove- dal, da je šlo za poslovno pote- zo hiše, ki je v projekt vložila nekaj denarja in seveda priča- kuje, da se bo projekt splačal. Po nekaterih podatkih se je že, saj so knjigo že pred obiskom prodali v 600 izvodih, že 500 prodanih izvodov pa bi bilo dovolj za pokritje stroškov. Če upoštevamo, da je poleg novi- narjev še največ reklame na- pravil tržiški župan, potem menda ni bojazni, da ne bi prodali 1200 izvodov knjige, kakršna je tudi bila naklada. JANEZ VEDENIK Foto: SAŠO BERNARDI po državi Uradni rezuJtoK volitev UUBUANA. 18. novembra (Republika) - Republiška vo- lilna komisija je sporočila do- končne in uradne rezultate parlamentarnih volitev. Prag za vstop v pariament je doseglo sedem strank (LDS, SLS, SDS, SKD, ZLSD, DeSUS in SNS). V parlament se je neposredno uvrstilo 52 poslancev, 36 pa po štetju ostankov glasov. Sejo parlamenta bo do izvolitve predsednika vodil najstarejši poslanec, to je 74-letni Marjan Schiffrer, na listi SKD izvoljeni slovenski emigrant iz Argenti- ne. Kdo bo sestavil vlado? UUBUANA, 15. novembra (Delo) - LDS, SDS in SKD so na novinarskih konferencali pred- stavile svoje priprave na prvo zasedanje državnega zbora in pogajanja o vladni koaliciji. V LDS so prepričani, da bo nji- hov predsednik dr. Janez Dr- novšek v parlamentu potrjen za mandatarja in da bo sestavil sredinsko vlado. Predstavniki socialdemokratov in sloven- skih krščanskih demokratov pa so napovedali, da bodo, če LDS ne bo privolila v koalicij- sko formulo tri plus ena, tri pomladne sti-anke same obli- kovale svojo vlado. Je tanke naročilo ministrstvo? UUBUANA, 15. novembra (Delo) - Dele za tanke T-55, ki so jih madžarski cariniki našli na mejnem prehodu Dolga vas v dveh slovaških tovornjakih, naj bi poslali v Ljubljano na podlagi državnega sporazuma, sklenjenega med slovenskim in slovaškim obrambnim mini- strstvom. To so povedali pred- stavniki madžarske carinske službe in finančne policije. Posredniki pri nakuputankov UUBUANA, 15. novembra (Delo) - Na taktični vaji Drava '96 so predstavili tudi poso- dobljeni tank T-55, ki ga po novem imenujejo tank S, saj ima izboljšano oklepno zašči- to, nov top kalibra 105 milime- trov in nov sistem za upravlja- nje ognja. Zbudil je veliko zani- manje, saj naj bi v ozadju na- kupa posredoval tudi razvpiti Walter Wolf. Provizijo za pro- jekt posodabljanja tankov, ki ga je opravilo izraelsko podjet- je Elbit Ltd., naj bi si razdelila peterica in sicer poleg Wolfa še Peter Rigl, Jure Cekuta, Haddy Laks in še nekdo. Očit- no pa Wolf provizije še ni do- bil. Medtem je obrabni minister Jelko Kacin i^anikal trditve o donmevnem izplačilu provizij v poslih z Izraelom. Pripor za direktorja igralnice PORTOROŽ, 18. novembra (Delo) - Policisti so odvzeli prostost in pridržali 54-letnega direktorja portoroške igralnice Ernesta Dobravca. Sumijo ga zlorabe položaja. Ali se je zna- šel v priporu zato, da ne bi mogel voditi podjetja, ali pa je sporno plačilo za posredovanje igralniških gostov, se sprašuje- jo na obali. 6 GOSPODARSTVO Banka Celje tudi v prestolnici Delničarji Banke Celje izglasovali sklep o pripojitvi Banke Noricum Minuli petek je bil v dvorani Narodnega doma v Celju redni zbor Banke Celje, na njem so delničarji podprli pripojitev Banke Noricum k celjski bančni hiši. Dan pred tem so vse potrebne sklepe o poveza- vi z Banko Celje sprejeli tudi na zboru v Ljubljani. ■■■■R: mmmm Banka Celje je julija letos ku- pila večinski delež Banke Nori- cum in zanj plačala 1.830.869 tisoč SIT. Združitev bo Banki Celje omogočila takojšnje 0,4 odstotno povečanje tržnega de- leža in pridobitev komitentov Banke Noricum. V Ljubljani bo celjska bančna hiša pridobila kvalitetne poslovne prostore na dobri lokaciji, katerih knjižna vrednost skupaj z opremo zna- ša 11,1 mio DEM, dobila približ- no 50 strokovno kvalitetnih ka- drov, ob 2-odstotni obrestni marži in 100-odstotnem pove- čanem obsegu poslovanja seda- nje Banke Noricum pa bo pred- vidoma v 4 letih pokrita razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo nakupa delnic Ban- ke Noricum. Banka Noricum bo poslej or- ganizirana kot glavna podruž- nica Ljubljana s samostojnimi službami. Med drugim bo zbi- rala tolarska sredstva pravnih oseb, plasirala tolarska in deviz- na sredstva pravnim osebam ter izdajala tolarska in devizna jamstva pravnim osebam. Opravljala bo devizni plačilni promet za fizične in pravne ose- be, tolarski plačilni promet za fizične osebe, zbirala devizna sredstva fizičnih oseb in zaseb- nikov, odobravala posojila fizič- nim osebam, samostojnim pod- jetnikom in zasebnikom. Glav- na podružnica Ljubljana bo imela kreditni odbor in likvid- nostno komisijo z omejenimi pristojnostmi, ostale infrastruk- tur ne funkcije bodo vezane na službe oziroma sektorje banke. V pogodbi o pripojitvi ter ure- ditvi medsebojnih pravic in ob- veznosti je med drugim določe- no, da Banka Celje prevzema vse delavce Banke Noricum, ki imajo sklenjeno delovno raz- merje za nedoločen čas na dan 31. 12. 1996. Pogodba določa tudi menjalno razmerje delnic Banke Noricum za delnice Ban- ke Celje in sicer 1:2,68. To pome- ni, da vsakemu manjšinskemu delničarju Banke Noricum pri- pada za eno delnico Banke Nori- cum 2,68 delnice Banke Celje. Enako razmerje sta predlagali vodstvi obeh bank, da gre za pošteno razmerje, so potrdili tu- di v revizijski hiši Coopers Lybrand d.d. Ljubljana. ■■■■HHBHMM IRENA BAŠA Vodstvo Banke Celje ocenjuje, da pomeni pripojitev Banke Noricum uresničitev njihovih načrtov, zastavljenih že leta 1994. Takrat še LB Splošna banka Celje je za obdobje 1994-1998 načrtovala povečanje tržnega deleža iz 3,8 na 5,7 odstotka, kar bi dosegli z lastnim poslovanjem. Upoštevajoč kapitalske pove- zave s podjetji in bankami pa bi se tržni delež povečal na 7 do 8 odstotkov. Takšne cilje je mogoče doseči le v celotnem sloven- skem prostoru, realizacija ustanovitve enote pa je sovpadala s ponudbo večinskih delničarjev za prodajo Banke Noricum. Po oceni generalnega direktorja Banke Celje Nika Kača bi lahko izbrali tudi takšno pot, da bi na novo organizirali svojo poslov- no enoto, vendar bi bil to dolgotrajen posel, lastna nova enota pa vsaj pet let ne bi mogla pokriti vseh razvojnih stroškov. Dan kakovosti v Cometu V sklopu evropskega tedna kakovosti so v zreškem Co- metu, enem največjih evrop- skih proizvajalcev vseh vrst umetnih brusov, sredi minu- lega tedna pripravili dan ka- kovosti na temo Z izboljšava- mi do dviga kakovosti. Program je bil naravnan de- lovno, srečanja pa so se udele- žili tudi predstavniki nekate- rih Cometovih poslovnih part- nerjev. Še .zlasti tisti, s kateri- mi imajo posebno trdne vezi na področju zagotavljanja ka- kovosti. Na osrednji prireditvi je skupini vodstvenih in stro- kovnih delavcev Cometa ter njihovim gostom predaval profesor z Ekonomske fakulte- te Maribor dr. Štefan Ivanko. V nadaljevanju so govorili še o spremljanju in spodbujanju inovacijske dejavnosti v Co- metu. Nastanek in razvoj Cometa, ki danes zaposluje 600 delav- cev v svojih podjetjih v Slove- niji, Avstriji in na Malti ter zaključuje drugo poslovno le- to kot privatizirana delniška družba, je tesno povezan z množično in profesionalno in- vesticijsko dejavnostjo. Večina preteklih in sedanjih proi- zvodnih programov je rezultat lastnega znanja in sodelovanja z domačimi izobraževalnimi in razvojnimi institucijami. Po številu prijavljenih inovacij in registriranih inovatorjev je bil Comet vedno med prvimi v Sloveniji, na področju kakovo- sti pa se ponaša z enim izmed prvih desetih certifikatov ka- kovosti po standardih ISO 9001, ki so bili podeljeni v naši državi. IB Na srečanju v minulem tedni so v zreškem Cometu najuspešnejšim inovatorjem podelili posebna priznanja in razglasili inovatorja leta 1996. Priznanja so prejeli Bogo Gošnjak, Martin Mrz- dovnik in Silvo Einfalt. Ino- vator leta 1996 pa je Božislav Jančič. Iz Nazarij po celem svetu Podjetje Mali gospodinjski aparati v Nazar- jah se od preteklega tedna dalje ponaša s certifikatom ISO 9001, ki je v družini ISO najzahtevnejši certifikat. S tem je MCA po- stal edini ekskluzivni izdelovalec Bosch Sie- mensovih malih gospodinjskih aparatov za cel svet. Začetek aktivnosti za pridobitev certifikata sega že v leto 1987, ko so zastavili projekt celovitega obvladovanja kakovosti, dokončno pa so aktivnosti zaključili v začetku oktobra, ko so presojevalci podjetja TU V Product Servi- ce izvedli presojo sistema zagotavljanja kako- vosti. Vmes so v MGA izvedli veliko potrebnih korakov in opravili ogromno izboljšav, zato je bila slovesnost ob predaji certifikata še toliko bolj svečana. Direktor MGA Vili Eisenhut pra- vi, da je certifikat potrdilo dosedanjega izjem- no uspešnega dela in obenem trdo zagotovilo za nadaljnjo uveljavitev na zahtevnem svetov- nem trgu. Samo v letošnjem letu bo namreč 500 zaposlenih v MGA izdelalo 1,3 milijona gospodinjskih aparatov v vrednosti 80 milijo- nov mark, več kot 90 odstotkov proizvodnje pa bodo izvozili. US, Foto: CIRIL SEM Podelitve certifikata so se, poleg številnih drugih gostov, udeležili nemški veleposlanik v Sloveniji Giinther Seibert, sekretar za energetiko Boris Sovič, v imenu koncema Bosch Siemens tehnični vodja programa malih gospodinjskih aparatov Klaus Wendt in vodja kontrolinga Max Straub ter Reinhartd Bohme, pomočnik direktorja družbe TUV za certificiranje. > Prva skupščina Montovih delničarjev Prejšnji teden je bila v Kozjem prva skupščina del- niške družbe Konfekcija Mont. Nekdanji obrat celj- ske Metke, ki se je pred sed- mimi leti pogumno odločil za samostojno pot, je danes uspešno podjetje. Na ob- močju nekdanje občine Šmarje je bil Mont med pr- vimi podjetji, ki so se last- ninsko preoblikovala. Konfekcija Mont se je kot delniška družba registrirala že lani, njeni lastniki pa so poleg notranjih delničarjev, ki imajo v svojih rokah 60 odstotkov kapitala, še repub- liški skladi in Nacionalna fi- nančna družba s po 20 od- stotki. Delničarji so na skupš- čini sprejeli poročilo o poslo- vanju podjetja v letih 1993, 94 in 95 ter sprejeli sklep, da bodo dobiček razporedili v rezervne sklade družbe. Predsednik začasne uprave Jože Planine je v poročilu poudaril, da si za razvoj druž- be prizadeva sleherni zapo- sleni, kar dokazuje tudi velik napredek, ki ga je Mont nare- dil v sedmih letih samostoj- nosti. Poudaril je tudi, da si podjetje nikakor ne sme in tudi ne more privoščiti zao- stajanju v razvoju. Z blagov- no znamko Mont, ki jo utrju- jejo s kolekcijami za vse letne čase in še zlasti za jesen in zimo, uspešno tržijo po vsej Sloveniji, vse bolj prodorni pa so tudi na Hrvaškem ter v Makedoniji, Srbiji in Bosni. Svojo konfekcijo izvažajo tudi v Italijo, Avstrijo, Češko in na Madžarsko. Proizvodnja Monta je še vedno vezana tudi na Ion po- sle, pri katerih sodelujejo pre- težno z nemškimi partnerji. Razmerje med lastno blagov- no znamko in Ion posli je 60:30. Kljub neugodni gospo- darski politiki in konkurenci izdelkov slabe kakovosti z vzhoda, se v Montu še bolj trudijo, da bi bih njihovi iz- delki zares kvalitetni in v viš- jem cenovnem razredu. Pot, ki so jo izbrali, je očitno pra- va, saj so v končni fazi za pridobitev certifikata kakovo- sti ISO 9001. Montovi delničarji so na skupščini razrešili začasni nadzorni svet družbe in za obdobje naslednjih štirih let imenovali novega. Svet delav- cev je v 5-članski nadzorni svet predlagal Elico Košto- maj in Slavico Vovčko, zuna- nji člani sveta pa so Jože Čer- nezel, Ivan Marolt in Jožica Tominc kot predstavnica Na- cionalne finančne družbe. JI rekli so Direktor KBM Infod Bran- ko Pavlin na sestanku pod- jetniškega kluba Rogla o pri- stojnostih in odgovornostih organov kapitalskih družb: »Mnogi še ne razumejo veli- ke odgovornosti uprave in nadzornega sveta, pri nas tudi niso poznane kazenske sank- cije in posledice v primeru slabega poslovanja. Vloga uprave oziroma menedžmen- ta se je v zadnjih letih bistve- no spremenila. Poostrena je njena odgovornost pred nad- zornim svetom in skupščino delničarjev, v primeru kršitve obveznosti bo uprava lahko tudi odškodninsko sankcioni- rana. V praksi se pri skliceva- nju skupščin delničarjev po- javlja tudi problem nezadost- ne informiranosti delničarjev z gradivom za skupščino, zato ti s svojimi predlogi ne morejo enakopravno sodelovati pri vodenju družbe. V Sloveniji se po lastninjenju pojavlja tudi problem sestave nadzornega sveta. Zakon o gospodarskih družbah ne predpisuje sestave na osnovi kapitalskega princi- pa, zato se nadzorni sveti v praksi ponekod oblikujejo le iz predstavnikov notranjih delničarjev. Ker so ti hkrati zaposleni v družbi, v kateri so člani nadzornega sveta, se nujno pojavi konfhkt intere- sov, ki v končni stopnji pov- zroči tudi probleme pri vode- nju poslovanja podjetja. Zato je primerneje, da se pri sestavi predloga za članstvo v nadzor- nem svetu izbira tudi med predstavniki zunanjega kapi- tala.« A.N. baromete] SKB banko si odpira pot na tuje trge Delničarji SKB banke s na izredni skupščini spre| li dve spremembi statuj banke. Prva sprememb statuta se nanaša na pov( čanje lastništva tujih prai nih in fizičnih oseb v de niškem kapitalu banke s 3 na največ 49 odstotkov i| bo omogočilo povečanj prometa z delnicami bani na domačih in tujih trgi vrednostnih papirjev t< večjo stabilnost in realn ceno delnic. Druga sp| memba statuta pomeni d« polnitev predmeta poslovi nja z nebančnimi storitvj mi posredovanja pri proda zavarovalnih polic, kar j povezano z delovanjei prenovljene Ljubljanske z« varovalnice skupaj s tujin partnerji. Banka bo s pn dajo zavarovalnih poli preko bančne mreže učii koviteje izkoristila svoj tržne možnosti in vlagai| v poslovno mrežo. 1^ skupščini so delničarji Ž ocenili, da bo SKB banka letu 1996 dosegla ali cel presegla svoje poslovne tu črte. Delavci za bolnišnico Delavci velenjskega renja so se uspešno vklja^g li v akcijo zbiranja sredste za nakup mamografa ž potrebe Splošne bolnišnic Slovenj Gradec. Skupno s delavci s pomočjo sindikat SKEI za nakup mamograf in dodatne opreme za bo nišnico prispevali prek 810 tisoč tolarjev. Elektrotehnika i rudarstvu Na Topolšici se je dane začel, jutri pa ga bodo k kij učili, prvi slovenski st minar o elektrotehniki v ri darstvu. Seminar so pripre vili Naravoslovno-tehnišk fakulteta Univerze v Ljut Ijani, Višja strokovna šol Šolskega centra Velenje te Društvo inženirjev in tehni kov Premogovnika Velenje V premogovniku so v tore pripravili novinarsko kor ferenco, na kateri so sem) nar podrobneje predstavil med drugim pa povedali da bo približni obseg pro: zvodnje tudi v prihodnjeri letu 3,9 milijona ton pre moga. Rabljena avstrijska oprema Območna gospodarsk zbornica Celje sporoča in teresentom, da avstrijsk« podjetje ponuja rabljen^ opremo za praženje in pa kiranje kave ter rabljen^ opremo za polnjenje jogui ta v lončke. Podrobnejše in formacije so na voljo v ot močni gospodarski zborni ci v Celju. GOSPODARSTVO 7 Podjetnost ne pozna državnih meja >Biti moraš konkurenčen, ponuditi pravo ceno, znati moraš jezike, pa dobiš posel,« je prepričan žalski podjetnik Franc Verdel po študiju ekonomije v jubljani je Franc Verdel tri Igsetletja prebil v tujini, jradno v Avstriji, a v resnici g bil v avstrijski firmi le leliaj dni na leto. Večino ča- 3 je prebil na poti in trgoval vzhodnimi državami. Delal g na velikih objektih kot so )jerdap 1 in Djerdap 2, sode- oval pri polaganju cevovo- lov po takrat še jugoslovan- j(i Bosni, gradil kanal Dona- a Črno morje v Romuniji in lidroelektrarne v Bolgariji, lovsod je kot predstavnik av- trijske firme skrbel za teh- lično svetovanje oziroma lobavo potrebnih materia- ov. Podjetnik, direktor, avstrijski uslužbenec Pred leti se je Franc Verdel laselil v rodni Podgori, kot istemu delu Galicije pravijo lomačini, tam ima danes tudi sedež svojega družinskega ]odjetja Vender. »Videl sem, Ja je staro slovensko gospo- darstvo v razsulu, zato sem v začetku devetdesetih let regi- striral podjetje Vender. V šti- tvUetih smo prišli na pribUž- /7(7 dva in pol milijona mark toega prometa. Ukvarjamo sepredvsem z zahtevnimi deli pri zaščiti zgradb, betonskih in železnih konstrukcij, ima- mo svoje lastne talne obloge, ukvarjamo se tudi z zaščito lesa in železnih konstrukcij 3red ognjem. Skratka, počne- no zahtevne storitve, ki jih na ržišču ni bilo ravno veUko.« Podjetje Vender že tretje le- 0 opravlja večja dela na zašči- ti hladilnih stolpov v termoe- ektrarni Šoštanj. »To so dela, sta. Griči Dravinjske doline led Pohorjem in Bočem so že j nekdaj porasli z vinsko trto. emenihi Žičke kartuzije, naj- arejše v Evropi, so vedeli, da id uspevajo dobra vina. Zara^- di številnih sončnih območij, rodovitne zemlje, žlahtne trte in pridnih rok vinogradnikov in kletarjev, se po tukajšnjih krajih kot sončni žarki vijejo poti - »kraki« vinske ceste. Na severu Slovenskih Konjic sega- jo te poti vse do podpohorskih gozdov, na vzhodu pa čez gri- čevnate Škalce, preko Vešeni- ka in Tepanjskega Vrha. Od tu se previjejo na drugi breg reke Dravinje, preko Slemen, Tol- stega Vrha, Žičke Gorce, Kloko- čovnika in Suhadola do Zbe- lovske Gore. Poti združujejo in povezujejo več kot 300 hektar- jev vinogradov, ki so zasejani v večjih kompleksih. Ob njih je nekaj kulturnih in naravnih znamenitosti ter razna gostin- ska ponudba v obliki vinoto- čev, od izletniških znamenito- sti pa velja omeniti Žičko kar- tuzijo in staro mestno [edro v Slovenskih Konjicah. Vinogradi so v večini zaseja- ni v vertikali, sortno pa pre- vladujejo laški rizling, renski rizling, beli pinot, chardon- nay, traminec, modra franki- nja in druge. Lastniki teh vino- gradov so kmetje oziroma več- ji ali manjši vinogradniki, ra- zen 76 hektarjev kompleksa Škalc, s katerim upravlja pod- jetje Zlati grič. Kvaliteta vin se v zadnjem času na tem ob- močju zelo hitro zboljšuje kot rezultat dobrega sodelovanja vinogradniško vinarskega društva, kmetijske svetovalne službe in Zlatega griča, ki sku- paj z občino organizirajo šte- vilne kulturne prireditve, ki so ob vinski turistični cesti še kako zaželene. Projektni svet PVTC pri obči- ni Slovenske Konjice usklajuje posamezna dela na področju občine in države. Občina s fi- nanciranjem skrbi za razvoj in- frastrukture v posameznih kra- jih ter za promocijo te ceste (posodobitev cest, postavitev skupnih smerokazev, prospek- tov). Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z različ- nimi društvi in ustanovami so- deluje pri izvedbi idejnega pro- jekta, hkrati pa skrbi za dvig kvalitetne ponudbe ob tej cesti. Organizira razna predavanja, tečaje, krožke ter sodeluje pri številnih prireditvah. Kmetje in vinogradniki pa morajo videti to cesto kot način trženja raz- nih kmečkih pridelkov in iz- delkov. Vse to lahko ponudijo v obliki raznih kmečkih turiz- mov, vinotočev, dopolnilnih ck'javnosti in še s čim. Za boljše počutje žensk Fitness center Športno re- kreacijskega društva Jelen v Medlogu pri Celju, ki je na- menjen samo ženskam, va- bi k vpisu nove članice. V fitness center, kjer so na- prave posebej prilagojene, so vabljene tako posameznice vseh starosti kot tudi skupi- ne, prijavite pa se lahko tudi k organizirani telovadbi, ki je ob določenih urah, vodijo pa jo usposobljene vaditeljice. Fitness center je odprt vsak dan od 10. do 13. ure, popold- ne ter ob nedeljah in prazni- kih pa od 16. do 22. ure. Njihova telefonska številka je 471-995. N.-M. S. Premajhen posluh države v občini Nazarje v teh dneh hitijo z grad- jo dveh večjih investicij, in sicer so že vlili etonsko ploščo na mostu preko Drete, v redišču kraja pa gradijo še primarni vod analizacije, ki so ga imenovali kanal D. Kar se mostu preko Drete tiče, se dela na 22 lilijonov vredni investiciji počasi bližajo kon- u, dokončno pa naj bi bil most zgrajen v redini prihodnjega meseca. Izvajalec del je 'estno podjetje Celje, kjer upajo, da jim bo reme še naprej naklonjeno in da bodo uspe- no zaključili potrebna dela. V občini Nazarje se pri izgradnji mostu rečujejo z večjimi težavami, saj stoji most na rajevni cesti in gradnja sodi izključno v Tistojnost občine. V Nazarjah že dlje časa 'Pozarjajo, da podobne mostove uporabljajo * le krajani z osebnimi vozili, temveč tudi težki tovornjaki, zato bi država moral prispe- vati del sredstev tudi za tovrstna popravila, ki jim je občinski proračun težko kos. Samo v nazarski občini sta levi in desni breg reke Drete povezana z 9 mostovi, ki jih mora občina vzdrževati in večkrat popravljati. Hkrati z mostovi v Nazarjah ob Zadrečki cesti polagajo kanal D, na katerega bodo priključili vse bloke, šolo, vrtec in zgornji del naselja. Primarni del kanalizacije bi radi do- gradili do konca leta, prihodnje leto pa pričeli z vključevanjem posameznih hiš. Vrednost del je med 15 do 16 milijoni tolarjev, pri čemer bo s 3,5 milijona tolarjev pomagalo ministrs- tvo za okolje in prostor, del sredstev pa zbira- jo tudi s pomočjo takse za obremenjevanje okolja. US, Foto: JOŽE MIKLAVC Nazarski most v preteklem tednu, ko delavci še niso položili betonske plošče. Kot zadnji fižol Pri spravilu pridelkov je zadnji na vrsti fižol. Za do- mače potrebe ga pridelujejo marsikje, v Savinjski dolini pa je precej tudi tistih, ki ga pridelujejo na veliko. Nasadi fižola so ponavadi v žičnicah, kjer ga pridelujejo leto ali dve, potem pa seveda ponovno zasadijo hmelj, ki je večletna rastlina. Pri Uranje- kovih v Podlogu imajo fižol na 30 arih, pravijo pa, da je letoš- nja letina nekaj srednjega, ob dobrih letinah ga je na hektar namreč mogoče pridelati tudi do tri tone, kar, glede na dokaj ugodno ceno fižola, prinese kar lep zaslužek. T. T. Nov gospodar Rogovilca V Logarsko dolino prihaja vse leto veliko izletnikov. Med njimi je izredno veliko planincev, ki že leta in leta poznajo penzion »Rogovilc«. Nekako na polovici poti med Lučami in Solčavo se pred mostom s celjske smeri odcepi makadamska cesta in malo naprej brv čez Savinjo, ki vodita v Robanov kot. Zelo znano gostišče na desni strani ceste je sedaj prevzel v najem gostinec Marjan Čater. Včasih je bil v Laškem, pa Marija Gradcu in v gostišču v Atom- ski vasi, nazadnje še v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Gostišče je povsem prenov- ljeno, novi lastnik pa ga je odprl 9. novembra. Številni obiskovalci so se ob dobri kap- ljici, predvsem moštu, okusni hrani in zvokih harmonike ve- selili do zgodnjih jutranjih ur. Da je Marjan Čater gostinec od nog do glave, smo vedeli že prej. Najprej je poskrbel za gostinske prostore, in zadal si je nalogo, da bo sčasoma imel na voljo tudi prenočišča v lepo urejenih sobah. Pobarali smo ga, kakšen občutek ima glede uspešnosti in povedal je, da se je že kar nekaj obiskovalcev ogrelo za rezervacije. Odločili so se, da pri njem praznujejo osebne praznike, Miklavževo, pa silvestrovanje. Lokal sprejme do 60 obisko- valcev, po 30 v dveh prostorih, kar tudi potrjuje precejšnjo spremembo v notranjosti ob- jekta. Ponudba pijač in hrane je raznovrstna, s poudarkom na kolinah v zimskem času, vedno svežih postrvih in seve- da še drugih raznovrstnih je- dilih, ki bodo že pripravljena ali pa jih bodo postregli po želji obiskovalcev. Med poseb- no ponudbo bodo sodila tudi sobotna in nedeljska kosila. Ob sredah bo gostišče zaprto, če pa bo imel goste - dopustni- ke, bo zanje seveda kar najbo- lje poskrbel vse dni v tednu. Najemnik priporoča skupi- nam poprejšnjo rezervacijo, še zlasti v prednovoletnem ča- su. Sicer pa so dobrodošli vsi obiskovalci od blizu in daleč. Pri njem lahko pustijo na par- kirišču svoja vozila planinci, ki se napotijo po Robanovem kotu in dalje v visokogorje, ali pa se odločijo za vzpon na Grohot in Raduho. ■MMMMH FANIKA WIEGELE Iz parlamenta na sodišče V Šentjurju bo danes, v četrtek 21. novembra, otroški parlament vseh osnovnih šol v občini. Med zasedanjem otroškega parlamenta, ki bo na temo Imam pravico-imaš pravico, bodo nastopili otroci različnih šol ter odrasli. Tako so povabili tudi psihologa Radovana Zupančiča, direktorico Centra za socialno delo Cvetko Jager in ravnatelja šentjurske prve osnovne šole Marjana Gradišnika. V kulturnem programu bodo nastopili učenci šole iz Dobja pri Planini, razglasili pa bodo tudi zmagovalce natečaja za pisna in likovna dela. Z delom otroškega parlamenta v Šentjurju bodo začeli ob 9. uri, v veliki občinski dvorani, potem pa si bodo ogledali še šentjursko sodišče. . B.J. Nova telovadnica raste Izgradnja prizidka, nova telovadnica pri Osnovni šoli v Trnavi v žalski občini, hitro napreduje. Potem ko so pred dvema mesecema položili temeljni kamen, je gradbeno podjetje Pluton iz Sv. Lovrenca pričelo z deli. Po besedah predsednika režijskega odbora za gradnjo nove telovadnice Jožeta Pencla, bo novi prizidek kmalu dobil streho, vsa dela pa naj bi bila končana konec marca prihodnje leto. Če bo zima mila, bo telovadnica nared še prej. Celotna investicija je vredna 52 milijonov tolarjev. Približno polovico bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, 20 milijonov tolarjev občina Žalec, okoli 8 milijonov tolarjev pa bodo prispevali krajani in to največ v lesu. Ob telovadnici nameravajo zgraditi tudi asfaltirano igrišče za rokomet. T. TAVČAR j 12 NASI KRAJI IN UUDJE Otroci o svojiii in tvojiii pravicaii Na občinski otroški parlament, ki bo prihodnji torek, so se na večini celjskih šol dobro pripravili Težav, s katerimi se med pro- cesom odraščanja oziroma v času šolanja srečujejo mladi, je tudi v naši družbi vse več. Tako strokovnjaki in starši kot tudi šolarji sami se trudijo, da bi jim jih uspelo premagati, mar- sikdaj pa lahko veliko naredijo že, če nanje opozorijo. Kot svojevrstno obliko izraža- nja mnenj oziroma opozarjanja na probleme mladih je Zveza prijateljev mladine Slovenije skupaj z občinskimi zvezami v letu 1991 prvič organizirala otroški parlament, katerega na- men je otrokom omogočiti, da predstavnikom oblasti in stro- kovnjakom, ki so na pariament vabljeni, ob težavah, s katerimi se srečujejo, neposredno pred- stavijo tudi svoje predloge in stališča v zvezi s področji, ki jih tako ali drugače zadevajo. Tako so na prvem otroškem pariamentu pred šestimi leti otroci zahtevali večjo varnost na cesti in prijaznejše, manj one- snaženo okolje. Leto za tem so parlamentarno razpravljanje posvetili preživljanju prostega časa, na naslednjem, tretjem parlamentu pa so že zelo kritič- no govorili o tem, kaj storiti, da bi šola postala otrokom prijaz- nejša. Na otroškem parlamentu pred tremi leti so se mladi po- slanci odločno zavzeli za manj nasilja in več prijateljstva med vrstniki. Številna odprta vpraša- nja na to temo so rodila idejo za naslov predlanskega pariamen- ta, ki so ga naslovili Moč prijaz- ne besede, na njem pa spet obravnavali predvsem odnose med otroki in odraslimi ter nji- hovo medsebojno komunikaci- jo. Lani so čas, ki so ga krajevni in državni oblastniki namenili njim, otroci izbrali kot primeren za razpravljanje o tem, kako se odreči raznim oblikain odvisno- sti oziroma uživanju mamil, s pomočjo katerih si skuša marsi- kateri šolar olajšati pot iz stisk, ki najpogosteje izhajajo ravno iz področij, ki jih otroci tako na šolskih in občinskih, kot tudi ob koncu leta na državnem parla- mentu, vsako leto znova osvetli- jo in opozarjajo nanje. O čem bodo govorili na pri- hodnjem parlamentu, mladi po- slanci vsako leto odločijo na dr- žavnem otroškem parlamentu v Ljubljani, o tem pa potem obve- stijo tako vrstnike kot tudi šolske in druge strokovne delavce, ki že ob začetku novega šolskega leta organizirajo parlament v okviru šole, na katerem se otroci pripra- vijo tudi na občinski parlament. Udeleženci lanskega otroškega pariamenta so za osrednjo temo letošnjega predlagali razpravo o pravicah učencev, strpnosti do drugačnih ter pojave nestrpnosti, iz česar je nastal skupen naslov Imam pravico - imaš pravico. Geslo sovpada tudi s sprejetjem novega Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev, ki je začel veljati ob začetku letošnjega šol- skega leta. To so na nekaterih osnovnih šolah združili in tako na šolskih parlamentih učence seznanili tudi z novim pravilni- kom. Ti pa so šolskim delavcem in staršem predstavili težave in vprašanja, ki jih v zvezi z obrav- navano temo najbolj mučijo, in tako že rešili nekaj težav na šolski ravni, hkrati pa so se pripravili tudi na letošnji občin- ski otroški parlament, ki bo prihodnji torek, 26. novembra ob enajstih, v dvorani Narod- nega doma v Celju. mmmmmm nina m. sedlar Obnovili železniški prehod v soboto in nedeljo je bila cesta na železniškem prehodu med Bregom pri Polzeli in Ločico ob Savinji zaprta, prekinjen pa je bil tudi železniški promet. Težki tovornjaki gramoza, ki vozijo za avto cesto Arja vas-Vransko, so ta prehod močno poškodovali, tako da je bil že kar nevaren, še huje pa bi bilo v zimskih mesecih. Prehod so obnovili delavci Slovenskih železnic, sekcija za vzdrževanje prog, v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji, med drugim tudi podjetjem Eko plan iz Petrovč, ki je položilo posebne plošče. T. TAVČAR Zabava do jutra Zlata poroka Jožefe in Dominika Trobiš iz Smartnega f ■ Rožni dolini Več kot 70 svatov se je v soboto, 9. novembra, do zgodnjih jutranjih ur veseli- lo ob 50-letnici skupnega življenja zakoncev Trobiš iz naselja Otemna. Civilni obred je bil v Celju, cerkveni pa v domači cerkvi v Šmart- nem. Vsaka zlata poroka je nekaj posebnega, Jožefa in Dominik pa si bosta svojo zapomnila tudi po tem, da sta se tega dne poročili še dve njuni dekleti. »Če hočeš ostati toliko časa skupaj, moraš biti predvsem potrpežljiv,« ugotavlja danes Dominik Trobiš. »V življenju se dogajajo dobre in slabe stvari in prav vse je treba spre- jeti.