Hat»li»k cerkven llat.
Danica ithaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti /a celo leto 3 sld.. za pol leta 1 »Id tiO kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 150 kr. in na pol lita 1 gld. 30 kr., ako um dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
Teini XVI.
V Ljubljani 20. prosenca IS
Lisi 3.
# 0 4
k posvečevanjn novega Milostnega Kneia Vladika Lavantinskega
Prečastitejja (i ospotla
JAKOPA STBPI&NIKA«
NWb|hl's atrls Slllera f¥ljgent; uVIbVt. orbls l'rae«VI. lArOBVS;
Koit|«. beat¥s.
Jlerzla je zima - nas brije sevroui ledenim. Zemlja ko mertva počiva z lirem koščenim: Pride pa ljuba spomlad, glej ! vse je veselo
Spet oživelo.
-%| slišiš? grozna je noč. gromov i prašijo Temni, nevarni so poti ptujea težijo: Solnce romeno prijazno spet v jutro prisveti
/.h I eni u sveti.
Ko so ljubljeni nas Oče Slomšek pustili. I.epega da bi življenja plačo dobili. Pridnim otrokom takrat jc serce solzilo.
Knezu zgubilo.
3 ame ovčice so brez pastirju blodile
V	strahu, da v roke sovražne se ne bi zgubile: — liladka je steza v nesrečo, steriua le spravi
k sreči te pravi.
I n že četerti je mesec, da smo zgubili
ljubša Očeta. — pa skoro bomo dobili. ( redit sirota! spet škofa nos da vodili.
Rodo učili.
M
alo poterpi še vdova! bo si- končala. Duru že bo kliranja tvojga uro nihala. Spomlad se ljuba že bliža, solnce izhaja.
Žalost zahaja.
la*ui že lepši nam solučni dnes traki svetijo:
V	rirkvi nadškofovski tam v Solnogradi sedijo •InAop. prihodnji naš Oče dues posvečeni.
V škofa storjeni. -
I'juha labudska škofija! Boga zahvali!
Sin domorodui da Višji pa*tlr so postali: Lepo v slovenskem jeziku te bodo učili.
K Bogu vodili.
Iz globočinc serca. ki mi veseli.
Njim se pridruži učenec, da glasno zapeli Serčno bi pesem: Bodi pozdravljen.
knezoškof slavljru !!
Angelj Te vodi po poti zvrličan-kc vere.
Sv lila ko luč da nas braniš zmote, nevere, •»vete čednosti ila kinčijo Tvoje življenje
( redi v posnenje.
HI a j Te Mogočnega roka dolgo ohrani:
ilušnim. telesnim nesrečam vselej utirani. Zdravje preljubo in serčni mir. to Ti želimo.
Ookler živimo.
\ Hoga zaupaj in uiočnoj rokoj ravnati
/.ačni -- nas verne ovčiee k Očrtu peljati. Kdrn pastir eni čredi dopolni kjer želje:
\ .•«'•»»«; vrsrljv.
U <l*mk.
t strnitJene sestre r M^JubiJani.
( konec.)
To je tedaj kratka zgodovina naših inilih sester od 30 let sein do današnjega dne, iu tako imenovanega občnega mnenja o njih po našem mestu. Zdaj pa naj pritožbe, kolikor nam jc znanih, nekoliko bolj natanko pretrcseiuo 1. V s in i I j e n i in sestram j c bolnikom s t r c č i poslednja skerb. pravi dopis v ..Presni." Kaj hočemo o tem reči? Kdor pozna pravila («tatute) usmiljenih sester. ki jih je sv. cerkev poterdila. in keršansko ljubezen, ktera edina vodi bogoljubne duše v ta težavni nlan. tega ali nikakoi nc bo verjel; ali bo pa mogel misliti, da usmiljene sestre ne spolnujejo svojih dolžnost. Nikakor ne mislimo, da bi bile mile sestre angelji. to je. brez vsih pomanjkljivost in slabost. Vender se nam pa po poklicu sploh, kakor «mo /.e skazali. boljši zde. kol svetne stiežnicr. S tem pa nikakor nočemo terditi. da bi vse svetne strežnice bile nesposobne ali slabe, in tudi nikogar ne menimo žaliti, ker dobro vemo, da keršauska ljubezen iu pobožnost ue živi le v samostanskih izhicab. Da ljubljanske mile sestre svojih dolžnost ne spoluujtjo, morajo pritožcvavci skazati. Nam je za resnico in pravico mar, iu pozved«vali smo, kako je v tej zadevi o milih seslrah naših. Z veliko bolniki smo govorili, veliko jih slišali govoriti v bolnišnici, tacih, ki so ozdraveli, iu tacih. ki so umcrli; in komej zmed petdesetih eden ni hvalil vsega obnašanja milili sester. Iu ako ga vprašaš, zakaj ue ? - boš zvedil. da večidel za lo. ker se sestre ua tanko derie zdravnikovih zapoved, kdo. ako je kdaj bolnikom strcgel, se ui prepričal, kako nevšeeui so v ti zadevi uekteri bolniki. Kavno ta graja je tedaj za mile sestre se veči hvala, kot unih 41*. da namreč mile sestre ua tanko spolnujejo svoje dolžnosti. in ena
poglavitniših dolžnost strežnic v tej reči je, d« store, kakor zdravnik veleva. Ti pa, ki čmeruim in nevšečuim bolnikom verjameš \>e, pomisli, kako bo sodba otekla z zdravniki v tej zadevi. Kadi bi zvedili, kteri je vsem po volji. Da bi tedaj mile sestre prav vsi bolniki hvalili, bi skorej čudež uil. Od poprej, dokler ni bilo milih sester. nam je pa še dobro v spominu, da je skorej nasproti bilo. — Tudi nam je dobro znano mnenje pervega zdravnika v naši boluišnici, ki ve, kako je bilo poprej, in kako je »daj. Kdor ne verjame na ta. naj popraša njega. Ou je mož za to, da vsacemu pove resnico.
2. Usmiljenim sestram ste varčnost in pobožuost poglavitne čednosti. Ali pa tudi niste vsaki gospodinji, vsacemu gospodarju? Iz te prekanjene tožbe diha nekaki sovražili duh. ki je pisavcu v Volks-freund-u ..priložnost dal pristaviti, da zlasti pobožnost ui temu gospodu všeč." Toda Pressini dopisnik teh čednost • i hvalil v našem smislu usmiljenih naših seter. Z varčnostjo | i ni je hotel natvezati, da ubozim bolnikom od ust lergaio. in drugam pošiljajo; ne mara celo v Pariz. Kaj neki mi na to porecemo? 1'crvič: Zdravniki zapisujejo, kaj in koliko naj dajejo bolnikom jesti: poprašaj torej. gosp. dopisnik, zdravnike, ali se usmiljene sestre derže njih zapoved, ali ne? Ali pa morebiti slabo pripravljajo ali kuhajo jedi? Kuharice, ki bolnikom kuhajo, niso samo-•ikinje; dobio so v kuhi izurjene; to jim pričevanja poter-jujejo, ki so jim jih dale znane gospodinje, pri kterih so po ver let »luzile. iu so jih nerade spustile iz svojih služb. Ako ti to >e ni zadosti prepricavno. idi v kuhinjo in jedi pokušaj; in potem še le govori. Iu te tega nočeš, popra--aj pervega zdravnika. Poprasaj. kaj sta našla ranjki deželni poglavar Ulepic iu zdravniški svelovavee gosp. K. >rot. ko sta bila ua tako pritožbo nekega gorkega prijatla usmiljenih sester enega dne nenadoma prišla v kuhinjo, ko no ravno iuzino delale bolnikom: pokušala sta jed. iu vse pregledala po hiši. ničesa pa nista grajala. To mu mi vemo povedati iz gotovega vira. — Drugič: Ko hi bil g. dopisnik pogledal pogodbo od 2<». oktobra 185.). bi bil zvedil. da je povetiinja cena vzeta iz petletne dobe od leta 19- 1851. Kdor pozna ceno vsih leti od listih let v primeri s poslednjimi leti. se bo zares čudil, kako jc bilo mogoče izhajati, in kako da se dokaj gospodinj pri milih sestrah ze ni oglasilo, da bi zvedile. kako sc da o dražji eeni ceneje gospodinjiti. dražje kupovati, in ceneje prodajali. To umetnost so menda liubliaiiskc mile šestič perve itnajdle. iu jih zavoljo tega grajaj«, ko bi jih mogli po pravici še le htalili. Kaj bi pa se le naši bravci rekli, ko hi jim naštevali, koliko reči so usmiljene sestre še tez svojo dolžno*! bolnikom v prid naredile. Za več sto goldinarjev reči hi jim našteli, ktere bi bile vsacemu druzt-mu oskci bi*istv u povernjeue. usmiljene sestre pa raji svojim usti.m pritergujejo. da bi ubozim bolnikom ustregle. One, ki so se odpovedale svelu in vsemu njegovemu blagu, se bodo bogatile s tem. kar utergujejo uhozim bolnikom, kaj pa oa ? Zla-li v tem obziru seično želimo pravičnega in biezstraiiskega opazovanja, da dezei:.i odbor sebe in naše mesto do dobrega prepiica. kolika krivica hi bila. dolžiti mile sestre -daNega ali celo kriviruega gospodinstva. in pošiljanja denarji v i/, naše revne dežele v pluje bogateje.