« Dominik je bil rojen pred petinsedemdeseti leti v vasi Rožni Vrh. Ko mu je bilo ko- maj sedem let, mu je umrla mati in oče se je znova poro- čil, pri šestnajstih pa je izgubil še očeta in dobil očima. Spom- ladi leta 1943 so ga poklicali v nemško vojsko. Eno leto ka- sneje so ga hoteli poslati na rusko fronto, vendar mu je še pravi čas uspelo pobegniti k partizanom. Kot nemški vojak je služil v obmejni policiji na nemško-italijanski meji pri Kostanjevici. Ob vsem hudem je takrat vendarie doživel tudi nekaj lepega. Spoznal je Jože- fo. V tistih časih je služila pri bogatem kmetu Hočevarju, a je od prisilnega dela kmalu pobegnila in v domači vasi Rajhenburg čakala konec voj- ne in vrnitev svojega Domini- ka. Ko je odšel v partizane, ji je namreč pisal le dvakrat, potem pa ni več vedela, ali je sploh še živ. Zato ga je takoj po osvobo- ditvi začela iskati. Poročila sta se leta 1946 in si v Otemni začela spletati gnezdo. Sprva je bilo zelo hudo, a sta si že čez nekaj let kupila šest hek- tarjev veliko posestvo, kjer ži- vita še danes skupaj s hčerko Ivanko. Dominik je petnajst let delal v Celju, leta 1966 pa se je moral invalidsko upokojiti. Od takrat dela na kmetiji, saj pokojnina ni velika, vendar so roke vaje- ne dela in tudi zdravje mu dobro služi. Tudi Jožefa še vedno pridno gospodinji. Ni- koli ni hodila v službo, saj za kaj takšnega, kot pravi, niti ni bilo časa. Mami in očetu Tro- bišu se je namreč rodilo šest otrok, štiri hčere in dva sino- va. Imata tudi že devet vnu- kov in takšna, kakršna sta, polna volje do življenja, bosta gotovo dočakala tudi pravnu- ke in se veselila na svoji biser- ni poroki. JANJA INTIHAR Zlatoporočenca Trobiš in njunih šest otrok: Dominik, Dragica, Ivanka, Anica, Jožica in Marjan (z leve proti desni). Sedemdeset nac sedemdeset Tudi letos, na Martinovo so- boto, je bilo v prostorih kultur- nega doma Gorica pri Slivnici prav veselo. Pa to ni bila kak- šna zloglasna veselica ali raz- grajanje slivniške »mularije«, ampak srečali so se starostni- ki, stari nad sedemdeset let, iz Gorice pri Slivnici in okoliš- kih krajev. Zbrak) se je kar sedenidescl dobrovoljnih starostnikov, med katerimi so bili tudi devetdeset- letniki in šest parov zlatoporo- čencev, kar kaže, da na tem majhnem območju na Kozjan- skem živi zelo trden rod, ki so ga takšnega naredili trdo delo, skromno življenje in vseskozi dobra volja ter veselje že ob majhnih dogodkih. Aktivistke RK so na srečanje pripeljale celo dve oskrbovanki iz doma za ostarele v Šmarju. Ves čas so udeležence s pe- strim programom razveseljevali mlajši otroci slivniške osnovne šole. Starostnikom pa je veselje napravil tudi šentjurski župan Jurij Malovrh, ko jih je obiskal. jim spregovoril in jim tako vedeti, da so pomemben in s štovanja vreden del naš vsakdanjega življenja. Vsi pa dobro vemo, da t srečanja ne bi bilo, če ne I Gorici pri Slivnici delovala 2 aktivna Krajevna organiza Rdečega križa in v njej nad prizadevne in skrbne aktivist Vse te ženske namreč vsako 1 poleg tega srečanja starostnik organizirajo še krvodajalski ciji, obiskujejo stare, osamlji in pozabljene ljudi ter jim pri.< bijo tudi materialno pomoč. 1 pravile so že tudi veselje za r me ob materinskem dnevu, a niso mogle pripraviti letošnje to, saj dobra volja in bogato s včasih le nista dovolj in je de tisti, ki ovira vse to. Kakorkoli že, v soboto so i prireditve naši starostniki \ čali veseli ter zadovoljni in n sikateri od teh se je v nede ko je odšel na volitve v slivni kulturni dom, volilni komi pohvalil, da je bilo v istih p štorih prejšnji dan trikrat t zanimivo in pestro. .mmmm^ ninagrai Najbolj pogumni zlatoporočenci so se postavili pred fotogi ski objektiv. Obnova v Seneku se nadaljuje Polzelani so že kar navajeni, da se v Šeneku vedno nel dogaja. Potem, ko so uredili zunanjost graščine in cerkvice ' njej, zdaj obnavljajo še graščinsko streho. Obenem obnavlja tudi park v Šeneku, ki ponovno dobiva svojo nekdanjo podot Dela nadzorujejo strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne kulturne dediščine iz Celja. Obnova strehe gre h koncu in tre je priznati, da je vodstvo javnega zavoda Dom upokojencev 1 Polzeli zelo skrbno in gospodarno. T. TAVČi^ ŠPORf 13 Sončne višave Oamir Vrbanič iz Žalca peti na svetovnem prvenstvu v karateju - V Sun Cityu druga najboljša slovenska uvrstitev vseh časov fja svetovnem prvenstvu v jrateju je najboljša sloven- ja uvrstitev v borbah z deli- ijo 5. mesta uspela Damiru rbaiiiču, ki je tako v Sun jtyu ujel stik s svetovnim honi, saj je dosežek komaj -letnega Žalčana drugi jjboljši vseh časov na pr- ■nstvih za Slovenijo. V Južnoafriški republiki so la zastopstva iz 90 držav, fbanič je bil na startu prost, 2. krogu je reprezentanta )rtorika izločil z rezultatom 1 in nato s 3:1 še Avstralca. J vstop v polfinale se je po- lenl z nekdanjim svetovnim I evropskim prvakom Dovi- m iz Francije. »Nisem imel 'likih možnosti za uspeh, iorda bi lahko bil poraz ne- )liko nižji kot 1:6, vendar je :ancija svetovna velesila in v robojih z njihovimi repre- jntanti moraš biti za zmago recej boljši,« se je na nedav- 0 prvenstvu na jugu Afrike zrl Damir Vrbanič. Žalčan je s črnim pasom lojster prve stopnje (dan) in !imel tudi nekaj smole. Dovi !V naslednjem krogu izgubil : novim svetovnim prvakom ffi našega reprezentanta ni »potegnil« v repesaž. Vrbanič i^bil z delitvijo 5. do 7. mesta 'seeno zelo zadovoljen: »Do- kazal sem, da sem sposoben velikih dosežkov, še bolj po- membna pa je vzpostavitev stika s svetovnim vrhom.« Vrbanič je pogosto odvisen od finančnega stanja v klubu, saj se zaradi denarnih težav pogosto ne more udeležiti po- membnih mednarodnih tur- nirjev. »Žal je finančno breme v celoti na klubu. Svojim čla- nom lahko zagotovimo ude- ležbo le na nekaterih tekmah v tujini, čeprav bi potrebovali več konkretnih primerjav z mednarodnih konkurenco,« je zadrego pojasnil Damirjev tre- ner Silvo Maric. Oba sta prepričana, da mla- di karateist Žalca lahko tudi v prihodnje poseže po vidnih uvrstitvah. Morda tudi na olimpiadi, saj ima karate pre- cej možnosti za vključitev v olimpijsko gibanje že leta 2004. Do konca sezone je še dober mesec, potem pa se bo začel nov ciklus, v katerem bo potrebno potrjevati zadnje do- sežke. Predvsem odličen re- zultat iz Sun Citya. »Želim si na evropsko pr- venstvo, ki bo maja na Teneri- fih v Španiji. Na celinskih zbo- rih karateistov je še težje uspe- ti, saj je konkurenca še moč- nejša. Za preboj med najboljše je potrebno preko tekmoval- cev iz velesil kot so Francija, VeUka Britanija, Španija, Švi- ca, Jugoslavija, Italija...« je na- povedal Damir Vrbanič, ki je najresnejši kandidat za prido- bitev lovorike Karateist leta v Sloveniji, ki jo bodo podelili 21. decembra na mednarod- nem turnirju v Murski Soboti. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Damir Vrbanič Spretno in srečno Po atraktivnih škarjicah iladega Hodžarja je kapetan oršek v predzadnji minuti ečanja z Muro dosegel zma- Bviti gol za Publikum (3:2), katerim so Celjani dva kro- a pred koncem jesenskega ela dohiteli Rudarja. Kvalitetno srečanje na Skalni leti je bilo polno preobratov, omači pa so spet prikazali orbeno igro visokega tempa, lestel je Simon Sešlar, ki je digral svojo najboljšo letošnjo artijo in očitno ga je motiviral elektor Verdenik. Prvi mož re- rezentance se je po bolečem orazu z BjH moral braniti os- 'ih kritik in zahtev po odsto- % med njegovimi spornimi 'Otezami pa je bilo tudi nezau- '3nje v mladega Celjana. Včeraj so bile na sporedu povratne četrtfinalne tekme pokala, v zadnjih dveh pr- venstvenih krogih pa bo Publi- kum gostoval pri Olimpiji in v Kopru. Manj sreče je imel Rudar, ki se je z gostovanja pri vodilnih Ajdovcih vrnil praznih rok. Velenjčane je pokopal stari lis- jak Dinko Vrabac, ki se je po težji poškodbi in daljši odsot- nosti vrnil z dvema goloma in tako še bolj poglobil krizo ob jezeru, kjer vse bolj vre. Zele- no-črni so v zadnjih petih kro- gih osvojili le dve točki, neso- glasja so opazna tudi v igri in pred dvema domačima tekma- ma (Beltinci, Rudar) je polo- žaj že rahlo kritičen. T. L. mali nogomet ^ Skale zmagale v Nemčiji Esslingen: na 19. dvoranskem turnirju drugič zmaga Škal '■"astovca, ki je v predtekmovanju izločil Eberspacher z 1:0, ^herrieble z 2:0 in Dinkelacker ter v finalu Stad Ebersbach z '°lom v zadnji minuti z 2:1. V predtekmi je ženska ekipa Škal '^^magala domači Pesky Kids. Za zmagovalce so igrali Plaskan, ^^ševar, Sevčnikar, Arlič, Jelinski, Hudobreznik in Kočnik. (G.T.) Celje: končana so prvenstva tudi v nižjih ligah. II. liga: Triglav Veflon 50, Coma 49, Telsim 38, Cetis 35, Skavti, Selmar 33 III. liga: Črički 62, Freddy 46, Remont 45, Torcida 43, Otočki Prima, Fer Promet 33 itd; IV. liga: Cezar 65, Miklavžin 64, °)ašmca 54, SB Celje 51, Lokrovec 44, Hipp 40, Rehar 34 itd; J^erani: Kovinotehna 59, Aškerčeva 58, Penal 56, Sipro 56, ^^ndragora 41, Izletnik 37 itd. V točkovanju za fair-play je ;'^'igala veteranska ekipa Izletnika, najbolj grob pa je" bil ^^goligaški prvak Triglav Pretep, ki ga ni bilo Brežice in Odred bosta prekinjeno tekmo 9. kro- ga nogometnega prvens- tva MNZ Celje v soboto še enkrat odigrala, ker iz po- ročila sodnika in delegata ni bilo mogoče ugotoviti začetnika vsesplošnega pretepa. Pričevanja uradnih oseb so bila zelo zamegljena, ta- ko da se je tekmovalna ko- misija znašla v slepi uhci. Edina ugotovitev je prekini- tev tekme v 47. minuti zara- di vsesplošnega pretepa, to- da nihče ni bil prijavljen in zato vodstvo tudi ni izreklo nobene kazni. S tekmova- njem sta končali tudi obe pionirski reprezentanci. Mlajši dečki so s po dvema zmagama in porazoma tret- ji, selekcija starejših deč- kov pa je v veliko bolj ize- načeni konkurenci z mini- malnim zaostankom treh točk za vodilno Mursko So- boto predzadnja, četrta. Mladi v sredini Jesenski del nogometne polsezone je že končan za mladince in kadete. Celjani in Velenjčani bodo v prvi ligi prezimili v spodnji polovici lestvice in tudi v drugi ligi- vzhod moštva z območja MNZ Celje niso bila preveč uspešna. Mladinci - I. liga: Triglav 28, Koper 24, Maribor, Olim- pija, Mura 23, Ljubljana, Jezi- ca 20, Gracer 17, Svoboda 16, Drava 14, Gorica, Rudar 13, Železničar 10, Ilirija 3; II. Hga - vzhod: Starše 26, Aluminij 25, Beltinci 19, Era Šmartno, Krško 17, Nafta 15, Steklar 14, SI. Gradec 13, Dravinja 12, Ko- vinar (Š) 10, Pragersko 9, Bel- trans 5; kadeti: Olimpija 31, Svoboda 28, Triglav 27, Mari- bor 25, Gorica 24, Koper, Že- lezničar 23, Mura 21, Jezica 20, Gracer 15, Rudar 14, Ljub- ljana 7, Drava 4, Ilirija 0. panorama KOŠARKA A-1 liga Moški - 7. krog: Pivovarna Laško-Kraški zidar 87:73 (38:34); Tovornik 34, Lisica 21, Dončič 9, Jurak 7, D. Čop, Je- ras 6, G. Čop, Vujovič 2; Kovi- notehna Polzela-Interier 94:65 (44:37); Petranovič 27, Šama- nič 14, Zaletel, Kobale U, Ja- godnik 10, Čmer 6, Rituper 5, Stavrov 4, Medvešek, Ručigaj, Rovšnik2; Rogaška-BWC 71:73 (38:35); Jevtovič 16, Ivanovič 15, Mičunovič, Novakovič U, Petrovič 10, Šiško 4, Krivec, Kosovec 2; Satex-01impija 74:88, Idrija-Republika 66:72, Litostroj-Helios 82:90. Vrstni red: Olimpija 14, Kovinotehna Polzela 12, Interier, Satex , He- lios. Republika 11, Slovan, Pi- vovarna Laško, K. zidar 10, Idrija, BWC 9, Rogaška 8. Ženske - 9. krog: Ingrad- Ježica 58:83 (25:37); Savičevič 15, Obrovnik 12, A. Vodopivec 10, Polutnik 9, Jurše 6, Arbei- ter 4, Pertinač 2; Pomurje-Co- met 79:80 (42:37); Račič 31, Groleger, Šporar 18, Hren 7, Brglez 6; Ilriija-Sežana 84:74, Odeja-Maribor 72:58. Vrstni red: Jezica 18, Ingrad 16, Ilirija 15, Sežana 13, Maribor, Odeja 12, Pomurje, Comet 11. A-2 liga Moški - 7.krog: Kemoplast- Brežice 85:76 (50:33); Kahve- džič 23, Zorko 15, Sušin 13, Madžarac, Urbanija 10, Gajšek 8, Knez, Maček 4; Ilirija-Co- met 82:64 (40:38); Novak 21, Plevnik 15, Sivka 11, Nerat 9, Matic 5, Ravnihar 2; Radovlji- ca-Loka 89:74, Krka-Slivnica 118:58, Zagorje-Litija 86:80, Ježica-Triglav 80:72. Vrstni red: Loka 13, Krka, Ilirija 12, Comet, Jezica, Kemoplast, Za- gorje, Triglav 11, Litija 10, Bre- žice 9, Radovljica 8, Slivnica 7. Bliga Moški - 9.krog: Rogla-Atras 91:76 (45:39), Prebold-Hrast- nik 81:73 (34:40), Maribor-Bi- strica 82:88, Janče-Radenska 69:59. Vrstni red po prvem delu: Hrastnik, Radenska 15, Rogla Atras, Bistrica, Prebold 14, Maribor, Janče 13, Kam- nik, Elektra 12, Celje 9. ŠKI Osnovne šole: 4. krog - celjska liga: Hudinja-Celje II 73:31, Vransko-Šentjur 37:55, Podčetrtek-Rogaška 46:92; vrstni red: Rogaška, Hudinja 8, Šentjur 6, Celje II, Vransko 5, Podčetrtek 4; šaleško-ko- roška liga: Šoštanj-Mislinja 38:31, Livada-Sl. Gradec 107:23, Gorica-Ravne 66:30; vrstni red: Livada 8, Gorica, Ravne 7, Mislinja, Šoštanj 5, SI. Gradec 4. ROKOMET i.iiga Moški - 8. krog: Celje Pivo- varna Laško-Prule 29:21 (15:13); Stefanovič 6, Šafarič, Tomšič 5, Vugrinec 4, Pajovič, Pungartnik 3, Puc 2, Lubej 1; Lisca-Krško 10:19, Dobova-Ja- dran 34:32, Slovan-Prevent 22:24, Delmar-Akripol 17:15, Gorenje-Rudar preloženo; zao- stala tekma: Lisca-Gorenje 23:23 (13:12); Bedekovič, Se- merdijev 7, Tome, Cvetko 3, Plaskan, Kimčenko, Ilič 1. Vrst- ni red: Celje Pivovarna Laško 16, Krško (-), Dobova (-) 10, Prevent 9, Jadran, Delmar 8, Akripol 7, Prule, Gorenje (-) 5, Lisca 5, Slovan 4, Rudar (-) 3. Ženske - 9. krog: Vegrad- Branik 25:24 (12:13); Vujovič 6, Batnikova, Hudej 5, Ibralič 3, Semerdijeva, Raukovič 2, Rodič, Stevanovič 1; Krim-Ža- lec 33:22 (13:13); Pahor 8, Randl 5, Zidar, Dolar, Kost j u- kova 3; Olimpija-Piran 32:14, Mlinotest-Burja 27:16, Izola- Kočevje 23:23, Polje prosto. Vrstni red: Krim, Olimpija 15, Mlinotest 14, Žalec 12, Branik, Piran 8, Vegrad 6, Kočevje 5, Izola 3, Burja 2, Polje 0. NOGOMET i. liga 16. krog: Publikum-Mura 3:2 (1:1); Sešlar (45, 11-m), Sivko (53), Goršek (88); Pri- morje-Rudar 2:0 (1:0), Koro- tan-Maribor 0:1, Koper-Gorica 0:0, Beltinci-Olimpija 1:2; zao- stala tekma: Korotan-Olimpija 0:2. Vrstni red: Primorje 34, Maribor 29, Gorica 24, Publi- kum, Rudar 23, Olimpija, Mu- ra 20, Beltinci 18, Korotan 14, Koper 12. 11. liga 14. krog: Nafta-Šentjur 2:0 (1:0), Era Šmartno-Piran 5:1 (2:0); Grobelšek (21, 60), Ma- rinček (44, U-m), Podgoršek (76), Omeragič (89); Vevče- Drava 3:0, Naklo-Zagorje 1:2, Železničar-Črnuče 5:0, Rudar- Jadran 2:1, Domžale-Dravo- grad 0:1, G. opekarne-Ljublja- na 3:1. Vrstni red pred zad- njim jesenskim krogom: Dra- va, Nafta 28, Dravograd 26, Vevče 25, G. opekarne, Šent- jur 24, Rudar (T), Črnuče 21, Zagorje 19, Železničar (Mb), Era Šmartno, Domžale 18, Na- klo 13, Jadran 9, Ljubljana, Piran 8. lil. liga-vzliod 13. krog: Unior-Dravinja 1:2 (0:1), Steklar-Črenšovci 0:1 (0:0), Kovinar-Paloma 1:1, Brunšvik-Goričanka 1:1, Odranci-Turnišče 1:2, Bakov- ci-Aluminij 2:1, Kungota-Po- horje 0:0. Vrstni red po jesen- skem delu: Aluminij 31, Po- horje, Črenšovci 27, Paloma 26, Bakovci 25, Unior 20, Tur- nišče 19, Kovinar 18, Dravinja 14, Goričanka 11, Steklar, Kun- gota 10, Odranci, Brunšvik 8. MNZ Celje Zaostali tekmi: Usnjar-Od- red 13:2, Tim Laško-Brežice 3:0 bb. Vrstni red po jesien- skem delu: Vransko 19, Tim Laško 17, Usnjar 14, Krško 13, Brežice (-) 11, Kovinar 8, Šmarje 6, M. Claudius 4, Odred (-) 3; kadeti: Šentjur 27, Steklar, Era Šmartno 21, Usnjar 19, Unior 13, Hrastnik 12, Dravinja 10, Brežice 9, Vransko 7, Tim Laško 5, Mons 1; st. dečki -1. liga: Rudar 23, Šentjur 22, Pubhkum 20, Dra- vinja 18, Krško 16, Era Šmart- no 14, Hrastnik 6, Steklar, Bre- žice 4, Unior 2; II. Uga: Žalec 16, Kovinar 15, Usnjar, Šmarje 10, Mons 5, Radeče 4, Tim Laško 4; ml. dečki - I. liga: Šentjur 23, Publikum 22, Ru- dar 20, Krško 19, Dravinja 13, Era Šmartno, Unior U, Breži- ce 7, Hrastnik, Steklar 1; II. liga: Vransko, Usnjar 13, Mons 12, Kovinar 10, Tim Laš- ko 9, Odred 4, Šmarje 0. KEGUANJE i. liga Moški - 7. krog: CP Celje- Gorica7:l (5343:5211; zmagali: Sivka 868, Lešnik 929, Vodeb 911, Cene 895, Salobir 879, iz- gubil: Brglez 861), Iskra-Kon- struktor 6:2, Norik-Proteus 7:1, Hidro-Brest 8:0, Rudar-Hrastnik 6:2. Vrstni red: Iskra, Norik 12, Konstruktor, Gorica 10, Rudar 8, Proteus 6, Hidro, CP Celje, Hrastnik 4, Brest 0. Ženske - 7. krog: Miroteks- Gorica 8:0 (2619:2231; zmagale: Tkalčič 427, Šeško 459, Razlag 427, Zupane 431, Kardinar 410, Petak 465), Norik-Proteus 7:1, Rudar-Adria 5:3, SI. Gradec- Adria 4:4, Triglav-Konstruktor 62. Vrstni red: Miroteks 14, Norik 9, Proteus, Rudar 8, Adria, Triglav, Gorica 6, Izola 5, Konstruktor, SI. Gradec 4. llJiga Moški - vzhod, 7. krog: Ko- njice-Korotan 7:1 (5392:5086), Žalec-Litija 5:3 (4992:4957), Šo- štanj-Fužinar 3:5 (5013:5072), Dravograd-Radenska 7:1, Črno- melj-Rudar II 6:2. Vrstni red: Konjice 12, Fužinar, Litija, Dra- vograd 10, Šoštanj 8, Žalec, Čr- nomelj 6, Rudar II 4, Korotan, Radenska 2. Ženske - 7. krog: Gorica II- Miroteks II 1:7 (2241:2424), Šo- štanj-Miklavž 2:6 (2232:2266), Korotan-Brest 7:1, Kamnik- MTT 8:0, Norik II-Kočevje 3:5. Vrstni red: Miroteks II14, Kam- nik 10, Korotan, Miklavž 8, Šo- štanj 7, Norik II 6, MTT 5, Gorica II, Kočevje 4, Brest 2. ilLliga-vziiofl Moški - 7. krog: Kovinotehna- Lokomotiva 2:6 (4988:5092), Miklavž-Petrol Celje 8:0 (5114:4830), Nafta-Konstruktor II 2:6, Hrastnik-MTT 7:1, K. kolo- Sl. Gradec 5:3. Vrstni red: Kon- struktor II 14, Nafta 10, Miklavž 9, MTT 8, Hrastnik 7, Kovinoteh- na, SI. Gradec, Lokomotiva 6, Petrol Celje, Krilato kolo 2. Ženske - 5. krog: Miroteks III-Nafta 6:2, Impol-Komcel 3:5, K. kolo-Črnomelj 3:5, Krško- Trebnje 5:3. Vrstni red: Miro- teks II, Komcel, Krško, Trebnje 6, Impol, K. kolo. Nafta, Črno- melj 4. Območna liga Skupina A-1. krog: P. Laško- Kovinotehna II 3:5, Avto Celje- Šoštanj II 6:2, Kvit-Demit 1:7, Izletnik prost; 2. krog: Šoštanj II-Kvit 3:5, Kovinotehna II-Avto Celje 3:5, Izletnik-P Laško 0:8, Demit prost Vrstni red: Avto Celje 4, P. Laško, Demit, Kovi- notehna II, Kvit 2, Šoštanj II, Izletnik 0. Skupina B - 1. krog: Zlato- rog-Ljubno 0:8, Konjice Il-Stroj- kovina 6:2, Rogaška-Konjice ml. 6:2, Obrtnik-Komcel 4:4; 2. krog: Komcel- Zlatorog 6:2, Strojkovina-Rogaška 1:7, Konji- ce ml-Obrtnik 5:3, Ljubno-Ko- njice II 5:3. Vrstni red: Rogaš- ka, Ljubno 4, Komcel 3, Konjice II, Konjice ml. 2, Obrtnik 1, Strojkovina, Zlatorog 0. I.iiga Pištola - S.krog: Krim-Konjice 1624:1668, Olimpija ž-Celje 1620:1669, Mrož-Kamnik 1655: 1641, Poženel-Olimpija 1687: 1704, Kanja-Predoslje 1654: 1644, Kopačevina-Ptuj 1665: 1645. Vrstni red: Mrož, Konjice 9, Krim, Olimpija, Kranj 7, Pože- nel, Ptuj, Kamnik, Olimpija ž, Celje, Kopačevina 5, Predoslje 3. 14 ŠPORT Cankar atlet leta Brigita Bukovec in Gregor Cankar sta v tradicionalni anketi AZS znova najboljša slovenska atleta leta. Bukovče- va je dobila vseh 158 možnih glasov, Cankarju sta manjka- la le dva, med dobitniki laskavih priznanj pa je tudi Anja Valant. Med atletinjami je Renata Strašek zasedla 5. mesto, med atleti pa je bil Miro Kocuvan drugi, vendar z ogromnim zaostankom. Anja Valant je najboljša starejša mladinka, sledita ji njeni klubski kolegici Elizabeta Randjelovič in Tina Matul. V ostalih mlajših kategorijah na vodilnih mestih ni nobenega atleta iz Celja, Velenja ali Šentjurja. košarka Ravno dovolj V domačem prvenstvu so se Polzelani s tretjo zaporedno zmago prerinili pod vrh lestvice, v skupini A evropske lige pa so na Poljskem izgubili z Wloclawekom s 63:72 (39:39), toda v seštevku obeh tekem so za točko boljši od Poljakov. Vse tri tekme 8. kroga so se končale z zmagami domačih in Savinjčani so zdaj zdrsnili na 4. mesto, ki še vodi v drugi del te- kmovanja. Za napredovanje bi v normalnih okoliščinah mora- la zadostovati ena zmaga, obe preostali tekmi pa bodo decem- bra igrali doma; z že odpisanim Rabotničkim in Rigo. Srečanje na Poljskem je bilo dolgo izenačeno, v drugem polčasu pa so domači vztrajno lovili prednost desetih točk, a jim ob trdih o- brambah na koncu ni uspelo. Rezultati 8. kroga: Wloclawek-Polzela 72:63 (39:39; Petra- novič 16, Jagodnik 15, Kobale, Šamanič 14, Stavrov, Rituper 2 ), Fenerbahče-Rabotnički 90:61, Riga-Scavolini 94:76. Vrstni red: Fenerbahče 15, Riga 13, Wloclawek in Polzela po 12, Scavolini 11, Rabotnički9. Pari 9.kroga (3.decembra): Polzela-Rabotnički, Scavolini- Wloclawek, Riga-Fenerbahče. Boleča poraza Ingrada Z domačim porazom proti Vl^ellsu s 63:70 (38:44; Savičevič 19, A. Vodopivec 14, Obrovnik 10, Jurše, Polutnik 9, Arbeiter 2) je bila uvrstitev košarkaric Ingrada v drugo fazo evropske- ga pokala Ronchetti odvisna od razpleta sinočnje tekme Wells-Istrobanka. Celjanke so odločilno tekmo dobro začele, uvodne minute drugega polčasa pa so odigrale katastrofalno. Veliko težav so imele z meti tudi iz neposredne bUžine, tako da so Avstrijke pobegnile za 19 točk in zanesljivo zmagale. Še bolj je boleč visok poraz v derbiju domačega prvenstva z Jezico in očitno primat Ljubljančank še ne bo ogrožen, čeprav se je prihod Dubravke Savičevič pokazal za pomembno okrepitev pod košema. Znova reprezentanca Prvoligaško prvenstvo bo zaradi nadaljevanja kvalifikacij za evropsko prvenstvo znova prekinjeno do 30. novembra, med kandidati za tekmo na Češkem pa je znova Goran Jagodnik (Pol). Med prvenstveno prekinitvijo bo v Ljubljani testiranje kandi- datov za mlado reprezentanco do 22 let (letnik 1976 in mlajši). Izbranih je kar 30 košarkarjev, med njimi tudi Kobale, Čmer (oba Pol), Jurak (PL), Petrovič (Rog), Sivka (Com) in konjiški branilec Šporar, ki zdaj igra za Satex. Menjava v Rogaški Po katastrofalnem porazu Rogaške na gostovanju pri Be- nettonu v okviru 5. kroga skupine O Koračevega pokala je trenerja Ljubišo Markoviča in njegovega pomočnika Rudija Jugovarja zamenjal Damir Volarič. Volarič je bil pred leti odličen igralec, vendar je brez ustreznih trenerskih izkušenj in zato je njegov izbor presenetljiv. Zame- njava se na derbiju zadnjeuvrščenih ekip z BWC ni obrestovala, za tesen poraz pa je bilo usodno obdobje sredi drugega polčasa, ki so ga domači izgubili s 6:18. Slatinčani so v zadnjih sekundah zgrešili dva meta in njihove možnosti za neposreden obstanek so skromne. Koračev pokal - 5. krog skupine O: Benetton- Rogaška 124:87 (70:43; Jevtovič 24, Ivanovič 22, Novakovič 21, Mičunovič 11, Krivec 7, Petrovič 2), Zrinjevac-Zemaitijos 103:76. Vrstni red pred zadnjim krogom: Benetton, Zrinjevac 8, Zemaitijos 7, Rogaška 5. J.T. Pozdraviti poškodbe »Ves teden smo zdravili poškodbe in bolj malo trenirali, zato je zmaga s Kraškim zidarjem toliko bolj pomembna,« je uspeh Pivovarne Laško po črni seriji štirih porazov komenti- ral trener Aleš Pipan. Laščani so bili bistveno boljši v skoku (Lisica 10, Vujovič 7) in vodili že z ogromnih 68:44. V zadnjih minutah so zaradi osebnih napak ostali brez Dončiča, G. Čopa, Lisice in Vujoviča, vendar je Tovornik ob pomoči igralcev s klopi (Durnik bo zaradi bolečin v vratu odsoten dlje časa) zadržal nalete gostov, ki so pred tekmo trenerja Kavedžijo zamenjali s Herkslom. Poseb- nost tekme je skupaj kar 79 prostih metov in 63 osebnih napak. iz ene v drugo skrajnost V četrtfinalu pokala EHF za rokomefase Gorenje s favoriziranim Flensburgom - Žalčanke izpadle Gorenje bo v četrtfinalu pokala EHF v prvi polovici februarja 1997 igralo s favo- riziranim nemškim podpr- vakom Flensburg-Handewit- tom, ostali pari pa so Stjar- nan-Vigo, Prato-Virum in Montpellier-Granollers Velenjčani si ravno Nemcev niso posebej želeli, saj so v Bundesligi trenutno drugi in potrjujejo napovedi, da bodo skupaj z Lemgom največji fa- vorit za naslov prvaka. Moštvo je nastalo leta 1990 z združi- tvijo Flensburga in Handevvit- ta ter se pred sezono močno okrepilo s Skandinavci. Ostali rezultati povratnih tekem 2. kroga pokala EHF za moške: Virum-Drott 29:23 (skupaj 52:49), Karlovac- Prato 22:20 (37:38), CSKA- MontpeHier 17:17 (35:41), Flensburg-Banik 26:18 (47: 39), Granollers-Resen 30:22 (46:44), Vigo-Jurmalas 31: 23 in 36:24, Stjarnan-Bruck 33:24 in 32:35. V vratih imajo Holperta, na črti igra Hahn, na zunanjih položajih Fegter, Kjendalen in Hjermind, krili sta Christian- sen in Momsen, ki edini ni reprezentant. Trener je sloviti Anders Dahl-Nielsen, ki je svojčas vodil tudi dansko re- prezentanco, njihov letošnji cilj pa je osvojitev vsaj ene lovorike in največ možnosti imajo ravno v pokalu EHF. »V 2.krogu smo dobili naj- lažjega nasprotnika, zdaj naj- težjega. Možnosti za uspeh so minimalne, saj je Flensburg verjetno še močnejši kot lani Lemgo in v pokalu EHF edina prava ekipa,« ocenjuje vratar Aleš Anžič, ki je bil nezadovo- ljen tudi z razpletom žreba osmine-finala pokala domače- ga pokala, v katerem bo Gore- nje v začetku decembra igralo z Jadranom. Gorenje je v povratni tekmi Standard premagalo s 37:18 (20:9; Krejan, Semerdijev 7, Plaskan, Tome 5, Bedekovič 4, Sovič 3, Radšel, Ojsteršek 2, Oštir, Cvetko 1), rokometašice Žalca pa so v pokalu pokalnih zmagovalk po pričakovanju izpadle z Istočnikom. Obe tek- mi sta bili v Rostovu: prvo so Savinjčanke izgubile s 14:23 (5:15; Pahor 5, Dolar 4, Kline 3, Randl, Zidar 1) in drugo s 14:23 (5:15; Zidar 5, Dolar, Pahor 4, Randl 1). MHHMMMK ŽEUKO ZULE makratkoj Monaco: na mladinskem evropskem prvenstvu v j udu so Mitja Lakner Bevc (do 71 kg, Ivo Reya), Urška Žolnir (do 48 kg). Maja Frece (do 72 kg, obe San- kaku) izpadli že v 1. krogu, Janez Ceraj (nad 95 kg, l.Reya) pa se je zaradi poškodbe odpo- vedal nastopu. Celje: v 10. krogu 1. B hokej- ske lige Celje-Zagreb 2:12 (2:2, 0:7, 0:3), v 11. krogu Zagreb- Celje 8:0 (4:0,3:0,1:0), 12. krogu Slavija-Celje 10:2 (7:0, 2:1, 1:1; Kolar 2). Vrstni red: Triglav 24, Slavija 18, Zagreb 14, Maribor 13, Medveščak, K. Gora 7, Celje 3, Mladost 2. Celje: v 5. krogu C košarkar- ske lige Ruše-Podčetrtek 81:94 (46:44), Žalec-Lenart 83:91 (45: 45), Branik-Duplek 64:72, Ru- dar-Ptuj 83:63. V 6. krogu Pod- četrtek-Rudar 80:73 (45:46), Ža- lec-Branik 58:66 (29:27), Lenart- Ptuj 91:72, Duplek-Ruše 92:87 Vrstni red: Podčetrtek 12, Ru- dar, Lenart, Duplek, Ptuj 10, Branik 8, Žalec, Ruše 6 Polzela: v 3. krogu savinjske košarkarske lige Velenje-Ga- rant 79:51, Gornji Grad-Griže 70:38, Mozirje-Gomilsko 95:52, RB Polzela-Vrbovec 20:82, Laš- ko-Celje 62;74, Prebold prost. V 4. krogu Vrbovec-Laško 52:48, Gomilsko-RB Polzela 58:42, Gri- že-Mozirje 44:78, Garant-G. Grad 44:46, Prebold-Velenje 63: 110, Celje prosto. Vrstni red: Ve- lenje, Mozirje, G. Grad 8, Nazar- je 6, Celje, Griže 5 itd. Kozje: v finalu memorialnega turnirja dr. Antona Soka v ko- šarki za veterane je Rogaška premagala Žužemberk z 32:25. Drugi rezultati - skupina A: Koz- je-Podčetrtek 59:49, Rogaška- Podčetrtek 50:24, Rqgaška-Ko- zje 40:36; skupina B: Šmarje-Le- sično 32:18, Žužemberk-Lesi- čno 43:32, Žužemberk-Šmarje 32:30. (J.T) Zreče: v 9. krogu 1. ženske odbojkarske lige Zg. Savinjska- Bled 3:0 (12,5,5), Branik-Koper 3:1, N. mesto-Krim 3:1, Ljuto- mer prost. Vrstni red: Branik 14, N. mesto 12, Koper 10, Bled, Ljutomer 6, Krim 4, Zg. Savinj- ska 2. Topolšica: v 8. krogu l.B moške odbojkarske lige Žu- žemberk-Topolšica 1:3 (-12, 13, -10, -11), v 9. krogu Topolšica- Granit 3:0 (10, 9, 4). Vrstni red: Topolšica 18, Kamnik 16, Žu- žemberk 10 itd. Šempeter: v 5. krogu IL od- bojkarske lige za moške Šem- peter-Domžale 3:0 (11, 7,2), v 6. krogu Šempeter-Salonit 11 3:0 (15,10,3). Vrstni red: Brezovica, Kovinar 10, Šempeter, Vuzenica 8, Hoče, Salonit 116 itd. Šempeter: v 5. krogu IL od- bojkarske lige za ženske Šem- peter-Šoštanj 3:1 (-11,7,11,10), v 6. krogu Šenčur-Šempeter 0:3 (- 6, -6, -14), Ruše-Šoštanj 0:3 (-7. - 8, -12). Vrstni red: Branik II 12, Šoštanj, Šempeter 10, Šentvid 8 itd.... . „ ... , „ . Spoljar vendarle na MSP Na uvodni tekmi evropskega kriterija v umetnostnem drsanju so bili v Celju med zastopstvi iz 13 držav najbolj uspešni Avstrijci, med ekipami pa UISP Italia pred reprezen- tanco Slovaške in Stuttgartom. Domači klub se je tokrat moral zadovoljiti z 8. mestom. Najbolj odmevno uvrstitev je s 3. mestom dosegla Anja Bratec med pionirkami do 13 let, v ospredju pa so bili še kot četrti Meža (do 11 let), peti Kalšek (do 9 let) in sedmi Vizjak (do 11 let). Zaradi priprav za mladinsko svetovno prvenstvu v Seulu na največjem drsalnem tekmovanju pri nas je domači mladinec Janez Špoljar (na sliki) nastopil le na zaključni reviji. Foto: GREGOR KATlČ športni koledab PETEK^ 22.1 ir Hokej Celje: Celje-Kranjska G (14. krogi. B lige, 18.30). Košarkg Polzela: Prebold-Raden (10. krog B lige, 20). SOBOTA, ""iil""!".^ Kegljanje Maribor: Konstruktoi Celje (8. krog 1. moške 1 15); Konstruktor-Miroteks krog I. ženske lige, 13); stanj: Šoštanj-Dravograd, I ja: Litija-Konjice (obe 16), denci: Radenska-Žalec krog II. moške lige, 15); stanj: Šoštanj-Korotan krog II. ženske lige, 13); ! venj Gradec: Slovenj Grac Petrol (8. krog III. moške 1 16); Celje: Komcel-Mirot 111 (6. krog 111. ženske lige,: KOŠARKA Slovenske Konjice: Con lUrija (16.30), Sežana: Sc na-Ingrad (10. krog I. žen lige, 18); Slovenske Konj Rogla Atras-Maribor (10. k B moške lige, 19); Ruše: Ri Žalec (17), Ptuj: Ptuj-Podč tek (7. krog C moške lige, 2 Rokomet Krško: Krško-Gorenje krog 1. moške lige); Velei Vegrad-Burja (obe 19), Iz( Izola-Žalec (11. krog I. žen; lige, 20). NEPEUA, 24.11. Kegljanje Celje: Miroteks II-Kam (8. krog II. ženske lige, ] Maribor: Konstruktor II-K( notehna (8. krog III. mo lige, 16). Košarka Celje: Celje-Elektra ( krog B lige, 18). Nogomet 1 Velenje: Rudar-Beltii Ljubljana: Olimpija-Pu kum (17. krog I. lige); Šentj Šentjur-Rudar, Zagorje: gorje-Era Šmartno (15. kro^ lige, vse 13.30). Rokomet Gudme: Gudme-Celje Pi varna Laško (3. krog skup D lige prvakov, 18.30). ""torjjI2"6"ri"i""I'" Hokej Celje: Celje-Jesenice ( krog I. B lige, 18.30). Rekordno na vrh z ekipnim (5392) in posamičnim rekordom (Miro Žnid rič 974) domačega kegljišča Dom so Konjice po preseneti vem porazu Litije v Žalcu vodilno moštvo drugoligaškej prvenstva in bodo v soboto za naslov jesenskega prval gostovale prav pri Zasavcih. Konjičani so presenečali že v prvem delu lanske sezone,;| so dolgo vodili v medregijski ligi in so skupaj s Šoštanj| napredovali zaradi razširitve nižjih prvenstev. Ekipni reko so izboljšale tudi igralke Miroteksa na prenovljenem Golo| in imajo zdaj že pet točk prednosti, moštvo CP Celja pa je boju za obstanek gladko premagalo drugouvrščeno Gorico- Ligaški del tekmovanj se bo končal že čez deset dni, nato 1 se bodo zvrstili številni turnirji. Celjski Top 16 bo sre januarja 1997, kvalifikacije pa bodo trajale ves decemb« Prijave zbirajo še naslednji teden (Lado Gobec, Erjavčeva Z Celje), prvenstvo z nagradnim skladom 220.000 tolarjev paj znova razdeljeno na igralce slovenskih in območnih lig. ŠPORT 15 Cepelin je odletel ^derbiju 2. kroga rokometne lige prvakov Celjani v zadnjih sekundah s tvegano akcijo zapravili možnost za remi v Santandru v soboto zvečer Je v San- jndru oživel spomin na Za- jeb. Tako blizu, a tako da- ,t. Naši rokometni prvaki o si v tekmi 2. kroga skupi- e D evropske lige v dvoboju slovito Cajo Cantabrio za- ložili točko, toda brez za- Ijučnega strela so v zadnji kciji preveč naivno zapra- ili možnost za super rezul- Ni bilo prvič, da so celjski jkometaši zadnji napad pri ?snem izidu poskušali za- Ijučiti s cepelinom. In ni bilo rvič, da jim ni uspelo. Prav- aprav tudi dolgoletni sprem- evalci moštva ne pomnijo, daj so na takšen način zabili pl. »Težko je odigrati cepe- in, a zelo lahko doseči gol,« e neposredno po prihodu iz lačilnice umirjeno govoril Iz- ok Puc, ki ni bežal pred od- ;ovornostjo. »Ne, ne bi smeli odigrati :epelina. Jelčič je prišel k neni in dejal, da je na krilu irost. Vrgel sem žogo za ce- pelin, Španci so nad mano naredili prekršek, toda tudi ]da]a ni bila dobra,« je bil samokritičen Puc, ki je ves Jesen z igrišča naravnost oddrvel v garderobo. Prvi polčas je bil njegov met 1:6, v drugem je zadel vseh pet strelov in zato so v zadnjih sekundah vsi pričakovali, da bo z razdalje poskušal rešiti točko. V odločilnih trenutkih je manjkala poteza s klopi, Zov- ko se ni želel vmešavati v od- ločitev igralcev in ni niti po- skusil svetovati, kako naj odi- grajo napad za remi. Ko so se prvi vtisi uredili in se je razo- čaranje poleglo, je trener začel vrteti film zadnjih 40 sekund, ko je Perica kot sedmi igralec v polju zamenjal Tomšič. »Mor- da bi moral v napad poslati Pajoviča, ki bi imel dovolj po- guma, da bi se dvignil in z razdalje poskušal premagati Olssna. Toda, kaj če bi zgrešil. Morda bi bila sezona zanj kon- čana?« je premleval Zovko, ki nekaterih taktičnih rešitev ni uporabil. »Šerbec je na desni strani sorazmerno lahko prihajal do ugodnih položajev za met, pri njegovih podajah na krilo pa je Pungartnik rahlo zamujal. Za Vugrinca je bila tekma pre- težka, z dvema krožnima igralcema v obrambi težko razvijamo nasprotne napade. brez solidnega vratarja pa v pokalu prvakov ni mogoče zmagati,« je navrgel nekaj mi- sli Zovko, ki je v vsakem pri- meru pričakoval večji delež Perica. Za prvega vratarja njegov trener Herman Wirth trdi, da je v odlični formi. Dokaz je vsekakor uvodna tekma s PSG in očitno gre za težave s psiho. Lapajne je dobil priložnost sa- mo med 48. in 50. minuto, pri dveh golih Dušebajeva je bil daleč od žoge in zato je Zovko v vrata vrnil Perica, ki je imel preveč črnih lukenj. V razpo- nih med 17. in 33. ter 35. in 53. minuto ni imel niti enega us- pešnega posredovanja. Španci so v prvem polčasu kar štiri gole dosegli iz klasič- nih nasprotnih napadov (Ce- ljanom je uspela le ena »pol- kontra«), zadnji gol je Dušeba- jev prispeval s strelom nepo- sredno iz devetmetrovke, tri- krat so bili uspešni tudi z igral- cem manj, ko so izigrali obrambo 4-2. Sreča? Ko več- krat zmagaš z golom razlike, je že težko govoriti o sreči. Gre preprosto za močno, evropsko ekipo. Celjani so že drugič v letu dni ostali prekratki za gol. Smola? Odgovor bo Gudme. Velike ekipe zmagujejo tudi v gosteh. ŽEUKO ZULE Rezultati 2. kroga - skupi- na A: Barcelona-Granitas 38:17, Braga-Šahtjor 21:15; skupina B: Zagreb-Runar 31:21, Szeged-Principe 30:22; skupina C: Winterthur- Minsk 23:19, Kiel-C. zvezda 27:17. Španski športni dnevnik As je Šerbca, Stefanoviča, Pungartnika in Puca ocenil z dvema pikoma. Perica, Jelči- ča, Tomšiča, Lapajenta, Nači- noviča in Pajoviča z enim. Marca je Stefanoviču, Pucu in Načinoviča podelil trojke, Periču, Šerbcu, Jelčiču, Pun- gartniku in Pajoviču dvojki, Tomšiču eno, Lapajnetu pa ničlo. Najvišja ocena je troj- ka. Pari 3. kroga (23. in 24. novembra): Braga-Barcelo- , na, Šahtjor-Granitas, Sze- < ged-Zagreb, Principe-Ru- ■ nar, Winterthur-Kiel, Minsk-C. zvezda, PSG-Can- tabria, Gudme-Celje Pivo- varna Laško. Vrstni red - skupina A: Bar- celona, Braga 4, Šahtjor, Gra- nitas 0; skupina B: Zagreb 4, Runar, Szeged 2, Principe 0; skupina C: Kiel, Winterthur 4, C. zvezda, Minsk 0; skupi- na D: Cantabria 4 (48:46), Celje Pivovarna Laško 2 (54:46), PSG 2 (47:51), Gud- me O (43:49). Mats Olsson je vstopil pri izidu 2:5 in vrnil CC v tekmo. Nevarni v porazih Gudme je v Parizu zaostajal že za devet golov - Boehrits po nedeljski tekmi v Bundesligo Parižani so si od celjskega oka hitro opomogli in brez 'etreskega v velikem slogu )pravili z Gudmejem, ki je bil )red katastrofo. PSG je vodil že ; 19:10 in nestrpno pričakuje iobotno gostovanje Špancev, nedtem ko bodo Celjani na danskem igrali šele v nedeljo. »Bilo je kot v Celju, a v naše lobro. Obramba je dobro zapi- ala desno dansko stran z Ja- :obsnom in Kildelundom, svo- eje dodal odlični vratar Lukič, 'napadih pa nismo imeli težav ' realizacijo.« je taktiko za jladko zmago opisal pariški rener Magdinčev in poudaril, ^3 nasprotnikovi krili dolgo ni- ^ta prišli dg veljave. PSG-Gudme 25:20 (15:10). ''SG: Leton 1, Cordinier 3, ^athoud 6, Farrenc 1, Mont- Jurel 4, Latchimy 7, Payet 3; ^udme: N. Jacobsen 7, Vil- ^elmsen 1, Gerster 5, Tollef- ^en 1, Boeriths 3, Jensen 1, ^ollensen 2. ^ >>Igrali smo veliko bolj kot v l^olovcu in če dobimo Canta- Ji"io...« je nadaljeval Magdin- ^^v in že v ponedeljek vtise s '^l^me z Gudmejem prenesel '^di Zovku, ki seveda ni sko- P^ril z informacijami o Špan- ^^h. V skupini D je brez točk še ■""Jdrne, ki bo v nedeljo ob '^•30 gostil naše prvake in se še ni odrekel napredovanju v četrtfinale. »Poraz s Cantabrio je bil ne- srečen, brez točke smo ostali dve sekundi pred koncem in to je bil šele naš tretji domači poraz v zadnjih štirih letih. Še vedno imamo realne možnosti za napredovanje in prepričani smo v zmago proti Celju,« je z otoka Fyn sporočil prvi mož trikratnih danskih prvakov Alan Henning Lund. Nedeljska tekma v Gume- hallerne bo zadnja za repre- zentanta Reneja Boehritsa (110 tekem), ki za tri leta od- haja v Dormagen. Boehrits je eden najboljših igralcev rdeče- rumenih in je pred sezono z upravo sklenil dogovor, da lahko v katerem koli trenutku odide v tujino. »Več kot deset- letje je igral za prvo moštvo, zdaj se je ponudila priložnost za spodoben zaslužek in ni- smo ga želeli omejevati. Nena- zadnje je za naš klub veliko priznanje, da ima dva igralca v Bundeshgi,« je odhod najbolj izkušenega igralca pojasnil Lund. Dva poraza Dancev sta alarm tudi za Celjane, kajti severnjaki so po neuspehih še posebej nevarni. V ligo prva- kov so se uvrstili po domačem polomu (21:24) s Pelistrom in gladki zmagi na povratni tek- mi (19:14), kot vsi Skandinav- ci pa so veliki bolj nevarni doma, ko igrajo povsem odprt rokomet. Pri njih vsak igra vse in zato se nasprotniku vsaka nepazljivost maščuje. Gudme je po finalu pokala pokalnih zmagovalcev 1995 zapustil starejši Jensen (zdaj je v Dormagnu), letos pa sta odšla reprezentanta Daniel- sen in odlični strelec Kim Ja- cobsen, ki je v Odenseju. »Ne smemo sprejeti izziva in se spustiti v divjanje. Ohra- niti moramo razsodnost, ključna pa bo obramba na nji- hovem najboljšem strelcu Ja- cobsnu, ki je na krilu vsestran- ski. V napadu ne razmišlja ve- liko, meče z vseh položajev in se ne ustavi niti po slabi seriji. Moramo ga prisiliti k napa- kam,« je ocenjeval Zovko, ki v dvoboju PSG-Cantabnria pri- čakuje zmago Francozov. ŽEUKO ZULE Nikolaj Jacobsen Caja Cantabrio-Celje Pivovarna Laško 24:23 (11:10) Dvorana La Albercia, gledalcev 2200, sodnika Bullow in Liibker (oba Nemčija). Delegat: Kovacs (Madžarska). Caja Cantabria: Fort, Olsson; Ortega 1, Fernandez, Pisonero 1, Dušebajev 8 (3), Urdiales 2, Diaz, Renones 5, Kiselev 3, Jorgensen, Jakimovič 4. Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Peric; Šafarič, Vugrinec, Šerbec 7 (3), Načinovič 2, Pajovič 1, Jelčič 2, Stefanovič 3, Pungartnik 2, Tomšič, Puc 6. Izključitve: Caja Cantabria 6 (Fernandez 2, Pisonero 2-1-2), Celje Pivovarna Laško 4 (Pajovič 2, Tomšič 2). Sedemmetrovke: Caja Cantabria 3 (3) - Dušebajev 3 (3); Celje Pivovarna Laško 4 (3) - Šerbec 3 (3), Puc 1 (0). Streli na gol (iz igre): Caja Cantabria 21:31 (Ortega 1:2, Pisonero 1:1, Dušebajev 5:7, Urdiales 2:5, Renones 5:5, Kiselev 3:3, Jorgensen 0:1, Jakimovič 4:7). Celje Pivovarna Laško 20:38 (Šerbec 4:9, Načinovič 2:3, Pajovič 1:2, Jelčič 2:3, Stefanovič 3:8, Pungartnik 2:3, Puc 6:10). Obrambe: Fort 1, Olsson 9 (1); Peric 6. Izgubljene žoge: Caja Cantabria 9 (Ortega 1, Fernandez 1, Pisonero 1, Dušebajev 2, Kiselev 1, Jorgensen 2, Jakimovič 1), Celje Pivovarna Laško 6 (Šerbec 1, Stefanovič 2, Puc 3). Pridobljene žoge: Caja Cantabria 7 (Ortega 1, Fernandez 1, Urdiales 1, Renones 1, Kiselev 3), Celje Pivovarna Laško 12 (Šerbec 2, Načinovič 2, Pajovič 1, Jelčič 3, Stefanovič 1, Pungartnik 1, Puc 2). Gibanje rezultata: 1:3 (11.), 2:5 (14.), 5:7 (19.), 7:8 (22.), 10:8 (27.), 10:10 (29.), 12:10 (31.), 12:12 (33.), 13:14 (38.), 16:14 (42.), 19:18 (48.), 21:18 (50.). 21:20 (43.), 24:22 (58.). Fort: Celje je boljše! CC zvezdniki o tekmi s Celjem Pivovarno Laško - Dušebajev in Jakimovič še štiri leta Španci so se iskreno veseli- li druge najtesnejše zmage v Champions League 1996/97 in tudi po tekmi z izbranimi besedami govorili o Celja- nih. Naši prvaki še nikjer niso bili deležni tolikšnih pohval in v ocenah so bili enotni tudi španski mediji: to je bil pravi rokometni spektakel. »Celje je najmočnejše moš- tvo skupine D,« je začel naj- boljši vratar zadnjega EP Jau- me Fort. »Pričakovali smo tež- ko tekmo, saj so ekipe z ob- močja nekdanje Jugoslavije tudi na gostovanjih zelo nevar- ne, naše igre pa po slabem startu v španskem prvenstvu še vedno preveč nihajo. Bili smo brez posnetkov celjskega moštva, kar je bilo predvsem za naju z Olssnom zelo nepri- jetno, toda na srečo smo v drugem polčasu nenehno vo- dili in je bilo Matsu veliko lažje.« Eden režiserjev španskega slavja je bil 36-letni veteran Mats Olsson, ki se je odrekel dolgim lasem. »Celjsko moš- tvo dobro poznam, že dolgo nisem nobenega tekmeca tako spoštoval in cenil, zato sem zmage zelo vesel. Cantabria in Celje sta objektivno najboljši ekipi skupine D, o PSG sem prve informacije dobil šele od vaših prvakov, na Danskem pa ni enostavno zmagati in lahko se zgodi, da bodo o napredo- vanju odločale točke z Gud- meja,« se je razgovoril legen- darni Šved. Španski novinarji so največ pozornosti namenili Talantu Dušebajevu, ki je pred tekmo skupaj z Mihailom Jakirnovi- čem podpisal novo štiriletno pogodbo. Kirgizijec s špan- skim državljanstvom je nekaj besed posvetil tudi Novemu tedniku. »Zmaga je za nas ogromen uspeh in novi točki bi morali zadostovali za uvr- stitev v četrtfinale. Celjani nam niso pustili dihati, vendar so me presenetili s slabo odi- granim zadnjim napadom.« Kantabrijci so v evropskih pokalih v La Alberciji doslej odigrali 35 tekem. Njihova bilanca je 33 zmag ter remi z Barcelono (24:24) v polfina- lu pokala pokalnih zmago- valcev 1991) in poraz z Za- grebom (18:28) v finalu po- kala prvakov 1992. Julian Ruiz Gomez si je po razburljivem finišu vidno od- dahnil in Celje skupaj z Barce- lono, njegovo CC in zdaj še Kielom še naprej uvršča v na- jožji krog favoritov za evrop- ski naslov. »Tekma je bila tipič- na za tako tako veliko tekmo- vanje, kot je pokal prvakov. V prvem polčasu sta prevladova- li obrambi, v drugem smo ne- kohko popravili igro v napadu, zadnjih deset minut pa smo bili v krizi, toda nasprotnik vseh slabosti na srečo ni kaz- noval.« ŽEUKO ZULE 16 REPORTAŽA Navajen porazov, osvajajoč vrhove >Edini, ki me ni nikoli razočaral, sem jaz!« pravi Mirko Lebar, ko govori o mačehovskem odnosu družbe do invalidov Da sanjam, se mi je zdelo, ko je pred dobrimi petimi leti v pisarni zazvonil telefon in je moški glas z druge strani žice rekel: »Pozdravljeni, ne vem sicer, če je to dovolj za- nimivo, ampak poznam in- valida, ki je brez nog, name- rava pa se povzpeti na Tri- glav. Če želite, lahko greste zraven.« Zdelo se mi je nemogoče in nisem mu verjela. Vendar sem dvome zadržala vsaj zase in ga poslušala do konca. Da ga je pri sedemnajstih povozil vlak, je povedal. Da ima družino, vozi avto. Sam je obnovil hišo, zaposlen je kot fizični delavec. In njegova največja želja je splezati na našega najvišjega očaka, na kar se je nekaj me- secev pripravljal, sedaj pa bo tudi storil. In na koncu je so- govornik, ki mi je natrosil toH- ko nenavadnih in ob prvem vtisu neverjetnih informacij povedal še, da je tisti, o kate- rem govori, pravzaprav on sam. Mirko Lebar z Ložnice. Dan pozneje se je za ogreva- nje povzpel na Ojstrico, dober teden zatem pa smo se, na čelu z Mirkom v spremljevalni ekipi, v kateri je bil tudi njegov prijatelj, alpinist Miran Cesar, ki ga spremlja pri vseh tovrst- nih podvigih, odpeljali proti Mojstrani. Avtomobile smo pustili ob vznožju velikana in začel se je Mirkov prvi in, kot pravi še danes, največji pod- vig. Vzpon na Triglav po - ro- kah. Po dveh dneh plezanja mu je uspelo in jutro, ko je ugledal Aljažev stolp, mu bo ostalo v spominu vse življenje. Proti nebu Ta, prvi alpinistični podvig, Mirko še danes označuje kot svoj največji uspeh, je pa po- menil tudi pozornost širše slo- venske javnosti. Sam je začel stremeti še bližje k nebu; os- vajati je začel še višje vrhove v tujini, pa tudi kar nekaj drugih pomembnih uspehov in pod- vigov lahko ta optimistični šti- ridesetletnik, ki je sedaj že ne- kaj mesecev tudi ponosen de- dek, zapiše v svojo kronologi- jo. Ob vsem ostalem pa ga želja po osvajanju vrhov še vedno ni zapustila - eden nje- govih načrtov je, da bi mu nekoč uspelo osvojiti vrh osemtisočaka. »Sem človek, ki je navajen porazov. Ne svojih, temveč porazov, za katere poskrbijo ljudje in država. Nikoli v živ- ljenju še nisem porazil sa- mega sebe, saj sem do sedaj še vedno naredil tisto, kar sem si zastavil in tako dose- gal uspehe, ki jih znajo še najbolj ceniti v tujini.« Med prvim vzponom in zad- njim načrtom pa je Mirko Le- bar osvojil še marsikaj druge- ga. Osvajal je srca ljudi v Ame- riki, merila filmskih kritikov, sponzorje in, navsezadnje, tu- di Ameriko. Nosil je olimpijski ogenj. Film Brez, ki ga je po- snel Matjaž Pograjc, je pobral veliko pomembnih nagrad do- ma in v tujini. Konec letošnje- ga oktobra pa se je Mirko lotil še enega podviga - olimpijske- ga maratona po Sloveniji, ki ga je kljub - prometni nesreči, ki so jo doživeli ob poti, sloven- skim cestam in odklonilnemu obnašanju nekaterih ljudi nav- kljub, uspešno prevozil z inva- lidskim vozičkom. 286 km V normainiii etapah Zadnji teden v oktobru se je pričel, ko se je Mirko odpravil na 286 kilometrov dolg olimpij- ski maraton po Sloveniji. Mara- ton je bil razdeljen na tri etape. Prvo, od Rateč do Lesc, ki je bila dolga 44 kilometrov, je prevozil brez težav, v treh urah. Pri naslednji, od Lesc do Mednega, pa preko Ljubljane do Trojan, mu je težave pov- zročal predvsem trojanski kla- nec. Dan zatem je sledila etapa do Žalca, pa do Slovenske Bi- strice, pri čemer so v Vojniku imeli prometno nesrečo, saj se je na mokri cesti prehitra voz- nica zaletela v avto, ki je Mirka spremljal med maratonom. »Sam sem se trčenju k sreči uspel izogniti, tako da je bil poškodovan samo spremljeval- ni avto,« pravi Mirko. »Da se je vse uredilo, je trajalo dve uri, v tem času je začelo deževati. sam pa sem se ohladil in začel razmišljati tudi o tem, da bi maraton prekinil. Vendar sem se potem premislil in tako smo prihodnji dan nadaljevali še z etapo mimo Maribora do Le- narta,« opisuje Mirko svoj zad- nji podvig in tudi razočaranje, ki ga je čakalo, ko je bil mara- ton že skoraj pri kraju. »Med potjo smo dobili telegram, da so nam v treh prekmurskih ho- telih odpovedali gostoljubje, čeprav smo bili prej dogovorje- ni, da bom lahko tam prespal,« pripoveduje Mirko in pravi, da so v vseh treh hotelih na vpra- šanje, zakaj niso držali oblju- be, razložili, da imajo veliko tujih gostov, zaradi česar mu prenočišča ne morejo ponudi- ti. »To je bilo zelo zoprno in spet je malo manjkalo, da bi maraton prekinili. Zadrego smo rešili tako, da smo prespa- li v Lenartu, pri moji mami.« Če ni V interesu države... Odpoved gostoljubja v Prek- murju, kjer ima Mirko po oče- tovi strani del korenin, je zanj pomenilo veliko razočaranje. Pravzaprav le enega mnogih, prvič javno razlaga, ki jih je kot invalid na vozičku v življenju doživel že veliko. Največkrat gre za drobna razočaranja, za- čudene poglede, odklonitve in ovire, ki jih invalid kar naprej doživlja v vsakdanjem življe- nju. Uspehi, ki jih dosega Mir- ko, so najbrž pot za premago- vanje teh ovir, poskus dokaza, da je invalid enakovreden »zdravemu« človeku oziroma, da zmore še veliko več. Vendar se Mirko, ki so ga takrat, ko se je izvedelo, da bo nosil olimpijski ogenj, na stra- ni svojih časopisov in v objek- tive fotoaparatov slovenski mediji mrzlično tlačili, spopa- da tudi z nezanimanjem medi- jev, kadar ne pripravlja kak- šnega podviga »svetovnih« razsežnosti. »Kadar je v interesu države ali nekega velikega sponzorja, so stvari dobro medijsko podprte, kadar je v interesu posamezni- ka, pa nikakor,« pravi Mirko in se spomni novinarske gonje ob uspehu, ki so ga dosegli s fil- mom, ob nagradah, ki jih je prejel v tujini in, nazadnje, ob nošenju olimpijskega ognja. »Ko se zgodi kaj takšnega, me vsi kličejo, sprašujejo, pravijo, kako sem pogumen in kakšno voljo imam,« pravi. »Ko pa se odločim za dosego kakšnega cilja, ki je namenjen predvsem meni osebno in ne svetu aU promociji Slovenije, pa ni nikjer nikogar. In ker seveda tudi ob takšnih aktivnostih potrebujem sponzorje, mi lahko podpora medijev, pa tudi države, pri tem zelo pomaga. Vendar takrat, ko gre za kakšno >manjšo< stvar, ni nikjer nikogar,« razlaga Mirko boleče izkušnje, ob katerih zaz- namovanost invalidov v družbi občuti še toliko bolj. »Kljub te- mu, da V letu 1994 je bil Mirko Le- bar izbran za častnega Sloven- ca leta, naslednje leto so ga poslušalci Vala 202 izbrali za osebnost leta '95. V letošnjem letu je na predlog bralcev revi- je Stop kot prvi Slovenec nosil olimpijsko baklo na poti v At- lanto in jo kot eden redkih nosilcev prejel tudi v dar. kar naprej poslušamo o tem, kako nas družba sprejema, podpira in se nam trudi življe- nje olajšati, je v resnici popolno- ma drugače. Ne samo jaz; tudi marsikateri drug invalid dosega uspehe svetovnih razsežnosti, po katerih se lahko merimo tudi z >zdravimi< vrhunskimi šport- niki, uspešni smo na raznih tek- movanjih doma in v tujini... In vselej se potem, ko je uspeh dosežen, z njim vsi hvalijo, prej pa ti v bistvu nihče ne pomaga. Pred začetkom zadnjega mara- tona mi je, na primer, pisal g pod Kučan, da me podpira tem maratonu, da bo mislil i me in na najino Prekmuj Vendar je bilo ravno Prekmu tisto, ki mi je gostoljubje odj vedalo...« Vzponi in razočaranja Po vzponu na Triglav pi petimi leti so se Mirkovi pod gi začeli bliskovito vrstiti.»] mam besed, s katerimi bi o sal, kaj vse sem v teh le doživel. Navsezadnje sem i sil tudi olimpijski ogenj - pa za para, temveč za prave oli pijske igre,« pravi in razlc da marsikdo ne pozna razi; med obojimi. Paraolimpijj igre namreč še zdaleč n enake »pravim« igram, zači jo pa se šele, ko olimpij ogenj - ugasne. Na letošnjih paraolimpijsl igrah Mirko ni sodeloval; ui ležilo pa se jih je kar nel drugih invalidov iz Sloveni ki so ob vrnitvi z iger jav izrazili razočaranje nad or] nizacijo in predvsem stanje objektov, v katerih so v Atla prebivali in treniraU. »Sploh je,« pravi Mirko, naši državi za >zdrave< šport ke veliko bolje poskrbljeno, j žava jim pomaga vsaj toliko, jih zaposli in jim dodeli stat športnika, večini pa je uspt dobiti tudi kakšnega sponzo iz tujine. Športnik - invalid si takšno pomoč zelo težko; gotovi,« meni Mirko, ki je p pričan, da takšne oblike porr či še ni uspelo dobiti nober mu invalidu - predvsem zal ker se družba vse bolj usmei v šport tekmovalnega značč oziroma v konkretne rezulta ultra šport pa je vse manj p ljubljen in tržno zanimiv. »I zen tega pa je, ko gre za špo nike - invalide, pri sponzor vselej prisotno vprašanje >1 pa, če mu ne bo uspelo?«, prepričan Mirko. Njemu je z voljo, pogumc in vztrajnostjo v življenju i pelo že zelo veliko, želje, c in načrti pa ostajajo - čepi sedaj o njih ne govori več. »^ koč sem nekatere stvari naf vedoval in kljub temu, da so vse uresničile, danes razm Ijam drugače. Sedaj raje mi čim; napovedujem šele takr ko je kakšna stvar tik pred ui sničitvijo. Ljudje namreč za tevajo vedno več. Sedaj sem vrnil z maratona, pa me sprašujejo, kam bom šel ali t bom storil naslednjič. Zanir jih ali bom naslednji pod\ izvedel še letos ali drugo lei nikogar pa ne zanima, za kc šne napore gre, kje dobim c nar ali kako se počutim. Skr. ka, ljudje hočejo vedno ve nihče pa ne razmišlja o tem, gre za posameznika in da stvari človek dela predvsem 2 se,« pripoveduje obrise svoje bistvu tragične zgodbe živi; nja invalid Mirko Lebar. Fen men, ki mu je navkljub nečl veškim naporom, vloženim spopadanje s premagovanje ovir in naporov, veliko lažje 1< prijazen smehljaj soseda na c sti, osvojiti pet tisoč metr visoko goro. Človek, ki zal tost, koristoljubje in nečlovt nost, v katero drvi naša druži z vse večjo hitrostjo, ob vs< velikih besedah, s katerimi I zalagajo, torej še vedno obČi prav preprosto po - človeško. NINA M. SEDL/ Doma. Premagovanje razdalj. »Vsi me sprašujejo ali bom naslednji podvig izvedel še letos ali prihodnje leto, nikogar pa ne zanima, kako se počutim.« KULTURA 17 Solzavo sladkobna pravljica Po premieri Trnuljčice v celjskem SLG slovensko ljudsko gleda- joč poskrbi vsako sezono jaj z eno uprizoritvijo tudi a svoje najmlajše gledalce, etos jim je v veselje in zaba- 0 obudilo »večno zeleno« riiuljčico, kakor jo je po nameniti pravljici bratov Irimm in Disneyevi medij- Ici uspešnici za oder tokrat ibesedila Tatjana Ažman, režiral pa debutant na po- licnem dramskem odru Mi- la Alujevič. Takoj lahko zapišemo, da so e uprizoritelji že v izhodišču idrekli vsakršnim (in v tovrst- li ponudbi dostikrat hudo na- ilnim) poskusom t. i. poso- labljanja in avtorskega nadgra- evanja prvotne predloge ter ako ohranili primarno zgodbo lomala nedotaknjeno v njeni omantični pravljičnosti in ek- emplaričnosti ter pozneje do- lani hollywoodski happyen- lovski sladkobnosti. Avtorica besedila Tatjana Ažman in režiser Miha Aluje- vič sta postavila v ospredje nasprotje med tremi dobrimi (Floro, Favno, Sončnim žar- kom) in hudobno vilo (Male- fic), ki odločilno vpliva na pravljično srečen razplet zgod- be odraščanja naslovne junaki- nje - princese Rose. Med vilami se namreč odigrava klasičen spopad med dobrim in zlom, v katerega uničujočem vrtincu sta se (brez lastne krivde) znašla mladostno neizkušena in prostodušna zaljubljenca ter se iz njega (pravzaprav tudi brez lastnih zaslug) rešila na krilih odrešilne ljubezni. Na barvitem prizorišču Da- rinke Jeričevič (ob asistenci Lane Štefančič), ki je omogo- čalo hitre prehode iz grajskega v podeželsko okolje in ponuja- lo možnost členitve dogajanja po višini ter v bogato stilizira- nih kostumih Ivone Stanič, ki so sledili disneyevskim stan- dardom barv in oblik, je reži- serju uspevalo dovolj pregled- no in tekoče voditi pravljično skonstruirano in razčustvova- no dogajanje. Ni pa se mu posrečilo razigrati vseh izraz- nih sredstev, ki jih je imel na voljo. Na primer lutk (v izde- lavi Gordane Krebelj), ki so mnogo več napovedovale kot izrazile, ali odrskih čarovnij, ki jih je dogajanje terjalo. Glasba Patrika Grebla (tudi za obe pesmi Milana Dekleve) je s svojo všečno melodiko, širokopotezno orkestracijo in razkošno podporo bleščavi pravljičnosti približala zvočni del uprizoritve aktualnim stan- dardom hollywoodske animi- rane filmske ponudbe. Koreo- grafinja Sava Malenšek je s kultiviranim gibanjem napol- njevala predvsem dvorjanske prizore, premalo pa razgibala finalni prizor izpolnjene lju- bezni in čudežne harmonije z ustrezno plesno izraznostjo. Med protagonisti dogajanja so tokrat izstopali Tomaž Gu- benšek kot simpatično-hudob- na vila Malefic, Eva Škofič- Maurere kot radoživi Sončni žarek, temperamentna Vesna Jevnikar kot Flora in Nada Božič kot nekoliko kapriciozna Favna. Tina Gorenjak in Ma- rin Šelih sta v vlogah princese Rose in princa Filipa diskretno odigrala zadrego prvega čus- tvenega pretresa in samoza- dostno vznesenost polnega lju- bezenskega sozvočja. Njuna skrbna in patriarhalno pokro- viteljska kraljeva očeta Štefana in Huberta sta skicirala Borut Alujevič in Bruno Baranovič. V vlogah dvorjank so plesa- le Jasmina Gračner, Monika Kovačič, Daniela Povše, Ve- sna Podbevšek, Maja Štor- man in Barbara Virant. Lek- tor je bil Marijan Pušavec, korepetitor Miro Podjed, za- ključno popevko Pojdiva v zla- ti dan pa pojeta na posnetku Anika Horvat in Patrik Greb- lo. SLAVKO PEZDIR Večer v spomin na Almo Karlin Troedina zgodovina in redna knjižna zbirka Mohorjeve družbe \)vorana Celjskega doma je sinoči gostila številne Celja- ne, ljubitelje knjig, lepe be- sede, Mohorjane, poverjeni- ke Mohorjeve družbe, du- hovnike, sodelavce družbe s celjskega območja, obe sestr- ski Mohorjevi družbi, tako iz Celovca kot Nove Gorice, da l)i prisostvovali pomembne- mu dogodku: izšla je namreč skupna mohorska zgodovina Oružba sv. Mohorja (celovš- ka, celjska in goriška Mohor- eva v slovenskem kultur- nem prostoru 1851-1995) in seveda redna letna knjižna zbirka Mohorjeve družbe. Duhovno bogat kulturni ve- čer je bil posvečen novim knji- gam in svetovni popotnici Al- mi Karlin ter njenemu potopi- su Urok južnega morja. Gostje so z velikim zanimanjem spremljali tudi nastop članov ljubiteljskega gledališča Te- harje in izvedbo dramatizira- le novele Alme Karlin Pod l^ošatim očesom. Sicer pa velja ob dogodku lekaj več pozornosti nameniti Posameznim knjigam, oziro- iia njihovim avtorjem. Skupno, bogato mohorsko zgodovino Družba sv. Mohor- ia so pripravili trije avtorji: dr. ^'alentin Inzko, dr. Marijan ^molik in dr. Branko Marušič. Prva iz redne knjižne zbirke 'Mohorjeve družbe pa' je Ce- 'ianka, Alma Karlin s knjigo južnega morja. Delo je Prevedla Majda Šivanec - No- ^^k, s priporočilom bralcem, bodo ob prebiranju te knjige ^živali tako, kot je ona sama ob Prevajanju. Jezik Alme Karlin 1^ namreč izredno bogat in sli- '^ovit. Pisateljica niza neskonč- opise, misli in čustva s svo- potovanj, na katerih jo je opremljala edina tovarišica, kot piše, Erika (pisalni stroj). Kar je Alma na svojih poteh videla, je tudi narisala ali fotografirala. Z njenimi izvirnimi posnetki je opremljena tudi pričujoča knji- ga. Znamenita švedska pisate- ljica Selma Lageriof je Almo Karlin celo predlagala za lite- rarno Nobelovo nagrado, ven- dar ni znano, kako so njen predlog obravnavali. Vsekakor bo knjiga pogumne, radozna- le, odločne ženske, ki jo je želja po novem, neznanem, tu- jem in skrivnostnem svetu gna- la v daljne in tuje kraje, tudi južna morja, nadvse zanimivo branje. Druga iz Mohorjeve zbirke je knjiga z naslovom Leto vaš- kega življenja, njen avtor, Slavko Toplišek, pa je tudi ro- jen v Celju, osnovno šolo je obiskoval v Virštanju, zdaj ži- vi v bližini Podčetrtka. Po os- novni šoli je ostal doma, na kmetiji svojih staršev, kjer še danes kmetuje s svojo druži- no. Zgodbe iz vsakdanjega življenja je opisoval tudi v na- šem časopisu in so izhajale kot podlistek z naslovom Koz- janske romance in balade. Ker živi avtor vse življenje na is- tem prostoru in med istimi ljudmi, toliko bolj jasno vidi in doživlja spremembe in pro- pad tradicionalnega vaškega življenja. Ilustracije je prispe- val slikar Peter Krivec, doma iz Vojnika. Mlademu bralcu, in pri Mo- horjevi družbi zanje še pose- bej skrbijo, je namenjena knji- ga Alenke Goljevšček, z naslo- vom Po štirih, po dveh. Prijet- no branje, oziroma pripovedo- vanje zgodbic, ki jih babica pripoveduje svojim vnučkom, tako iz njenega sveta in spo- minov kot iz vsakdanjih rado- vednih vprašanj malčkov, ki potem skupaj modrujejo s svojo babico. Prigodne zgod- be kar za vse generacije. Janez Keber pa je napisal knjigo Živali v prispodobah. V sodelovanju z ilustratorjem Marjanom Mančkom je nastalo zanimivo branje. Prvi zametki pa so nastajali na ljubljanskem radiu pred desetimi leti v 90 nedeljskih jutranjih oddajah s skupnim naslovom Razmišlja- nja o besedah. Za Živali v pris- podobah, že naslov sam po sebi je zgovoren, je avtor pri- pravil 55 zgodb o živalih, v okviru teh pa so krajše ali dalj- še zgodbe o še 30 živalih... Potem pa je tu Jorg Zink s knjigo Kako moliti, v origina- lu se je naslov glasil Pokončno pod nebom. Prevod je opravil Jaroslav Novak. Komaj 18-le- ten, se avtor knjige znajde v vojni. Postal je vojak. Pilot. To ga je povsem prevzelo: vojna s fantastičnimi pustolovščina- mi, ki jih je bilo moč pričako- vati. Vendar spozna, kakšna strahotna stvar je vojna, šele veliko pozneje. Takrat, piše avtor, si ni mogel kaj dosti pomagati s krščanstvom. Kaj to pomeni, je doumel šele z leti... In takrat je prvikrat obli- koval svoje besede v molitev: Tale na zemlji stojim ti me obdajaš. To je dobro. V ponudbo s polic Mohorje- ve družbe pa seveda sodi vsa- koletni koledar, obogaten z vsebino in fotografijami pape- ževega obiska v Sloveniji in stenski koledarček s podoba- mi cerkva - »obešenček«, kot mu pravijo. V družini okoli 18 tisoč-članske Mohorjeve druž- be in številnih bralcev, ki bodo segli po eni ali drugi knjigi, bodo zimske urice krajše in prijetnejše. MATEJA PODJED Grajske prireditve nekoliko drugače Znamenite Grajske poletne prireditve, ki jih je na laškem gradu Tabor pripravljala Pivovarna Laško, in ki so v preteklih osmih letih dobile zveste obiskovalce iz vse Slove- nije, bodo, tako vse kaže, od prihodnjega leta v rokah Kulturnega centra Laško. V pivovarni za zdaj o tem še ne želijo govoriti, češ da ni še nič dokončno dogovorje- nega, vendar v Kulturnem centru že priprav- ljajo program prireditev za leto 1997. Za razli- ko od prejšnjih let, ko se je na gradu zvrstilo tudi do pet predstav, bo center svoje prve grajske prireditve pričel nekoliko skromneje. Prihodnje leto naj bi namreč na Taboru imeli le tri predstave, in sicer ob koncu junija in julija ter sredi avgusta. Tudi vsebina se bo nekoliko razlikovala od dosedanjih, saj žeU direktor Kulturnega centra Jure Jan prireditve narediti nekoliko lahkotnejše, vendar kljub temu še naprej na visoki ravni. Da je res tako, dokazuje predvideni program, saj naj bi si obiskovalci Grajskih poletnih prireditev pri- hodnje leto najprej ogledali musical Nune, ki ga je Šentjakobsko gledališče premierno pred- stavilo prejšnji mesec v Ljubljani, nato bi prisluhnili znanemu Tartinijevemu kvartetu, kot tretjega gosta pa bi v Laško spet povabili priljubljeno hrvaško pevko Terezo Kesovijo, ki ima med Laščani veliko občudovalcev. JI zapisovanja Dvig delavske knjižice čeprav so volitve definitivno mimo, pa to še nikakor ne po- meni, da so tudi končane. Da- leč od tega: volitve se niso kon- čale z zaprtjem volišč in z zad- njim sodnikovim žvižgom na nogometni tekmi med repre- zentancama Slovenije in Bosne in Hercegovine, marveč so se takrat šele zares dobro začele. Tako kot se je tekma med obe- ma reprezentancama za beži- grajskim stadionom pričela šele takrat, ko so se bošnjaki zave- dali, da so zmagali in so to svojo zmago primerno začeli proslavljati. Z razlogom, da je zgodovinska, da je velika in malce nepričakovana. V resnici pa so slavili veliko zmago pred- vsem zato, ker so sredi glavne- ga mesta naše države povsem preglasili in preplavili sloven- ske navijače. Ni nujno, da zmaga vedno tisti, ki doseže več golov. Ka- kor v politiki ni nujno, da zmaga vedno tisti, ki na voli- tvah dobi največ glasov. In to ne le v Sloveniji. Samo za ilu- stracijo; Tone Rop, kandidat Liberalne demokracije Slove- nije, je dobil največ glasov v svoji volilni enoti, pa žal ni bil izvoljen v državni zbor Tako kot ameriški predsednik tiste- ga davnega 1876 leta ni postal Samuel Tildan, pač pa Ruthe- ford B. Hayes, pa čeprav je zbral kar 250.000 glasov manj kot njegov protikandidat. Gre pač za elektorski sistem. In vsake volitve so vselej rezultat nekega sistema: takega ali drugačnega, boljšega ali slab- šega, pa vendarle sprejemlji- vega in enako pravičnega za vse. In naj bo volilni sistem takšen ali drugačen, ne bo vedno zmagal tisti, ki bo dose- gel več golov. Oziroma glasov. Zmagovalci vsakih volitev, tu- di in predvsem slovenskih, so tisti, ki so prišli v državni zbor Ki so dobili službo. Ki so zamenjali službo. Ki so obdr- žali svojo službo. Ja, predvsem slednje. Zmagovalci zadnjih parlamentarnih volitev so vsi tisti poslanci, ki so uspeli obdr- žati svoje poslanske službe. Ali še boljše; poraženci so vsi tisti, ki so te iste službe izgubili. Točno. Ni poraženec tisti ubogi kandidat neke marginalne stranke, ki si je nadela ime Naprej Slovenija!, marveč To- ne Peršak, ki je izgubil službo. Ni poraženec Ivo Frbežar. za- ložnik in predsednik Zelene Alternative, ki ga je volilna kampanja povsem ožela, mar- več Sašo Lap. Ker službi sta izgubila Peršak in Lap. In še vsi drugi. Oziroma drugače; v volilni tekmi ne gre za to, kdo bo dobil, marveč kdo ne bo izgubil. Ker volilno tekmo je treba spremljati kot stavko de- lavcev v Tamu. Ker je državni zbor en sam Tam. In problem delovnih mest v državnem zboru je podoben tistemu v Tamu. Oboji si prizadevajo, da bi jih obdržali. Pa čeprav je to še tako zelo težko. Hočem skratka povedati, da tisti izpad Saša Lapa tam v prostorih tiskovnega središča v Cankarjevem domu prejšnjo nedeljo ni stvar, ki bi jo lahko pripisali izključno jezi ob volil- nem polomu, marveč prepro- sto izgubi delovnega mesta. In to je tisto, kar je prizadelo Saša Lapa. Ostal je brez službe. Z delovno knjižico v žepu. Piše: TADEJ ČATER Na Ljubečni praznujejo V teh dneh beleži Moški pevski zbor Kulturno umet- niškega društva Ljubečna, ki ga vodi Gorazd Železnik, 15- letnico svojega delovanja. Ustanovitev moškega pev- skega zbora, ki danes šteje 20 članov, pomeni tudi zasnovo in hkrati prvo sekcijo ponov- nega delovanja KUD Ljubeč- na, ki danes šteje kar sedem sekcij oziroma skupin. Od svojih začetkov zbor prepeva v glavnem v domačem kraju, pevci in tudi občinstvo, ki jih posluša, ljubijo domačo, slo- vensko pesem, seveda pa nji- hov repertoar vsebuje tudi umetno in klasično glasbeno literaturo. Tudi izven domače- ga kraja je slišati njihovo pet- je, predvsem v zdraviliških centrih celjske regije, redno sodelujejo tudi na vseh občin- skih revijah odraslih pevskih zborov, ki jih pripravlja Zveza kuhurnih organizacij. Letos so skupaj z domačim cerkve- nim zborom, s katerim redno sodelujejo, gostovali celo na Švedskem, s svojo pesmijo pa so pomagali vgraditi temeljni kamen nove osnovne šole na Ljubečni. Ob svoji 15-letnici bodo pri- pravili kar dva slavnostna kon- certa. Prvi bo to soboto, 23. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa delavca na Ljubečni, kjer bo sodeloval tudi domači mešani cerkveni zbor, drugi pa bo 20. decembra ob 19. uri v Zadružnem domu na Lju- bečni, kjer bosta na slavnost- nem božičnem koncertu ob njihovem jubileju zapela tudi Ženski pevski zbor KUD Lju- bečna ter Otroški pevski zbor Podružnične osnovne šole Ljubečna. ^^r^:-:ri< , žiVKO beškovnik 18 KULTURA Celjski icnezi oživljeni v Celju se letos spominjamo 540-letnice izu- mrtja Celjskih grofov in 560-letnice njihovega pokneženja. 655 let pa mineva od takrat, ko so bili proglašeni za grofe. Vse te okrogle obletni- ce so bile spodbuda za Pokrajinski muzej Celje, da z različnimi aktivnostmi skozi vse leto oživi spomin na Celjske, najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je izvirala s prostora današnje Slovenije in za katero sta bila značil- na bliskovit vzpon in tipična srednjeveška tragika - propad na vrhuncu slave in moči. V muzeju so že spomladi pripravili tekmova- nje osnovnošolcev v pisanju spisov in srednje- šolcev v dramskih besedilih na temo Celjskih grofov. Tokrat pa tekmujejo amaterski likovniki v najrazličnejših tehnikah. Njihova dela bo oce- nila tričlanska komisija in podelila dve prvi nagradi: avtorju do 14. leta in starejšemu. Nagra- de bodo podelili na prireditvi Celjani oživljamo legendo o Celjskih, ki bo v sredo, 27. novembra ob 18. uri, v Celjskem domu. Ob tej priložnosti bodo uprizorili spomladi nagrajeno igro Jaz in Herman Celjski avtorice Daše Kovačič z Gimna- zije Lava, ki jo bosta pod režijskim vodstvom Janeza Venclja uprizorila avtorica in Renato Jenček. Solo recital na kitari bo imela Blanša Jovetič. Vsa likovna dela, ki bodo prispela na razpis, pa bodo razstavili v Likovnem salonu pod naslovom Danes grofje Celjski in nikdar več! Na ogled bodo od 24. novembra do 3. decembra. Na prireditve bodo Celjane opozarjali številni plakati po mestu, delo oblikovalca Radovana Jenka. Vse to pripravlja muzej ob pomoči Zlatar- ne Celje, SLG Celje in Zavoda za kukurne prireditve. Letošnje oživljanje Celjskih pa je le uvod v prireditve, ki naj bi vrhunec dosegle leta 1998, ko naj bi svoje programe temu oživljanju prila- godile tudi druge kulturne ustanove v Celju. Spomladi tega leta bo velik mednarodni inter- disciplinarni simpozij na temo Celjski grofje: stara tema-nova spoznanja, jeseni pa še razsta- va o njihovem življenju in delu, ki je doslej še ni bilo. Končni cilj je, da bi v prenovljeni knežji palači nekoč stala stalna razstava o Celjskih. Zadnji Celjan Ulrik II. (Povijesni muzej Hrvatske). Slike Terezije Basteli V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je od prejš- njega tedna odprta razstava slikarke Terezije Bastelj. Umetnica iz Gornjega Gra- da je končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Že tri leta je članica Društva slovenskih likovnih umetni- kov, razstavljati pa je pričela pred šestimi leti. Imela je vrsto samostojnih in skupin- skih razstav, predvsem v do- mačih galerijah ter v Avstriji in ZDA. Letos in lani pa je bila nagrajena na Ex-tempo- rih Šaleške doline. V središču razstavljenih slik, ki si jih lahko ogledamo v Žalcu, se ponavlja motiv človeške figure. Nanizani so ženski ter moški liki v med- sebojnem prepletanju, pri čemer gre bodisi za statično razporeditev, oziroma so osebe prikazane v okviru ne- kega konkretnega dejanja, denimo par med ljubezen- skim odnosom. Nasploh je v delih precej poudarjena ero- tičnost posameznih figur, saj so prikazane brez oblačil in v tem pogledu gre za klasič- ne akte. Portretne poteze ne izpri- čujejo individualnost, tem- več slikarka gradi stilizirane Uke brez natančno določlji- vih posebnosti. Posamezni deli teles so izkrivljeni, pre- dimenzionirani ali kako dru- gače spremenjeni glede na realne proporce. Basteljeva gradi na modelu, ki izhaja iz ekspresionistično usmerje- nega slikarstva, ki se je v preteklih obdobjih razvijal predvsem v severno evrop- skih deželah. Uporablja močne, pastozne nanose, pri tem pa prevladujejo temne barve, v skladu s prvinsko estetiko ekspresionizma, ka- terega elemente slikarka na svojstven način preoblikuje v njej lastne forme. BORIS GORUPIČ Iz glasbene zgodovine Pretekli torek se je s prvim koncertom Celjskega godalne- ga orkestra začela nova abon- majska sezona v ponudbi tega priznanega instrumentalnega sestava. Koncertni abonma Celjskega godalnega orkestra letos obsega pet koncertov z različnimi, predvsem popu- larnimi programi. Prvi v tem nizu je imel na sporedu dela Tartinija, Šker- janca, Dvofaka in Griega. Po uvodnem Tartinijevem Con- certo za godala v G-duru v treh stavkih smo z zanima- njem pričakovali skladbo slo- venskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca Suita v sta- rem slogu za godalni kvartet in orkester. V njej je sodeloval priznani slovenski godalni kvartet »Enzo Fabiani«, ki ga sestavljajo violinista Lidija Grkman in Marko Kodelja, violistka Sonja Vukovič - sicer stalna članica Celjskega godal- nega orkestra in čelist Pavle Rakar. V Škerjančevi glasbi naj bi se spajali pozna roman- tika, impresionizem in novejši glasbeni razvoj, toda v tem delu je skladatelj posegel po starih in preizkušenih vzorih. Zato ima skladba precej ro- mantičnih potez. To pa je bilo zelo pogodu tudi poslušal- cem, ki so korektno odigrano delo nagradili s spontanim a- plavzom. Še bolj blizu ušesom je bil drugi del koncerta z dvema znanima valčkoma op. 54 Antonina Dvofaka in Nor- dijskimi napevi op. 63 Edvar- da Griega. Konkretno imeno- vani stavki so še poudarili ra- zumljivost v povezavi med iz- vajalci in poslušalci. Prvi sta- vek Griegove glasbe, imeno- van V ljudskem tonu, je bil eden vrhunskih poustvarjal- nih dosežkov orkestra v tem lepem glasbenem večeru. Pod eksaktnim vodstvom dirigenta Nenada Firšta je bil prvi kon- cert v sezoni ne nazadnje tudi prijetna informacija iz glasbe- ne zgodovine. Že zaradi tega bi bilo lepo, če bi bila dvorana bolje zase- dena. Tudi z mladimi poslu- šalci iz glasbene šole. E. G. Groteskna preprostost Jdnosa Nemetha Le še nekaj dni bo v razstavišču Laški dvorec v Laškem na ogled razstava madžarskega umetnika - keramika Janosa Nemetha. Gre za razstavo, kakršno si je v Laškem, sicer vajenem tudi najbolj zahtevnih prireditev kulture in umet- nosti, mogoče ogledati le poredko. Jdnos Nemeth, ki velja na Madžarskem za kiparja številka ena, razstavlja v prostorih Laškega dvorca, ki so jih posebej za to priložnost na novo pobelili, sedeminštirideset svojih del. Prepoznavne, rustikalne oblike, v naravni barvi terakote, nosijo v sebi motive in izraze domačega okolja, madžarskih ljudi ter številnih simbolov tradicije, vere, religioznih priče- vanj, legend, mistike in ljubezni. Nčmethova kiparska dela, ki obsegajo tako okrasne predmete in domiselne vaze kot tudi prosto stoječe plastike ter reliefe manjših in srednjih dimenzij, so zelo značilna, enkratna in drugačna, a kljub temu tudi takrat, ko gre za groteskne oblike nenavadnih razmerij, prist- na in neposredna. JI Naši upi v prostorih celjske galerije »Kompas« je do 15. decembra odprta zanimiva razstava umetniške fotografije celjskega fotografa Rada Klincova z naslovom »Naši upi«. Razstavo je pripravil avtor v sodelovanju z Nivojem in Foto kino društvom Celje. Umetnik, ki v Celju deluje že štiri desetlet- ja, razstavlja več kot 30 črnobelih in barvnih fotografij s športno tematiko. Gre za realističnega pričevalca zanimivega vodnega športa - kajakaštva. Poleg boja športnika z deročo leko, avtor prikazuje še dogajanja pred in po tekmi in s tem ciklus smiselno zaokrožuje. Zanimivost črnobelih fotografij se kaže v izjemno dramatičnih kontrastih in obilici različnih »športnih« motivov. SILVO BLAZINŠEK prireditve GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo da- nes ob 10. uri za OŠ iz Hoč uprizorili Trnuljčico, v pone- deljek ob 10. uri za Abonma Rudarske šole Velenje in ob 17. uri za Abonma 3. šolski in izven predstavo Florentinski slamnik, v torek ob 15.30 za Abonma 1. šolski in izven predstavo Trnuljčica in v sre,- do ob 16.30 za Abonma Sred- nje trgovske šole II Celje predstavo Gorgonin dar. V Hermanovem gledališ- ču v Celju bodo danes in jutri ob 8.45, 10. in 11. uri uprizoriU predstavo Vidkova srajčica. Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje. Predstave so za- ključene in za izven. KONCERTI V Kulturnem centru Laš- ko bo nocoj ob 19.30 v okviru Vrtiljaka polk in valčkov kon- cert ansamblov Zupan, Vese- lih Štajerk, Cvet, Mladi prija- telji in Vigred. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo nocoj ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora, pod vodstvom Simona Robin- sona. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora Do- brna. V dvorani A Celjskega sej- ma bo v torek ob 16. in 19. uri tradicionalni humanitarni koncert Klic dobrote, ki ga pripravlja celjska Karitas. V cerkvi Sv. Jožefa na Lju- bečni bo v soboto ob 19. uri koncert Moškega pevskega zbora KUD Ljubečna ob 15- letnici delovanja. RAZSTAVE V galeriji v Velenju bodo danes ob 19. uri odprli razsta- vo slik Jone Gal Planine. V veleblagovnici Žana Ža- lec bodo jutri ob 11.30 odprli razstavo vitraž akademskega slikarja Rudija Španzla in Jo- lande Kalan. V recepciji Pivovarne Laš- ko razstavlja dela Draga Soklič. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu razstavlja likov- na dela akademska slikarka Terezija Bastelj. V Likovnem salonu v Ce- lju je do 3. decembra na og- led razstava Celjani oživljamo legendo o Celjskih, Pokrajin- skega muzeja Celje. V Galeriji sodobne umet- nosti v Celju si lahko do. 10. decembra ogledate dela za- grebškega umetnika Gora Tr- buljaka. V Laškem dvorcu do torka razstavlja likovna dela Janos Nemeth. V Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Rifnik in njegovi zakladi. V Ipavčevi hiši v Šentjurju si lahko do 8. decembra ogle- date razstavo akademskega slikarja Janeza Kneza. V galeriji Mozaik v Celju raz- stavlja dela družina Zelenko. V galeriji Kompas v Celju do 15. decembra razstavlja Rado Klincov umetniške foto- grafije z naslovom Lepote čari vodnega športa. V Hermanovem brlogu Celju je na ogled razstava konjiček. V gostišču Firšt v Logan dolini do konca noveml gostuje Pokrajinski muzej ( Ije z razstavo Lov na grafiči upodobitvah. V Razstavnem salonu v 1 gaški Slatini je do 15. deceml odprta »Slikarsko-kiparska lavnica Limita iz Štor«, na kal razstavlja 26 udeležencev kc nije in gostov, med njimi tudi akademskih slikarjev. V galeriji Švagula na I brni razstavljajo trije umet ki - Milica Uplaznik, Jar Ancelj in Vojko Kumer. V avli Razvojnega cen Celje razstavlja Božo Rupčic menjalnici Eko pool, hou Merx in Zdravstvenem dor Štore Toni Mohar, v jediln Cinkarne Vlado Geršak, v i kupnem centru Lava Ves Kajtna, v boutiqu Stek Amina Kolarič, v Etolu Ce Stanislav Makuc, na Celj« koči Raj ko Mlinaric in v je(j niči Bolnišnice Celje razst. Ija pirografijo Hranislav Koc OSTALO V knjižnici v Šentjurju danes ob 18. uri predstavit knjige Na celjski gimna2 zvoni, avtorja Marjana ^ rinška. V veliki dvorani Narodr ga doma v Celju bo v sobe ob 21. uri ob 50. letnici CP Žabe Žabji ples. V dvorani Celjskega dor na Krekovem trgu v Celju v sredo ob 18. uri slavnost prireditev Pokrajinskega ni žeja Celje z naslovom Dan grofje Celjski in nikdar več. V Levstikovi sobi Osredr knjižnice v Celju bo v por deljek ob 17. uri predavar Jureta Krašovca o Ljudske izročilu v zimskem času, bo v okviru Univerze za 1 življenjsko obdobje. KINO Union od 21. do 25. 11.^ 16. in 17.30 ameriški film Pe in Pepček, ob 19. in 21. uri ameriški Verižna reakcija. 11. ob 16. in 17.30 ameriški fi Pepe in Pepček in 27.11. ob in 17.30 ameriški film Pepe' Pepček ter ob 19. in 21. ' ameriški film Verižna reakci Mah Union od 21. do 25.11.' 20. uri ameriški film V znarr nju Sandre BuUock - Ko si sp 26. 11. ob 19. in 21. uriamerii film Verižna reakcija, 27. U.' 16.30 in 18.30 ameriški fil Zmajevo srce in ob 20.30 arr riški film Čas za ubijanje; M tropol od 21. do 26. U. < 16.30 in 18.30 ameriški fil Zmajevo srce, ob 20.30 arr riški film Čas za ubijanje, i 27. U. naprej bo kino Metroi" zaprt zaradi prenove. Kino Žalec 21. 11. ob 21 23. U. ob 18. in 20.30, 24. 1 ob 18. in20.30in25. ll.ob2 uri ameriški film Dan neod' snosti, 22. 11. ob 20. uri I ameriški film Nevarna srca. Kino Dobrna 23. 11. ob 1 uri in 24. 11. ob 17. uri amer ki film Agent 000. KinoVojnik24. 11. ob 18. i ameriški film Periskope dol. NASI KRAJI IN UUDJE 19 Novi načrti za Malic Dva lastnika zemljišč no Šmohorju nista hotela popustiti - Nova rešitev je srednjenapetostni daljnovod 2aradi neuspešnih poga- ,ij z lastniki zemljišč je lektro Celje moralo opustiti ačrte, po katerih bi z iz- radnjo novega električnega jda od Šmohorja do oddaj- ika na Maliču rešilo velike ižave pri napajanju tega ob- ločja z električno energijo, sodelovanju z občino Laš- 0 pripravljajo nove projek- ki pa jih bodo lahko priče- izvajati šele prihodnje leto. I^MmmMŠŠmmmmmmŠm.....sili Oddajnik na Mahču se na- aja z električno energijo, ki rihaja po 3800 metrov dol- em daljnovodu iz transfor- latorske postaje v Debru. Ker . na vod priključenih zelo sliko odjemalcev, pade nape- )St na vrhu hriba na 160 vol- )V ali še manj, zaradi česar naj o velike težave prav vsi, ki D vezani na oddajnik. Poleg !ga sodi vrh Malica med tista bmočja v Sloveniji, kjer so elo pogosti udari strele, zara- 1 česar imajo največ težav na omačiji Klinarjevih. Elektro ;elje je hotelo odpraviti teža- e z izgradnjo novega nizko- lapetostnega voda od trans- ormatorske postaje na Šmo- horju do oddajnika na Maliču. S tem bi rešili napajanje od- dajnika, rešili pa bi tudi kmeta Klinarja, saj bi se daljnovod iz Debra končal pri njegovi kme- tiji in torej ne bi bil več pove- zan z oddajnikom. Zakoličena je bila že 1800 metrov dolga trasa novega voda, zagotovlje- na pa so bila tudi potrebna sredstva. Nato pa se je zataknilo pri dveh lastnikih zemljišč na Šmohorju. »Zahtevala sta odš- kodnino, ki je kar nekajkrat višja od vsote, ki jo običajno plačamo oškodovancem,« raz- laga zaplete vodja razvoja pri Elektru Celje ing. Franc Ko- želj. »Na takšno izsiljevanje nismo hoteli pristati. Načrte, v katere je bilo vloženega veliko truda številnih strokovnjakov, smo spravili v predale in zače- li pripravljati nove projekte.« Pravzaprav gre za projekte, ki so bili narejeni že pred štirimi leti, vendar jim je takrat nas- protoval Slavko Klinar. Danes so razmere nekoliko drugačne in v Elektru upajo, da jim bo tokrat uspelo. Po isti trasi, po kateri poteka daljnovod iz De- bra, bi potegnili nov srednje- napetostni 20(10) kilovoltni daljnovod. Vmes bi naredili še eno transformatorsko postajo, kmetijo Klinarjevih bi ločili od oddajnika, s posebno opremo pa bi preprečili tudi vpliv strelnih udarov po omrežju. Gradnja novega daljnovoda bo od Šmohorske inačice dražja kar za 6 milijonov tolarjev, saj bo stala 15 milijonov tolarjev. V Elektru bodo podrobnejše projekte začeli pripravljati ta- koj ko bodo dobili soglasja lastnikov zemljišč. Čeprav gre za isto traso, morajo namreč lastniki zemljišč ponovno do- voliti posege na svoji zemlji. Če se zopet ne bo kaj zatakni- lo, bi nov daljnovod pričeli gradili prihodnjo pomlad. JANJA INTIHAR Uspešni govorci angleščine Certifikate Univerze Combridge o znanju angleščine je prejelo še šestdeset Celjanov Ob vseh kritikah, ki jih v zadnjem času doživljajo slavi- sti, ki na veliko prečiščujejo in klestijo slovenski jezik, smo Slovenci bolj kot ljubitelji ali poznavalci lastnega, znani kot dobri govorci tujega jezika. Predvsem angleščine. O mačehovskem odnosu, ki ga gojimo do materinega jezika, bi lahko razpravljali v neskonč- nost. Vseeno pa je dejstvo, da brez znanja tujega jezika ob vstopu Slovenije v svet ne bo šlo, česar se dobro zavedajo predvsem v šolah - tako držav- nih kot tistih, ki so specializira- ne za učenje tujih jezikov. Ker v skladu s potrebo po znanju tujih jezikov narašča tudi potreba po dokazilih o znanju, univerze v Veliki Bri- taniji in ZDA ponujajo številne možnosti opravljanja jezikov- nih izpitov, med katerimi so najpomembnejši izpiti britan- ske Univerze Cambridge - UCLES in pa ameriški izpit TOEFL. Univerza Cambridge pri- pravlja izpite na več različnih stopnjah; med najbolj razširje- nimi je First Certificate in En- glish (FCE), ki ga opravi prib- ližno 300 tisoč kandidatov na leto, temu pa sledijo še drugi izpiti. V zadnjih letih je Uni- verza Cambridge pripravila tudi še dva nova izpita in sicer the Preliminary English Test (PET) in Certificate in Advan- ced English (CAE). Izpit PET preverja znanje angleščine na stopnji, ki ustreza nižji stopnji znanja Sveta Evrope, CAE pa preverja znanje med FCE in CPE. Ker približno 60% vseh izpi- tov Univerze Cambridge orga- nizira Britanski Svet, to pome- ni, da lahko kandidati izpit opravljajo kar v svoji državi. rezultate pa ocenijo v VeUki Britaniji. Od leta 1991, ko je Britanski Svet izpite Univerze Cambrid- ge prvič izvedel v Sloveniji, je te v naši deželici opravilo že 717 kandidatov, po doseženih rezultatih in ocenah sodeč, pa so slovenski kandidati na teh izpitih zelo uspešni. Jezikovna šola Babylon, ki organizira pripravo na izpite Univerze Cambridge, je v lan- skem letu začela temu name- njene tečaje organizirati tudi v Celju. Tako so v soboto v celj- skem Narodnem domu podeli- li certifikate Univerze Cam- bridge šestdesetim Celjanom, ki so izpite Univerze Cambrid- ge na različnih stopnjah opra- vili v letošnjem juniju. NINAM. SEDLAR Thaler z novo kolekcijo Kakovost materialov v čistosti stila je glavna značilnost Thalerjevih modnih oblačil ne glede na vrsto oziroma sezon- sko obeležje kolekcij. Na pragu letošnje zime in v času, ki sta ga Jolanda in Peter Thaler, (tako kot lani) izbrala za vsakoletno predstavitev nove kolekcije, bo tudi letošnja, in to v petek, 22. novembra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Revija novih modelov Thaler bo gotovo spet privabila širok krog celjske in slovenske modnoljubiteljske javnosti in vrh slovenske mod- nooblikovalske stroke. M.A. V šolo so me dali leta 1880. )d kraja je šlo težko s pisanjem n branjem. Hodil sem s Kar- om Ožekom črez Strensko. Tam nas je rajni Gašparin pre- peljal s čolnom čez Savinjo. En •as smo potem hodih čez to- 5liški most, ta čas, da so nare- lili zopet brezniški most. Leta 1883 so se naš rajnki :esar skoz peljali (skozi Rim- ske Toplice). Smo šli vsi šolarji la postajo, smo peli cesarsko lesem, ko je vlak na postajo Pelal. Bili so tam naš učitelj l^okalj, župnik Janžek in šmi- l^lavški župnik in poln kolod- vor drugih ljudi. Izstopih so •laš cesar in so govorili s par 'iudmi, katere nisem poznal, ''o odhodu vlaka smo šli gor "3 »staro pošto« (gostišče) in smo dobili kosilo. Sem že Pozabil kaj je bilo. Pili smo pivo in vino, da sem bil prvič v ■^ojem življenju pijan. V šoli nisem bil prvi v šoli nisem bil prvi pa ^^dnji tudi ne. Doma sem j^oral delat od mladosti. Ime- " so eno kravo in po dva Pi^^šiča, nekaj kur, števila ne J^rn. Tudi petelin je moral da nas je zjutraj klical, '•^eli smo malo posestvo, dva J'''iograda, dve njive pa malo '•■^vnika. Sadja je bilo veliko, '^Mka vsake sorte, kisle in sladke, hruške več sort, češp- Ije, breskve, češnje. Tiste čase je sadje bolj rodilo kakor se- daj. Ko so se češnje začele pa do zime ga je bilo. Smo vsako leto sadje, kruške, češplje su- šili v peči in na »ferjači« (pre- prosta kmečka sušilnica za lan in sadje). Tudi orehov je bilo veliko, da so joh ata v Laško nesli prodat. Jeseni smo tolkli jabolka v koritu. Takrat še niso imeli mhne za sadje, kakor sedaj. Vsak večer se je slišalo, ko so pri kmetih tolkli jabolka in hruške. Mi smo tudi ob večerih tolkli, potem »prešali«. Po prešanju srna šla iz atom na ferjačo suho sadje izbirat. Je moralo vedno po malem goreti, da se je sušilo na lesi (iz šib pleteni mreži). Posebno veselje je bilo v vinogradu. Grozdje vsake vr- ste, breskve, lepe rumene. Lep fižol smo otroci hodih obirat »za stročje«. Takrat je bila naša hrana: koruzni moč- nik z mlekom zjutraj, opol- dan kuhana jabolka, stročji fižol ali pa pečene jabolke. Za zimo smo pa hranili jabolka in suho sadje. Še drnule so mama sušili. Brat Jože je kmalu odrastel, da je šel delat k zidarjem. Jaz in sestra Pepca sva morala doma delat. Posebno iz dr- vam smo imeh križ. Hodila sma ponje črez hrib v Goriško hosto, po »beršavo« (dračje ). Doma pa smo morali vse zno- sit. Za kravo »futer« (hrano), gnoj na njive. Včasih so naj (naju) oče klicali zjutraj ob štirih: alo, le ustanita, gremo gnoj nost'. Jaz pa bos. Ne vem kolkokrat sem si na nogi noht iz palca zbil, pa je drugi zra- stel. Dobro jutro kož, lahko noc koš Pri nas se je reklo: dobro jutro koš, lahko noč koš. Za hrano je bilo pa bolj slabo. V jeseni, ko je bilo sadje, je bilo dobro. Na pom- lad je bila pa trda. Oče niso veliko zaslužili. Imeli so 70 krajcarjev na dan. Če je bilo slabo vreme so bili doma. Ko so začele gobe rastit, sma šla vsaki dan s sestro gobe nabi- rat. Ta lepše sma prodala »na tophci« (v zdravilišču), druge so pa doma kuhal. Mesa ni bilo pri nas. O pustu so sku- hal svinjsko glavo, o Veliki noči so kupili goveje meso. Šunka je bila doma. Mama so petelina pekli, da smo se požVeh (okrepili). Celi post- ni čas ni bilo nobenega mesa. Na sredo, petek soboto ni bilo nič »froštka« (zajtrka). Ob enajstih so naredih kosilo. Priprosto. Potem do Binkošti nič mesa. Za Binkošte so pa želodec prihranili in pa malo govedine za juho (verjetno kupili?). Od Binkošti pa do sv. Martina pa spet nič mesa. Na Martinovo nedeljo so kupih malo govejega mesa. Mama so pa beli kruh spekli in še kakšno potico naredili. Po- tem smo čakali, da smo klah prešiča. Kar smo se otroci že mesec dni prej veselili tistega dne, ko so paršli stric Jernej iz Rečice in pa teta iz Teharij. To je bilo veselje za nas otro- ke. Pepca, sestra, se je šla učit za šiviljo, jaz pa sem ostal doma. Brat Kari je bil še maj- hen, zato so mene povsod po- rivali. Poleti je bilo hudo s košnjo, ker smo morali vso mrvo v koših znosit. Bilo mi je tako vroče, da mi je od nosa in brade kar kapalo. Pa sem prinesel domu, pa k »šte- pih« (k vodnjaku), pa sem se napil mrzle vode, pa hajd na- zaj po drugo krmo. Za večerjo pa je bil koruzni močnik iz mlekom. Ko sem malo odrastel, sem tudi jaz šel, da sem si kaj zaslužil za obleko in obutev. Kakor sem bil šole prost, sem že šel kosit in mlatit. Akorav- no sem bil še slab, pa je že šlo. Sem mlatil cel teden na cepce. V soboto zvečer sem pa prinesel en pol drugi kruh in en »štrukel« (cmok) do- mov, pa en goldinar in 80 krajcarjev. Pa še šopek za klo- bukom. Tako so minevala leta moje mladosti. Ko sem bil star 17 let, sem hodil dol k gospodu Ekselencu. Tam sem imel že dnevno 70 krajcerjev. Ako sem imel štete vse dni v tednu, sem dobil v soboto zvečer 4 goldinarje in 20 krajcerjev. To je bil že denar za tisti čas. Nismo več koruzo kupovaU. »Brezn'ški most« v Šmarjeti takoj po tem, ko so ga ponovno zgradili. Prejšnjega je utegnila porušiti poplava. Moški na mostu med obema ženskama na levi strani je tesarski mojster Janez Logar, ki je most v 90. letih prejšnjega stoletja postavil. Most s streho je služil tudi prevozu premoga iz rudnika Brezno - od tega je dobil ime, ki ga omenja Tomaž Ulaga. Po njem je hodil v šolo čez Savinjo. Najbrž v staro šolo, ki je bila v zgradbi nasproti župnišča v Šmarjeti. Med drugo vojno je most dobil ime »Stanetov«, ker je čezenj šel »štajerski bata- ljon« pod vodstvom komandanta Staneta Rozmana. (Fotografija je last družine Senica iz Senožeti) 20 AKTUAINO Rezine in drobtine Končni rezultati delitve volilne pogače na širšem Celjskem Eno zanimivejših povolilnih opravil je vsekakor preštevanje glasov, ki so jih med volivci osvojili posamezni kandidati. Čeprav smo prve začasne in neuradne volilne rezultate dobili že nekaj ur po zaprtju volišč, so v volilnih komisijah vendarle preštevali glasovnice še nekaj dni po volitvah. Upoštevati je bilo treba seveda prav vse, tudi tiste glasovnice, ki so jih volivci poslali s pošto. Že v prejšnji številki smo na kratko predstavili vseh 13 po- slancev, ki v nov državni zbor prihajajo z našega območja, da- nes pa objavljamo, kako so se odrezali kandidati s celotnega celjskega območja. Zaradi pre- glednosti in seveda tudi prihran- ka časopisnega prostora so vse stranke označene s kraticami (razen izjem, ki za svoje poime- novanje kratic ne uporabljajo), vseeno pa v uvodu še enkrat objavljamo polna imena strank, ki so se na letošnjih državnoz- borskih volitvah potegovale za naklonjenost in zaupanje voliv- cev. V 5. volilni enoti, ki je zajema- la večji del našega območja, so bile na glasovnicah razvrščene v naslednjem zaporedju: Liberal- na demokracija Slovenije (LDS), Krščansko-socialna unija (KSU), Socialdemokratska stranka Slo- venije (SDS), Slovenski forum SF in deželni stranki Zveza za Primorsko ZZP in Zveza za Go- renjsko ZZG (Koalicija SF ter ZZP in ZZG), Slovenska nacio- nalna desnica (SND), Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), Slovenska ljudska stranka (SLS), Zeleni Slovenije (Zeleni), Liberalna stranka (LS), Nacionalna stranka dela, Stran- ka enakopravnih dežel (SED), Demokratična stranka upoko- jencev Slovenije (DeSUS), Zele- na alternativa Slovenije (Zelena alternativa). Demokratska stran- ka Slovenije (DS), Slovenska na- cionalna stranka (SNS), Sloven- ski krščanski demokrati (SKD), Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra SOPS (SOPS), Republikanska zveza Slovenije (Republikanci). . 