Kar pa oeilano pobožnost milih sester tiče. smo ra-dovedui slišati od Piessiniga dopisnika: ali jc pobožnost boluišnieniii strežnic bolnikom v veči prid. ali razuzdanost? Ako je tudi. m- maia. koga strah pobožnosti. za gotovo vemo. da večine ljubljanskih mestujanov šc ui, iu zelo jih obžalujemo, kterih je. Kako se dostikrat godi po bolnišnicah, kjer ui milih sester, naši nasprotniki dobro vedo. lahko bi popisali cele kii|igc. toda v take ..odiosa" nc gre drezati, razun v nar veči sili. za kar je pa še zmiraj čas.
Ali sliši ec tudi ugovor: Kadar ura družbnih molitev bije. mile sestre bolnike za p ust č. Toda
povedati bi se tudi moglo, da takrat njihove namestnice nastopijo iu bolnikom toliko časa strežejo, da se same sestre povernejo. Ravno tako, kadar gredo mile sestre jest ali spat. To in uuo se pa le takrat zgodi, kadar jih bolniki ravno ne potrebujejo. Tudi po noči po dve mili sestri vedno pri bolnikih čojete. Molitev, jed in nekoliko počitka pa bo menda vender slebern tudi sestram privošil, kajti zato, da so redovnice, niso se nadzčtneljski duhovi.
3.	C emu toliko svetih podobšin in pobožnih rekov po ste u ah, ki bolnike smerti, pekla, pokore itd. spominjajo in strašijo? — Kaj četno, da smo si mi katoliški kristjani v mislih o tem navskriž z marsikterimi močnimi duhovi svoje dobe? Nam je telesna bolezen mauj ko dušna, telesna smert manj ko dušna, večno življenje več kot časno. Prepirati se s kom zastran tega nas ni volja, ker vemo, da ga ue preverimo. Naši bravci pa vedo, s kom jim jc potegniti, iu kaj misliti od taccga, komur so enake reči nadležne.
4.	Nar lepšo stran bolnišničnega poslopja so si mile sestre vzele v posest. Preden so prišle usmiljene sestre v našo bolnišnico, sta ondi prebivala dva zdravniška pomočnika in bolnišnični oskerbnik. Teh stanic je sedem za 20 usmiljenih sester. Da jih je premalo in ne preveč, sc je menda deželni zbor že prepričal, ko je nekega dne unega mesca bolnišnico preiskaval in vidil, kako na tesnem so ondi natlačene postelje milih sester.
5.	Usmiljene sestre se ne derže pogoj, s kterim i so prevzele našo bolnišnico. Ta pritožba se bo razvidila iz omenjega sklepa našega deželnega odbora. Tudi zastran te tožbe nas veseli, da se bode opazovalo.
Na pravem mestu bi bilo, ko bi tudi mi pri ti priložnosti povedali marsiktere protožbe milih sester. Da se nam pa ne razlaga ko maševanje, naj molčimo, saj bo prišel čas. da se resuica razodene po njih, ki so v to poklicani. Vse pa, kterim je telesni iu dušni blagor uaših ubozih bolnikov mar, lepo prosimo, nam (kje v Zgod. Danici) naznaniti, kar bi utegnili še slišati o tožbah zoper mile sestre. Zakaj naložili smo si nalogo, tudi od svoje strani opazovati in pozvedovati vse bolnišniške zadeve, nc kakor da bi sum imeli do njih, ktere ta dolžnost zadeva, temveč zato, da bomo mogli obciustvu vselej le resnico o nji nazuanjati, ko vidimo, da naši nasprotniki tolike laži *) okrog trosijo v škodo našim bolnikom iu milim sestram, kterih ljudomile strežbe blezo bolnikom nc privošijo. kakor po druzih mestih.
Oyle<i po Slovenskem in dopisi.
Iz Povirja na kra*i. 15. proneiiea. Njih Vcli-častvi presvitli cesar Ferdinand in presvitla c esarica Marija Ana sta podružnici Matere lložje ua Gori v Po-virski laii za zidanje zvonika iu popravo cerkve z dopi«o«i od 1. prosenca t. I.. 401» gld. podariti blagovolila. Ncpo-za bij i vo hvaležni bodo vedno faraui Njih Velicaslvoma za toliko zaželeno pomoč.	Faratii Povirski.
Iz Ljubljane. Kakor po druzih ljubljanskih cerkvah, tako se je tudi v prelepi šentjakopski mestni cerkvi poslednjih 10 let veliko lepega napravilo: Božji grob. nove orgije, monštranca. iu skoraj vsak stranskih oltarjev je kaj novega dobil. Vsemu tciuu so pripomogli za cerkveno olepšanjc vneti dobrotniki iz domače duhovnije in od drugod. Se pa se jc Križev pot močno pogrešal, ki je za vsako cerkev posebna lepota in skorej neogibljiva potreba. Želeli so nekteri dobrotniki. de naj bi se torej tudi sv. Križev pol postavil v ondotni cerkvi, iu ker so nekteri darovi v la namen že naprej dospeli, je delo že začeto. Znani
•) In.Ian. kakor je Dan. po ..Nov.4- ie pravila, jc bil .AVan terer-po ..Tagespošti" tako zakvasil. dc mu je mogel g. vodj« poroda. oddelka preklic velevati.
umetnik g. Kubnl je prevzel znamenitno delo, ki bo stalo do 1000 gold., in že je na ogledu 13. postanek ali štaci-jon na altarji v kapeli sv. Frančiška. Ker bo ta nova naprava pobožuost vernikov, pa tudi lepoto ondotne sloveče cerkve močno povzdignila, torej je prav dobro in hvale vredno delo, kdor se s kakim pripomočkom te naprave vdeleži.
Is IJubUane. (Dvoje vprašanje, ki na nji prav odgovoriti, globoko sega v družno življenje našiga naroda in njegov blagor.)
Blagor svojega naroda pospešiti, napake odpraviti, je vedna želja in neprenehana skerb sleheruiga praviga rodoljuba. Za oboje to se je v poslednjiši dobi silo veliko storilo v dušnim iu telesnim oziru. Opomnim naj le toliko novih šol po vsi deželi, muogoterih časnikov in lepih bukev, ki razširjajo toliko lepih in potrebnih vednost; nepre-uehaniga truda toliko duhovnih gospodov, vradnikov in srenjukih prednikov, ki dostikrat delajo z združeno močjo za dušui in telesni blagor svojih rojakov; zakaj oboji je med seboj tako tesuo sklenjen, dc se ue da ločiti. Vse to le omeujeuo in drugo ne imenovano res kaze novo dobo za naš narod, in obeta, rekel bi, kakor zarija, boljši čase v nravnim in telesnim oziru.
Vender kdor neenostlansko pogleda v djausko življenje uašiga naroda, ter ga primerja s poprešnjim časam. bo lahko zapazil, dc v marsikterih tudi tehtnih rečeh gremo rakovo pot; bo nehote spoznal, dc v mnogim oziru smo. ali ue na boljšim, ali celo na slabšim, kakor pred kakimi 20 leti. Omenimo naj danes le dveh reči. ene v telesnim, druge v nravnim oziru. ki obe globoko segate v naše družbino življenje ter ste vredni, de naj bi vsak iskal pomoči zastran nji in priiuerniga odgovora ua vprašanje, kako bi se le-ta dosegla.