5. volilna enota 1. volilni okraj Šentjur pri Cel jo Od 15.005 volivcev se je voli- tev udeležilo 9.993 volilnih upravičencev, veljavnih gla- sovnic pa je bilo 9.303. Posa- mezni kandidati so dosegli na- slednje volilne rezultate: 1. LDS - Jožef Artnak, 2.062 glasov (22,16%) 2. KSU Ladislav Čakš, 47 glasov (0,51%) 3. SDS - Franc Kovač, 1.829 glasov (19,66%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Žare Sotlar, 83 glasov (0,89%) 5. SND - Janko Česnik, 30 glasov (0,32%) 6. ZLSD - Florjan-Cveto Erja- vec, 483 glasov (5,19%) 7. SLS Roman Moškotevc, 2.079 glasov (22,35%) 8. Zeleni - Mihael Jazbinšek, 205 glasov (2,20%) 9. LS - Franc Zabukošek, 40 glasov (0,43%) 10. Nacionalna stranka dela - Anton Seme, 29 glasov (0,31%) 11. SED - Valentin Kubale, 20 glasov (0,21%) 12. DeSUS - Jurij Šumej, 400 glasov (4,30%) 13. Zelena alternativa - Jana Pavlin, 26 glasov (0,28%) 14. DS - Anton Vrečko, 151 glasov (1,62%) 15. SNS - Drago Bobnič, 182 glasov (1,96%) 16. SKD - Jurij Malovrh, 1.482 glasov (15,93%) 17 SOPS - Darko Mavric, 111 glasov (1,19%) 18. Republikanci - Vanja Lo- vrinovič, 44 glasov (0,47%) 2« volilni okraj Celje Od skupno 25.823 volivcev je v tem okraju vohlo 18.178 volilnih upravičencev, veljav- nih pa je bilo 16.834 glasovnic. Volilni rezultati so bili nasled- nji: 1. LDS - Borut Alujevič, 4.299 glasov (25,54%) 2. KSU Ladislav Čakš, 127 glasov (0,75%) 3. SDS - Franc Jazbec, 3.765 glasov (22,37%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Roman Omerzu, 122 glasov (0,72%) 5. SND - Janko Česnik, 79 glasov (0,47%) 6. ZLSD - Jože Kragelj, 700 glasov (4,16%) 7. SLS - Marko Cuk, 2.907 glasov (17,27%) 8. Zeleni - Hari Flis, 359 gla- sov (2,13%) 9. LS - Marjan Manček, 135 glasov (0,80%) 10. Nacionalna stranka dela - Aljoša Leskovšek, 99 glasov (0,59%) 11. SED - Marko Jezovšek, 53 glasov (0,31%) 12. DeSUS Dušan Franc Bur- nik, 1.367 glasov (8,12%) 13. Zelena alternativa - Irena Krajnc, 99 glasov (0,59%) 14. DS - Anton Vrečko, 346 glasov (2,06%) 15. SNS - Drago Bobnič, 517 glasov (3,07%) 16. SKD-Boris Jagodic, 1.511 glasov (8,98%) 17. SOPS - Alek Gradišnik, 182 glasov (1.08%) 18. Republikanci - Franc Ce- pin, 167 glasov (0,99%) 3. volilni okraj Celje Od skupno 24.446 volivcev ■ jih je volilo 16.729, veljavnih glasovnic pa je bilo 15.698. Re- zultati posameznih kandida- tov: 1. LDS - Jože Zimšek, 5.299 glasov (33,76%) 2. KSU - Milan Cepin, 89 gla- sov (0,57%) 3. SDS - Aleš Demšar, 3.042 glasov (19.38%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Marjan Pahor, 138 glasov (0,88%) 5. SND - Janez Pintarič, 58 glasov (0,37%) 6. ZLSD - Igor Kos, 1.291 gla- sov (8,22%) 7. SLS - Bojan Šrot, 1.990 gla- sov (12,68%) 8. Zeleni - Milan Kovačič, 334 glasov (2,13%) 9. LS - Marjan Manček, 138 glasov (0,88%) 10. Nacionalna stranka dela - Aljoša Leskovšek, 88 glasov (0,56%) 11. SED - Jožef Jarh, 101 glas (0,64%) 12. DeSUS - Jožefina Subotič, 998 glasov (6,36%) 13. Zelena alternativa - Irena Krajnc, 113 glasov (0,72%) 14. DS - Stanislav Anžlovar, 365 glasov (2,33%) 15. SNS - Igor Kraševec, 524 glasov (3,34%) 16. SKD - Brane Nezman, 825 glasov (5,26%) 17 SOPS - Leopold Drame, 166 glasov (1,06%) 18. Republikanci - Darko Zu- pan, 139 glasov (0,89%) 4. volilni okraj Žalec Od skupno 15.283 volivcev jih je svojo volilno pravico iz- koristilo 11.090, veljavnih gla- sovnic pa je bilo 10.438. Volilni rezultati posameznih kandida- tov: 1. LDS - Nikolaj Rožič, 2.976 glasov (28,51%) 2. KSU - Milan Cepin, 46 gla- sov (0,44%) 3. SDS - Romana Logar, 1.841 glasov (17,64%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Henrik Krajnc, 189 glasov (1,81%) 5. SND - Bojan Rihter, 40 glasov (0,38%) 6. ZLSD - Dragica Povh, 443 glasov (4,24%) 7. SLS - Franc Zagožen, 1.763 glasov (16,89%) 8. Zeleni - Stane Grobelšek, 206 glasov (1,97%) 9. LS - Branko Terglav, 31 glasov (0,30%) 10. Nacionalna stranka dela - Andrej Marčen, 38 glasov (0,36%) 11. SED - Aljoša Grame 18 glasov (0,17%) 12. DeSUS - Anton Delak, 990 glasov (9,48%) 13. Zelena alternativa - Kle- men Bertoncelj, 34 glasov (0,33%) 14. DS Branko Lešnik, 206 glasov (1,97%) 15. SNS - Sonja Areh-Lavrič, 281 glasov (2,69%) 16. SKD - Milan Dobnik, 1.112 glasov (10,65%) 17 SOPS - Frančiška Lamov- šek, 82 glasov (0,79%) 18. Republikanci - Vanja Lo- vrinovič, 142 glasov (1,36%) 5. volilni okraj Žalec Od skupno 16.018 volivcev jih je glasovalo 11.956, veljav- nih glasovnic pa je bilo 11.268. Volilni rezultati so bili: 1. LDS - Miran Orožim, 3.141 glasov (27,88%) 2. KSU - Roman Fonda, 49 glasov (0,43%) 3. SDS - Ivan Borštner, 1.847 glasov (16,39%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Henrik Krajnc, 76 glasov (0,67%) 5. SND - Bojan Rihter, 46 glasov (0,41 %) 6. ZLSD - Srečko Čater, 572 glasov (5,08%) 7. SLS - Ivan DoHnar, 2.335 glasov (20,72%) 8. Zeleni - Jolanda Jurgec- Ušen, 238 glasov (2,11%) 9. LS - Branko Terglav, 36 glasov (0.32%) 10. Nacionalna stranka dela - Andrej Marčen, 38 glasov (0,34%) 11. SED Helena Prah, 18 glasov (0.16%) 12. DeSUS Franc Lenko, 1.014 glasov (9.00%) 13. Zelena alternativa - Kle- men Bertoncelj, 29 glasov (0,26%) 14. DS Branko Lešnik, 126 glasov (1.12%) 15. SNS Sonja Areh-Lavrič, 217 glasov (1,93%) 16. SKD - Milan Dobnik, 1.261 glasov (11,19%) 17. SOPS - Zvonko Petek, 123 glasov (1,09%) 18. Republikanci - Darko Zu- pan, 102 glasova (0,91%) 6. volilni okraj Mozirje Od skupno 12.836 volivcev se je volitev udeležilo 10.094 volivcev, veljavnih glasovnic pa je bilo 9.727. Kandidati so dosegli naslednje rezultate: 1. LDS - Milan Cajner, 1.985 glasov (20,41%) 2. KSU - Roman Fonda, 24 glasov (0,25%) 3. SDS - Mirko Zamernik, 2.288 glasov (23,52%) 5. SND - Janez Pintarič, 38 glasov (0,39%) 6. ZLSD - Jerica Mrzel, 342 glasov (3,52%) 7 SLS - Jakob Presečnik, 3.187 glasov (32,76%) 8. Zeleni - Judita Krneža, 118 glasov (1.21%) 9. LS - Marjana Košir, 67 gla- sov (0.69%) 10. Nacionalna stranka dela - Anton Seme, 18 glasov (0,19%) 11. SED - Marko Jezovšek, 8 glasov (0,08%) 12. DeSUS - Anton Resnik, 441 glasov (4,53%) 13. Zelena alternativa - Jana Pavlin, 13 glasov (0.13%) 14. DS - Jožica Špeh, 146 gla- sov (1,50%) 15. SNS - Edvard Turičnik, 132 glasov (1.36%) 16. SKD - Ivan Glušič, 752 glasov (7,73%) 17. SOPS - Herman Remic, 119 glasov (1,22%) 18. Republikanci - Franc Ce- pin, 49 glasov (0.50%) 7. volilni okraj Velenje Od skupno 15.888 volivcev je na nedeljskih volitvah glasov- nice oddalo 12.456, veljavnih pa je bilo 11.928. Rezultati po- sameznih kandidatov: 1. LDS - Alojz Kovše, 3.994 glasov (33,48%) 2. KSU - Dušan Dvoršek, 74 glasov (0,62%) 3. SDS - Anton De Costa, 1.581 glasov (13,25%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Viljem Jelen, 53 glasov (0.44%) 5. SND - Ivan Verzolak, 66 glasov (0,55%) 6. ZLSD - Bojan Kontič, 1.335 glasov (11,19%) 7. SLS - Borut Korun, 1.561 glasov (13,09%) 8. Zeleni - Igor Centrih, 313 glasov (2,62%) 9. LS - Gojko Vodlan, 61 gla- sov (0,51%) 10. Nacionalna stranka dela - Koloman Lainšček, 43 glasov (0,36%) 11. SED - Ivana Deželak, 33 glasov (0,28%) 12. DeSUS - Jožef Šuhel, 494 glasov (4,14%) 13. Zelena alternativa - Ivan Kolar, 40 glasov (0,34%) 14. DS - Boris Rak, 200 glasov (1,68%) 15. SNS - Ivan Gostenčnik, 192 glasov (1,61%) 16. SKD - Ivan Kralj, 834 gla- sov (6.99%) 17. SOPS - Jože Angeli, 113 glasov (0.95%) 18. Republikanci - Adolf Štor- man, 941 glasov (7.89%) 8. volilni okraj Velenje Od skupno 16.329 volivcev jih je glasovalo 12.775, veljav- nih pa je bilo 12.089 glasovnic. Kandidati so dosegli naslednje rezultate: 1. LDS Marko Vučina, 3.162 glasov (26,16%) 2. KSU - Dušan Dvoršek, 66 glasov (0.55%) 3. SDS Bogdan Menih, 2.328 glasov (19,26%) 4. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Jožef Reher, 41 glasov (0,34%) 5. SND - Ivan Verzolak, 61 glasov (0,50%) 6. ZLSD - Hermina Groznik, 941 glasov (7,78%) 7. SLS - Borut Korun, 2.172 glasov (17,97%) 8. Zeleni - Judita Krneža, 210 glasov (1,74%) 9. LS - Gojko Vodlan, 49 gla- sov (0.41%) 10. Nacionalna stranka dela - Karmen Strnišnik, 36 glasov (0,30%) 11. SED - Jožef Jarh, 20 glasov (0,17%) 12. DeSUS - Roza Ana Hribar, 658 glasov (5,44%) 13. Zelena alternativa - Ivan Kolar, 56 glasov (0.46%) 14. DS - Damir Šmid, 111 glasov (0,92%) 15. SNS - Ivan Gostenčnik, 154 glasov (1.27%) 16. SKD - Ivan Kralj, 1.010 glasov (8.35%) 17. SOPS - Jakob Holešek, 115 glasov (0,95%) 18. Republikanci - Adolf Štor- man, 899 glasov (7,44%) 6. volilno enoto 8. volilni okraj Laško Od skupno 14.800 volivcev jih je glasovalo 10.599, veljav- nih glasovnic je bilo 9.811. Re- zultati posameznih kandida- tov: 1. SLS - Peter Hrastelj, 2.887 glasov (29,43%) 2. LDS Drago Zupan, 2.213 glasov (22.56%) 3. DeSUS - Gorazd Mazej, 210 glasov (2,14%) 4. DS - Aleš Breznikar, 170 glasov (1,73%) 5. LS - Peter Cestnik, 71 gla- sov (0,72%) 6. Republikanci - Robert Do- lanc, 49 glasov (0,50%) Z Za delo, poštenost in pravič- nost - Jože Avgustinčič, 80 gla- sov (0,82%) 8. Zeleni - Zdravko Martun, 237 glasov (2.42%) 9. SDS - Darinka Grešak, 1.292 glasov (13.17%) 10. Nacionalna stranka dela - Pavel Nadoh, 30 glasov (0,31%) 11. Zelena alternativa - Dani- jela Zupan, 48 glasov (0,49%) 12. SND - Davorin Benko, 36 glasov (0,37%) 13. SOPS - Jože Sadar, 133 glasov (1,36%) 14. ZLSD - Franc Lipoglav- šek. 1.186 (12,09%) 15. KSU - Anton Štibernik, 36 glasov (0,37%) 16. SKD - Janez Krajnc, 841 glasov (8,57%) 17. SNS - Marjan Novoselc, 237 glasov (2.42%) 18. SED - Kristina Krašek, 19 glasov (0,19%) 19. Koalicija SF ter ZZP in ZZG - Božo Dolenc, 36 glasov (0,37%) 7. volilna enot 1. volilni okraj Šmarje pri Jelšo Od skupno 24.707 voU| jih je glasovalo 15.286, velj nih glasovnic je bilo 14.: Kandidati so dosegli nasled rezultate: 1. Zelena alternativa - i Sisinger, 106 glasov (0,74%) 2. SLS Franc Potočnik, 4 glasov (29.18%) 3. SOPS - Franc Žerak, glasov (3.24%) 5. Nacionalna stranka de Roman Kosernik, 65 gU (0,45%) 6. Dušan Ludvik Kolnik skupina volilcev - Dušan L vik Kolnik, 15 glasov (0,10% Z LDS - Frančišek Puc 2.946 glasov (20,51%) 8. Nova stranka - Majda Vi vič, 58 glasov (0,40%) 9. LS - Jožef Pregrad, glasov (1,01%) 10. SNS - Jožef Sorger. glasov (1.87%) 11. SKD - Danica Knapič- gode, 1.492 glasov (10.39%) 12. Republikanci - Mal Knez, 57 glasov (0.40%) 13. Zeleni - Uroš Lovrem 160 glasov (1.11%) 14. DS - Milica Parfant, glasov (1,00%) 15. ZLSD - Matilda Vab 585 glasov (4.07%) 16. Komunistična partija : venije - Andrej Aristovnik, glasov (0,65%) 17 SND - Franc Škrabl, glasov (0.42%) 18. KSU Milan Jakopin, glasov (0.42%) 19. Koalicija SF ter ZPP in 2 - Ferdo Pak. 66 glasov (0.46"]! 20. SDS - Vitodrag Pii 2.021 glasov (14,07%) 21. DeSUS-Jože Lojen, 1.: glasov (9,46%) 3. volilni okraj Slovenske Konjic Od skupno 16.725 voliv jih je volilo 12.024, veljavi glasovnic je bilo 11.401. Rez tati posameznih kandidatov 1. Zelena alternativa - Pe Krajnc. 68 glasov (0.60%) 2. SLS - Anton Kuzman, 1. glasov (15,89%) ■ 3. SOPS - Borut Fijavž, I glasov (1,30%) 5. Nacionalna stranka del Srečko Fras, 36 glasov (0,32' 6. Dušan Ludvik Kolnik skupina volilcev - Dušan D vik Kolnik, 20 glasov (0,18% Z LDS - Jožef Košir, 3.' glasov (30,69%) 8. Nova stranka - Andrej 5 ko, 31 glasov (0,27%) 9. LS - Jože Baraga, 68 gla (0,60%) 10. SNS - Miroslav Plasor 319 glasov (2,80%) 11. SKD - Stane Frim, 1.! glasov (15.79%) 12. Republikanci - Mat Knez, 52 glasov (0,46%) J 13. Zeleni - Julijana Kralj J glasov (1,18%) I 14. DS - Srečko Kušter,^ glasov (1.12%) 15. ZLSD - Maks Tajnik 397 glasov (3,48%) 16. Komunistična partija ' venije - Igor Bandič, 59 gla: (0,52%) 17 SND - Zdravko Lajh, glasov (0,21%) 18. KSU - Anton Žirovnik, glasov (0.20%) 19. Koalicija SF ter ZZP in Z - Drago Lešnik, 22 gla: (0,19%) 20. SDS - Rudolf Petan. 2- glas (18,43%) 21. DeSUS - Ida Tepej, <■ glasov (5,78%) AKTUALNO 21 Džamija v Žalcu? Koliko resnice oziroma neresnice je v govoricah, da bodo v Žalcu nasproti Agrine gradili džamijo >,V Žalcu bomo dobili dža- ijijo,« je bilo v zadnjih tednih likati med ljudmi. Preverja- ,je govoric je pokazalo, da lobena verska skupnost ne bo radila niti džamije niti molil- [jce. Res pa je, da so člani ghovovih prič v neposredni iližini veterinarske postaje, lasproti Agrine, kupili parce- 0, kjer želijo zgraditi objekt n v njem med drugim urediti Ivorano za svoja biblijska pre- lavanja. m mmmmmm o tem smo se pogovarjali z Ivema članoma Jehovovih )rič, Petrovčanom, odvetni- ;aTi Dragom Teržanom ter 'eljanom, predsedujočim ver- ike občine Žalec Vinkom Moš- conom. Savinjske korenine Starejšim ljudem je najbrž )olj domač izraz Jehovine pri- ie. Tako so govorili včasih, zdaj ;o slavisti odločili, da je pravil- loJehovove priče. Na celjskem območju so delovale že pred Jrugo svetovno vojno. Na žal- skem območju so bile ene prvih lehovovih prič v okolici Vran- skega. »Precej naših bratov je med vojno pomrio v koncentra- ('i^skih taboriščih, tisti, ki so Dslii, in njihovi otroci, iz stra- l\\iniso hoteli govoriti. Jehovo- w priče se danes srečujemo v dvorani na Teharski 13 v Celju, zgrajena je bila pred približno 30 leti oziroma v času, ko je vera pomenila protidržavni ele- ment. Takrat smo imeli srečo, saj nam je bila celjska občina Ujub vsemu naklonjena. Ob- ekt je dotrajan, število članov se povečuje, dvorana je postala pretesna, zato si želimo, da bi v savinjski dolini imeli svoje pro- store za člane žalske občine, rtovo lokacijo pa iščemo tudi v Celju,« sta povedala sogovorni- ka. Nakup zemljišča Po besedah Draga Teržana so 14. oktobra letos pri veterinar- ski postaji nasproti Agrine v Žalcu kupili 11 arov veliko par- celo. »Že 15. oktobra smo na upravno enoto dali vlogo za lokacijsko dovoljenje. Lokacija )e zanimiva, v bližini je avtobu- sna postaja, po urbanističnem ■Načrtu je pred parcelo predvi- 'lena gradnja parkirišča. Pri gra- 'iiteljih stanovanjskih objektov •li bilo zanimanja za nakup. moti jih bližina pokopališča. Občina se je že pred našim nakupom z dokumentom, izda- nim 4. junija 1996, v njem je navedeno tudi sedanje naše zemljišče, pisno zavezala, da v roku dveh let ne bo spreminjala zazidalnega načrta soseske VI, zemljišča naj bi ostala namenje- na izključno pozidavi obrtno stanovanjskih objektov. Mi bi v našem objektu imeli stanovanje za en zakonski par, poleg tega bi imeli manjšo dvorano za bib- lijska predavanja in knjižnico. Naš pravni prednik je bil gos- pod Slavko Mlakar, ki je name- raval v dogovoru z občino ure- diti večjo avtohišo z avtopralni- co. Uresničevanje dogovorov s prejšnjim lastnikom zemljišča se je ustavilo, ker takšen objekt ni sodil v ta del Žalca. Mi pa bi zgradili objekt, ki bi lahko bil v okras mestu.« Moškon ob tem dodaja: »Ne- kateri ljudje v Žalcu so morda mislili, da hočemo graditi dža- mijo. V tej dvorani bi se zbiralo 30 do 50 ljudi, objekt na zunaj ne bi bil opremljen z nobenimi verskimi simboli, zato ne razu- mem, zakaj bi ljudje nasproto- vali gradnji.« Nobenih verskih obredov če ne bi bilo papirnatih ovir, bi bila gradnja po zagotovilih Moško na hitro zaključena. »Na- ša organizacija ni pridobitniš- ka, to dokazujejo tudi skromni prostori v Celju, dejavnost fi- nanciramo s prostovoljnimi prispevki. Za gradnjo v Žalcu že nekaj časa načrtno varčujemo, veliko dela bi opravili sami, po- leg tega bi za gradnjo najeli kredit. Če bi imeli urejeno do- kumentacijo, bi objekt do za- četka prihodnje jeseni že služil namenu.« V Sloveniji je približno 2 tisoč članov Jehovovih prič, na območju žalske in celjske občine jih je približno 100. V zadnjih letih je v Sloveniji zra- slo lepo število njihovih novih dvoran, med drugim v Kranju, Sevnici, Litiji, Kočevju, Lo- vrencu na Pohorju, v Kopru, Mariboru in drugod. Kaj bi se dogajalo za zidovi predvidenega objekta? Moš- kon pojasnjuje: »Člani Jehovo- vih prič iz Savinjske doline imamo zdaj biblijska predava- nja ob sobotah zvečer v Celju, Celjani se srečujejo ob nede- ljah. Pribhžno uro traja biblij- sko predavanje, pri čemer ni- smo razdeljeni na laike in du- hovnike. Predava ponavadi ti- sti, ki je že dalj časa član, dobro pozna Biblijo in zna predavati, mi mu pravimo starešina. Sre- čanja so odprta, pride, kdor hoče. Pred predavanjem in po njem imamo krajšo molitev, ni- mamo pa nobenih ritualov in nobenih ceremonij. V bistvu je to predavalnica, razen preda- vanj imamo ob torkih še biblij- sko šolo, takrat se učimo ko- municiranja z ljudmi.« Biblija - najljubša knjiga srednješolca Vinka Zakaj se ljudje pravzaprav od- ločijo za Jehovove priče? Vsak človek je svet zase in vsak ima svojo usodo. Moškon se je za Jehovove priče odločil v srednji šoli. »Z Jehovovimi pričami je bila povezana že moja teta, tudi moja starša, predvsem oče, sta se začela zanimati za to versko skupnost. Mene je pri Jehovovih pričali pritegnilo njihovo odloč- no nasprotovanje vojni, še bolj me je pritegnilo to, da Jehovove priče ne služijo vojske. Osebno si nisem znal predstavljati, da bi lahko ubil človeka. Kot otrok sem bil priča samomoru, videl sem, kako človek umira. Resnič- na smrt je precej drugačna od smrti na televiziji ali v vojnih hlmih. To se mi ^e močno vtisni- lo v spomin in takrat sem skle- nil, da sam nikoli ne bom pripo- mogel k človekovi smrti. Član Jehovovih prič sem od svojega 18. leta. Spominjam se, da sem bil v srednji šoli velikokrat pred- met posmeha sošolcev, nikoli pa profesorjev. Nekoč smo pri slo- venskem jeziku pisali o svoji najljubši knjigi. Napisal sem Bib- lija, nad čimer je bila profesorica izjemno pozitivno presenečena. Takrat si pač pričakoval, da so bili ljudje navdušeni nad Mar- xom in Engelsom. Danes se za- nimanje za duhovnost spet po- večuje, ljudje v različnih stvareh iščejo smisel življenja.« Moškon se je poklicno usme- ril v tehnično stroko. Ker kot mlad fant skladno s svojim pre- pričanjem ni hotel služiti vojske, je pobegnil v Nemčijo. Po vrnitvi zanj, protidržavni element, ni bilo službe. S prihranki je kupil nekaj starih strojev in začel na svoje. Jehovove priče, pravi, so ga pritegnile še iz enega razloga: »Ne bi se počutil najbolje, če bi vedel, da nekdo lepo živi na račun mojih žuljev. Pri Jehovo- vih pričah ni možnosti, da bi se nekdo osebno okoriščal na ra- čun prostovoljnih prispevkov. Smo iz različnih slojev, bogatejši prispevajo več, revnejši manj. Tudi literatura, ki izhaja v večmi- lijonskih nakladali, se krije s pro- stovoljnimi prispevki.« Drogova iskanja In kakšna je bila pot, ki je k Jehovovim pričam pripeljala od- vetnika Draga Teržana? »Za raz- ne oblike duhovnosti sem se začel zanimati v študentskih le- tih. Zanimali so me odgovori na vprašanja o smislu življenju, o tem, ali smrt pomeni resnično konec vsega. Zanimala me je indijska filozofija, pa joga. V svojih razmišljanjih sem prišel do vprašanja od kod zlo, zakaj je na svetu toliko zla, zakaj so ljud- je pripravljeni za zlo narediti veliko več kot za dobre stvari. Srečal sem se z ljudmi, ki so se aktivno ukvarjali s spiritizmom. videl sem vso nevarnost duhov- nosti, videl, da obstojajo duhov- ne sile, ki lahko obvladujejo lju- di. Človek potem išče varnost. Spoznal sem preprosto resnico. Če se človek drži biblijskih smer- nic, je na pravi poti. Živel sem v bližini cerkve, vendar me nikoli ni prevzelo krščanstvo, s kate- rim sem se vsak dan srečeval. Resnico sem iskal v protestantiz- mu in spoznal, da so edino Jeho- vove priče zveste prvotnemu krščanstvu in Jezusovemu nau- ku. Zato sem se kljub nasproto- vanju domačih in takratnih pri- jateljev odločil za to pot. Starša na začetku nista bila najbolj nav- dušena nad mojo izbiro, kasneje sta bila tolerantna, žal sta se potem oba, oče in mati, ponesre- čila v letalski nesreči na Korziki. Danes je član Jehovovih prič še moja žena m v tem duhu vzgaja- va tudi otroke,« je pripovedoval Teržan. Kaj bodo ukrenili občinski možje? Kaj pa o novem objektu meni- jo v žalski upravni enoti, kamor je ta krščanska verska skupnost naslovila vlogo za lokacijsko do- kumentacijo? 7. novembra so Je- hovovim pričam poslali pismo, v katerem upravna enota, pod do- kument je podpisan vodja od- delka za okolje in prostor Slavko Resnik, zahteva dopolnitev vlo- ge. »Predviden objekt,« med drugim piše, »odstopa od tipa objekta, predvidenega po zazi- dalnem načrtu, objekt bo upo- rabljalo večje število oseb, po zazidalnem načrtu na parceli ni predvidena zunanja ureditev s parkirišči.« Za pridobitev loka- cijskega dovoljenja so po oceni upravne enote potrebne spre- membe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu soseske VI, kar je v pristojnosti občine. Jeho- vove priče imajo tri mesece časa za predložitev dokumentacije, da je občina prejela pobudo za spremembe in dopolnitve odlo- ka ter da bo odlok zagotovo sprejet. V nasprotnem primeru bo upravna enota z odločbo vlo- go zavrnila, ker zahtevek ni v skladu s sedanjim odlokom o zazidalnem načrtu soseske VI v Žalcu. IRENA BAŠA Za Jehovove priče pogosto velja, da so ameriška sekta. Moškon pojasnjuje: »Naše vodilno telo sestavljajo bratje iz vseh delov sveta in nimamo vodilne osebe, ki bi manipulirala z nami ali se okoriščala na naš račun. Amerika je nudila zatočišče in svobodo protestantom, ki so jih v Evropi preganja- li. Protestanti so zahtevali povratek h Bibliji, kar je zahteval tudi naš Primož Trubar. Iz tega protestantizma v bistvu izhajajo Jehovove priče, ki so po vzoru prvih kristjanov razvile svojstven pristop oznanjevanja. Naš cilj je človekoljub- no delovanje, naš glavni namen je popularizirati biblijske nauke. Prepričani smo, da življenje v skladu z Biblijo lahko človeka civilizira, kultivira in osrečuje. Najdejo se tudi posa- mezniki, ki nam očitajo vse najslabše, mi pa samo uresničuje- mo Kristusovo zapoved: Ljubite bližnjega in nikomur ne storite nič takega, kar ne bi želeli, da drugi storijo vam.« Drago Teržan Vinko Moškon Zemljišče pri veterinarski postaji v Žalcu, kjer želijo Jehovove priče zgraditi svoj objekt; Smo delniška družba, ki v svojem razvoju išče nove mož- nosti sodelovanja in to na področju prodaje, kot tudi na področju drugih storitev. Smo v fazi širitve poslovnega sodelovanja, kar pa je vezano na zagotovitev ustreznih prevozov blaga do naročnikov. Za izvedbo teh nalog iščemo večje število avto p r e voz n i kov z naslednjimi vozili: -kombinirana dostavna vozila s hladilno ko- moro ali brez nje, -tovorna vozila do 3 ton nosilnosti s hladilno komoro ali brez nje, -tovorna vozila do 5 ton nosilnosti. Za vsa vozila je zaželeno, da so opremljena z nakladal- no ploščadjo. Vse zainteresirane avtoprevoznike prosimo, da posre- dujejo svoje pisne ponudbe, ki morajo zajemati po- datke o vozilih ter predlog cene in plačilne pogoje na naslov: Trgovsko podjetje CENTER d.d. Celje Brodarjeva 5, CELJE najkasneje do 27. novembra 1996. Z vsemi ponudniki bomo opravili ustrezne razgovore. 22 PISMA BRALCEV odmevi Braslovški Partizan na sodiscu Da bi bralci dobili celotno informacijo v zvezi s člankom v Novem tedniku, z dne 14. novembra 1996, želim članek avtorja, ki se je skril za krati- co, dopolniti z nekaterimi po- datki, ki v navedenem članku manjkajo. Najprej glede braslovškega trškega grba. Razumljivo je, da ga nosijo na svojih majicah čla- ni Gasilskega društva Braslov- če, ko nastopajo na mednarod- nih tekmovanjih, sploh pa, če sp ta v tujini. Do neke mere je razumljivo, da ga nosijo šport- niki na svojih dresih, vendar bi morala krajevna skupnost do- ločiti, kdo in ob katerih prilož- nostih ga lahko uporabi. Popol- noma nedopustno pa je, da je športno društvo Partizan Bra- slovče začelo uporabljati bra- slovški trški grb v glavi svojih dopisov. To so po mojih podat- kih naredili vsaj že 11. oktobra 1996. Grb predstavlja vse Bra- slovčane in ga zato kot svoj znak ni upravičen uporabljati nihče, razen krajevne skupno- sti, najmanj pa katerokoli od društev. Pisec članka me obdolžuje, da nasprotujem moški odbojki, na katero sem bil ob izidu bra- slovške monografije tako pono- sen. Ponosen sem še vedno na do takrat dosežene rezultate, saj sem tudi sam kot trener moških ekip, od pionirskih do članske, doprinesel k temu. Po- nosen sem tudi na kasnejše re- zultate moških ekip, pa čeprav je ekipa pionirjev postala slo- venski šolski prvak s pomočjo ponarejenega dokumenta. Tudi delo sedanje moške ekipe sem vedno podpiral po svojih naj- boljših močeh. Moška ekipa je bila letos dolžna Odbojkarski zvezi Slo- venije preko 250.000 SIT. Po sklepu tekmovalne komisije 2. 9. 1996 je bila ekipa izključena iz 3. lige, po posebnem sklepu predsedstva Odbojkarske zve- ze Slovenije so plačilo obvez- nosti za TVD Partizan Braslov- če in OK Lenart preložili do 21. 9. 1996. V primeru, da obvez- nost do tega datuma ne bi bila realizirana, bi bila braslovška moška ekipa dokončno izklju- čena iz 3. odbojkarske lige. Obveznost ni bila izpolnjena. Po tem datumu me je poklical predsednik krajevne skupnosti Braslovče, vodstvu TVD Parti- zana je bilo to verjetno pod častjo, in me naprosil, naj ure- dim, da ekipe ne izključijo iz tekmovanj. Na moje posredo- vanje in osebno zagotovilo Od- bojkarski zvezi Slovenije, da bo finančna obveznost TVD Partizan realizirana, so ekipo vključiU v tekmovanje 3. odboj- karske lige. Obveznost je bila kasneje tudi realizirana, ven- dar brez sodelovanja TVD Par- tizana Braslovče. Če bi imel karkoli proti moški odbojki, potem ekipe ne bi reševal iz stanja, v katerega jo je pripelja- lo delo vodstva TVD Partizan Braslovče. Za opravljeno ni- sem pričakoval zahvale, priča- koval pa tudi nisem članka z neutemeljenimi obdolžitvami. Zakaj je razpadla homoge- na ženska ekipa TVD Parti- zan Braslovče, sami najbolje vedo. Ob nastanku Odbojkar- skega kluba Elektro Vitanc ni nobena od članic ženske eki- pe prestopila v novi klub. Še več. V ekipo TVD Partizana je bilo vključenih več najboljših pionirk, ki so takrat postale osnovnošolske prvakinje Slo- venije. Igralk so imeli dovolj. Glede višine sredstev za šport pa samo to. Financiranje je urejeno s kriteriji, ki so za vse enaki. Če pa TVD Partizan Braslovče za sredstva kandidi- ra z osmimi igralci - mladinci, potem je društvo prejelo celo preveč sredstev, saj merila Mi- nistrstva za šolstvo in šport zahtevajo, da ima vadbena skupina 12 udeležencev. Tega pa v braslovškem primeru ni. Spoštovani pisec K. O.! Ker si se skril, želim pa spoznati kdo si, bom žal moral to doseči s pomočjo sodišča. Bojim pa se, da bo ob tem prišlo na dan tudi kaj o »poslovanju« našega in vašega TVD Partizana Bra- slovče, Takrat pa bo braslovš- ki Partizan res na sodišču. FRANC KRAU, Rakovlje pIIjeli smo Izjava za javnost Vodstvo Republikancev Slo- venije je sprejelo odločitev, da se nemudoma pristopi k pri- pravam na lokalne volitve, ki bodo čez dve leti. Izvolitev strankinih kandidatov v občin- ske svete naj bi bil temelj za uspeh na naslednjih držav- nozborskih volitvah. Slednje dokazuje uspeh našega kandi- data Adolfa Štormana v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne eno- te, saj je v vsakem okraju pre- jel le nekaj manj kot 8 % gla- sov, kar je stranko uvrstilo na S. mesto. Takšen rezultat v teh dveh okrajih je posledica kva- litetnega in poštenega dela na- ših predstavnikov v Svetu mestne občine Velenje. Vzporedno s tem pa bo stranka predlagala Ustavne- mu sodišču, naj preveri ustav- nost zakona, po katerem TVS namenja več prostora parla- mentarnim kot izvenparla- mentarnim strankam v pred- volilnem času, ko parlament ne deluje več in naj bi vse stranke začele znova in pod enakimi pogoji. Edino spre- jemljiva delitev predstavitve- nega časa posamezne stran- ke je lahko v številu volilnih enot, v katerih nastopa. Tako je TVS namenila neodvisnim kandidatom, ki so nastopili v eni sami enoti in strankam, ki so nastopile v dveh ali treh enotah, povsem enako časa kot nam, ki smo nastopali na območju cele države. Poleg tega pa naj preveri tudi volilni zakon v tistem de- lu, ki določa zbiranje podpi- sov volivcev kot pogoj za na- stop na volitvah. Že sama re- gistracija stranke, ki je morala kot pogoj za vpis v register predložiti 200 overjenih pod- pisov ustanovnih članov, mo- ra zadostovati za neoviran nastop na volitvah, brez po- stavljanja dodatnih pogojev. Republikanci zahvale, pohvale Marfinovanje brez Martina v ponedeljek, 11. 11. 1996, smo se člani Društva upoko- jencev Celje z dvema avtobu- soma odpeljali na izlet na Do- lenjsko, da proslavimo praz- nik Sv. Martina. Potovali smo preko Krškega do Novega mesta, kjer smo si ogledali zgodovinsko Kapiteljsko cer- kev in tekstilno tovarno No- voteks. Zaključek Martinova- nja je bilo v gostišču »Pri kole- sarju« blizu Dolenjskih To- plic. Vljudna postrežba, odlič- na hrana in pijača (razen po- grešanih razglednic), nato pa odličen ansambel Meh, vse O.K. Naj omenim gospo Ivan- ko P, ki je pred ansamblom raztegnila meh - harmoniko in s svojim humorjem naredi- la uvod v dobro razpoloženje. Ob 50. obletnici zakonskega jarma sta bila deležna čestitk zakonca - člana DU Celje Vida in Tone iz Pečovnika. Pogre- šali smo pa dušo DU - tajnika Martina. Ob zaključku v ime- nu udeležencev izleta prav le- pa hvala za varno vožnjo šo- ferju Renatu in Bogdanu, za skrb in organizacijo pa tudi vodičkama Mariji M. in Elici Š. FRANČEK TRATNIK, Zagrad NASI KRAJI IN UUDJE 23 Da bo Celfe prijazno študentom Klub študentov celjske regije, ki deluje drugo leto, ima že okoli 3000 članov pravi rockerji in vsi drugi, zeljni zabave in pestrejšega jružabnega življenja v Ce- lju, si bodo prav gotovo za- pomnili trenutek, ko je v me- .[u začel delovati Klub štu- dentov celjske regije (KŠCR), l(i ima danes že okoli 3000 Članov. (^■■■■■■■■■■■MMI Z velikim ročk koncertom, l(i so ga v poletju 1994 organi- yrali pred Barflayem, so se ^istanovitelji KŠCR že takrat usedli v srca mnogih, žura in zabave željnih. Od takrat pa do danes se lahko ta klub, pod okriljem katerega deluje tudi študentski servis, namenjen posredovanju dela študentom, pohvali že s pravo kroniko de- javnosti, aktivnosti in raznih olajšav, ki jih pripravljajo za bodoče celjske intelektualce. Ti se z napenjanjem možga- nov in lovom za izpitnimi oce- nami večinoma sicer še vedno trudijo v Ljubljani ali Maribo- ru, še vedno pa je domače mesto tisto, ki lahko za »svoje« študente veliko naredi. »KŠCR deluje leto in pol, z ustanovi- tvijo pa smo predvsem razbi- li monopol enega samega študentskega servisa v Ce- lju,« pravi Primož Kristan, predsednik KŠCR, ki meni, da gredo »nezaupanju v ne- \\terih podjetjih navkljub, /noči vedno bolj v prid celj- skega študentskega servisa«. Pri KŠCR, kjer decembra pripravljajo volitve, za svoje člane organizirajo številne de- javnosti, aktivnosti in olajša- ve, med katerimi je za študen- te, ki se odločajo za delo preko študentskega servisa, ena naj- pomembnejših vnaprejšnje iz- plačilo 20-odstotne akontacije zaslužka, denar, ki ga podjetja nakazujejo preko celjskega servisa, pa se na tekočih raču- nih študentov znajde bistveno prej, kakor so bili tega navaje- ni v prejšnjih letih. »Naš servis je prvi uvedel izplačilo akon- tacije, potem pa so s tem nami začeli tudi drugi študentski servisi po Sloveniji,« pravi Kri- stan. »Zaorali smo ledino na bančnem področju; z Banko Celje in SKB banko smo se dogovorili, da lahko študent odpre tekoči račun in dobi če- ke. Poskrbeli smo tudi za pri- jaznejši odnos po eni strani med študentskim servisom in delodajalcem ter, po drugi strani, med servisom in štu- denti in dijaki, ki delo iščejo.« Kristan poudarja, da je de- nar, ki se steka v študentski servis KŠCR, v celoti name- njen za dejavnosti študentov in dijakov. »Trudimo se delati na socialno izobraževalnem področju, radi bi izvedli pro- jekt zaposlovanja in štipendi- ranja mladih, pri čemer naj ne bi šlo le za začasno, temveč za trajnejšo zaposlitev.