l*ei vo je : Kako bi se dalo z d a t n o pomagati toliki r e v h i u i, ki se je pri nas tako razširila, de povsod, po mestih in po deželi, vidimo cele trume beračev, kakor še nikdar ne. — Bes so znani mnogi vzroki te prikazui, n. pr., slabe letine, visoki davki, pomnožene potrebe za življenje, nezmernost in za-pravljivost nekterih prebivavcov, lenoba in zanikarnost druzih. Kes beremo, de jc po družili deželah še veči revšiua, ki iuia pa tudi šc druge \zroke, ki jih jc se težji odver-niti. Treba res je pri vsakim ztegu vediti korenino ali vir, de se more odpraviti: tako tudi tukaj. Ali. če žc povo-denj škodo dela, ni le vprašauje, od kod jc prišla voda, ampak še bolj, kako jo odpelja:i in ojeziti? To pa tolikanj bolj, ker tč nadloge tudi dobra letina ne zmanjšuje, nasproti še množi; v mnogih krajih so namreč ljudje od ptu-jih beračev in ciganov toliko uadleževani, dc imajo v resnici dvojiu davek, in nobena reč ui varna pred takimi postopači. Dobro veiuo. de imajo skerb za revne gg. duhovni, županijske predstojništva. iu de po keršanski ljubezni je vsak dolžan, revnim v djauji skazovali usmiljenje. Vemo pa tudi, de jih je veliko, ki niso v resnici potrebni, ali pa le leni, iu zalo nc išejo pomoči v domačim kraji, kjer je njih malopi idtiosl znana, teuiuc nadlegajo v daljnih krajih neznane ljudi, krivično zares potrebnim darove kratijo, ali se rede od lerdih žuljev nepremožiiiga krnela. Vemo pa tudi, dc je (reba veči, združene pomoči, ker sicer bo nadloga zmiraj hujši, ter bo nad glavo prirastla. de ne bo več mogoče pomugati. Zakaj to nezmerno beraštvo ima v svoji družbi silo veliko znanih nakazili, na pr., de več ne gleda na zvestobo, dobro ime. svoje dolžnosti, de kratko rečem, nobena reč bolj ne podkopljc dobriga značaja, nič bolj serca ue spridi, ler ga pri-pravuiga stori za vsako uialopriduost, kakor navadno beraštvo. Vsakdanja skušnja to dovelj spričuje, in zdrava psihologija bo ravuo to poterdila. Zalo je tehtno pervo vprašanje to: „Kako bi se po mislih modrih in skusenih mož reč dala vravuati? Kako bi se
utegnile mnoge sredstva sploh združiti, de bi več izdale? Kako v posebnih krajih po njih okolišinah posebne naprave postaviti? Ali bi ne bilo prav in potrebno, de bi bližnji deželni zbor lo reč določno v srcujsko postavo vzel? Ali pa, kar je naša misel, ali bi nc bilo prav. ko bi se vsaj po veči h krajih bratovšina ali družba sv. V i u c e n c i j a v ta namen v s t a n o v i I a, d c bi vso to reč v roko vzela? Zakaj gotovo je po toliko skušnjah, de ima podpora revnih le tam izdatni vspeh. kjer je na keršanski podlagi in Cerkvi v rokah, ki »klepa s pravično telesno tudi dušno pomoč. Francoska in druge keršanske dežele so nam z dobrim zgledam v tem svetile; ali bi ne bilo prav, de bi jih posnemali, in sc poslužili euaciga sredstva? (Konec nasl.)
Is Ljubljane. Veliko vv. čč. gospodov me jc vprašalo. zakaj da jc .,K a I v a r i j a" v (ako velikem formatu in nc kje v bolj pripravnem, kakor u. pr. ..(■olgnia.** V pojasujeuje naj vsim ob enem odgovorim, da sim si iz sedem glavnih mest štacijonskih podob ua ogled omislil, da pa nobene niso bile tako lepe, žive in določne, kakor od Fiirich-a zrisane pri Mauz-u v llalisboni; torej je kazalo te vzeti, čc si tudi nekoliko veči. Bukve se morejo tedaj ravnati po podobah. Ako bi se pa dale nalaš v manjši podobi v jeklo rezati, bi veljale same plošč do 6000 gold. Vediti pa jc, da podobe so ravno zato lepe, ker so velike; v malih bi se razno čutila nc mogle tako živo in ginljivo razkazovati. Fnako je izvoljen lep. debel iu terdin popir, da ga černilo debelega natisa ue premaka. 1'osebna okoli-šina jc tudi ta, da Mauz jc le s to pogodbo podobe dal tako ceno, da se jih jc na enkrat za .'t 000 bukev, to je. 42000 podob naročilo. Tih podob je zdaj še za 7oo bukev. in ker bi se jih v drugo nc moglo toliko ua enkrat naročiti, bi utegnila ..K a Iva rija" za 30 do «0 kr. v ceni poskočiti, kadar imenovana zaloga poide ). Ve. gg tovaršem v vinogradu Gospodovim po Kranjskem. Štirskem. Koroškem in Istrijanskem priserčna hvala za dobrotno, prijazno in Ijubeznjivo sprejemo, spoznavo iu cenitev, pa tudi za veliko prizadevanje v razširjanji teh bukev.
Jožef Zupan, korar. Cerkven« hI o vat v o. ^ rčni niemee za r: i ve i ii m e r t v e ; — za novoletne, g o d o v u e i u druge darila, zlasti namesti podobic pridnim o t r o č i-čem, spisal I.. J. Drugi nekaj predelani iu z zgledam ali zgodbico za vsaki dan pomnoženi natis (tU strani v I2lcrki). — Koso bile te bukvicc I. 1860 v prav prijazni obliki z lepim zavitkam iz barvaniga papirja v pervo prišle na svitlo, so se tako priljubile, dc so v kratkim vse pošle, desiravno je bilo 2000 natisnjenih, iu ker sc jc po njih vprašalo, smo jih dali v novo natisniti; pa smo besedo sem ter tje kaj malo predelali in ua svet nekiga visokiga gospoda za vsaki dan k mnogoteri, pa kratki tvariui pridjali tudi kratek zgled v pojasnilo. ..V e č u i m e s e r ' nai hode še posebno šolam priporočen, ne le zato, ker se z njegovo pomočjo prav po lahki in prijazni poti zamore mladost v raznih čednostih vterditi. ampak (udi zato. ker uccuik sam iz njega povzame pravilo, po kterim zamore še z druzimi tvariuami enako nadaljevati, kakor so une skuz 31 dni izpeljane. V veči pojasnilo naj pridciiemo tukaj vvod k ..Večnimu mescu." ki je taki-le: ..Ta Večni mesec bi zamogel živim iu me rt vim prav veliko dobriga storiti, ako bi ga tako obračali, kakor je od me njen. Dober je za gospodarje: vsaki večer naj ne deržini naloga bere za drugi dau; -- za gospodinje, ki ucence v stanovanji imajo. ravno tako; za posamezne ljudi, ki nimajo časa veliko brati, pa vender zete kaj dobriga slišati iu v čednosti rasli, postavimo, za keršeuice iu sploh za posle; — za šole: vsaki dau hc učencam naloga
*) Kavno te dni nam je nekdo, ki ae na take reči ume. imeaovaae podobe močno hvalil in rekel, da *o name Hucijonske podobe toliko vredne, kolikor veljajo vse bukve s pudbami red. \r.
posebej bere in razlaga, to bo malo časa vzelo, pa silno veliko k rednosti pomoglo, zla«ti ako otročiči bukvice imajo, »Jc bodo tudi domačim večni mesec razlagali; — za nedeljske šole in otročje spraševanja: da se jiin v nedeljo naloga zaceli teden, in je bukvic dosti za 31 krat, potem pa nic ne škodva ampak pomaga, če se ponavlja; — za božičnice. novoletoice in sploh darila; slehernika obdarovane* bodo razveselile: utegnile bi se ludi pri Šmaruirah porabiti, kjer žele berhke in kratke napraviti: privzame -e k pričujočimu vsakdaujimu nauku kako malo daljši premišljevanje. molitev Marije Device in vsakdanje litan.je M. D. lavretauske. še posebno pripravno so pa za domače iu otroške Smarnice. — Kjer se š dam ali družinam vei-ui mesec razlaga, ie ticba. de se naloga po prebranji izpraša, če si jo jc vsakdo v spominu ohranil, ker brez tega veliko koristi zgubi."
Pomnožiti pii enaki velikosti se jc za ni ogel le tako, de je vsakdana molitvica le pervi dan natisnjena, in dc so se nekaj manjši čeikc izvolile. Velja pa celih 10 novih krajcarjev, k^kor »t pervim natisu (pri Gerbcrji . Krem-žarji. Ničmanu). Le hitro tedaj po njem. de ga kdo ne zamudi.
— Te dni smo v kn. skof. pisaruico oddali dozdaj za Bolgaic prejete daiove, srebra in papirja v zlato prciue-njeniga: b1, napolcoiiov in J franke, po naši veljavi 77 gold. 77 kr.
..Naprej" -t. ."». piše: ..V ponedeljek ^12. dan t. m.) sc jc v gledališti tako nedostojno vedel igravec (ki je potem neki bil tudi kaznovan pri sodbi), da jc vse mesto nevoljno pripovedovalo njegovo nesramnost. Ali se ima v igraiišči zares učili omika iu izobraženost, kakor je njegov namen, ali sc ima oznaiijevati najgerja razbei zdanost ? Kteri oče. ktera n.ati b<>de nespametna dovolj. svoje odrastle ne-popačene otroke voditi v kraj. v kterem se izpriditi morajo ? Sc je opomniti. da s-» se naši glumaci prijeli te navade, kadar se kteremu igra ua posebno korist, da vpletli kako slovensko pesem ali dtklamaci-«. ker s temi drobti-uaini potem privabijo vet preprostih glcdavcov itd." — Pristavimo naj. da ravno to pritožbo iu nevoljo smo tudi mi slikali, in k temu še. da se pri odbiravi iger premalo pazi na čednost in spodobnost: Ljubljana namreč jc še trezno mest« in ne iiuh<■ prebavati vsake razuzdanosti, kaki r morebiti marsiklere druge mesta. iti kar jc rodila kaka zbegana umišljija. Čast in poštenje pa našemu mestu, ki je o tej priliki čednosti tako lepo spi če vanje dalo!
Odkodarje. Podal sc je hišni oče ua trudno delo za veliko dui. iu pa le k pridu svojim otrokam. — al glej! otroci njegovi so vedili njegovo skerb. ljubezen očetovsko, lil tudi odhod njegov. — pa ne de bi bili ljubezen z ljubeznijo povernili ~ so rajali razuzdanosti in veselja, desiravno s« vedili očetov trud; in v pijanosti in med divjem razgrajanjem so ga na pot spremili. — Ker pa oče vidi brezbožno.-.: *v.»jih <»trok. ga žalost obide in reče: nO. de bi me vsaj nekoliko mojih sinov spoštovalo, in zlasti takrat, kadar nu drugi zaničujejo!" Knaka se godi v današnjih dnevih. Dnevi .-e bližajo, de se b<> obhajal spomin Zveli-čarjevega odhoda v pušavo; ali skušnje nas učijo, de nobeni predpustni dnevi niso presv itli. ne noči pri temue, de bi se nor« st divjakov ne razlegala, in dc l i z norostjo našega Zveličarja v pusavo ne spremljali. — Tedaj „Dauica,tt blaga tvoja -kerb za Cerkev jc velika! - prosim te tedaj: spouiinaj verle gospode iu eeikvene očete, naj postavijo, kar jc (<• več dekanijah ze vce let postavljeno, namreč: dc bi bilo z a d n j c p u s t n e d n i izpostavljeno sv. llešnje Telo. ter bodejo očetje s svojimi sinovi in matere s hčerami hodili molit pred tron Vsegamogočniga; ne pa gledat hudobnih paHtuhov. ki memo hise Božje stekajo, ka'«or in e iuo divjiga bcrloga! — (Attendile! loijuitur os laicorum Vr.)	T.
Tisočletnica Ciril-Metoda. pripoveduje „Kat.
list", se bode obhajala tudi v Rimu, v sredstvu našega edinstva. pa sej se je že začelo praznovanje po napovedi, ki so jo sv. Oče „suapteu poterdili. Na mlado leto po ve-černieah našega ilirskega kapitola je vodil kardinal Silvestri procesijo s pres. Rešuj i m Telesom po tergu, ki se razprostira pred novo narodno cerkvijo sv. Jerouima. V cerkvi so se pele litanije vsih svetnikov s pristavkom ss. Cirila iti Metoda s posebno molitvijo. Po blagoslovu je bilo slovesno razsvitljeuo cerkvino čelo in korarsko stanovanje. Vse nedelje skoz celo leto se bodo po kouventvalui sv. masi pred izpostavljenem sv. Reš. Telesom pele rečene litanije v kapeli ss. Cirila in Metodu in dajal se bode blagoslov. V praznik ss. aposteljnov pa se bo obhajalo rimsko in glagolsko pon-tifikaluo opravilo s cerkvenim nagovorom v našem jeziku. V predvečer in večer imenovanega godu sc bodo zopet poslopja rezsvitljevale in glasba bo pred njimi igrala. Ob koncu leta se tisočletnica sklene z obhodom, zahvaljuo pesmijo in razsvetljevanjem. K obhodom in ua godovanjc se bodo sklicali šolski iniadeuči iz v«ih vstavov iu samostanov. (Glejte in zgledujte se, dobri ljudje, kako katoliška Cerkev brez sumiiičeuja in natolcevanja privoši vsim narodom nedolžno narodov no veselje. Ali ui oua dobra mati? Vr.)
S tem godovanjein bodo sklenjeni tudi obilni cerkveni odpustki. Stanovitni spominek tej tisočletuici pa bo „Collc-giuiu Cv rillo-Methodianum,tt Ciril-Metodov vstav. Zbor sv. Jerouima je namreč sklenil, za ohranjenje tega vstava darovati vsako leto 1000 tenlnjakov ali škudov in odstopiti celo pervostropje v svoji hiši. da se bo ondi po 16-20 rejeucov sprejemalo. Ztior želi, da bi rcjcnci ua njegove stroške v Rimu zamogli v dveh letih djausko doveršiti nauk v cerkvenem pravu, verni, obredoslovji in zraven tega svetih zborov , Coucilii Visitae Episcoporurn et Regularium. Zraven teh bi sprejemal zbor poletnih 150 terdujakov (kar je pri sedanji dragini malo) še več druzih mladih mašnikov ali pa mladenčev, kteri bi se skoz sedem let modroslovja iu bogoslovuih naukov učili. Na stroške zbora ali kapi-teljna bodo imele pravico po enega mladenča pošiljati: Vikša škofija zagrebška. škofija djakovska. senjska, križev-ska, sadarska iu dobrovniška.
Z Doleuskega. Gledat sim bil šel še enkrat gorujo-mokronoško staro kapelo. Vso sim natanko zmeril, in za „DanicoJ jc bil že spis gotov, ze zapečaten. Ravno sim ga oddal na pošto, pa dobim v roke „Danicou. v kteri nam piše učeni dekan Hicingcr v oziru ss. Cirila iu Metoda ua Krajnskem. Skor enak je bil moj *pis. poterjen tudi le z njegovim učenim preiskovanjem; torej v predal ž njim! Le o pripovedki sim jes tudi še tole slišal: V starih časih sta iz ravnine t morebiti od Save gori?) prišla dva mašnika v te planine, kje: je imel Sončar svoj grad. Imel je pa Soncar dve hčeri, ki »tr perv t zapazili ta dva mašnika. Povedali ste svoji materi. Očetu pa si niste upali povedati. ker bali ste sc. de bi Sončar njima kaj žaliga ne storil. Mati pa mu pove iu giaišak tu z veseljem sprejme. Vsa družina je bila podučena v resnicah, in Sončar jc dal zidati kapelo, kakor sta mašnika želela.
Stari tudi pripovedujejo od svojih pred-dedov, de nekdaj, ko še orgelj ui bilo. je domači stari pevec po dokončani službi Božji vselej še verne opominjal v pesmi. naj se priporoči* še ss. Cirilu in Metodu (nekteri pravijo ss. Iler-magoru iu Kortunatu) in pa sv. Michaelu. — Sc ve. de na take ustne zročila se nič gotovega ne da staviti. Prav je pa. de se vse lo bolj ua tanko preiskuje. To na* bo zdramilo. Zares, lepo bi bilo. ako bi se kje blizo starega Ogleja postavil lep spominek u a š i m aposteljna m; kaj pa, ko bi se še tudi ozerli na drugi kouec nekdanje Oglejske škofije ? V Cirklah — Leskovški dekanii - je farua cerkev — revna — posvečena sv. Marku, poddruž-uica pa ss. llermagoru in Fortunatu. Kaj. ko bi se ta farna cerkev kej popravila? Ljudje v tem kraji so revni, sami ne bodo vsiga mogli. Združeno bi se morebiti dalo
kej napraviti. Akoseserčno lotimo, vse je mogoče. Tudi zato bi jest rekel: Fiat, fiat!	J- V.