« Za štu- dente, ki se v kraj študija vozi- jo z avtobusom, pomeni po- sebno olajšavo popust za avto- busne vozovnice na redni lini- ji, ki jih lahko na študentskem servisu kupijo s skoraj petde- set odstotnim popustom. Po- puste pa lahko študenti, včla- njeni v KŠCR, uveljavljajo tudi pri vpisu v razne jezikovne, računalniške in plesne tečaje, plačilu avtošol in drugih ob- študijskih in prostočasnih de- javnostih. Člani KŠCR so aktivno sode- lovali tudi pri pripravah na odprtje dveh visokih strokov- nih šol, ki sta pod okriljem Univerze v Mariboru letos pri- čeli delovati v Celju, želja Ce- ljanov pa je, da bi tudi to mesto postalo univerzitetno središče. »Predpogoj za usta- novitev visokošolske ustanove v Celju je predvsem močna študentska organizacija,« pra- vi Primož Kristan in poudarja, da je pri takšnih načrtih po- membna predvsem podpora mestne občine, s katero KŠCR dobro sodeluje. In čeprav se s konkretnimi problemi študen- tov ne srečujejo, predsednik KŠCR meni, da tudi celjske študente najpogosteje pestijo težave, povezane z bivanjem v kraju študija, s prehranjeva- njem in pa pomanjkanjem ozi- roma pretirano ceno obštudij- skega izobraževanja. Študentska prehrana je problem, ki v Celju še ni si- stemsko urejen, s problemom bivanja pa se srečujejo tudi prvi študenti visoke šole v Ce- lju. Ti so večinoma s Koroške in se, ker v Celju niso mogli dobiti primerne sobe, na pre- davanja vozijo od doma. Eden glavnih načrtov Kluba študentov Celjske regije je, da bi v sodelovanju z Uradom RS za mladino in mestno občino Celje ustanovili mladinski center, ki naj bi deloval po principih odprte družbe, za- dovoljeval pa naj bi vsakovrst- ne potrebe tako študentov kot tudi drugih predstavnikov mlajše generacije, pravi Kri- stan. Kljub temu, da se na KŠCR ukvarjajo s turistično dejav- nostjo - za člane so pripravih že kar nekaj izletov in poto- vanj, pa tudi glasbenih in kul- turnih prireditev, se v Celju za študente še vedno ne dogaja dovolj, je prepričan Primož Kristan. Obljublja, da se bo stanje na tem področju izbolj- šalo, ko bo klubu uspelo pri- dobiti nove prostore, name- njene ureditvi mladinskega centra, ki ga Celje prav gotovo nujno potrebuje. NINA M. SEDLAR Predsednik KŠCR Primož Kristan Za vec znanja Razvoju občine Šmartno ob Paki, še posebej osnovni šoli Bratov Letonje, bo nedvomno v veliko pomoč nova računalniška učilnica z 12 računalniki. V šoli, kjer so se že dlje časa pripravljali na investicijo, usposabljali kadre in zbirali sredstva, so pred kratkim računalniško učilnico tudi slavnostno predali namenu. Šolo je obiskal minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, ki je po pogovoru z učitelji in po prisrčnem kulturno-zabavnem programu predal računalniško učilnico v uporabo. Učilnica je veljala 6 milijonov tolarjev, ki so jih zbrali s skrbnim varčevanjem ter s pomočjo staršev, nekaterih podjetnikov, občine Šmartno in ministrstva za šolstvo. JOŽE MIKLAVC Dr. Slavko Gaber, ravnateljica Nevenka Hofer in župan občine Šmartno ob Paki med ogledom pomembne prireditve. Za bodoče turistične vodnike Celjska sekcija Društva tu- rističnih vodnikov Slovenije pripravlja začetni seminar za turistične vodnike, ki bo od 28. novembra do 1. de- cembra v prostorih Srednje ekonomske šole v Celju. Na seminarju bodo predsta- vili tehniko vodenja turistič- nih potovanj in predstavili os- nove turizma ter poslovanje turističnih agencij, poseben poudarek pa bodo namenili praktičnemu delu, ki je za de- lo turističnega vodnika bistve- nega pomena. Tako bodo za bodoče vodnike pripravili predstavitev tehnike vodenja v muzeju, za udeležence semi- narja pa pripravljajo tudi dvodnevni izlet in strokovno ekskurzijo k Blatnemu jezeru, kjer bodo udeleženci seminar- ja med drugim spoznali delo stacioniranega vodnika ter vodnika v vlogi animatorja. prihodnji dan bodo opravili še več strokovnih ogledov po Prekmurju. Cena seminarja je 12 tisoč tolarjev, prijavite pa se lahko do torka, 26. novembra, med dvanajsto in petnajsto uro v prostorih Turističnega društva Celje (v Muzeju novejše zgo- dovine). Število udeležencev seminarja je omejeno na 40 oseb. N.-M. SEDLAR Smučarski sejem v Žalcu Smučarski klub Gozd- nik Žalec bo tudi letos or- ganiziral, sedaj že tradi- cionalni, sejem smučar- ske opreme, ki bo od 29. novembra do 1. decembra v telovadnici stare osnov- ne šole v Žalcu. Sejem bo odprt v petek, 29. novembra, od 15. do 19. ure, v soboto, 30. novem- bra, od 9. do 19. ure ter v nedeljo, 1. decembra, od 9. do 16. ure. Na sejmu bodo komisijsko prodajali rablje- no opremo za zimske špor- te, novo opremo pa bo pro- dajala Žana Žalec, ki je tudi pokrovitelj sejma. UPRAVNA ENOTA CEUE obvešča vse stranke in občane, da lahko dobijo vse informacije o posameznih vprašanjih z njenega delovnega področja na internetu, na domači strani: http://www.sigov.si/cgi-bin/spl/uecelje/index.htm. 24 ZA AVTOMOBlUSn Peugeot 406 odpira vrata Odprte promocije in testne vožnje so že postale stalnica slovenskih avtomobilskih tr- govcev. Pomena takšnih predstavitev novih vozil in drugih novosti se zavedajo tudi pri podjetju Avto Celje. Tako so v petek in soboto pripravili »Dan odprtih vrat«, v salonu na Ljubljan- ski cesti pa je lahko vsakdo tudi preizkusil novi Peugeot 406 in bil pri tem še sezna- njen s cenami vozil ter kre- ditnimi pogoji ali leasingom na nakup novega vozila, Peugeot 406 je v tovarniš- kem oblikovalskem centru ob pomoči italijanskega projek- tivnega studia Pinninfarino nastajal štiri leta in spada v zgornji srednji razred (M2). Tega segmenta Peugeot ni ni- koli obvladoval, čeprav se uvršča med najdonosnejše - pred dvema letoma so v Za- hodni Evropi prodali preko 2,5 milijona vozil razreda M2. Vozilo je bilo konec poletja v Marseillesu v Franciji prvič testirano tudi s strani novinar- jev in bilo deležno ugodnih ocen, mesec in pol za tem pa je Peugeot 406 že zapeljal v prodajne salone (pri nas v za- četku tega meseca). Na zunaj se skladne linije lepo ujemajo s prepoznavnimi Peugeotovimi podrobnostmi (zašiljene luči, pokrov motor- ja se klinasto spušča k tlem, karoserijski zavihek na pokro- vu prtljažnika ostaja). Notranjost je prijetna in er- gonomična. Peugeotovi inže- nirji so na prvo mesto postavi- li varnost - aktivno in pasivno. Oprijemljiv volan je v vseh različicah nastavljiv po višini in globini ter opremljen z zračno blazino, ki jo je moč vgraditi tudi pred sovozni- kom. Sedeži dobro držijo telo v zavojih, načrtovani pa so tako, da telo ob trku ne more zdrkniti pod pas (pirotehnični zategovalniki). Peugeot 406 je od svojega predhodnika Peugeota 405 težji za 200 kg, v glavnem na račun varnostnih dodatkov in okrepljene karoserije. Peugeot 406 ima 3 nivoje opreme: SL, ST in SV. Že SL premore elek- trični pomik stekel, centralno in daljinsko vodeno ključavni- co, nastavljiv sedež po višini, pri SV pa je v serijski opremi že ABS, klima ter dežni senzor za uravnavanje hitrosti delo- vanja brisalcev glede na količi- no padavin. Motorji so štirje: 1,8 litrski bencinski (112 KM), 2,1 litrski bencinski (135 KM), 2,1 litrski turbodieselski (110 KM) ter novi 6 valjnik. Prožnost mo- torja je zadovoljiva, pospeški presenetljivi, zelo dobro i^ pridušen hrup motorja, prav tako tudi zunanji hrup. Podvozje Peugeota 406 kra- si na novo razvita zadnja pre- ma, vsa kolesa so posamično obešena, za nagib skrbita sta- bilizatorja spredaj in zadaj. Vse to pripomore, da je avto na cesti miren, v zavojih se minimalno nagiba, zadka ne odnaša. Peugeot 406 izdelujejo v Socheauxu v Franciji (po zad- njih informacijah znaša dnev- na proizvodnja že 1200 vozil), pri tem pa predhodnik Peu- geot 405 še naprej ostaja v programu. »»■■■■IPRIMOŽ ŠKERL Pregled pred zimo Pri AMZS so v soboto na tehnični bazi v Celju na Ljubljanski cesti pripravili akcijo »Priprava vozil na zimsko vožnjo«. Odziv voznikov je bil presenetljiv, saj se jih je v 10-urni akciji postavilo v vrsto kar 167 voznikov, ki so brezplačni tehnični pregled izkoristili za zadnje preverjanje stanja svojega vozila pred prihajajočo zimo. Pri pregledih vozil so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti, ki lahko tudi vplivajo na varnost vožnje: slabe pnevmatike, zračnost podvozja in krmilnega mehanizma, slabo stanje svetlobnih teles in naprav, pri polovici pregledanih vozil ni delovala naprava za močenje vetrobranskega stekla. Vozniki se odločno premalo poslužujejo preventivnih pregledov svojega avtomobila, večina le takrat, ko je to nujno potrebno oziroma pred registracijo vozila. Povprečna starost vozil, ki so jih v soboto preventivno pregledovali, znaša 7 let in 2 meseca, torej nekaj manj, kot znaša povprečna starost slovenskega voznega parka. Kot dobro zamišljeno dopolnilo je zdravniško osebje v omenjeni akciji pregledovalo tudi voznike. Krvni tlak si je dalo izmeriti 83 voznikov, polovica manj pa tudi krvni sladkor. PRIMOŽ ŠKERL borza cen Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prod; 500 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil, organizatorji pa s izdali tudi 50 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalce na sejmu je bilo 1200. BOHOR lesna oprema Mestinje d.d. Mestinje 6, 3241 Podplat Na podlagi točke 7. Statuta družbe BOHOR lesna oprema Mestinje d.d., sklicuje uprava družbe 1. SKUPŠČINO DELNIŠKE DRUŽBE, ki bo 23.12. 1996 ob 14. uri, v Domu krajanov v Mestinju, z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Odprtje skupščine in ugotovitev sklepčnosti ter sprejem dnevnega reda. Predlog sklepa: Sprejme se predlagani dnevni red. 2. Izvolitev delovnih teles skupščine. Predlog sklepa: Sprejme se predlog o imenovanju delovnega pred- sedstva, verifikacijske komisije, zapisnikarja in notarja. 3. Obravnava in sprejem Poslovnika o delu skupščine. j Predlog sklepa: Sprejme se Poslovnik o delu skupščine v predlaga- nem besedilu. 4. Poročilo o poteku lastninskega preoblikovanja. Predlog sklepa: Potrdi se poročilo o poteku lastninskega preobliko- vanja. 5. Letno poročilo družbe. Predlog sklepa: Sprejme se predlagano letno poročilo družbe za lete 1995, z načrtom delovanja družbe za leto 1996. 6. Spremembe statuta. Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe statuta. ^ 7. imenovanje revizorja. Predlog sklepa: Sprejme se predlog o imenovanju revizorja. 8. imenovanje nadzornega sveta. Predlog sklepa: Sprejme se predlog o imenovanju nadzornegž sveta. ; 9. Določitev nagrad za člane nadzornega sveta. Predlog sklepa: Sprejme se predlog o določitvi nagrad za član^ nadzornega sveta. 10. Vprašanja in pobude delničarjev. Udeležba na Skupščini Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci ii zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilne ga razmerja shranjeno na sedežu družbe. Prijava udeležbe na skupščini Pravico do udeležbe na skupščini in glasovalno pravico iahko uresniči-" jo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki pisno prijavo osebno ali s priporočeno pošiljko dostavijo družbi tako, da jo le ta prejme najkasneje 3 dni pred sejo skupščine. Dvorana bo odprta eno uro pred začetkom seje. Prosimo udeležence, da ob prihodu podpišejo seznam prisotnih delničarjev oz. pooblaščen- cev ter prevzamejo glasovalne lističe, ki služijo kot vstopnica za udeležbo na skupščini. Gradivo Gradivo za Skupščino, vključno z besedilom predlaganih sprememb Statuta, bo na vpogled vsak delovni dan na sedežu družbe od 10. do 12. ure. Vabljene prosimo, da svoje morebitne nasprotne predloge k posamez- nim točkam dnevnega reda pisno sporočajo upravi družbe v sedmih dneh po objavi sklica. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi polurni odmor, po katerem se skupščina ponovno sestane. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. ZA MOTOCIKLISTE 25 Kratlcohlacnik KTM Eurol25-fest »Oglejmo k druzmi, ki kupuje motocikel. ijrajo. Na našem trgu je izbire na pretek, ,raj sedem (??) ponujenih modelov. In eden sivo uvožen (aprilia). Njihov odraščajoči ,tkohlačnik ali kratkokrilka hoče enduro ijocikci. Ostanejo trije! Kakšna poiuulba! ^aje poglejmo eura, ki je tretji, najmlajši id ponudniki. Resnici na ljubo ni bil narejen sitenje mladostniških apetitov. Avstrijci so naredili, in to zelo hitro, da zadostijo potre- bi neverjetne množice novorojenih motori- V, ki so to postali br^z opravljanja izpita za A egorijo. Kako prosim? 'reberite prometno zakonodajo Evropske jpnosti! Le-ta dopušča vožnjo z motociklom 2 avtomobilskim izpitom. Seveda so omeji- i. Starostne in tehnične. Iz motocikla lahko hrumi le 11 kW (cca 16 KM)! Slovenski o^nik KTM se teh omejitev ne drži, saj še ;mo v obljubljeni deželi evropski. Na veselje ilarije, ker mularija je skoraj edini kupec ra pri nas, rezgeče iz Minarellijevega vodno ijenega dvotaktnika več konjev. Tam nekje ;d 24 do 26. Ops, Minarelli na KTM? Ja, nzervativci, to še ni vse, italijanski dobavitelj dela po Vamahini licenci. isovna proizvodnja ima ednost. Nižja cena in preiz- išena kvaliteta odtehtata vse itke o lokalpatriotizmu. Dvotaktnik je pisan na euro- kožo. Nežno, brez dvotakt- ških lukenj, vleče iz nižjih tljajev in ne povzroča sun- )vitih pospeševanj malo }A mejo zgornjih vrtljajev. odrasla, 20% vzpona, pr- '3, druga, tretja in še vleče, do v tretji prestavi se da prav po polžje premikati. Vsakod- nevnim izletom do šole, do sorodnika na podeželju ah do skrite gozdne jase se z evrom ne morete upreti. Edina ovira resnim terenskim manevrom je profil gum in vzmetenje. Ne pričakujte, če veste kaj KTM so, taisto od malega eura. Za tiste, ki obiskujejo prve razre- de terenske vožnje na dvoko- lesnikih, pa naj si bodo stari 16 ali 60 let, je več kot prime- ren. Na udobje naravnano vzme- tenje, dokaj nizko (punce po- zor!) in pokončno sedenje, vi- soko in široko krmilo, ravno prav učinkovite zavore in ne- zahteven pogonski »mlinček« z mehko sklopko in primerno stopnjevanim menjalnikom so me nehote zapeljale nekaj sto kilometrov naokrog v enem dahu. Bolečine v križu? Ne. Prav prijetno in neutrujajo- če. Le vožnja pri plinu do kon- ca (125 do 130 km/h) postane utrujajoča zaradi vetra v prsa. Enduraštvo in hitrostni rekor- di niso nikoli šli skupaj. Tr- dim: enduro in šestnajstletnik je najboljša kombinacija. Eurova kombinatorika odpo- ve za trenutek ob pogledu na števec in tisto kar je okoli nje- ga. Kratkohlačnikom zagotovo ne bo povšeči špartansko obli- kovan in slabo viden merilnik hitrosti. Tistega za vrtljaje ali temperaturo ni. Štiri nujno po- trebne kontrolke za delovanje svetil in motorja ter kontrolka nivoja olja, ki malce prehitro zganja paniko. To je vse! Dovolj konstruktivne kriti- ke. Celota je prav prisrčna. Lepo živo obarvana, s samo nujno plastiko, ki slovi po svo- ji trpežnosti, oblikovno sledi desetletje in več starim kon- ceptom enduro motocikla, kar pomeni prej plus kot minus. Manj kiča, manj stroškov zara- di padcev, ki so pri terenskih vožnjah nekaj vsakdanjega. Poglejmo opremo. Električni zaganjač, brez nožnega (prvi takšen KTM!), zaklepanje kr- mila, dovolj široke, oprijemlji- ve in pregibne stopalke, tudi stopalka menjalnika. Zadnji prtljažnik z ročaji, ročica čoka na krmilu, majhen (in slabo- ten) žaromet, ki zasveti že ob zasuku ključa (vidnost je var- nost), zabojček za orodje skrit za levo stransko oplato. In zelo kakovostni verižniki prenosa moči na zadnje kolo, nadpov- prečno široka 0-ring veriga, masivna pesta koles, kompak- ten okvir in kvaliteta končne izdelave so pri KTM, tudi tem najmanjšem, samoumevna. Kaj več, razen merilnika vrt- ljajev in kovčka si od endure za začetnike ne smemo želeti. Ja, malo večji rezervoar, meni je že po osmih in pol litrih vzelo sapo. Kje je ostal liter in pol bencina, ne vem. Pa je poraba čisto normalna za take vrste dvokolesnik. Opozorilna kontrolka bencinske rezerve ne bi bila odveč. Pomaga staro zdravilo. Ko dnevni števec kilometrov pre- skoči številko 120, zaviješ na prvo črpalko. Ali pobrskaš po vrtni uti, kjer se skriva kani- ster, na katerem piše: bencin za kosilnico. Še prej pa odstra- nite nalepko z eurove arma- turke, kjer piše: neosvinčen bencin 91 oktanov. Da ne bo oče posumil, kam »izhlapeva« bencin iz ute. ~ ^ " - - TEODOR JESIH Tehnični podatki; Motor: vodno hlajen enovaljni dvotaktnik z izravnalno gredjo zo- per tresljaje -vrtinaxgib: 56x50,7 mm - 124,8 ccm - moč: ni po- datka - lamele v sesalnem kanalu- uplinjač DeirOrto 28 mm - ma- zanje Auto Lube iz 1,2 I oljnega rezervoarja - vžig CD! - starter električni. Prenos moči: večlamelna mokra sklopka - 6 stopenjski menjal- nik - sekundarni prenos: veriga - razmerje 13/48. Okvir in vzmetenje: jeklen cevni okvir, spodaj dvojni in zaprt s privijačenim zadnjim delom iz pravokotnih profilov-spredaj: Paioli klasična teleskopska vilica brez nastavljanja - premer krakov: 41 mm - hod: 250 mm - zadaj: aluminijasta nihajka Pro Lever s pro- gresivnim ročičevjem in enojnim blažilno vzmetnim elementom Pa- ioli z nastavljanjem trdote vzmeti - hod: 280 mm. Zavore: spredaj: enojni kolut premera 260 mm z dvobatno Brem- bo čeljustjo - zadaj: enojni kolut premera 220 mm. Mere in teža: višina sedeža od tal: 860 mm - najmanjša razdalja od tal: 320 mm-suha teža: 121 kg - rezervoar: 101 91 okt. neos- vinč. bencina. Kolesa: jekleni in kromirani obroči z naperami - guma spredaj: 2,75/21 - zadaj: 4,10/18 Pirelli MT40. Poraba na testu: 3,9 do 5,4 1/100 km. Cena: 7.862 DEM, Motor Jet Maribor, 062-512 306 ed voznikom: majhen merilnik hitrosti, ključavnica, pet kontrolk in opozorilo o »pitju« bencina. Mehkost vzmetenja prija pri nezahtevni te- renski vožnji. Moteče je le posedanje vilice pri zaviranju. KTM Euro je primeren motocikel za prve terenske in popot- niške korake. 26 FEUTON - ROMAN »Knjige so najboljši prijate- lji. Če so vezane v usnje, lahko na njih sijajno nabrusiš bri- tev. Z ničemer ne moreš bolje podložiti mize kot s tanko knjigo. Veliki slikovni atlas odlično zakriva luknjo v mo- jem ogledalu. In moj pes se najbolj boji debelega angleš- kega romana, ki mu ga vr- žem v glavo.« Tako je s kanč- kom ironizma opisal »vred- nost« knjige slavni angleški pisatelj Mark Twain. Le kdo ne bi mogel pritrditi resnično- sti njegovih besed. Magija pisanega znaka Kljub vsemu pa ima knjiga (tudi) povsem drugačno vlo- go in smisel. Že odkar je člo- vek izumil pisavo, je pisana beseda postala ena od najpo- membnejših človekovih oblik sporočanja v razvejanem si- stemu komunikacij. Mogočna magija pisanega znaka se je v teku stoletij močno spreme- nila in ima v zadnjih obdob- jih, ko je opismenjenost ljudi že na zavidljivi ravni, še po- sebno vrednost. Napisano sporočilo na lahko preno- snem papirju, združenem v celoti - knjigi, nam pomeni danes nekaj vsakdanjega. Vendar ni bilo od nekdaj tako. Knjiga je stara vsaj toliko, kolikor so stare najstarejše kulture iz blata v medrečju Evfrata in Tigrisa, kjer je bila pisana beseda shranjena na glinenih ploščicah v znameni- ti Asurbanipalovi knjižnici. Njen razvoj je pogojevala člo- vekova potreba po sporoča- nju. Še v času egipčanske in kasneje antične kulture so gli- nene ploščice zamenjali papi- rusovi zvitki, ki so jih že shra- njevali v številnih knjižnicah. Večina je bila kasneje uniče- nih. Po propadu antične kul- ture je knjižna kultura doživ- ljala težke čase. Posebne za- sluge za ohranjanje in pospe- ševanje pisane besede so si v srednjem veku pri nas prido- bili menihi v samostanih, ki so postali nekakšna »topla greda knjižne kulture«. Čeprav so papir kot najcenenjši nosilec tiskane besede uporabljaU Ki- tajci že nekaj stoletij pred Kri- stusovim rojstvom, je v naše kraje prišel šele v 14. stoletju. Sledila je genialna Gutenber- gova iznajba tiska s premični- mi in litimi črkami (prva pol. 15. stol.) in tako je pisana beseda postala tudi tiskana. Knjižna kultura se je poslej hitreje razvijala, posebno po razcvetu protestantizma, ven- dar pa je do njene množične uporabe bilo še zelo daleč. Še nekaj stoletij zatem je imeti knjigo pomenilo pravo razkoš- je, pa tudi njena uporabna vrednost je bila zaradi nepi- smenosti množic omejena. Še- le konec 18., predvsem pa v prvi polovici 19. stoletja je knji- ga, vsaj pri nas, začela postajati tisto, kar pomeni še danes. Sredstvo, ki nas ne samo ob- vešča in uči, ampak tudi sproš- ča in zabava. Osnovni pogoj za njeno uporabo pa je bila opi- smenitev nepismenih množic. »Tople grede knjižne kulture« Razvoj knjižne kulture je pospešil tudi razvoj knjižnic, ki so na našem območju zače- le nastajati v poznem sred- njem veku. Sprva so bili to majhni prostori, kjer so bile knjige z zakovicami pritrjene k steni »bralnic«. Koliko je bilo teh knjižnic, ne bomo nikoli izvedeli. Še največ vemo o knjižnici v Žicah. Paolo San- tonino je o njej zapisal: »V knjižnici vidiš nad dva tisoč knjig iz vseh ved, večinoma na pergamentu, tudi prav starih in s trsom pisanih, ne tiska- nih, kakor je danes v navadi.« Večina knjig je po razpustu samostana 1. 1782 prešlo v Gradec in na Dunaj, mnoge izmed njih pa so se izgubile. Žal tudi nimamo poročil o knjižnici celjskih frančiška- nov, čeprav lahko z gotovostjo trdimo, da so jo imeli, saj so bile samostanske knjižnice pri nas pogoste in precej bogate. Bogate knjižnice so imeli tu- di na številnih dvorih, čeprav večina dvorjanov ni znala bra- ti. Med njimi je bila redka izjema Katarina Brankovič, žena Celjana Ulrika H, ki je do knjig gojila veliko ljube- zen. Ko je še živela na srb- skem dvoru, si jih je dala pre- pisovati, zato obstaja velika verjetnost, da je imela svojo knjižnico tudi na celjskem dvoru. Prelomnico v razvoju knjiž- ne kulture pa so nedvomno pomenile knjižnice v dobi re- formacije. Ali je bila med nji- mi tudi kakšna v Celju, ne vemo. Skoraj z gotovostjo lah- ko trdimo, da je bila. O tem nas lahko prepriča številna skupina reformatorjev, ki je imela svojo cerkveno posto- janko na Govčah pri Žalcu in prisotnost Primoža Trubarja na Celjskem. Knjiga je orožje postala v tem času se pojavi tudi druga, temna in usodnejša plat knjižne kulture. Pojavi se cenzura, ki nas v različnih ob- likah spremlja še dandanes. Svobodni duhovi so že v 17. stoletju bili mnenja, da so knjige »tako žive in tako plod- ne kakor pravljični zmajevi zobje. Če jih poseješ, se lahko zgodi, da poženejo oboroženi možje.« Knjiga je postala orož- je, zato so se je pričeh bati vsi. Bila je tako močno orožje, da je celo učeni Piccolomini, ka- snejši papež Pij II., ob neki priliki dejal: »S knjigami bomo prej dosegli mir kot s kopji in puškami.« In kako so se razvijale »voja- šnice« knjižne kulture, če sme- mo na ta način poimenovati knjižnice v naslednjih stoletjih pri nas? V 17. in 18. stoletju so imeli knjižnice predvsem bo- gatejši plemiči, ki so na ta na- čin dokazovali tudi svojo kul- turno plemenitost. Njihove knjižnice so bile za takratne razmere razmeroma velike. Med vsemi velja omeniti knjiž- nico Turjaških, ki je že sredi 17. stoletja štela nad sedem ti- soč zvezkov. Ali Valvasorjevo knjižnico na Bogenšperku, ki je na vrhuncu štela preko deset tisoč enot. Zavidanja vredna je bila tudi knjižnica Žige Zoisa. Zois je bil sploh prvi, ki je sistematično pričel zbirati slo- vensko literaturo in na ta način »začrtal« delo domoznanski dejavnosti. Seveda pa so bile omenjene knjižnice na voljo ozkemu krogu ljudi - razumni- kom. Ob splošni nepismenosti takratnega prebivalstva bi bilo iluzorno pričakovati, da bi se bralna kultura in uporaba knjig lahko razširila med ostalo pre- bivalstvo. To je bilo prihranje- no za kasnejša obdobja. Brati se znati mora že v tridesetih letih 19. sto- letja je nacionalna romantika začela dvigovati glavo in zra- sle so ji prve, a še šibke peruti. Rojeval se je narod Slovei s svojim jezikom in kult Vendar je bila večina še n smena in sposobnost bran bila še vedno privilegij »i nih mož«. Kako pomembn znati brati in pisati v ma nem jeziku, je v tem ( spoznaval Anton M. SI šek, ki je 1. 1830 v celovšl semenišču začel prirejati t je slovenskega jezika, dč ljudje lahko brali zabavno vo, prepleteno z moralno in poučnostjo. Temu so k*a; je sledili številni prevodi ljudnih in zabavnih del, ; Christopha Schmida. Že nekaj let pred tem pa« skupina štajerskih zanese kov v Gradcu združevala v skem klubu in sprva je gro; da se bo slovenski prostor turno in jezikovno razcepil, da poleti 1832 so ustam Slovensko družbo, katere men je bil »skupno nakupi nje in izposojanje knjig«. ] leti kasneje je njihov knj fond štel že preko 50 kr zvečine knjig slovanskih av jev. S podobnim namenon bila ustanovljena tudi Slo\ ska čitalnica v Gradcu 1. 1^ Vendar pa je družba kakš dvajset članov, vodil jih je vorin Trstenjak, lahko v 1 bidermajerskem času vzdušju prebirala slovensk( slovanske knjige le eno leto, jim je takratna policija 1. li prepovedala shajanje. Pomlad! Bila je v zraku. Čudno hrepenenje je prevzelo srca vseh ljudi. Itine misU so se vedno mudile v Koprivnici in v tamošnji naravi. Videla seje na travniku, kjer je trgala cvetlice, in zbudila se ji je želja hoditi zopet po potih, ki so bili v njenem spominu še vedno živi. Pomladno občutje pa v tem mladem srcu ni ostalo samo pri željah. Zahtevalo je več. Avtomatično so šle njene misli k Vinku Kinku. Hrepenenje po nečem ji je zbudilo želje. Medtem so prifmjala pisma, ki so bila vedno prisrčnejša. Iz njih se je lahko razbrala njegova osrednja misel. Ita mu je tudi vedno bolj nezadržano odgovarjala, da je bil končno upravičen iz teh pisem črpati upanje. Toda tudi tuje hotela usoda ubrati drugo pot Bilo je pozno popoldne, ko je na vratih Rakovega stanovanja zapel zvonec. V misli zatopljena je šla Ita po hodniku. Glas hišnega zvonca jo je iztrgal iz njenih misli. S hitro kretnjo se je obrnila in se zelo prestrašila, ko je skozi mlečno steklo zagledala pred seboj strelskega poročnika. Mislila je, da je prikazen. »Ernest«! Da, podobnost je bila presenetljiva. Enaka uniforma, enaka velikost, enaka postava! Vsa trda je obstala. Od strahu sprva ni bila zmožna misliti, ampak je nepremično zrla v vrata. Kar je videla, da seje postava zunaj premaknila, in je še enkrat pozvonilo. »Torej le ni privid!« Ko se je otresla strahu, je šla vsa bleda k vratom ter jih odprla. Svojim očem ni mogla verjeti. Stasit strelski poročnik ni bil nihče drugi kot Vinkov starejši brat Pepi, s katerim sta se pred dobrimi štirimi leti zadnjič videla. Takrat je bil maturant in je pozneje obiskoval eksportno akademijo. Vsi so ga imenovali »študiosus«, ker je bil najboljši dijak in vedno pri knjigah. Za dekleta se sploh ni zanimal, zanje tudi ni imel časa, četudi so vseh oči visele na njem. Bil je res najlepši v njenem poznanstvu in je povsod zbujal pozornost. Prišel je večkrat k Rakovim na obisk. Ita seje morala svojim prijateljicam prisrčno smejati, ker so nekoč zaznamovale stol, na katerem je sedel, samo da bi imele srečo drugič sedeti na istem stolu. Da, to je bil Pepi Kink. - Ita se ni nikdar zanimala zanj, ker se ji je zdel preveč ponosen in samozavesten. Zdel se ji je kratko malo nedostopen. Sedaj pa ji je stal z najljubeznivej- šim smehljajem rmsproti. Z zbeganim pogledom je opazovala impozantno podobo častnika, kije, kot bi padel z neba, staU pred njo. Z vso umirjenostjo je hotela zakriti svojo notranjost. Njegova pojava je povzročila v njej vrtoglavico, kar je mogla le težko prikriti. Strah je še gledal iz njenih oči, ko je nazadnje vendarle rekla: »Kakšno presenečenje, gospod Kink, da vas po tako dolgem času zopet vidim.« S prijazno gesto ga je povabila v sobo. Kink ni prezrl, da je Ita zelo zbegana, da, celo pretresena, toda tudi sam ni bil, ob pogledu na deklico, brezbrižen. Moral se je truditi, da se ni izdal in da ni pokazal prijetnega presenečenja. Čas pri odlaganju kape in rokavic je prišel obema prav. V sprejemnici ga je njena mati nad vse prijazno sprejela. Vedno je bila vesela, ako je imela cvetočo mladino okrog sebe. Dolgo je zadržala njegovo roko in skrivnosten smehljaj z majhno primesjo otožnostije obkrožil njena usta. Tudi ona je zaznala podobnost z Ernestom. »Kako ste se vi spremenili, gospod Kink!« je po kratkem molku dejala. Njene misli so se mudile pri pokojnem, kateremu je bil po zunanjosti tako podoben. Skrivoma seje ozrla na svojo hčerko, ker je sumila, da se tudi njene misli mudijo ob hladnem grobu. Ita pa je bila zopet tako prisebna, da z njenega obraza ni bilo veliko razbrati. Ko je premagala prvi strah ter se je več ali manj pomirila, je zopet zardela. »Vam se zdim spremenjen, gospa Rak? Ne, to stori gotovo uniforma. Jaz sem ostal, kot sem bil, samo za nekaj let starejši. Način življenja se je vsekakor spremenil. Avla na univerzi in bojišče sta pač veliki nasprotji.« »Kako je 'študioz to prenesel?« je hudomušno pretrgala razgovor Ita. »Človek se pač vsemu privadi, gospodična Ita. V prostem času pa se še vedno posvečam študiju, da bom pozneje lahko nadomestil zamujeno.« »Torej še vedno knjižni molj?« se je prisiljeno nasmehnila, obenem pa ga je primerjala s pokojnim, kije vsakokrat prišel na dopust z novim odlikovanjem. »Zastonj gotovo niso delili medalj,« je premišljevala. Ernest gotovo ni utegnil, da bi tam prebiral knjige. Seveda, saj je bil vojak po poklicu. »Ni vedno lahko,« je odvrnil mladi rezervni poročnik, »ti če imaš pred sabo določen cilj, se moraš tudi potruditi, da dosežeš. Čim prej, tem bolje.« Z dopadenjem jo je poglec Občutil je zadovoljstvo, da seje njegovih lastnosti po tako dt odsotnosti in toliko spremembah še dobro spominjala. Ga Rakova seje v svojem stolu udobno premaknila, medtem h tako pametno mislečega mladega moža kar občudovala. »Zelo pametna misel, gospod Kink. Vaši starši so lal ponosni na vas.« »Zakaj pa? Zdi se mi samoumevno, da se staršem dolžno ki so si jih naložili, čimprej odvzamejo,« je dejal samozavest V tem trenutku je Ita danes zopet prvič videla njegovo vzvišem Obisk ni trajal dolgo. Pri slovesu so se dogovorili, da se snio prihodnjo soboto, ko bo tudi domači sin, njegov šolski prijal doma. Ta je bil pri mornarici in je mogel samo konec tec dobiti dopust. Ko sta bila mati in hčerka sami, je nastala v sobi mor tišina, dokler ni Ita rekla: »Mama, se ti ne zdi, da jeErnestuz podoben?« »To sem pričakovala,« je mislila mati, glasno pa je rekla: »To dela samo enaka uniforma. Sam pa je popolnoma razlu od drugih. Saj je prav poseben tip. Celo s svojim bratom Vinh nima nič skupnega. Četudi je mogoče še lepši kot Vinko, mi jt. le bolj všeč. Bolj prisrčen je, ljub in prikupen.