Is Marburga, 15. pros. Naš novo izvoljeni knez in škof, premilostljivi gosp dr. Jakop Stepi Ani k. ho 7. t. m. Marburg zapustili, opravljajo na Dunaji od 12.—16. duhovske vaje v kapucinskem samostanu, ter se 16. v Sol-nograd podajo, kjer bojo 17. po te rje ni, 18. pa posvečeni. Lepo so izbrali vzvišeni nadškof ravno ta dneva ter pisali, da imata po njih misli za to slovesnost posebno poinembo, ki se ne sme prezreti. 17. se obhaja god sv. Antona, patrona pokojnega kneza škofa Aniona Martina Slo m-šeka, 18. pa praznik naj svetejšega imena Jezusa, ob euem pa tudi sv. Petra stol (festum cathedrie s. Petri). Spomini, posvečevanju jako primerni. V ..Volksfreundu" sicer dnes beremo, da pojdejo tudi kerški škof k posvečevanju, vendar to tukaj ni nič znano; gotovo pa je, da bojo pri posvečevanji asistiiali graški škof iu (udi navadno pridigo iuieli. Od tod spremlja .'i duhovnov Njih milost v Solnograd, med njimi stoljni farmešter in kanonik preč. g. Jožef Kostanjovec. Kavno se tiskajo trije pastirski listi: v latinskem, slovenskem iu nemškem jeziku. Slovesno vpeljanje, za ktero Marburžanje že velike priprave delajo, je za zdaj odločeno za Svet nico, pričakuje pa se še od kneza gotovo določenje
Iz Mariborske okolice. (Dalje.) Kor so dali povečati, in pri tej priliki orgle prestaviti iu popraviti, ter jim register za fisharmoniko dodjati, iu zdaj imajo deset registrov. Pojo pa ljudje tamkaj tako, da jih je veselo poslušati, iu duhovni pravijo, da tako lepega petja vse na okrog ni, kakor pri sv. Kungoti. Lepa hvala! Je pa tudi prav. sej že preiok David v svojih psalinih pravi, da je „dobro Gospoda hvaliti, in s petjem častiti ime Naj-vikšega". In sv. apostelj Pavel nagovarja pervo kristjane, da naj pojo psalme in druge svete pesmi ( Kol. 3, 16). Sv. Bazilij pa imenuje sv. petje ,.delo angelsko". In da svete pesmi tudi do človečjega serca veliko moč imajo, nam piše sv. Avguštin satn od sebe: „Kako sem sc jokal pri pesmih tvoje Cerkve. Ijubeznjivi glasovi so dospeli v moje ušesa; resnica pa je zadela moje serce. in iz njega je plamnela v višavo prava pobožnost; solze so tekle, in dobro dobro sim se čutil pri njih." (Conf. U, 14.) Iti koga ne bi giuolc svete pesmi, ki teko iz ust o pobožnosti zbranega ljudstva? Marsikteremu grešniku se scrce tali pri takovih svetih pojah! In ta hvala gre slovenskemu ljustvi sploh, da rado noje. —
Ze dolgo so želeli gosp. duhovni oče poleg sebe imeti duhovna, ker so djali, da ni dobro biti človeku samemu; in tudi se njim je milo zdelo, da je veliko duhovnijauov primoranih celo o zapovedanih praznikih biti brez Božje službe, ali pa po težavnem potu iti v ljucko duhovnijo. Kajti pa je v duhovnišnici ali farovži prostora manjkalo, so razodeli farmanoni svoje želje; iu čuda! pred kakor je leto miuolo, jc bila povikšana duhovuišnica, ktera jc zdaj prav lepo poslopje s sedem sobami. Tedaj že tri leta imajo bo-lehastega gospoda, ki jim drugo sv. mešo služijo, pridigajo pa gosp. oče sami, vsaki praznik po dvakrat.
Kuugočarji ho si žc davno želeli večega cerkvenega zvoneuja, in ta želja se jim jc preteklo leto dopolnila, ker so iz Ljubljane dobili veliki zvon, kterega so bili sami kuezo-škof Anton Martin prišli blagoslavljat. Bil je poslednji, kterega so oni blagoslovili.
Naj tudi omenim v hvalo te duhovnije , da ljudje lepo skerbč za poduk svojih otročičev. Ker neso imeli lastnega poslopja za šolo, so lanka kupili lep hram z nogradom iu njivami za štiri tisoč gld., kar bodo prihodnjemu učitelju za boljšo njegovo bistvo poklonili. (Zdaj imajo šolskega pro-vizorja.) Ni mar to lepo? Se ni davno, kar so ...Novice" naznanile kratki pa važni spis od dr. Kazlag-a: ..Slo v e n c i s ker bi te za dobre ljudske šole". Kes. tako je: bolje pa uič. kakor slabe šole! — Ako pa želite iineti
dobre šole, je perva potreba, da so učitelji pridni; in če takovih hočete, skerbite tudi za nje. da bo njim dobro med vami, ter jim ne bo treba skerbeti. kaj bodo jeli in pili, iu s čim bodo oblačili sebe iu svoje, da bodo toraj z radostjo opravljali svoj težavni poklic. Nekteri pa mislijo, da bodo šole že dobre, ako se Ic od cerkve ločijo. So taki, ki to mislijo. Pa vi Slovenci, sej imate bistre glave in blago serce, toraj si ne bote srečo tam iskali, kjer je najti ui. Nekdaj so apostoli materam branili otroke k Jezusi voditi; pa ue čudite se temu. ker nčso šc tistikrat imeli svetega Duha; takovi apostoli brez svetiga Duha so tudi oni, kateri hočejo otroke odtergati i/, naročja sv. matere katoliške Cerkve; takovi so poslanci, pa ne od Kristusa, temveč od nekoga drugega, ki jc lažljivee žc od začetka. Oni vam ponujajo lepo jabclko. - omiko mu pravijo; pa Slovenci pazite, da mesto življenja smerti nc najdete!
Kjer koli se katoliška Cerkev utemcli. ona kakor skerbua mati otročiče Ijubeznjivo k sebi kliic. iu širi po njih med ljudstvom pravo keršansko omiko. Tako je storila tudi pri nas. Toraj Bog ue daj. da bi mi nehvaležno zapustili čisti studenec njenih svetih naukov, iu bi hotli pili mlako posvetne modrosti. To kar ne bo! Nemški časniki avstriianskim Slovanom očitajo, da se preveč der/.« katoliške Cerkve. Bodi to naša čast; bo pa tudi naša -reča! Sveto vero iu ljubezen do katoliške Cerkve smo od svojih prededov dobili; mi jo tudi hočemo neomadeževano zapustili svojim vnukom iu njih mlajšim!
Dober streljaj od lame cerkve je veči breg. za njim lep log, iu v njem *t<»ji ze od lela lHjli kapelica s prijaznim zvonom, iu v njej nakiučau altar z lepim kipom 11 Device Marije čistega spočetja. pred njim pa visi goreča svetilnica. Tam še Ic so za furmane prave duhovne vaje Mesca vel. travna ali majnika se suidc ondi vsaki den množica; že ob štirih zgodej zvon zadoni. iu kliče vernike, uaj pridejo častit Marije prečiste Device. In glej! kakor mravljice hitijo z veselim obličjem od vseh Mirani verne duše proti cerkvi, ker jih žene ljubezen do Marije. Ob petih je tiha meša, potem se moli sv. rožcukranec v procesiji do kapele; tam jc kratko premišljevanje, potem litanijc II. D Marije, in k slednjemu pesem, zlozena od gosp. J. Virka (Gl. Večernicc 1. zvezek str. 11. kdc se samo dve besedici premenite, mesto: „l*od lipo" sc poje):
..Za hribom kapel ca stoji	..In kadar sc majnik rodi.
Tam kinčan oltar se svetli.	kapel ca ko venec diš-:
In biser oltarja	Olur in pa stene
Ko juterna zarja.	>o vsr ocvrtene.
Podoba Marijina slovi	lla bolj s.- Marija časti." itd.
Po tej pesmi se verne procesija po drugej strani brega v cerkvo nazaj; grede se poje druga Marijina pesem: ..kar se giblje in *rc . Z meno prepevaj \se ('esena m' Marija ti. Te angel počasti.'' iid.
Potem je s v. mesa z blagoslovom. To sc ponavlja vsaki den mesca majnika. Verni tudi pobožno sprejemliejo sakrainenta sv. pokore in sv. Kešnjega telesa, ker dobivajo se. kakor je znano, ta mesec popolnoma odpustki. — Bi se ta pobožnost ue dala po vsih dubovnijah napravitiv kungočki gospod so se po iijcj svojim farmanom jako prikupili, ker slovensko ljudstvo posebno ljubi Marijo iu nje praznike. Tako težavna vender ui: sej imamo dovolj takih knjig. Po nekterih duhovnijah imajo vselej ravno tiste, pa bolje jc premišljevanja večkrat premenjati. ker ..varieta* deleclat ct aedificat. ( Dalic naslcd. |
% Um it e. M. t Spominek ranjc. škofa Slomšeka.) Nai Vam zapišem lepo pesem od sv. Križa, morebiti poslednjo Slouišekovo. Zapisali so jo pokojni škof v spominske bukve romarske cerkve sv. Kriza, ktero so posvetili dobei mesene pred svojo smertjo. Imenovana cerkev stoji na visokem hribu in silno težavno jc do nje priti, ali pregoreei škof so jo vkljub priložnostim obiskali, ravno 8. vel. *erp
18b2. Posvečevaje mu bili viduo oslabeli iu glas jim je skoraj odrekel: vender hu srečno dukončali svete obrede. Po opravili se vležejo; toda kmali ustanejo ter napišejo zalo pesem, ktera tudi kaže, kakega duha so visoki pokojnik bili. l^hko so s sv. Pavlom rekli: „Meui je svet križan in jaz svetu. Posnemajte mene, bratje! in glejte na tiste, kteri tako živijo, kakor imate zgled nad nami. Z a k a j v e I i k o j i h živi, ki sem vam že večkrat rekel, zdaj pa tudi jo k a j e rečem. da so sovražniki križa K r i s t u s o v e g a." i Filip. 3, 17. etc.). Taka-le tadaj je uua pesem:
Pohvala sv. Križa!