« »Morda je res tako,« je Ita raztreseno odvrnila. Pospravile mizo in o tem ni bilo več govora. - Ponoči pa je morala Ita mm misliti na svojo izgubljeno srečo. Današnji obisk ji je zrn vzbudil žalostne spomine. Pred očmi je zopet videla planiko zlato zvezdico, ki sta bili vdelani v zeleni poročnikov ovratn Koliko spominov se je v njej znova prebudilo! Znova je čuti kako prazno je njeno življenje, in to kljub tolažečim občutke ki jih je iskala v Vinkovih pismih in jih morda tudi našla. Veo je še upala, da ji bo čas pomagal ublažiti njeno bolečino. V zvezi jo je z molitvijo na ustih spanec nežno sprejel v svoje okri Pepi Kink je šel proti domu. V mislih ga je spremljal Ijnl obrazek, ki ga je pravkar zapustil. »Itka, kako lepo si razvila,« je rekel sam pri sebi. »Prava damica si poštah Njegove misli so šle štiri leta nazaj. Videl jo je še s spuščeni kitami letati okrog. In danes? Komaj jo je spoznati. Prešin ga je prijetna zavest, da jo bo v soboto spet videl. Pri Rakovi družini se je mladina rada zbirala. To je b gostoljubna in vesela hiša. Sobota je, sin je doma in za- vlada prav posebno razpoloženje. V ponedeljek naj bi rmsto svoj dopust. Že sedaj se je čutil razposajeno vesel. V zavet da je njegova nevesta prvič povabljena v hišo, se je njeg(^ veselje še povečalo. NASI KRAJI IN UUDJE 27 Za dobre urarje Mednarodno sodelovanje strojnikov Šolsl(ega centra Celje jija Šolskem centru Celje se (,bražujejo bodoči urarji za itrebe celotne Slovenije, To ,pieni, da je Poklicna in l,niška strojna šola, ki de- je v okviru Šolskega centra jlje, edina v Sloveniji, na iteri je moč pridobiti te- stno izobrazbo oziroma iklic. Zikon o poklicnem in stio- ivnem izobraževanju dolo- , da mora biti pridobljeno lanje v poklicu mec^narodno imerljivo, zato so se profe- rji in dijaki Poklicne in teh- ške strojne šole povezali in ;pešno sodelujejo z urarsko ilo iz VS - Schvvenningena. Skupaj s predstavniki sekci- urarjev Slovenije so že obi- ali šolo in se seznanili z imškim načinom izobraže- inja urarjev tako pri teoretič- !m kot praktičnem pouku. Predstavnika urarske šole v VS - Schvvenningena sta nato obi- skala celjsko šolo. Ob tej pri- ložnosti so bili vzpostavljeni tesnejši stiki med šolama in urarsko sekcijo Slovenije. Predstavnika nemške šole sta posredovala koristne informa- cije iz dolgoletnega in uspe- šnega sistema izobraževanja. Obljubila sta vsestransko po- moč, zlasti na strokovnem in pedagoškem področju. Tako se je profesor, ki poučuje urar- sko tehnologijo v Sloveniji, doslej že trikrat izpopolnjeval na šoli iz VS - Schvvenningena. V Nemčiji so bila kupljena tu- di nekatera učila. Prejšnji mesec pa sb bili na enotedenskem spopolnjeva- nju še učenci zaključnega let- nika, ki se izobražujejo za po- klic urarja. Program spopol- njevanja je vseboval predava- nja iz urarske tehnologije, og- led" urarskih šolskih delavnic. predstavitev najnovejših stro- jev in naprav, strokovne ek- skurzije pri izdelovalcih ur in oglede urarskih muzejev. V okviru strokovnega spo- polnjevanja so učenci pridobi- li veliko novih informacij s {Totiidčj.i iM.iiske stroko. imenitna zasedba v Libojah Miro Kline in DPD Svoboda Liboje pripravljata revijo jmačih zabavnih ansamblov, ki bo v nedeljo, 24, novembra, koncertoma ob 14, in 17, uri. Tudi tokrat bo udeležba ansamblov imenitna, saj bodo nasto- ili Šaleški fantje. Dan in noč, Ekart, Savinjskih 7, Brane laužar. Štirje kovači. Bistriški odmev. Mladi prijatelji in še inogi drugi, mladi ansambli, ki šele prihajajo na odre domače abavne glasbe. Za veselo razpoloženje bosta poskrbela tudi im ciganski plesni par iz Modre kronike, nastopil pa bo tudi Tganizator revije, Miro Kline s svojim ansamblom. TV Miade zvezde poiic in valcicov v tretjem abonmaju polk in valčkov v Kulturnem centru Laško bo nastopilo pet an- samblov: Mladi prijatelji iz Pe- snice pri Mariboru (lanski zmagovalci novih melodij Ptuj 95), ansambel Zupan z Vran- skega (predstavil bo zadnjo kaseto Zlati klas). Vesele Šta- jerke (skupina, ki ima med vsemi ansambli letos za seboj verjetno največ nastopov), Cvet iz Radeč in Vigred iz Laškega. Za posebno presene- čenje bo poskrbela glasbena družina Kokalj s Podnarta na Gorenjskem, saj sta sestri Kat- ja in Tanja osvojili naslov dr- žavnih prvakinj v igranju na citre v Grižah, brat Matjaž pa nagrado občinstva (maj olika NT&RC) na Zlati harmoniki Ljubečna 96. TV ZOO center v Levcu Minuli petek so v Prodaj- nem centru Lena Leveč odpr- li nov prodajni prostor, kjer bodo na enem mestu našli vse potrebno ljubitelji malih živali, jutri pa bodo v Veleb- lagovnici Žana Žalec odprli še salon pohištva, keramike in kopalniške opreme. Kot je povedala vodja blagov- nice Prodajnega centra Lena Leveč Irena Rotar, so v prvi etaži uredili resnično lep in bogato založen ZOO center. Kupcem in predvsem ljubite- ljem malih živali ponujajo pre- ko 2 tisoč različnih vrst hrane in opreme. ZOO center so po- pestrili z akvarijem, ribnikom in pticami, vsako soboto do- poldne pa bodo obiskovalcem predstavili eno izmed gozdnih živali, to soboto lisico. Že jutri se v Trgovskem podjetju Žana Žalec, ki praz- nuje 20-letnico, obeta novo odprtje. V drugi etaži velebla- govnice Žana so iz nekdanje restavracije uredili salon po- hištva, keramike in kopalniš- ke opreme. Salon bodo odprh ob 11.uri. Po besedah direk- torja trgovskega podjetja Dol- fa Naraksa bodo poleg nove- ga prodajnega salona odprli tudi razstavo izdelkov umet- niške obrtne delavnice Oko- lus iz Podsrede. S svojimi iz- delki se bosta predstavila sli- kar samouk Jože Božiček in akademski slikar Stanko Do- brina. Obenem bodo v ne- davno odprtem bistroju pred- stavili vitraž akademskega shkarja Rudija Španzla in Jo- lande Kalan. Popoldne ob 16. uri bo pred Veleblagovni- co Žana še predstavitev nove kompaktne plošče skupine Pop design, ves dan pa si bo- do obiskovalci lahko ogledo- vali avtomobile znamke Seat, ki jih bo predstavljalo podjet- je Drev. IB Ob odprtju ZOO centra so v Levcu pripravili tudi brezplačne degustacije, za zabavo pa sta skrbela Spidi in Gogi. Smučarsko društvo SNEŽAK Celje prireja sejem nove in rabljene smučar- ske opreme. Sejem v hali E Celjskega sejma je odprt od danes do 24. novembra, vsak dan od 11. do 19. ure. Vabljeni 28 ZA RAZVEDRILO INFORMACIJE 29 30 GUSBA glasbeni ex-press Po zaslugi ljubljanske založ- niške in distribucijske hiše Ni- ka, ki v Sloveniji zastopa di- skografska giganta BMG in Warner Bros, se je v domačih trgovinah z nosilci zvoka spet znašlo cel kup novosti s sve- tovne glasbene scene. Med za- nimivejše vsekakor sodi tudi soundtrack - glasba iz filma Evita, v katerem je legendarno Argentinko Evito Peron zai- grala MADONNA. Večino glasbe za omenjeni LP sta prispevala Andrew Lloyd Webber in Tim Rice, sicer tudi avtorja najnovejšega Madon- ninega singla »You Must Love Me«. Film Evita bo premierno uprizoritev doživel na božič, takrat pa naj bi s tega istoi- menskega albuma izšel tudi drugi single - Madonnina iz- vedba zimzelenčka »Don't Cry Por Me Argentina«. Prejšnji teden se je na poli- cah slovenskih trgovin z nosil- ci zvoka znašla, za ene nadvse zanimiva, za druge pa že kar »bogoskrunska« kompilacij- ska kompaktna plošča, zapol- njena s priredbami šestnajstih velikih uspešnic skupine QUEEN. Njihovih skladb so se lotili nekateri najbolj znani iz- vajalci z evropske dance scene - Captain Jack, Sctaman John, Mr. President, CuUure Beat, U-96, DJ Bobo, Ex-lt, Worlds Apart, Blossom, E-rotic, Voi- ce, Interactive, Music Instruc- tor, Magic Affair in Masterboy. Podobnega projekta pa se je lotila tudi ameriška založba Cargo records, ki je na LP »Tri- bute To Queen« uvrstila butn- glavske verzije Queenovih us- pešnic. Pri nastajanju omenje- nega albuma je, poleg nekate- rih pri nas manj znanih roc- kovskih zasedb, sodelovalo tudi nekaj zvenečih imen z ameriške metal scene (Duff McKagan, Matt Sorum- Guns&Roses, Marty Fried- man-Megadeth, Scot lan, John Bush-Antrax...). Konec osemdesetih izjemno popularna californijska pevka BELINDA CARLISE (ex-Go Go) se po nekajletnem premoru spet vrača na glasbeno sceno. Po mega uspešnicah »Heaven Is A Plače On Earth«, »1 Get Weak« in »Circle In The Sand« iz začet- ka njene samostojne kariere, in po nekaj manjših hitih v začet- ku devetdesetih, se namerava zdaj že 38-letna Belinda z albu- mom »A Woman&A Man« spet povzpeti v prvo ligo ženskega pop-rocka. Sodeč po visokih uvrstitvah single plošče »In Too Deep« na evropskih in ameriš- kih lestvicah in številnih hit- makerjih (Per Gessele-Roxette, Neil Finn-Crowded House, Rick Nowels, Brian Wilson-Beach Boys...), ki so sodelovali pri na- stajanju tega albuma, pa ji bo to tudi skoraj zagotovo uspelo. Prejšnji ponedeljek je založba Parlophone objavila tretji single z osmega studijskega albuma »Bilingual« britanskega tehno pop dua PET SHOP BOYS. Neil Tennat in Chris Lowe namerava- ta-vrhove evropskih lestvic to- krat naskočiti s skladbo »Single«, ki pa bo, kljub odličnemu vi- deospotu, le stežka ponovila ve- lik uspeh njune poletne uspešni- ce »Se A Vida E«. Velik neus- peh, ki je sp- remljal lani ob- javljen LP »Ti- me« prenovlje- ne legendarne angleško-ame- riške zasedbe FLEETVVOOD MAC in zaton solo kariere pev- ke Stevie Nicks, sta pripomogla k nadvse veseli novici za ljubitelje umirjenega in melodičnega sredinskega ročka. Po vesteh nev^orškega časopisa Daily News se bo na- juspešnejša zasedba tega, zdaj že skoraj tri desetletja starega benda (kitarist Lindsay Buc- kingham, pevka Stevie Nicks, bobnar Mike Fleetwood, klavia- turistka Christine McVie in ba- sist John McVie) spet sestala in posnela album, ki mu bo sledila še obširna svetovna turneja. V začetku tega meseca je izšel prvi del retrospektive ene- ga izmed najuspešnejših ame- riških ročk bendov v zadnjih 15 letih. Gre seveda za težko pričakovani izbor 15 največjih uspešnic skupine VAN KAL- EN, ki jih na kompaktni plošči »Best Of Volume 1« spremljata še dve noviteti - »Can't Get This Stuff No More« in »Me Wise Magic«. Slednja se je, z Davi- dom Lee Rothom v vlogi pevca in frontmana, že povzpela na sam vrh ameriške ročk lestvi- ce, novi studijski podvig skupi- ne Van Halen s pevcem Gar- yem Cheroneom (ex-Extreme) pa bo luč sveta ugledal konec pomladi '97. Grosupeljski alternativci DICKY B. HARDV so v studiu Radia Študent posneli štiri r skladbe, ki jih bo založba objavila na vinilni single pk Taista založba se že nekaj ukvarja tudi s koncertno dti nostjo in je eden izmed gla\ »uvoznikov« bolj ali manj ;; nih alter-rockovskih zasedi ročk klube na sončni strani .i Med te se je pred nedavi vpisal tudi velenjski MKC, ki danes v organizaciji FV gi dve bosanski zasedbi, Protesi Down. Dva dni zatem se bi na taistem prizorišču predst, HIT ET NUNC, danes tedei; četrtek, 28. novembra, pa bi v ljubljanskem KUD France I šeren razgrajali ameriški od kand CRHOME CRANKS. tem mestu pa seveda velja enkrat opozoriti na dana koncert znane newyorške sedbe GIRLS AGAINST BO^i klubu K4 v Ljubljani. STANE ŠPEC Na isti dan je izšel tudi drugi single »lt's Ali True« z aktualnega albuma »Car Botton Cloth« ameriških THE LEMONHEADS. Omenjena skladba je na single formatu podpr- ta še z priredbo uspešnice »Live Forever« skupine Oasis in akustično predelavo 12 let stare skladbe »Fade To Black« ameriških metalurgov Metallica. glasba je življenje Stanko Dežman - 92-letn zeliscar v oddaji Glasba je življenje smo gostili že ničkoliko zanimi- vih Slovencev, a gost, ki ga bo- ste spoznali v soboto, prednjači vsaj v dveh pogledih. Je naš najstarejši gost, star je 92 let in je prvi zeliščar, s katerim se bomo pogovarjali o glasbi. Gos- pod Stanko Dežman iz Gorij doma, je lani vzbudil občudo- vanje slovenskega naroda, saj se je na povabilo loškega letališča, da bi skočil s padalom, korajž- no odzval in skočil... S tem se je njegovo ime zapisalo v Guines- sovo knjigo rekordov. Poleg zelišč Stanko Dežman prisega tudi na glasbo, ki ga spremlja že skoraj vse življenje. S petnajstimi leti je začel igrati na harmoniko, ki jo vsaj enkrat na mesec obudi, da ne zamrz- ne, kot pravi sam. Poleg harmo- nike ima najraje citre. »Ali poznate pojočo travico?« sem ga vprašala. »Poznam, ampak če ho( da poje, jo moraš dati v u Jaz sem še poskusil.« Stanko največkrat prepe ko nabira gorske rožice in lišča. Koroške narodne i najraje. Zapel bo tudi v od ji- Glasbena anekdol Francoski operni sklada Charles Gounod ni mogel peti bahavosti svojih učene; Kadar je slišal, da je kdo p samozavestno govoril o s' jem znanju, mu je navad zabrusil v obraz: »Ko sem bil u vaši staro prijatelj, sem bil prav tako mišljav kot vi. Takrat sem kel: Jaz! - Potem sem rekel:, in Mozart. - V poznejših k sem govoril že drugače, i mreč: Mozart in jaz. - Dai pa pravim samo še: Mozart Simona I Geslo Kolinske za ta teden: Vedno se kaj novega na trgu dobi, sedaj voda EDINA blesti. Alenka Arh, Ble 20 vročih rg vrtiljak polk in valčkov lestvice - tujina GLASBA 31 Pred novim Klicem dobrote V Celju pričakujejo 5 tisoč udeležencev, tudi TV prenos v torek, 26. novembra, bo Celje let v središču pozornosti. V dvorani jljskega sejma na Golovcu bo že gtič dobrodelna prireditev priljub- .nega Klica dobrote, s številnimi asbeniki ter kot kaže, spet z množi- I obiskovalcev. Na popoldanski ter ^erni prireditvi pričakujejo, tako )t pretekla leta, pet tisoč ljudi. V dvorani je mogoče sprejeti 5 tisoč idi, toliko pa jih je doslej prišlo vsako to. Z dobrodelno prireditvijo so zače- leta 1991, ko je bilo treba poskrbeti I prve begunce z vojnih območij, od krat pa je prireditev vsako leto še bolj Imevna. Namen prireditve je zbrati )trebna sredstva za družine in posa- eznike v stiski, ki iščejo pomoč v Ijski Karitas. Prireditev, ki odmeva )vsej Sloveniji, pripravljajo v celjski iritas, skupaj s številnimi sodelavci. posamezniki ter celotnimi družinami iz celjske okolice. Šesta dobrodelna prireditev Klic dobrote bo v torek, 26. novembra, v dvorani Celjskega sejma na Golovcu. Prireditvi bosta ob 16. ter ob 19. uri, to pa zaradi velikega zanimanja, zgodnejše možnosti udeležbe za ti- ste, ki prihajajo iz drugih delov Slo- venije ter javne generalke pred veli- kim televizijskim in radijskim pre- nosom v živo. V imenu celjske Karitas je duša prire- ditve vsa leta Franci Trstenjak, danes glavni urednik radia Ognjišče: »Mi- slim, da je to resnično večer dobrote, prijateljstva in topline, ki ti daje moč za naslednje dni in mesece, tako rekoč do naslednjega Klica dobrote. V dvorani Celjskega sejma se ustvari družinsko vzdušje, kjer pravzaprav ni razlike med nastopajočimi na odru ter gledalci na sedežih, v zadnjih treh letih pa tudi z televizijskimi gledalci in radijskimi poslušalci. Ta večer se v dobrem pove- že slovenski rod.« Mnogi nastopajoči mu pravijo, da je Klic dobrote najboljša glasbena prire- ditev v Sloveniji. Sicer pa se za Klic dobrote vsi glasbeniki odpovejo hono- rarju, posebnost prireditve je tudi to, da vsi zapojejo v živo. Organizatorji si želijo, da bi v bodoče pridobili še orkester, ki bi poskrbel za glasbeno spremljavo v živo. Tako kot vsako leto, bo velika dobro- delna prireditev spet zapustila glasbe- no sled. Letošnjo melodijo Klica do- brote, Korajža velja, je uglasbil Slavko Avsenik starejši, besedilo je napisal Franci Trstenjak, aranžma je prispe- val Slavko Avsenik mlajši. Pesem bo- do izvajali Gašperji, ansambel Franca Miheliča ter pevka Joži Kališnik. Večerno prireditev bosta v živo pre- našala prvi program TV Slovenija ter radio Ognjišče, prvi program radia Slo- venija pa pripravlja oddajo, ki bo pov- zetek prireditve. BRANKO JERANKO Na odru celjskega Golovca bodo nastopili Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Majda Pe- tan, Joži Kališnik, Marija Ahačič- Pollak, Nataša Mihelič, Ivan Hudnik, Oto Pestner, Branko Robinšak, New Svving Quartet, Boris Kopitar, Farao- ni, Štajerskih 7, Gašperji, ansambel Franca Miheliča, Miha Dovžan, vo- kalna skupina Krila, Pinocchio, Co- pacabana in Ljubljanski godalni kvartet. Program bodo povezovali Nataša Dolenc, Ida Baš, Danica Go- dec, Janez Dolinar, Marjan Šneber- ger in Jure Sesek. Na vrtiljaicu se bodo vrteli V ponedeljek, 18. novembra, sta se v glasbeni oddaji Vrtiljak lolk in valčkov na radiu Celje predstavila dva ansambla. Ansambel Franca Lesjaka iz Rogaške Slatine je predstavil prvo amostojno kaseto, posneto v glasbenem studiu CODA v Celju pri gorju Korošcu, ansambel Franca Kožuha iz okolice Maribora pa e opozoril nase z dvema skladbama, ki sta zametek prve kasete nju je posnel v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. V ponedeljek, 25. novembra, se bo po daljšem času predstavil insambel Dan in noč iz Velenja z novo pevko Metko Bračko ter lovo kaseto. V ponedeljek, 2. decembra, se bosta predstavila iva ansambla: Hmeljarski instrumentalni kvintet je v studiu Mi zvoki posnel novo kaseto, s tremi skladbami za prvo kaseto p3se bo predstavil obetavni ansambel Bobri, katerega mentorje Me Skubic (pred dvema mesecema se je poročil z eno izmed treh hčerk znanega muzikanta Franca Flereta!). V ponedeljek, I decembra, bodo gostje člani ansambla Šaleški odmev, ki )odo predstavili drugo samostojno kaseto, 23. decembra pa je obljubljen prihod znanega trobentarja Franca Kompareta, ki je '£ ob lanskem božiču ogrel in prevzel poslušalce. Ker bo (oncem leta veliko ansamblov izdalo nove kasete in CD, se ni )ati, da ne bi bila zanimivo zasedena tudi ostala dva še prosta )onedeljka v zadnjem letošnjem mesecu. T.VRABL Kaj pripravlja Igor Podpečan? Igor Podpečan, solastnik za- )žbe in studia Zlati zvoki, ki e pripravlja na počastitev pe- i obletnice, ima v teh dneh gromno dela. Skupine se do- «sedno vrstijo v studiu, saj bi si radi še pred novim letom azveselili z novimi kasetami. Igor Podpečan je takole Tedstavil program, ki bo kma- ^ na voljo vsem ljubiteljem 'omače zabavne glasbe: »Zad- 'jo kaseto je pripravil ansam- 'el Slovenija, Cita Galič bo 'svdušila z novim izdelkom, ^ove skladbe so posneli neu- 'lorni Štirje kovači, ki so naj- 'arejši aktivni slovenski an- ambel. Prihajajo novi izdelki jraneta Klaužarja, HIK, okteta 'odoglarji. Dan in noč in an- ^mbla Zasavci. Kar leto dni ■^0 snemali mladega Simona ''azla z Graške gore. Nove po- '''etke so posneli Fantje izpod ^[ančka. Strašna Jožeta in od- 'čni harmonikar Denis Nova- 0. Njegovo igranje je dopolnje- no s posebnimi instrumenti in '° prijetna osvežitev Priprav- |^'ie so štiri kompilacije: otroš- hit parada, pesmi za vse •^aine (iz arhiva so izbrali naj- ^Pše pesmi o mamah - op.p.), najlepše poročne pesmi in naj- ^Pše pesmi za razne čestitke.^. Petletnico založbe bo Igor Podpečan proslavil v Zagorju, kjer bodo nastopih najboljši ansambli in posamezniki, po- delili pa bodo tudi priznanja za »naj« prodane kasete. Pri- pravljenih bo tudi več koncer- tov »Piknik muzikantov« po različnih krajih Slovenije z že- ljo, da ljudje v živo spoznajo vse, ki so v petih letih snemah v studiu Zlati zvoki. T.VRABL Funk You Funky atrakcija iz Velenjo Velenjska glasbena scena je že vse od srede osemdese- tih ena izmed najmočnejših v Sloveniji. Poleg soft-metalcev Šank Ročk, pop rockerjev Chateau, alternativcev Res Nullius, kibernetičarjev DIG in kvazi-dance dua DAZ, se po velenjskih zakloniščih in kleteh kali še vsaj pol ducata zanimivih bendov, izmed teh pa so se iz »podzemlja« na piano najhitreje izkopali Funk You, ki so že tako raz- noliko šaleško sceno dopolni- li še z enim izmed manjkajo- čih členov neštetih glasbenih zvrsti in podzvrsti. Gre za funky in soul glasbo, kot gre soditi že iz njihovega posrečenega imena, za kate- rim se skriva sedem svežih, na priznani velenjski glasbeni šo- li šolanih glasbenikov, in dva veterana - bobnar Aleš Ura- njek in klaviaturist Davor Klarič. Slednja sta seveda tudi najbolj zaslužna za nepričako- vano veliko zanimanje za Funk You, saj sta s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na slovenski glasbeni sceni - oba sta namreč člana skupine Šank Ročk - znala pritisniti na prave vzvode in potrkati na prava vrata, kar je še vedno predpogoj za uspeh na proslu- 11 slovenski sceni. Funk You so se v prvotni zasedbi prvič predstavili v atriju velenjskega gradu na le- tošnjih dnevih Mladih in kul- ture. Trema in slabo ozvoče- nje sta takrat botrovala precej ponesrečenemu nastopu, ki pa je pritegnil pozornost prej omenjenih »veteranov«. Želj- na novih izzivov in sproščene- ga muziciranja sta se Aleš in Davor kmalu pridružila ritem basistu Robertu Jukiču, tolka- listu Dejanu Tamšetu, troben- taču Borisu Holešku, saksofo- nistu Juretu Puklu in kitaristu Sašu Lusiču. Sedmerica je k sodelovanju povabila še pevca Marka Langusa in rosno mla- do temnopolto pevko Tino Banfro, vsi skupaj pa so se zadnji vikend v septembru premierno predstavili v ve- lenjskem klubu Max. Z več kot dveurnim repertoarjem, v ka- terega so zajeli skoraj vse ključne skladbe komercialne- ga funkya, soula in acid-jazza (»Hard To Handle«, »Midnight At The Oasis«, »Killing Me Softly«, »Higher Ground«, »Sunny«, »Peter Gunn«, Canta- loop«, Sunshibne Day....) so navdušili večino tam prisot- nih. Pri njihovem muzicira- nju, ki je nesporno na zelo visoki profesionalni ravni in precej spominja na v teh kra- jih že večkrat slišano ter neko- liko bolj bluesovsko usmerje- no znano hrvaško zasedbo Soulfingers, pa je vse premalo ustvarjalnega duha, saj gre v večini primerov le za bolj ali manj verno preigravanje že prirejenih originalov. Slednjo pomanjkljivost nameravajo Funk Vou kmalu popraviti s kreiranjem lastnih skladb, ki naj bi v prvi polovici prihod- njega leta, skupaj z nekaterimi bolj izrazito avtorskimi prired- bami, izšle tudi na kompaktni plošči. Do takrat pa pozorno spremljajte koncertne napo- vednike in si oglejte enega iz- med njihovih številnih koncer- tov po slovenskih klubih. Pri- staši kvalitetne in neobreme- njujoče terasne funky godbe boste z njihovih nastopov go- tovo odšh potešeni, tisti, ki pa bi radi slišali kaj novega in na domačem zelniku zraslega, pa ste še vedno vabljeni na sredi- ne funky večere v ljubljanski K4, kjer skušajo aktualno pa- rolo »Funka nam manka« s svojimi gosti negirati člani edi- ne prave slovenske funky za- sedbe Heavy Les Wanted. ■■■■■■■■ STANE ŠPEGEL MTV European Music Awards '96 Na tretji podelitvi »Eu- ropean Music Awards«, nagrad evropske podruž- nice televizijske postaje MTV, se je prejšnji četr- tek, v dvorani Alexandra Palače v Londonu, smeta- na svetovne glasbene sce- ne potegovala za naslove najboljših v osmih kate- gorijah. Celoten spektakel je bil seveda le kopija bolj znanega septembrskega showa MTV Avvards, ki ga že trinajst let pripravlja matična ameriška MTV. Ameriški hip-hoperji THE FUGGES so bih letos nominirani kar v štirih ka- tegorijah, skoraj pol milijo- na gledalcev MTV, ki so več kot mesec dni posredovaU svoje glasove po telefon- skih linijah in pošti, pa jim je na koncu prisodilo le eno nagrado - MTV Amour award. Kanadska rockerica ALANIS MORISSETTE je po pričakovanju postala pevka leta, naslov pevca le- ta pa je zasluženo pripadal GEORGEU MICHAELU. Bri- tanski tehno-freaki THE PRODIGV so že drugič pre- močno zmagali v konku- renci plesnih skupin, GARBAGE pa so najobetav- nejša zasedba leta. Za naj skupino leta so biU seveda izbrani angleški super- zvezdniki OASIS, njihova skladba »Wonderwall« pa je postala tudi pesem leta. Za najboljšo koncertno skupino so MTV izbraU ameriško alter ročk atrakci- jo SMASHIN& PUMPKINS, posebno nagrado »Free Your Mind«, ki jo podeljuje Amnesty International, pa je letos dobila organizacija »The Buddies And Carres of Europe«. T V spektakel je dobro vo- dil Robbie Wilhams (ex-Ta- ke That) med nastopajoči- mi (Bryan Adams, Peter Andre, Boyzone, Simply Red, The Fugges, Metalli- ca...) pa je spet blestel George Michael. SŠ full cool demotop Objavljamo imeni novih mladih nadobudnih deklet, ki si želita uspeti na glasbeni sceni. Izrežite kupončke in jih pošljite na naslov: Novi Tednik - Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. 32 KRONIKA Demokracija, lopovom prijazna Prijeli Tomaža Podmiljšaka in njegove pomočnike - Ve se za 27 ukradenih vozil predvsem iz visokega cenovnega razreda - Podmiljšakova odvetnica očita policiji vrsto nepravilnosti ter ministru Steru predlaga stroge ukrepe Policisti in kriminalisti UNZ Celje so v minulih dneh, po daljšem zbiranju podatkov, prijeli in državnemu tožilstvu ovadili štiri osebe, osumljene kaznivih dejanj tatvine, velike tatvine, ogrožanja varnosti, prikrivanja in napeljevanja k umoru. Gre za skupno 41 kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešili Matjaž Podmiljšak (24) iz Levca, za katerim je bila razpisana tiralica, Miroslav S. (17) iz Žalca, Sebastjan S. (18) iz Žalca, Ivan H. (23) iz Žalca, Žiga G. (19) iz Šentjurja in Zdravko K. (32) iz Slovenske Bistrice. S prijetjem in ovadbo pa število kaznivih dejanj najbrž še ni dokončno. Z nadalj- njim zbiranjem obvestil se bo ovadba najverjetneje še razši- rila za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje mamil in prometa z njimi ter požigov. Odprava pripora, \ nove tatvine Kot je na ponedeljkovi tiskov- : ni konferenci uvodoma povedal ■ načelnik UNZ Celje Stane Veni- ■ ger, s prijetjem šesterice osum- ; Ijenih še niso stopili na prste \ vsem tatovom in preprodajal- ■ cem motornih (v glavnem oseb- ^ nih) vozil. Na Celjskem je ta čas \ še vedno aktivna organizirana \ skupina, ki pa se loteva vozil iz nižjega in srednjega cenovnega razreda. Postregel je še s podat- : kom, da je bilo letos na območ- ^ ju UNZ Celje ukradenih že oko- ' 11 100 osebnih vozil, s prijetjem ; Podmiljšakove skupine pa se je ^ stanje bistveno umirilo. j Koncem letošnjega marca se '\ je na Okrožnem sodišču v Celju ] pričelo sojenje Matjažu Pod- ; miljšaku in še šestim domnev- ; nim sostorilcem zaradi tatvin ; osebnih avtomobilov, ponare- , janj listin ter nedovoljene proi- i zvodnje in prometa z orožjem, - skupaj za več kot 40 posamez- j nih dejanj. Takrat je Podmiljša- i kov zagovornik zahteval odpra-: vo pripora za svojega varovan- ^ ca, ukrepa, ki je trajal od spom- i ladi prejšnjega leta, ko je skupi- \ ni na prste stopila policija. Za- i govornik je s to zahtevo uspel, ! Podmiljšak, ki je na sojenju za- : trjeval, da je nedolžen in žrtev \ podtikanj, pa je bil od junija j letos, ko so mu pripor odpraviU, i spet na svobodi, si našel nove ; sodelavce in nadaljeval s kazni- ^ vimi dejanji, zdaj še težje vrste. . Demokracija z napako Od policijskega prijetja spom-; ladi leta 1995 pa do letošnje jeseni je preteklo skoraj poldru- go leto, ko so mlini na sodnih ] obravnavah mleli predvsem v' korist Matjaža Podmiljšaka in ■ njegovih ter na škodo mnogih \ starih in novih ter najnovejših ' oškodovancev, lastnikov oseb-^ nih vozil. Predsednica senata je' od 19. marca letos, ko se je^ pričelo sojenje, pa do sredine, maja razpisala sedem glavnih; obravnav, pa se je zadeva le po ] polževo bližala času, ko bi bilo ] mogoče izreči sodbo v imenu ^ ljudstva in po njeni pravnomoč-' nosti Podmiljšaka onemogočiti. ^ Ob omenjeni počasnosti sodnih I postopkov je treba poudariti, da: je dokazovanje pri tatvinah, ko, gre za vozila, namenjena na-' dalj nji prodaji, izredno zahtev-: no in zapleteno opravilo, inj zgodi se, da kaznivega dejanja; sploh ni mogoče dokazati, zla-- sti ne, če je obdolženčev žago-; vornik dovolj vešč in spreten,^ tudi pri namernem zavlačeva- nju sodnega procesa z novimi dokaznimi predlogi, ki so pogo- sto za lase privlečeni. Ne gre za to, da bi se kdo zavzemal za tim. nagla sodišča in nedemo- kratičnost v policijskih in sod- nih postopkih, toda praksa kaže na to, da sedanji sistem v obsto- ječi zakonodaji najbolj varuje prav najhujše kriminalce, manj- še lopove nekoliko manj, na najslabšem pa so žrtve in oško- dovanci. Je to demokracija? V maskirnih kapah Kot je na srečanju z novinarji povedal Dušan Mohorko, na- čelnik Urada kriminalistične službe UNZ Celje, se je Podmilj- šakova ponovna kazenska ak- tivnost pričela z izpustitvijo iz preiskovalnega zapora v letoš- njem juniju. Kot vodja in orga- nizator poslov si je na prostosti spet poiskal primerne sodelav- ce, ki pa so bili predvsem orodje v njegovih rokah. Vsak je bil strogo in ozko specializiran za posamezno opravilo, od izdela- ve ključa, s katerim je bilo mo- goče vozilo ukrasti in odpeljati, razreza pločevine in predelave v nova vozila pa do izdelave ponarejene avtomobilske doku- mentacije, prodaje najprimer- nejšemu kupcu in delitve za- služka. Za svoja opravila so so- delavci prejemali od 200 do 600 nemških mark plačila, glavnina je šla v roke šefom. Nekatera ukradena vozila so šla takoj v prodajo, večini pa so popolno- ma razrezali pločevino, jih raz- stavili na prafaktorje in iz posa- meznih delov sestavljali nova vozila. Eno izmed vozil so ukradli in razrezali zgolj zato, ker so se jim zdela zanimiva kolesa. Ta kolesa so potem pritr- dili na drugo vozilo, ki so ga sestavljali, vse neuporabne dele pa so metali v kontejnerje. Poli- cisti so našli dva kontejnerja, polna izrezanih delov iz vozil. Po do zdaj zbranih podatkih naj bi ta skupina ukradla 27 oseb- nih avtomobilov v skupni vred- nosti najmanj 50 milijonov to- larjev. Gre za vozila znamk Ford Fiesta, Mercedes Benz 200, Opel Vectra, Audi 100, Renault 19, Opel Calibra, Volkswagen Golf, Jeep Cherokee itd. Največ so jih ukradli v Celju, večje število pa še v Mariboru in Ljub- ljani. Svojim podrejenim je Pod- miljšak naročil, da v primeru, če jih na delu zaloti policija, brezkompromisno streljajo na policiste. Da bi jih varuhi reda in postave ne prepoznali, pa jim je nabavil maskirne kape. Poli- cisti so med hišno preiskavo. našli tudi video kaseto s posnet- ki sestavljanja novih avtomobi- lov in razrezovanja pločevine v eni izmed najetih delavnic. Tiralica in aretacija Podmiljšakove sodelavce so kriminalisti v dneh od 6. do 9. novembra prijeli in jih zaslišali, nedosegljiv je bil edinole Mat- jaž Podmiljšak, ki se je skrival. Zato je bila zanj razpisana tirali- ca. V petek so ga policisti ustavi- li, ko je v spremstvu odvetnice Marjetice Nosan nameraval vstopiti v stavbo sodišča in se tam predati ter se s tem izogniti policijskemu prijetju. Na zako- nitost postopka ob aretaciji pa je imela odvetnica Nosanova nekaj ostrih pripomb, njeno ravnanje pa naj bi bilo takšno, da je oviralo sam postopek pri- jetja, so povedali na novinarski konferenci. In v čem naj bi bila po oceni Nosanove kršena za- konitost postopka pri uvedbi tiralice in prijetju Matjaža Pod- miljšaka? Najprej to, da njen varovanec ni prejel nikakršnega vabila na zaslišanje, da ga poli- cija išče, pa naj bi bil izvedel šele iz sredstev javnega obveš- čanja. Kriminalistom je očitala še druge nepravilnosti, zato je v pismu, naslovljenem na mini- stra Andreja Štera med drugim sporočila, da zoper šest oboro- ženih kriminalistov in načelni- ka Urada kriminalistične službe Dušana Mohorka ter načelnika UNZ Staneta Venigerja zahteva uvedbo disciplinskega postop- ka ter njihov suspenz z delov- nih mest. »Postopek je bil zakonit« Na očitke odvetnice Marjetice Nosan, je načelnik Stane Veni- ger takole odgovoril: »Tiralico je, skladno z zakonom o ka- zenskem postopku, razpisalo ministrstvo za notranje zade- ve, torej ga ni iskalo sodišče. ampak policija. In ker ga je iskala policija, ga je policija tudi aretirala. Za odvzem pro- stosti so obstajali vsi zakoniti razlogi. Seveda mi nismo mo- gli izročiti vabila, kajti če bi mu ga lahko izročili, bi ga lahko tudi prijeli. Ni res, da Podmilj- šak ni vedel, da ga poUcija išče, saj je dvakrat klical na oddelek za organizirani kriminal, se ho- tel s kriminalisti pogajati, za pogajalsko mesto pa je določil Zagreb. Mi na to seveda nismo mogli pristati. Tudi samo deja- nje prijetja je potekalo povsem zakonito, ker pa je odvetnica Nosanova z vmešavanjem in vpitjem ovirala postopek, jo je bilo treba odstraniti... Ne vi- dim razloga za uvedbo disci- plinskega postopka ali celo za odstranitev z delovnih mest. Tudi v bodoče bomo tako rav- nali, in to ne glede na prisot- nost odvetnikov - branilcev osumljenih. Kot strokovnjaki- nja bi Nosanova morala vedeti, kakšna so policijska pooblasti- la in poznati zakonske določbe iz kazenskega postopka...