O križ. na vi-nkn postavljen.	Sovražnikom svojim serdito
Zastava premacc si nam.	Se širom po sveti smejiš,
\ j-oko nam bodi pozdravljen!	Zastonj krivoverci (rušijo.
Zaupanje nase si sam.	In škripajo jezno z zobmi.
Hudobni sc Tebe bojijo.	kristjani le k Tebi hitijo.
Te satan od nekdaj certi	Slovencov zaupanje si.
t'a verni se Te veselijo:	lleržinio se svetega križa;
Brc/. križa zveličanja ni. —	Le s križem v nehesa se gre. —
Na g<»ri handi-ro častito	Svet' križ nas nebesom približa.
V doline globoke gledis,	Svcl' križ nam nebesa odpre.
O posvečevanji cerkve -v. kriza pti Belih vodah b. vel. serp. 1S62.
Slomšek, iu. p.
Iz Tersta. Spet je dala mestna gosposka vliti dve oronasti dopersnici: v hvaležni spomin avstrijanskeinu vojvoda Leopoldu III.. iu pa cesarju Fridriku III., ki sta bila vdiha dobrotnika teržaškega mesta. Postavljeni pa bote ua •»prednjo stran mestnega poslopja. Tudi jc ravnokar izdala ulično knjižico, ki med drugim obsega prav gladko latinsko -pisano ..Avstrijado." po lloku lloiiiu. in pa pesmi Kafacla Zoven/.oni-a. Pred nekoliko dnevi smo tukaj vidili prav /rele bele slive, ki so v teržaški okolici dozorele.
V Gorici. 24. januarja. — Med starim in novim letom po noči so v tukajšnjo veliko cerkev tatje prilezli. Spahuili so sreberne vratica pri tabernakeljuu. pa sc jih ne polastili, misleči, da so le posrebernjenc; ukradli so zlato lunulo velike hustije in zgornjo kupo od ciborija. Toliko poštenja so vendar se v sebi imeli, da so posvečene hostijo v korporal zavili ter jih položili zopet v tabernakelj. /nesek tatvine je boren. Vse druge dragoceuosti, ki so '•.ie ta večer razpoložene, so nepoškodovane ostale; ble/.o -o bili ti dolgoioki inostranci. da za nje niso vedili, ali tudi do njih pi iti juii ni bilo ravno lahko Zlata lunula sc ie uže nazaj dobila. Kakor pravijo, jo je neki mladeneč /.latarju v Terstu na prodaj ponujal. Ko ga ta resno spra--uje iu zaverne. mladeneč prestrašen, pu-tivsi mu lunulo, /beži. Policijsko vodileljstvo jo je pa vernilo njemu, čigar je.
Vsled nekega ..ministerial-ei lassaki je z novim letino dospel na tukajšnjo koiizistorijo. se na naši c. k. nor-malki zuntj keršanskega nauka zopet vse po nemško u č i.
Odbor čitavnice naše vedno bolj razodeva svojo delavnost. V kratkem misli napravili verh gostili manjših tudi v i iiko slovesno besedo, blezo zadnpi nedeljo tega mesca. II. t. m. so po dokončani tomboli iu petji naših pevcuv -.topili v krasno čitavničuo dvorano pevci iz Tinina, ki so nalašč za ta večer vkljub slabemu vremenu semkej došli počastit in pozdravit svojo sestro v Gorici. Verlo dobro došli! Prepevali so ti pecvi kaj čversto iu serčno. Ilvala jim lepa. ne manj čast in hvala njihovemu učitelju, gosp. Furlani-lu, ki si je toliko prizadeval, jih tako mojstersko izuriti v petji domačem. Pač bi se hitro vse naše prelepe pesmi slovenske po vsi Sloveniji, v vsaki vasi vdomacile, ako bi le učitelji iu orgauisti ali kak drugi rodoljub, petja zmožiu. po deželi omenjenega učitelja toinitiskega posnemati hotli. Po lepih pesmih bi se naša deželna mladost zmiraj bolj zavedala svoje narodnosti. Pa koga res nc žali. ko naši slovenski mladenči. zlasti iz goriškega okioga. pridši v mesto o nabiranji vojakov, namesto poštcuih slovenskih,
prepevajo večidel nmazane laške pesmi, tako da se jim Lah smeja, zaveden Slovenec pa se jih jako sramuje? In kdo je kriv tega? Veliko je krivo sicer gosto dotikanje z Lahi, ali ne manj zanemarjenje domačega slovenskega petja, posebno v nedeljskih šolah pri bolj odrašeni mladosti. Kjer se pa domače petje zanemarja, tam gotovo narodnost peša. hira in poslednjič — umerje! Torej učitelji, ako imate saj ljubezni do domovine svoje, kteri ste jo vsakijtrenutek po postavi Božji posvetiti dolžni, učite mladost iskrico pridno keršaustva, brati in pisati itd., pa nikar ne zanemarjajte pošte-uega slovenskega petja. Pesem in napevov, hvala Bogu, nam ne maujka. Zagotovimo vas, da boste po petji domačem in poštenem uarodnosti naši veliko več koristili iu ji berže na noge pomagali, kakor pa če se ukvarjate s prestavljanjem ali spisovanjem kakoršnih koli knjig, ako v to po posebuih lastnostih in potrebnih vednostih niste poklicani. Z Bogom!
Goriška vikši dulioviia vladija ali škofija ima po letošnjem duhovskem imeniku 342 raznoterih duhovnij in cerkvenih služb, med kterimi je 25 izpraznjenih; 379cerkev in svetiš, 395 duhovnov; 196.582 duš po 15 dekanijah V vikšiškofijskem semenišu je 27 goriških, 28 koper-s k i h, 10 p u I s k i h . in 6 k e r š k i h bogoslovcov; tedaj vsih skupej 71. — V oudotuem vikšiškofijskem mladenškt-in semenišu je 48 inladeučev od II. do uajvišjega gimn. razreda.
Iz Povirja na Krasi, 15. prosenca. — Posebno ljubezen imajo kat. kristjani do Marije Matere Božje. z:ito si pa tudi prizadevajo hiše Božje. Nji v čast posvečene, kolikor nar več mogoče, zmeraj bolj olepševati. Tudi mi imamo ccrkev na gori, Marii, Kraljici nebes in zemlje posvečeno; ali velike pomaukljivosti so pri tej hiši Bo/ji, kterim v okom priti nam pri vsem prizadevanji ui mogoče bilo. Obernili torej smo sc k občno znanim dobrotnikom za blagovoljno pomoč, in pri tem prizadetji so nas posebno podperali slavno znani iu vis. postovaui gospod Peter K oz le r, c. k. notar. Naj tedaj predraga Danica svojim bravccm naznani sad naše prošnje. Podarila sta nam Njih Veličastvi presvitli cesar Ferdinand in presvitla cesarica Marija Ana za omenjeno popravo cerkve na Gori 400 gld.. za ktere se Jima hvaležne serca vsih faranov očitno iu preserčno zahvalujejo. — Nebeška Kraljica, ki nas je ne-številnokrati o boleznih, o suši in drugih velikih potrebah milostljivo uslišala. ter nam pomoči sprosila. naj našo prošnjo tudi zdaj sprejme, iu nase dobrotnike pripelje iz časniga v srečno večno kraljevaujc.
Z Dunaja vprašajo v prijatelskem dopisu, če se ne bo nihče iz Krajnskega pridružil romarjem, ki bodo letos za Velikunoč v Jeruzalem pnpotvali. Komarje zbira seve-rinska družba na Dunaji t Central-Ausschuss des Severinu--vereins, Stadl Jakobergasse Nr. 808). Kdor želi s to družbo popotvati, vloži do 10. svečana pri imenovanem odboru 550 gld. a. velj. v srebru iu s tem je v*a popotniua oskerbljena. če kaj ostane, pa na zadnje nazaj dobi. Dozdaj so se oglasili za to romanje t iz našega cesarstva in 3 i/ Nemčije; tako kaže. da bo družba precej obilna.
MMomarini.
Mili glas si. domovina!
Tožno serce greješ; Hladni vetrič ti v britkostih .Mi v obličje veješ.
l'pni glas si, domovina Se le nad zvezdami; Tamkej gor so vsi narodi Domorodci z nami.
Lepi glas si. domovina
liinejo globoko Hribi tvoji in ravnina Moje kalno oko.
Si. pretepa domovina!
Ala. mamo dala. Brate, sestre podarila; Bodeš jih vanala.
Domovina, domovina.
kaj mi hočeš dati ? Oj. ne brani se. me v svoje krilo pokopati!
L. Tomšič
Mz deželnega zbora.
V 2. seji 12. t. m. je bil izvoljen odbor, ki ima preiskati opravilni red za deželni zbor, — iu drugi odbor, ki bo sestavil opravilni red za deželni odbor. Deželni poglavarje izročil zboru deržavni predlog zastran nederža vinih cest in potov. Naj tehtnisi reč pa je izvoljeni odbor za posvetovanje in pretres srenj ske postave. V (eni odboru so ti-le gg. poslanci: Bar. Apfal-terer, gr. Aut. Auersberg, Koren, Ambrož, Zagorec, dr. Tomau, dr. Bleiuei«, Golob, dr. Zupan. — V tretji seji je poslanec dr. Zupan govoril zastrau razširja ve in zvišanja ljubljanske bolnišnice, ter opomnil, de bolnišnica — nekdaj lokalua naprava — je zdaj deželnemu odboru zročena, in bolnišnično vodstvo je njemu podverženo. Za ljubljanske boluike da plačuje mestna denarnica, za zunanje pa dotične deželne zaloge ali fondi, kterim pa zopet stroške povraču-jejo, ktere to zadeva. Napra va porodniška. da se vsa prena-polnuje (slabo znamenje!) in da je torej treba več prostora. Ako bi hotli bolnišnico tako ravnati, da bi se vsim potrebam zadostovalo, hi stroški znesli do !»0,000 gld. Ker se pa misli norišnica za Koroško, Štajersko iu Krajnsko posebej napraviti, torej želijo zdaj le samo sedanjo norišnico za eno stropje povzdigniti ter jo v porodišuico obcrniti, iu k temu bi bilo potreba kacih 15,000 gld. stroškov iz deželne denarnice. To je bil bolj obširno razložil poslanec Zupan. Vendar pa se je ta obravnava po nekterih sporekih na Tornadov nasvet za zdaj odložila za drugi čas. l'rav pametno iu previdno se je tako tehtna reč odložila zavolj treznega premisleka, zakaj treba bi bilo ne le samo prevdarjati, kako bi se poslopja za žalostne nasledke potepiustva iu razuzdanosti razširile, ampak veliko več še to, kako bi se viri teh napak zamašili. Dobro bi bilo se ozreti v vse preobilne kerčme iu bezuice, z bistrejšim očesom paziti ua snago cčst, potov iu mnogoterih zakotji o nočnem mraku, ua mar-siktere osebe, da bi brez službe ne pohajkovale in še na več druzega, zlasti tudi na odpravo pouočevanja. Posvctovcnje za uederžavue ceste (deržavni predlog) je bilo zročeuo odboru 7 odbornikov (Laugcr, Derbič, Vilhar, Kozler, gr. Gust. Turjaški, dr. pl. \Vurzbach , Mulcj). —Tudi deržavua predloga zastran občne norišnice (za Krajnsko, Koroško, Štajersko) iu nastanovljania vojakov sta odložena. — Poslednjič je izvoljeu odbor za cerkvene iu šolske poslopja in naprave in šolske patronate (deržavtii predlog). Odborniki so gg. poslanci: Dekan Toman, liecher, AVurzbach, Dežman, Kro-incr, Skcdl.) Ker imajo odborniki dosti dela. ni bilo uni teden nič več seje.
Miazgletl po ker*ian*kim ttrelu.
Deržavni zbori si zdai v začetku veči del volijo odbore za obravnave raznih t valili. V Gorici so izvoljeni 4 enaki odbori, peni zastrau deželne iu okrajne zaloge ali fonda s 5 odborniki, med kterimi sta Gorjup in Ceruc. „Presseu štefnja po avstrijanskih zbornicah, kje bi mogla koga ovaditi: v češki zbor se je tu osa že nekoliko zakadila, iu lliegerja, kaj pa da, je mogla najpred pikniti. Ta list je res jezična bahura, za vse pripravna: zdnj blebeta. obrekuje iu laze. zdaj uci in pridiga, zdaj za druge snubi, znanja dela, neveste ponuja, zdaj gleda, kuko bi med nižjim i it višjim duhovstvam. med podložniki ene deržave napravila sovraštvo in prepir.
O tisočletuiei ss. Cirila iu Metoda piše serhski „Vidd." med drugim: „Kazni slovenski narodi si prizadevajo, de bi ta spomin veličastno obhajali, in v resnici skušajo se, kteri hi ga spodobnisi slavili..... Bo mar v Belim gradu pretekel tisočletni spomin slavenskih aposteljuov samo pri občnim cerkvenim praznovanji brez kake veči slovesnosti ? Beli grad, spodobilo bi se, de v tej reči poprime eno pervih mest, toliko bolj, ker ss. Ciril iu Metod sta bila južna Sla-
vena, po rodu iz bližnje nam Macedonije. Na to veliko sla-vensko letnico tedaj naj zavernemo pazljivost našiga občinstva, kajti imenovana cposteljna nista bila Ic samo bla-govesta keršaustva. ampak tudi perva slovstvcnika, ozna-novavca prosvete ali olike .... Želimo, de bi se ta narodni god povsod po Slavenskim ne obhajal ob enim času. kei tako bi slavenski plemeni ne mogli prihajati eden k dru-gimu v gostje .... Ss. Ciril iu Metod sta oznanovala Sla-venam keršanstvo skorej dve stoletji prejdeu ste sc cerkvi ločili: orni tedaj naj bolje pred oči stavita društveno edin-stvo Slavenov."
V Parizu je namesti ranjciga kardinala vikš. škofa Morlot-a izvoljen mil. gosp. Darbois. škof v Nancv. —
Katoliška in nekatoliska politika. Veči del časnikov tako piše, de Garibalda gladijo, ker menijo, de ou bo svobodo izvojskoval: ali to ni katoliška politika. Garibaldi ni nič izvojskoval, razun strašnega razdjaiija ua l.aškem iu sebi svitičeuko v nogo, ktera ga pa ni zmodrila; njegovo djanje nima in ne bo imelo uobenih blagernih nasledkov, kakor jih nikoli nobenega tolovaja ni imelo. Stari terdo-vratnež iu ukožeui sovražnik katolicaustva bo naj berže s kako neprevideno smertjo svoj žalostni konec dosegel, taknr razbojniki večidel. Klical ga je Gospod pri Aspromonte. ali starec ima zarašene ušesa in Midatovo kučmo čez oči potegnjeno. — Kdo je bil v začetku lanskega leta v veči nevarnosti kot Pij IV Tode namestnik Kristusov ni omahoval; rabil pa je katoliško politiko. Povabil jc Is. pro* 1802 vojake od vsih strani sveta in sklenil jih je z nebeškimi vojskovavci. poltretje -io škofov s 2t» japou-kiini mu-čeuci. Iu mislil si je pred marsikdo, ali bo pač kaj premogla ta zgoli uravna iin»c zoper Francijo, ki je v začetku mislila cclo škofom v Kini braniti, iu zoper tigra, ki sr jc deri. da jc po vsi Italii odmevalo: „o Koma o morte!" Gospod pa je stiskavcem pravičnega jezike zmešal, in pa tako, du ou, ki je sam ves volk po llimu. ie onega ošanUl. ki mu jc hotel zaželeni Kim pridobiti, in Napoleon III., ki jc poprej dopustil rimske okrajine grabiti, je z gorečnostjo škofov in vernikov prisiljen, sv. Očeta v llimu z vso svojo močjo zoper tolovaje braniti. In kolikor ima iu je imel rimski papež sovražnikov, je vender tudi ze samo svetne papeževo vladarstvo naj starši deržava na zemlji.
•Ma belka in lesnika.