« V nadaljevanju novinarske kon- ference je načelnik UNZ Celje še povedal, da bodo zoper od- vetnico Nosanovo sestavili ka- zensko ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj žaljive obdol- žitve in krive ovadbe. Glede hišnih preiskav pa smo izvedeli, da so bili najdeni najrazličnejši predmeti, tudi orožje, maskirne kape in dru- go. Z zbiranjem obvestil polici- sti in kriminalisti nadaljujejo in na vidiku so ovadbe za nova kazniva dejanja. Kot smo neuradno izvedeli tik pred zaključkom redakcije, je zadevo Podmiljšak in sode- lavci prevzela posebna skupi- na državnih tožilcev, ki se pod predsedstvom tožilke Barbare Brezigar bojuje proti organizi- ranemu kriminalu. MARJELAAGREŽ Načelnika Stane Veniger in Dušan Mohorko sta podrobno , opisala delovanje skupine, potek prijetja Matjaža Podmiljša- ka in pokazala nekaj zaseženih predmetov. Slab poslovnež ii dober vnuk? Na Okrožnem sodišču v Celju se je v torek, 19. no- vembra, nadaljevalo sojenje obdolženima Mateju Rističu in Mitji Tomu Šmigovcu iz Slovenskih Konjic. Prvi je obdolžen umora, drugi pa napeljevanja k umoru, ki se je zgodil septembra predlani v počitniškem apartmaju v Savudriji, njuna žrtev pa naj bi bila Irena Šmigovc, upo- kojena veterinarka iz Sloven- skih Konjic, ki je obenem tudi babica obdolženega Šmigovca. V nadaljevanju sojenja v senatu peterice, ki mu predseduje sodnica In- grid Lešnik, so bile zaslišane štiri nove priče, ki jih je predlagal Šmigovčev zago- vornik odvetnik Aleš Maček. Priča Kristina Ribič iz Šent- jurja, mati obdolženega Šmi- govca in hčerka umorjene, je povedala, da so bili odnosi med njenim sinom in njeno mamo zelo dobri, njen oče Viktor Šmigovc (bivši soprog umorjene) pa da je bil do nje agresiven ter je z njo večkrat tudi fizično obračunaval. Ker je bil nasilen, se ga je tudi Irena Šmigovc bala »kot hudič križa« in ni bila nikoli varna pred njim. Z obdolženim Šmi- govcem je babica resda imela v letu 1993 majhen nespora- zum, drugače pa sta se imela rada. Povedala je še, da je sin plačeval vse stroške tekočega vzdrževanja in da je poravna- val mesečne račune iz naslova vikenda. Ker ni bil najbolj us- pešen podjetnik, je oddajal apartmaje, da je prišel na zele- no vejo. »Sin zdaj živi pri meni v Šentjurju, vzdržuje pa se s prihodki od vikenda,« je še povedala Kristina Ribič. Kristjana Krejči iz Sloven- skih Konjic, prijateljica umor- jene, ki je bila nekajkrat tudi skupaj z njo na vikendu v Savudriji, je kot priča izjavila, da jo je pokojna Irena Šmigovc vselej, ko je prišla v Savudrijo, po telefonu poklicala najka- sneje po dveh dneh, ko pa je tja odšla septembra leta I« pa jo je začelo skrbeti, ker nje ni bilo nobenega glasu Mitji Tomu Šmigovcu pa povedala, da je bil to razva otrok, za katerega je skrl; pokojna in ga zalagala z narjem. O obdolženem M, ju Rističu pa je povedala, di je imela Irena Šmigovc po j je rada, ker je bil zelo delav o odnosu med obdolženi pa je povedala, da je bil Ri na vikendu predvsem dela; ni pa šlo za prijateljski odr Na vprašanje Šmigovčev zagovornika, ali se je poke bivšega moža bala, je pi dejala: »Ni se ga bala, to lal zatrdim.« Priča Vlasta Pavšner iz Šc jurja je pripovedovala o ve ljubezni obdolženega Mitje ma Šmigovca do svoje bab ki mu je veliko nudila in jt zato imel za svojo mamo. 1 pa to pričevanje svoj izvoi: mladosti, v osnovnošolskih srednješolskih letih, ko sta <■ obdolženim pogosteje druž Priča Štefka Mernik iz i venskih Konjic, lastnica a\ pralnice, kjer se je poko redno ustavljala, je poved;; da ni nikoli slišala žal bese ki bi jo Irena Šmigovc izre na račun svojega vnuka. Ob pregledovanju dokaz ga gradiva v sodnem spisu je pokazalo, da jp hil ohdoi. ni šmigovc v zadnjih letih ] slovno prezadolžen, do na Ijevanja sojenja pa bo sodi: pridobilo tudi informac Agencije za plačilni prome poslovanju zasebnega pod ja Rimex Trading, katerega lastnik naj bi bil Šmigovc. njegovi izjavi to podjetje ni blokiranega žiro računa in vse do uvedbe njegovega \ pora v lanskem novembru ] slovalo pozitivno. Nekaterim predlogom nadaljnje dokazovanje ozi ma zaslišanje, ki jih je, (nel tere ponovno) predlagal zaj vornik Toma Mitje Šmigov senat ni ugodil, sojenje pa bo nadaljevalo 26. novembi MARJELA AGR prometni nezgodi Dva mrtva v plamenih Na regionalni cesti zunaj na- selja Lastnic se je v petek, 15. novembra ob 16.30 uri, pripeti- la nezgoda, v kateri sta življe- nje izgubila dva udeleženca. Damian P. (18) iz Olimja je vozil osebni avtomobil znamke Renault 4 iz Sedlarjevega proti Bistrici ob Sotli. Ko je v Lastniču pripeljal v blagi desni ovinek, je zapeljal na levo stran ceste, kjer je vozilo bočno drselo po baiiki- ni in travnati površini. Na koncu je vozilo odbilo v zrak, po prib- ližno desetih metrih letenja pa je pristalo na strehi. Pri tem se je vozilo vžgalo na zadnjem delu, ogenj pa se je razširil na notra- njost vozila, v katerem sta umrla voznik Damian P. in štirinajstlet- ni sopotnik Jakec R, oba iz Olim- ja. Glavni vzrok: neizkušenost Na Kersnikovi ulici v Ce se je v nedeljo, 17. novemt ob 3.20 uri, pripetila nez{ da, v kateri sta bila hi ranjena dva udeleženca. Primož M. (18) iz CeljJ vozil osebni avtomobil po lakovi v smeri Kersnikove ce. Ko je bil v križišču s pl nostno Kersnikovo ulico; presekal pot vozniku osel ga avtomobila, prav tako letnemu Mateju O. iz Celjž se je pripeljal iz smeri Del ve ceste. Da bi preprečil t nje, je Matej O. zavil v levo sunkovito zavrl, pri tem pa zapeljal na pločnik in trčil drevo. V nesreči sta hude te sne poškodbe utrpela vozi in njegov sopotnik, 32-le' Tomaž S. iz Rakovelj. 33 Slovenski vozniki pozivajo, zahtevajo p številnih neljubih dogodkih, izsiljevanjih, ustrahovanjih ^Itfctiranjih, pa celo umoru, čemur so bili v zadnjem času j, pogosteje izpostavljeni slovenski vozniki v mednarodnem ^,Qi-nem prometu, zlasti na območju držav bivše Sovjetske g2e, kjer vse bolj očitno delujejo organizirane mafijske jriižbe, je sindikat delavcev prometa in zvez pri Zvezi gbodnih sindikatov Slovenije, na skupščini, ki je bila 14. ,yembra v Mariboru, med drugim obravnaval tudi to proble- jtiko. Sindikat se je tokrat odločil za Javni poziv in zahtevo zagotovitev varnosti voznikov v mednarodnem prometu, iij jo poslal predsedniku Republike Slovenije Milanu Kuča- slovenski vladi, državnemu zboru, ministrstvu za zunanje ^leve, ministrstvu za promet in zveze ter sredstvom javnega ,veščanja. V pozivu oziroma zahtevi so me drugim zapisali: „V zadnjem času zelo odmevne težave, s katerimi se srečujejo i2jiiki, in ki zaskrbljujoče ogrožajo celo njihova življenja, nare- ijejo takojšnje ukrepanje, in to ukrepanje na meddržavni ravni. 2apora mejnega prehoda Dolga vas, s katero grozijo prizadeti i2niki, ni le grožnja, ampak resen apel za zaščito njihovih ^rijenj in nasploh pogojev dela v teh državah. Zato pozivamo e odgovorne državne institucije, da v okviru svojih pristojno- takoj pristopijo k ukrepom za zaščito voznikov...« V kolikor pristojni ne bodo nemudoma pričeli razreševati te oblematike, bodo skupaj s prizadetimi vozniki ubrali pot trejših oblik razpoložljivih pritiskov, so v javnem pozivu )ozorili in zagrozili v sindikatu delavcev prometa in zvez ovenije. M. A. nočne cvetke Konrad B. se je v ponede- k, 12. novembra ponoči, drl ed bolnišnico v Vojniku. Po- isti, ki so ga prišli utišat, so Išli v prepričanju, da so lozorilne besede zalegle, a I se zmotili. Pijani Rado je idaljeval z neokusno in gla- sno-predstavo ter končal v afcijskih prostorih, ki so na- iffljeni pijancem in podob- im razgrajaškim tičem. V sredo popoldne je šla gos- lEma k svoji sosedi. Pa ne z ibrimi nameni. Sosedo je v ivalu besa zravsala in zlasala r se umirila šele potem, ko v stanovanje vstopili možje istave. Vročekrvno Emo ča- sodnik za prekrške, ki mu I lahko povedala, kaj ji je seda zalega storila, da se je ravila nadnjo. V sredo ponoči je nekdo ivestil policijo, da se je v ivarčevi ulici zgodil umor, ki je nad svojim sinom zagre- oče. Policisti so ob prihodu 1 kraj domnevnega najhuj- ga zločina izvedeli, da sta sprla oče in sin, oba pijana. prerivanjem je sin zbil ' tla pletenko, ki jo je oče žal v rokah. Pletenka se je zbila, pri tem pa se je na •lovi roki pokazala kri. Vro- •l^rvni sinko bo moral k sod- l^u za prekrške. V sredo zvečer je na policij- '0 postajo prihitela Simona 'policistom naročila, naj od- fanijo iz stanovanja njenega ■^la, ki ga je na pogovor ob 'vici povabila Simonina ma- 'a. Ko so policisti ženski po- silili, da niso poklicani in niti 3čani za to, da bodo odga- ^li nezaželene goste, je bila n^onca Tako zelo prizadeta, ^ si je privoščila nekaj ža- '^^ na račun policije. Ko se je 22. ure vrnila domov, pa ^zela »pravico« v svoje ro- Svojo mamo je zgrabila za in jo butala v steno, love- pa naboksala v glavo, ^^butana in ogrožena reve- ^ sta se pred divjo Simono ^t^kla na policijsko postajo. ^'"anko P. z Dečkove ceste ^ četrtek popoldiie^^ete^ pal svojo izvenzakonsko dru- žico. Policisti so ga prišli umi- rit, ker pa v pijanskem zano- su ni nehal tepsti, so ga pridr- žali do streznitve ter napisali predlog sodniku za prekrške. • Iz firme Toper Moda na Te- harski cesti so v četrtek spofo- čiH, da jim je neznani storilec kar izpred nosov ukradel vhodna vrata v proizvodno halo. Cvetka sicer ni tipična za to rubriko, je pa gotovo (vsaj) zanimiva. Naša državna poli- cija se sicer še ne ukvarja z Dosjeji X, bo pa morala preuči- ti fenomen, kako lahko velika vhodna vrata nevidno izgine- jo, in to pri belem dnevu ter med delovnim časom. • Neka občutljiva občanka s Kosovelove ulice je bila v pe- tek zvečer prizadeta, ko je poslušala glasne glasbene zvoke, ki so prihajali iz Cen- tra interesnih dejavnosti. Kot se je zaupala dežurnemu po- licistu, so jo motili tudi glasni ukazi v mikrofon. Revica naj- brž ni vedela, da to ni delo kakšnih huliganov, ampak da so to sami mladi plesalci ple- sne šole Urška, ki pod vods- tvom vaditelja z mikrofonom v roku pridno vadijo in se pripravljajo na nastope. Take mladine pa nam res ni treba kritizirati. Več strpnosti bi ne škodilo, kajne? • Občanki iz prejšnje cvetke so nemara bolj všeč dečki in mladeniči, ki so se istega veče- ra zaklenili v prostoru zaklo- nišča v bloku na Milčinskega ulici ter tako glasno nabijali glasbo in se obenem nemarno drli, da so se širni soseščini parali živci. Ko je na kraj kra- vala prispela policija, ti mlade- niči niso hoteli odkleniti vrat in se pokazati. Kljub temu bodo njihova imena v kratkem zna- na, se pa ob tem človek tudi vpraša, kdo je tisti, ki je fan- tom izročil ključe, ki zaklepajo vrata zaklonišča, ki nikakor ne more biti zabavišče. • V petek ponoči je Peter B., ki je Simonin fant, tepel Simo- ninega brata in njegovega ter Simoninega očeta in mamo. Torej je Peter B. tepel Simoni- nega brata in Simonine starše alias svojega bodočega svaka in svojo bodočo taščo in svo- jega bodočega svaka. Se tak- šna žlahtna prognoza menda ja ne bo uresničila! Roparja grozila z ubojem v Celju sta se 27, oktobra in 3. no- vembra zgodila dva roparska napada, za katera pa policija ni vedela. Storilci so žrtev tako zelo ustrahovali, da je molčala. Šele naključno srečanje je vso zadevo obelodanilo in storilce pri- peljalo na kraj, kamor sodijo. Delavci UNZ Celje jih bodo te dni ovadi- li okrožnemu državnemu tožilstvu. Pri vsej zadevi je najbolj zaskrbljujoča sta- rost udeleženih storilcev in pa dejstvo, da se vse več mladih ljudi ukvarja s krimina- lom, ker jim ni do šolanja ali drugega poštenega dela. Policisti PP Celje, ki so oba ropa razi- skali, so tožilstvu ovadili Aleša K. (22), Damirja G. (22), D.D. (17), Antona M. (22), in Vinko D. (22), vsi pa so doma iz Celja, sicer pa so to osebe, ki so polici- stom znane že od prej. Branko J. (34) iz Celja se je pred krat- kim vrnil z začasnega dela v tujini, kjer si je med drugim kupil tudi osebni avtomo- bil znamke Opel Ascona. S sabo v domo- vino pa je prinesel tudi nekaj denarnih prihrankov. S tem sta bila očitno dobro seznanjena tudi Aleš K. in Damir C, ki sta Branka poznala. Zato sta ga 27. oktobra okoli enajste ure obiskala na njegovem domu ter ga povabila na ogled neke hiše na območju Hudinje v Celju. Do Hudinje, kjer so se ustavili v gozdu na precej osamljenem mestu, so se pri- peljali vsak v svojem avtomobilu. Ko so izstopili, je Aleš K. Branka J. nepričako- vano parkrat udaril in od njega zahteval, da jima izroči njegovo ascono. Če se bo temu upiral, ga bosta ubila, sta mu za- grozila. Potem sta od svoje žrtve zahte- vala, da se do Celja pelje tako, da bo ves čas pod njuno kontrolo, Branko J. pa je bil tako zelo prestrašen, da je sledil vsem zapovedim. V Celju so jih že čakali ostali Aleševi in Damirjevi sodelavci: komaj sedemnajst- letni D.D., Anton M. in Vinka D. Branko je moral na njihov ukaz iz vozila pobrati vse svoje stvari, gospodična Vinka pa je medtem sestavila pogodbo o prodaji in nakupu avtomobila. Seveda se Branko nikakor ni mogel strinjati, da bi jim vozilo izročil kar zastonj, kot je pisalo v pogodbi. Ko je zaradi tega negodoval, pa sta Davorin in Anton izvlekla pištoli in mu zagrozila z najhujšim. Seveda je Branko pogodbo podpisal, jim izročil ključe od avtomobila, potem pa ga je kriminalna druščina nagnala s prizoriš- ča. Takrat si niti v sanjah ni mislil, da se bo s faloti kar kmalu spet srečal. Natanko čez teden dni je bilo ponovno srečanje. Takrat so od Branka zahtevali, da jim izroči še vse prihranke, ko pa jim je dejal, da denarja nima, ga je Davorin z močnim udarcem v glavo podrl na tla. Besni nad tem neuspehom, so zbežali. Prestrašen zaradi groženj, Branko J. roparskih napadov ni prijavil. Ko pa so ga 5. novembra policisti naključno legiti- mirali in ga je eden vprašal, od kod mu vidne poškodbe na obrazu, je povedal, kaj se mu je koncem oktobra in na začetku novembra zgodilo. V kratkem času prijeti in osumljeni sto- rilci so bili kar naenkrat brez spomina, zato so zanikali, da bi bili koga oropali in imeli pri sebi tuje vozilo znamke Opel Ascona. A je bil njihov molk kratkotrajen, saj so policisti to vozilo našli, osumljenci pa so ga skrivali v nekem skednju v okolici Celja. Med preiskavo so še ugotovili, da sta bili pištoli, s katerima sta grozila Davorin in Anton, navadni plašilki, a zelo dobra po- naredka pravega orožja. MARJELA AGREŽ Izpred nosu Viljem Z. iz Marija Dobja je v torek, 12. novembra do- poldne, videl, kako mu je neznanec tako rekoč izpred nosa odpeljal njegov kmetij- ski traktor. Seveda je zadevo takoj prijavil policiji. Šentjur- ski policisti so že po nekaj minutah iskanja v Trnovcu ustavili 33-letnega Jožefa M. in mu traktor zasegli, obe- nem pa mu povedah, da se bo za storjeno kaznivo dejanje zagovarjal na sodišču. Neomajna tocajka v bifeju Slivnik v Lokovici se je v torek, 12. novembra, med gosti nahajal tudi 26-letni Ivan P. iz Velenja, ki se od alkohola ni in ni mogel ločiti. Ko mu je tamkajšnja točajka previdno povedala, da ga ima že preveč pod kapo in mu zato ni hotela postreči, se je Ivan razhudil. Močno prizadet je začel razbi- jati po lokalu, tako da je uničil več stolov in točilni pult, razbil pa je kar nekaj kozarcev. Do denarja z ukano v prodajalno na Prekorju sta v torek, 12. novembra do- poldne, vstopila dva mladeni- ča. Eden si je naročil sendvič, drugi pa se je razgledoval po prostoru. Prodajalka se je po- tem oddaljila in začela pri- pravljati sendvič, to pa je tisti, ki si je ogledoval blago, izko- ristil tako, da je iz priprte blagajne ukradel šop bankov- cev in stekel iz lokala. Njegov prijatelj, ki je počakal na pri- hod policistov, o zmikavtu ni vedel dosti povedati, kar pa ne bo ovira pri iskanju oziro- ma prijetju storilca. Manjkata stroja s kratko zamudo so v pro- dajalni Era standard v Velenju te dni ugotovili, da sta z raz- stavne police na oddelku teh- nike neznano kam izginila dva šivalna stroja, eden znamke Tojata in drugi znamke Elna, oba skupaj pa sta vredna do- brih 170 tisoč tolarjev. Okradeni zasebnik Zasebnik Bojan R. iz okoli- ce Zreč je bil v četrtek, 14. novembra dopoldne, nemalo presenečen, ko je ugotovil, da je imel na obisku hitrorokega tatu, ki mu je iz predala pisal- ne mize ukradel za več kot 400 tisoč tolarjev gotovine. Denar, zlatnina Neznani vlomilec je prejšnji četrtek dopoldne vlomil v eno izmed stanovanj v bloku v Ro- gaški Slatini. Kot kažejo sledo- vi, je natančno pregledal vse- bino omar in predalov ter za- dovoljen izginil. Ko se je oško- dovanka Sergeja B. vrnila do- mov, je ugotovila, da je z vlo- milcem izginilo za okoli pol milijona njenega imetja. Poleg denarja pogreša še več kosov nakita iz rumenega zlata. Žepar v gneči v prodajalni Alpina v Celju se je minulo soboto nahajal neznani zmikavt, ki je izkori- stil gnečo in neprevidnost Da- nice B., ki se je ukvarjala pred- vsem z ogledovanjem in po- merjanjem čevljev, pa zato še opazila ni, da ji je rokohitrec segel v žep budne in ji ukradel denarnico, v kateri je bilo tudi 40 tisoč tolarjev gotovine. Okradel mizarja v noči na nedeljo je nekdo vlomil v priročno mizarsko de- lavnico Milana Š. v Novi vasi v Šmarju pri Jelšah. Iz delavnice je odšel z motorno žago, trač- no žago in drugim mizarskim orodjem. Lastnik je oškodovan za približno 270 tisoč tolarjev. Orožjenosec brez papirjev Policisti mejne policijske po- staje iz Rogaške Slatine in poli- cijske postaje iz Šmarja pri Jel- šah so opravili hišno preiskavo pri Branku Š. iz Krtine. Pri tem so našli in zasegli pištolo kali- bra 5,6 mm domače izdelave, dvocevno puško, tudi domače izdelave, ter več malokaliber- skih nabojev. Ker za orožje in strelivo ni imel ustreznega do- voljenja, so policisti Branka Š. ovadih pristojnemu sodišču. Vlom v kontejner Minulo soboto popoldne je neznani storilec vlomil v kon- tejner na gradbišču avtomobil- ske ceste na Vranskem. Ukra- del je motorno žago, skobelni stroj, vrtalni stroj, kotno bru- silko z rezalkami in nekaj dru- gih praktičnih predmetov. S tem je Ingradovo mostograd- njo oškodoval za okoli 150 tisoč tolarjev. Ukradel golfa v noči na 16. november je nekdo ukradel osebni avto- mobil znamke Volksvvagen Golf tip JXD. Vozilo je bele barve, z reg. oznako CE 75- 35F. Vozilo je bilo parkirano na cesti v naselju Pod gabri v Celju, lastnik Rudolf R iz Celja pa je oškodovan za okoli 1 milijon 350 tisoč tolarjev. M.A. gorelo je Kratek stik V petek, 15. novembra ob 01.41 uri, je nastal požar v kuhinji stanovanjske hiše Franca V. v kraju Tlake pri Rogaški Slatini. Domačim je uspelo požar hitro pogasiti, kljub temu pa je na kuhinj- skih elementih ter stenah in stropu nastalo za okoli 200 tisoč tolarjev škode. Pri ogle- du so strokovnjaki ugotovili, da je požar povzročil kratek stik na razvodni dozi, nameš- čeni za visečim kuhinjskim elementom. Sušilnica v ognju v Poljčah pri Braslovčah je 15. novembra, nekaj minut pred 7. uro, izbruhnil požar na večji sušilnici. V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Žalca, Gomilskega, Pariželj, Šempe- tra in Braslovč, je objekt v celoti pogorel, skupaj s kme- tijskim orodjem. Gmotna škoda znaša približno 4 mili- jone tolarjev, vzrok požara pa še ni jasen. M.A. Napoti SO tudi mize že drugič v pičlem tednu dni so v Velenju neznani vandah uničili in polomili mizo za igranje namiznega tenisa. Tokrat je bila na vrsti miza v Kardeljevem naselju, ki je kljubovala vsem udarcem polnih 16 let. Očitno bo morala velenjska mestna straža delati tudi ponoči in preganjati zlikov- ce, ki v Velenju na hitro uničujejo, kar se uničiti da. Da bi bila miza za igranje tenisa res komu tako napoti, pa človek res ne more verjeti. KEŠ 34 MODA-NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK To sobotno dopoldne je urica programa na Radiu Ce- lje znova rezervirana za naše modno druženje. V teh dneh bomo zaključili z natečajem mladih kreatorskih talentov, ki ga pripravljamo skupaj z revijo za kulturo oblačenja MODA IN. Prisluhnite! Mor- da bodo do sobote že znani avtorji najboljših modnih skic na temo: Mladi in moda v sezoni jesen-zima 1996/97. Že zadnjič pa sem napove- dala, da bo novembrska odda- ja malce neobičajna, vendar za mnoge še bolj zanimiva. Tokrat se bomo pogovarjali o modi - z nemodnega zornega kota. Gost v studiu bo Slove- nec, ki je s svojim izvirno- duhovitim nastopom pred me- seci prevetril zaspano TV ob- činstvo kot voditelj TV Viktor- jev, zdaj pa je vse bolj popula- ren voditelj oddaje POP TV - Obraz tedna - Marjan Pater- noster. »Na modo se prav nič ne spoznam,« prostodušno priz- nava, kljub temu pa je, po poklicu arhitekt oziroma foto- graf, velik estet. Ste radovedni, kako Marjan Paternoster raz- mišlja o kulturi oblačenja Slo- vencev in lepoti nasploh? Pri- sluhnite, ali še bolje, pridruži- te se nam v soboto ob 10.30! Ogledalo moške duše - čevlji »Pokaži mi svoje čevlje in povem ti, kakšen si...« bi lahko malce priredili tole izposojeno geslo. Bolje poučeni namreč trdijo, da se moška duše, zna- čaj in še kaj, zrcalijo prav na čevljih. Saj veste, še tako drag športen avto bo deloval kot ce- nena zmeda, če nosi njegov lastnik umazane, pošvedrane čevlje z razcefranimi vezalka- mi. In nasprotno, z negovano, obleki primerno izbrano obu- tvijo lahko moški naredi na okolico prav izjemen vtis. Sem vas prepričala? Morda pa vas bodo tile utrinki iz najnovejše mode moških čevljev pripravili do nakupa novih, za letošnjo jesensko-zimsko sezono. Poleg klasičnih moških čevljev v črnih in rjavih bar- vah, so letos modni izrazito »futuristični« - v izrazitih barvah, z močno modro in razigrano rdečo na čelu. Za atraktivne mladce, seveda. Sicer pa se v velikem slogu vrača stil 70. let z višjimi petami in nekoliko debelej- šim podplatom. Ti modeli vsekakor prinašajo veselje ti- stemu delu moškega sveta, ki bi rad še nekoliko »zrasel«. Kar torej ni hotela narava, bo letos postorila - moda. Ome- niti velja še visoke čevlje z običajnim zavezovanjem ali še bolj modnimi kovinskimi sponkami ob strani. Najbolj »in« pa so brez dvoma čevlji z elastičnimi všitki v barvi usnja, ki se preliva od rjave do oranžne. Anketno nagradno vprašanje novembra: KATERO OBLAČILO BOSTE TO ZIMO NAJPOGOSTEJE NOSILI? a) klasičen, dolg ali kratek plašč; b) krzneno oziroma usnjeno jakno; c) nepremočljivo vetrovko (parko) s kapuco. ZDRAVILNE RASTLINE Krvomočnica Krvomočnica (Geranium robertianum L.) spada v družino krvomočnovk, ki zajema 11 rodov s približno 850 vrstami. Večinoma so to zelišča, pa tudi grmi in ra- stejo po vseh zmerno toplih in tudi po tropskih področ- jih severne in južne polob- le. Krvomočnica ima v zemlji valjasto koreniko, iz katere poganja šop poleglih ali po- končnih stebel, ki na jesen pordečijo. Listi so nasprotni, pecljati, dlanasto razdeljeni na pet do sedem klinastih rogljev. Dolgopecljati cvetovi so zvezdasti in krvavordeči in iz njih se razvije plod po- kovec, ki je sestavljen iz pe- tih enosemenskih plodičev. Cela rastlina je pokrita z žle- zastimi dlačicami, iz katerih se izloča neprijetno dišeče eterično olje. Rastlina je grenkega in trpkega okusa. Cveti od junija do septem- bra in raste po vlažnih in senčnih krajih, ob zidovih, ograjah, zapuščenih krajih itd. Nabiramo cvetočo rastlino in jo posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. V je- seni izkopavamo valjasto ko- reniko. Vsebuje neprijetno dišeče eterično olje, grenčino gera- niin, čreslovine, sluzi, organ- ske kisline itd. Krvomočnico uporablja danes le še ljudsko zdravils- tvo pri raznih krvavitvah, zlasti iz nosu, pri krvavem seču, ledvičnih kamnih in pesku, hemeroidih, presnov- nih boleznih, protinu in rev- mi. Ker vsebuje eterično olje in čreslovine so jo uporablja- li tudi pri prehladu in vnetju pljuč, pa tudi pri krvavi griži. Za čaj vzamemo eno veliko jedilno žlico posušene in zdrobljene krvomočnice in jo poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in ohladimo ter pijemo po požirkih več- krat na dan, oziroma si s čajem izpiramo nosno votli- no. S čajem lahko tudi grgra- mo pri vnetem grlu, raznih ustnih izpuščajih in ranicah. Iz sveže rastline lahko pri- pravljamo sok ali tinkturo, ki jo pijemo vedno razredčeno pri vseh zgoraj navedenih te- žavah. Zunanje pa priporoča ljud- sko zdravilstvo krvomočnico za obkladke, ki jih potrebu- jemo pri čirih, kožnih izpuš- čajih, čaj pa tudi za umivanje pri krvavečih ranah, gnojnih ranah, lišajih itd. Z vodo, v kateri kuhamo drobno sesekljano koreniko umivamo ozebline, gnojne rane, pa tudi noge, ki se pre- več potijo. Piše: BORIS JAGODIC VEDEŽEVALEC DENISj Šifra: težici icoraici To, da vaš zakon nima smi- sla, veste že preveč časa, zato vam predlagam, da naredite odločilne, čeprav težke kora- ke. To bi vam prineslo veliko olajšanje. O novi vezi pa še nič ne vidim, karte so pokazale, da bi vam po ločitvi zelo do- bro prijal nek »čustveni poči- tek«, ki pa bi se končal zelo srečno z novo vezo ter še s čim drugim. Toda lepo po vrsti! Srečno, pa oglasite se še kaj. Šifra: trmasti bik bode Ko sem drugič prebral vaše pismo, sem šele uvidel, kaj vas pravzaprav muči. To je verjetno vaša nova nesojena tašča. Glejte, stvar vidim tako: glede na to, da je njen sin bil do sedaj sam ali pa tudi ločen, se ona boji zanj, kajti vedno je in bo ostal mamin sinček. To pa nikoli ne more biti dobro. Če vas ima vaš partner resnič- no rad, se z njim pogovorite o tem problemu, kajti vidim, da ga sam niti ne jemlje kot prob- lem. Veste, če je ljubezen re- snična, to zanjo ne more biti nobena ovira. Z njegovo ma- mo poskusite urediti, drugače pa s selitvijo ne hitite preveč. Šifra: garf ly Ker je tvojih vprašanj bilo kar precej, prostora v časopisu pa je bolj malo, ti moram od- govoriti bolj na kratko. Za pri- pravništvo ti moram povedati, da boš morala še malo poča- kati, kajti vidim, da nekako nimaš kaj preveč sreče pri tem. Poskusi medtem najti kakšno drugo delo, pa čeprav bolj priložnostno. Pa sva že pri finančnem področju, kjer se sprememba kaže po novem letu. Nekaj več pameti pri de- narju pa ti ne bi škodilo, kaj- ne? Glede ljubezni pa ti karte sporočajo, da je ne moreš pri- čakovat s fantom, ki si ga ime- la v misUh, ko si mi pisala. Vidim, da je premalo resen zate. Ne obupaj ter vseeno pojdi kam ven v družbo, kjer boš kaj hitro spoznala nove ljudi in tudi tistega »ta prave- ga«. Pa srečno. Ja, če imaš kakšne težave z zdravjem, mi lahko pišeš na moj naslov ali pa še enkrat preko Novega tednika. Moj naslov je p.p. 36, 2370 Dravograd. FRANCOSKA KUHINJi Omake Ajoli Potrebujemo: 5 strokov če- sna, 2 rumenjaka, 1/4 litra olja, sok 2 limon, sol in sveže mlet poper. Česnove stroke olupimo in drobno sesekljamo z malo soli in pomešamo z rumenjakoma. S paličastim mešalcem penasto mešamo ob počasnem dodaja- nju olja. Začinimo z limoninim sokom, soljo in sveže mletim poprom in do uporabe shrani- mo na hladnem. Ananasova krema Potrebujemo: kozarec Cre- me fraiche, 2 kolesca ananasa, kapljico limoninega soka, eno kapljico jabolčnega kisa, eno kapljico ruma, sol, sveže mlet poper, za noževo konico ka- jenskega popra in čisto malo sladkorja. S paličastim mešalnikom zmeljemo ananasova kolesca v pire in vmešamo Creme fraiche. Med stalnim meša- njem dodamo začimbe in do uporabe shranimo na hlad- nem. Jogurtova krema z avokadom Potrebujemo: 2 avokada, 2 jedilni žlici limoninega soka, 1/2 kozarca jogurta, sol, sveže mlet poper in 2 jedilni žlici sesekljanega koromača ali drobnjaka. Avokado razpolovimo, od- stranimo koščico in olupimo ter meso zmiksamo z limoni- nim sokom, jogurtom in za- čimbami v pire in do uporabe shranimo na hladnem. Bananina krema z zelenim poprom Potrebujemo: 1 celo jajce, 1 čajno žličko gorčice, 1/2 čajne žličke soli, 1/2 čajne žličke slad- korja, 1/4 litra olja, 1 veliko banano, sok ene limone, 4 jedil- ne žlice Creme fraiche in jedilno žlico zelenega popi Najprej s paličastim m nikom zmešamo jajce s in s sladkorjem ter počas dajamo olje, da dobimo n nezo. Banano olupimo zmečkamo z vilico ter d mo sok ene limone. V maj zo vmešamo Creme fra bananin pire in zeleni p ter po potrebi še začinir soljo in sladkorjem. BIO j KOLEDAI INFORMACIJE 35 36 INFORMACIJE - MALI OGLASI MAH OGLASI - INFORMACIJE 45 46 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGUSI - INFORMACIJE 47 48 RUMENA STRAK TRAČ - niče Bikova frri za nove moči Novico, da je neposredno (z absolutno največjim številom zbranih volilnih glasov na Celjskem) izvoljen v državni zbor, je župan Mestne občine Celje Jože Zimšek poplaknil, pravzaprav čisto nič presenetljivo, z bikovo krvjo. V uredništvu Trač-nic ugotavljamo, da bo kozarček znanega madžarskega vina ven- darle premalo za vse napore, ki ga čakajo, če bo želel svoje poslansko delo združevati še naprej z županovanjem... Pomagaj si sam v kozjanskih Bučah se je večina odločila, da bo v pri- hodnjih, kapitalističnih letih hočeš nočeš plačevala dobri, stari socialistični samoprispe- vek. Pomagaj si sam in bogovi ti bodo pomagali, so spoznali v gospodarsko šibkem kraju. Molif ev za brezposelne Predsednik bogate skandi- navske Finske, Ahtisaari (deže- le, ki jo muči 17-odstotna brez- poselnost), je državljane prosil, naj za brezposelne molijo. Po sto tisoč delovnih mestih, kijih v Sloveniji še pričakujemo, je mogoče soditi, da pri nas malo molijo in malo delajo. Odločilni vol Vsem, ki niso vedeli, zakaj je Peterletova stranka dobila na volitvah tako malo glasov, so obzorja razsvetlili celjski živaloljubci. Peterle je namreč tik pred volitvami sadistično pekel vola sredi Ljubljane, po- ročajo, in to je bilo zanj men- da odločilno. Pomagal mu ni niti njegov znani enodnevni post. Poslanske predsluinie 1 Kaže, da so laškega župana Petra Hrastelja poslanske slutnje obhajale, še preden se je volil nedeljski dan prevesil v preštevalno noč. Na Martinovem sejmu se je namreč pri»pičkurinu« vso resnostjo lotil kupovanja popotnice za v Ljubljano. Za začetek je bil nakup skromen, koristen. Vžigalnik bo potreboval, da bo komu podkuril, s plastično uro pa bo»ura« vedi toliko, kot bo hotel sam. Tudi lefa povezufe/o »Kaj? A da mislite, da bosta občina Nazarje in Elkroj šla narazen? Nikoli! Če nič drugega, sva z direktorico Marijo Vrtačnik oba enako mlada,« je odločen nazarski župan Ivan Purnat. SIrankarski očitek Slovenski minister Janko De- želak je ob odprtju ceste v Pri- mož še posebej lepo pozdravil ljubenskega »nadžupnika« Mar- tina Pušenjaka. Glede na De- želakovo stankarsko pripad- nost (izhaja iz vrst SKD), bi mu pripisali, da bolje pozna cerkveno hierarhijo. Dim in ogenj Slovenski tobačni zakon je med najstrožjimi na svetu. Po vsem skupaj je mogoče upati, da se bodo krojači našega vsakdana s podobno ostrino lotili še puhanja iz tovarniških dimnikov, zatiranja kriminala ter vsega mogočega, kar moti spanec Slovencev. STRANKA ŠAUIVCEV To bo še špas. Gospodinjska stranka in stran- ka šaljivcev v koaliciji! Mesto mandatarja bo po vsej verjetrjosti pripadla stranki šaljivcev. Več o tem v najnovejši PETICI. Stane Šumej, naš stalni sodelavec, je sicer spremljal potek rednih volitev, njegova predvo- lilna šala pa je prejela največ glasov. Metka Seles iz Majstrove 2, Celje, se z njim veseli nagrade - izleta na Dunaj z agencijo Dober dan. ŠALA TEDNA Predvolilna Pri vsakih volitvah je bil Francelj med najak- tivnejšimi, tako je tudi tokrat, sedaj kot upo- kojenec, pomagal svoji stranki s tem, da je delil letake in obešal plakate, na katerih je bila tudi slika njegovega kandidata. Pri tem poslu je naletel na simpatično sose- do, ki je v svojem sadovnjaku ob cesti grabila jesensko listje. »Gospa,« je vljudno nagovoril Francelj sose- do: »Ah smem na vašo češpljo obesiti svojega kandidata?« »Lahko, lahko, samo predlagam, da greva malo globlje v sadovnjak. Tu mimo bodo ljudje hodili volit...« je pristala vprašana, ki se na politiko ni dosti spoznala. Peielin in kura Nekega dne se odpravi Slave k zdravniku, ker je imel težave s prebavo. »No, kaj ti je rekel?« »Rekel je, da moram jesti samo lahko hrano.« »No, potem je pa tako dobro. Jaz bom jedla kurje meso, ti pa kurje perje.« Skopuh Savinjčan pošlje svojega sirm k sosedu po kladivo. Sin se brž vrne in pravi: »Sosed noče posoditi kladiva, ker pravi, da se >babnuca