Žuželka se po „religionsediktuu joka: ..Zakaj jc «tr Miihlleld ..religionsedikt," svoje detešce. zapustil? Zakai ni kdo drugi zaverženca pobral?" O to je neusmiljeno, to je krivično, ..deržavni zbor je zoper svojo dolžnost gresii. je prebivavstvo (časnikarskih stauic) grenko okauil!" Žuželka se j«»ka , ker avstrijanska vlada noče svojih skoi 24 milijonov katoličanov z Kimoni in ii|ih vero spret« i/, gole čiste ljubezni do milijonov protestantov, izmed kic-iiii pa niso vsi Zuzidkatovih misel: ..(Mi. zakaj v Kiniii prosite? — tirjajte. tirjajte; s prošnjo pri ....non possuinus—* •lo konca papeštva nič ne dosežete!" — Žuželka sc »«»ka zavolj zakonskih nepokojev v mešanih žeuifvah. ki ter-pijo vse življenje in še po smerti \ odi rji nlrok; pa sr vender Žuželka tolikanj jezi nad katoliško Cerkvijo, zakai da ona mešane zakone odvračuje. — Žuželka se joka . da so svitli cesar zvesti katoličan in pokoren sin Kristusovega namestnika: ...lojmcne! v Avstrii je tuja moč močnejši o*i cesarja!" — Žuželka, če si oči izjokaš. mi svoji vcii ii. sv.jemu vesoljnemu očetu zvesti ostanemo; pa če tuili tle-setkrat terdiš. da jc ..dic uber\vicgeiide Mchrheit" a\*iri-jauskega domačega duhovstva tvojih misel, boš des« ikra' obveljal za lažnika. — Časniki imajo dokaj čislati nad neko postavo italijanske vlade v hrambo nižjega zoper višje duhovstvo. Neki list. kterega bi se nam bilo bati. k«» In tudi res nam v prid ktero čehnil . pravi k temu: . Fin uachahmuugsvvurdiges Cnternehmen!" Nam pa enake po-
stave prekucniti vlad na uho bijcjo, kakor ko bi trinog svojih lastnih otrok postavo dal mirnim sosedom v brambo njih otrok zoper njih starše, ker jih v svoji zavidljivosti žtli razdvojiti in naredi med njimi prepir, v kakoršnem je sam s svojimi otroci. — V frančiškanski cerkvi v Gradcu bode tridnevniea zavolj japonskih mučenikov 18., 19. iu 20. I. m. — Slovani v Gradcu bodo mende zavolj tisočletnice ss. Ciril-Metoda napravili cerkveno slovesnost in so v ta namen ze odbor izvolili. — Xa prošnjo vojvoda Montebello, francoskiga poročnika, se bo v Petrogradu zidala katoliška cerkev za 10.000 Francozov, ki so v ruskim glavnim mestu. — Freimavrarstvo je kakor ostudna paljčevina skorej po vsem svetu razpreženo in ima 2t»35 beznic ali lož. v kterih sc freimavrarji kakor žoharji v temi shajajo, ter svojo paljčevino predejo, s ktero menijok atoliško Cerkev iu pravne oblasti zvezali. Kakošni možje so freimavrarji? Poslednje djanjc Verhacgen-a ..grossmeistra" belgijskih masonov, je to jaino pokazalo. Prepovedal si je kakoršne koli vere duhovna k smertni postelji in k pogrebu. Tajenje Boga in njegovega tolažljivega razodenja po Kristusu , obupauje, tudi smert brez sladkiga tolažila, še celo oprezovanje zdravih pri bolniku. de bi se revež lic spravil s svojim Bogam, — to učijo freimavrarji, s tacimi strašnimi nauki hoče ta temni, ncusmiijcui red svet okužiti. Lepe ti svobode! naj višji namen njegove ..kulture" iu ..aufkliirunge" je prizadevanje za brezbožnost. Taki železni jarem je marsi-kterimu posvetnjaku. celo učenim glavam, ljubši kot Jezusov ..sladki jarem" in ..lahka butara" kot njegova Cerkev, ki stoji na skali in jc vrata peklenske nc morejo premagati.
V stoljni Cerkvi v Pitsburgu v Ameriki je bilo undan o misijonu pp. redemtoristov do 50 protestantov sprejetih v katoliško cerkev. V školii Kleveland-u sla se dva pastorja vernila v naročje sv. Cerkve, in ravno tako tudi lutrauski pridiger dr. A. Ilungcr v Cros-Plains-u v deržavi Indijaui.
V Neapeljnu jc sveče vanje anglikanskega tempeljna naplavilo velik šum med ljudstvam; mogli so na vse zgodaj to opravilo doveršiti, ker so sc ljudstva bali. Vender pa se jc razdraženost kazala po kavarnah in očitnih tergih. K tej nesreči jc bil Gaiibaldi v svoji diktaturi dal zemlji še. Kikasoli pa privoljenje. K sreči pu anglikanski predikanti ni-o se nikogar s svojimi zmotami onesrečili. Me taka pe-liiika laških freimavtarjev ne bo lialijc zedinila iu ne osre-<ila. je vender »olj očitno kot beli dan. — Nekoliko politike. Džnn-bul se s francoskim levani gerdo gleda. Džon-bul strašno zija. de bi požerl cerkev sv. Petra in renči nad francoskim levam: ..Iz Kima!!" Francoski lev: ...laz strazim sv. Očeta!" — D/on-bul moli taco na l.aško. — in Garibaldi in ..italiauissimi" mu jo ližejo, francoski lev renči. Viktor F.manvel v soteski med obema medli, ker ne ve kaj početi; naslanja se ua leva, desnico skrivaj »teguje proti Džon-bulu. z levico grabi za Lombardijo, ki se mu umika, ako leva zdrazi. Džon-bul z eno taco moli Grecii jonske otoke, z zobmi giabi Grcciij za glavo, lev renči. I.tva v Mcviki po slavi kercajo. Džon-bul se škodoželjno rezi. Kaj bo iz tega?
Mskriea.
Slavni angleški naravoslovec llumphr> Davv piše med družim to-le, zastran vere:
Nikoli nikogar ue bi zavidal, da je še (ako umen, umeten, domišljiv. Al da mi je na i/.ber. naj si izvolim, kar hočem, izvolil bi si vero - prej kot vse drugo; zakaj vera probudujc upanja. kjer in kadar so izginile uže vse nadeje, — razsvitljuje s svojimi žari vse veneče in razpadajoče zemeljske reči. Vera oživlja mertvost, proslavlja iu oprostujc naj globokcje propa-ti, sladi v—o grenkobo iu spre-
minja jo v nebeško veselje, razganja obupnemu tmino v dušni britkosti, vedri oblačno serce, hladi skeleče njegove rane, ga napolnuje s sladko nado večnega miru in veselja, ktero vživajo izvoljeni.	Podgoriški.
Trojni dar če h.
(Šmarnčna.)
V	mescu maju	(Jlej z altarja.
V	svetim kraju	Mila Zarja!
Tu pokleknem zdaj pred Te	Belga limbarčeka car; Da b' prosila. Milost tvoja. Mati mila! Mati moja!
Ljub'ga Jezusa ia me.	Naj na zverže ga nikar
Kakor v zarji. Tu v altarji, Se mi Tvoj obraz bliši; Lepši ni je Lepotije Kot Devica čis!a si!
V šopek zviti. Ti dariti Sklenil sim cvetlice tri. Ker ljubiti In slaviti Tebe čem do konca dni.
Tam spod griča . Spod germiča Tud vijofco sim dobi!. Tebi blagi V šopek dragi Jo bom z limbarjctu povil.
Naj »cveteli Limbar beli Bo podoba čistosti; VjoPca plava Naj zaznava Meni pot ponižnosti.
Boš sprejela	To cvetlico
Ti vesela	Pa c vrrtnico
Revni darček t mojih rok ? —	Se ic serca Ti podam ;
Ki znanuje	Je šareča
In »pričuje.	In goreča,
Da sim vdani Tvoj otrok.	Je Ijobesni čiste plam
Sprejmi mila!
Te darila. In jih Jezusa podaj .
Da bi srečno
Vaji večno
Ljubil enkrat ▼ svetim raj'.	Kr. Silvester
MMuhorske spremembe.
V	lavantinski škofii. Čast. g. Matija Kertnc. pride za kaplana v šen-Peter na Medvedovem selu. — Imerla sta čč. gg.: Joan. Krumpak. farmešter v Ga-licii, in Jožef Vilfan, kaplan v šen-Petru v Medvedovem selu. R. 1. P.
V	teržaški škofii. Novo vtemeljena fara Sežana jc podeljena gosp. Jožefu Koinanu; fara Repeutabor pa gosp. Janezu Trevnu. Cinerla sta gotp. Franc Cercič, fajmošter v Lovraui, in pa gosp. Matija C e-bin, podružnik v Topolovcu. R. I. P.!
i*ogorori z gg. dapisorarei.
G. Fr. P.: Vaša skerbljivost je po g. H —vi obravnavi odpravljena. — G. A. H.: Dan. za g. M. K. smo naročili, hvala Vam za priljudnost. — G. Ant. P—I- r: S priliko bomo skusili kaj porabiti iz Vašega spisa. — G. d. H.: Podobic za brat. č. spoč. nimajo v k ti. šk. pis. — Več gg. pesnikom: Prosimo poterpljenja; sčasoma se bo kaj zver-stilo. sploh pa bi radi le izverstnih, dobro olikanih pesem, kakoršue zamorejo v podnk služiti iu dober kus buditi. Nevezani spisi sc lahko popravljajo, če tudi niso verdjani da je le dobro zeruo v njih; pesmi pa je težko piliti iu iz srednjih dobre narediti. — G. P. v G.: Preserčna hvala. — G. J. V.: Za tlelo hvala! založil, naznanili. — G. K. v M. : Vse prejeli; bolj natanko v pismu. G. Belš. v V.: Zastran naročila v pismu, ki se nadjamo. da ste ga prejeli. — G. M. I). v D.: Se bo potavualo. Za natis se nič ue sprejema. — G. F. v G.: Bo kmali.