CEHA 80 SIT SLOVENIJA, SREPA, 1». AVOUST1992 ŠT. 32-33, LETO XXVI POL . X\ ' KILOGRAMA ZLATA V PRAVE ROKE LEA ČMAK HOČE RESNICO O DOBROVLJAH IMRO HRVAŠKA NE BO NAPADLA SLOVENIJE 4 KAKO NAJ PARTLJIČ REŠI MARIBOR 30 LET RADGONSKEGA SEJMA NOVI KLERIKALIZEM V SLOVENIJI VSILJENI PRAZNIKI Če bomo hoteli v naši čudoviti sedanjosti točno vedeti, kdaj moramo iti v službo in kdaj ne, kdaj si moramo narediti zaloge hrane, ker bodo trgovine zaprte, kdaj moramo odpotovati nekam, da bomo tja prišli pravočasno in še mnogo nepomembnih pomembnih stvari, si bomo morali na novo ogledati koledar tipa Družinska pratika ali Ognjišče. Če je slovenski narod petdeset let praznoval po socialistično, je kar čez noč težko presedlati na katoliški režim abstiniranja. Zakaj? V preteklih letih smo se navadili na določene dneve v letu, do katerih smo imeli pozitivni emocionalni odnos in v katerih smo se temu primerno vedli. Povojna generacija je bila s starimi grehi svojih predhodnikov dokaj neobremenjena in se je v času in prostoru sebi primerno identificirala. Verniki so poleg državnih praznikov, ki so bili po pravilu nereligiozne vsebine, praznovali tudi svoje, povezane z ustrezno religijo. Vse skupaj je dokaj dobro funkcioniralo, verniki so bili praktično na boljšem, saj so praznovali dvojno, da ne rečem: živeli dvojno življenje. Po uvedbi pluralizma v Sloveniji pa je prišlo do izničenja in zavračanja prav vsega, kar je količkaj spominjalo na preteklega pol stoletja. Glavni akterji tega destruktivnega dejanja so bili ravno s preteklostjo obremenjeni ljudje, praviloma bolj na desni kot na levi strani. Med prvimi so bili na udaru državni prazniki, katerih mesta so zavzeti krščanski (katoliški). Mlajša generacija se je znašla v absurdnem položaju, da je začela praznovati nekaj, do česar ničesar ne čuti, po ukazu. Na svoj račun pa so končno prišli verniki, bolje rečeno slovenski Mer. Le ta seveda vztrajno zanika namige o kakršnem koli pojavu klerikalizma v državi. Če ne moremo govoriti o klerikalizmu tipa Janez Evangelist Krek, pa nedvomno lahko postavimo vprašanje nekakšnega »neoklerikalizma«. Sploh pa ni važno, kako se pojav, katerega delček je dviganje raligioznih praznikov na nivo državnih, prenašanje liturgičnih slovesnosti namenjenim le tem po osrednjih slovenskih medijih in sploh absurdno posiljevanje ateistov z religioznimi prvinami z državniškim predznakom, imenuje. Težko je nekaj praznovati po diktatu. Vse, kar od takšnega početja ostane, je stanje, ki ga označuje beseda »praznik« — praznota. To seveda ne velja za teiste, vendar se je potrebno spomniti, da živi v Sloveniji tudi par odstotkov nevernih. Zdaj pa skupaj z muslimani, pravoslavci, protestniki in ostalimi verujočimi »praznujejo« katoliške državne praznike. Če grobo parafriziram Mana: »Po Evropi (Sloveniji) kroži strašilo — strašilo komunizma (klerikalizma). Frbnc Furland DRAGI MINISTER Domobranski podčastnik Levstik je dobro poskrbel za medijsko pozornost, celo TV Slovenija ni bila izjema. Prihaja torej. Kot je bilo doslej znano, je obtožen vojnega hudodelstva, kaznivega dejanja, ki ne zastara. Dragi minister za pravosodje, zakaj potemtakem policija sporoča, da ga ne bo prijela? Če je obtožen za takšno dejanje, je pripor obvezen! Tudi za drugih šest, ki so še na seznamu, velja. To, da javnosti ni znano, kdo so, meče čudno luč na našo državo. Obtožnice so zagotovo javne, saj mora javnost vedeti, koga v naši državi obtožujemo za huda kazniva dejanja. Morda se bo le kdo zganil? Lepo bi tudi bilo če bi javnost vedela, ali je naša država za državljane, ki so obtoženi vojnih hudodelstev, zahtevala izročitev od držav, v kateri prebivajo. Kar zadeva Levstika, ki sam prizna, da je bil tudi agent tuje države, kar je zagotovo tudi kaznivo, je zelo jasno povedal, kaj so bile vrednote v njegovem času. Zlagal se je, trdi, koliko partizanov je pobil, da bi dobil višjo saržo. Zakaj ni na primer v prošnji, ki jo je podpisal, navedel, da dneve in noči moli, da bi Bog kaznoval komuniste, zakaj ni navedel, da se bori za demokracijo, za večstrankarski sistem... To, da je navajal uspešne oboje, je vsekakor pomembno, saj jasno kaže, kako je bilo moč napredovati. Večino dejanj sicer ne zanika, pravi le, da jih je storil nekdo drug. Čudna reč, da obtožuješ sobojevnike. No, kmalu bomo kaj več vedeli. Tožilec, ki je tudi sam pripadal vojski, ki je prisegla Hitlerju - zdaj je prisegel slovenski državi - bo zagotovo znal opraviti svoj posel. Dragi minister, ti boš pa malo pogledal, da bo ja vse teklo zakonito. Mar ne? yVQj državljan DEKANI MENEDŽERSKIH ŠOL IZ SREDNJE IN VZHODNE EVROPE SE BODO SREČALI NA BRDU PRI KRANJU ZNANJE ZA VODILNE Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju bo organiziral 28. in 29. avgusta letos sestanek dekanov menedžerskih šol iz Srednje in Vzhodne Evrope. To srečanje voditeljev ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem menedžerjev, je prvo te vrste v Novi Evropi. Doslej je potrdilo udeležbo riške skupščine poslovnih 25 dekanov in direktorjev iz šol (AACSB), Latinsko-ame-12 dežel. Sestanka se bodo riškega združenja poslovnih udeležili tudi predstavniki šol (CLADEA) in INTERMAN-glavnih združenj menedžer- ilO, kakor tudi predstavniki skih šol v svetu, in sicer nekaterih mednarodnih or-Evropskega sklada za razvoj ganizacij, ki podpirajo razvoj menedžmenta (EFMD), Arne- menedžmenta, kot na primer PREMIER DR. DRNOVŠEK ODGOVARJA NA OBTOŽBE POSLANCA GROSA PODLA PODTIKANJA UNDP, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in še nekateri drugi. Namen sestanka je ustvariti mrežo najboljših menedžerskih šol Srednje in Vzhodne Evrope ter opredeliti oblike sodelovanja med temi šolami na različnih področjih: pri usposabljanju vodilnih menedžerjev na podiplomskem študiju menedžmenta (MBA); pri programu mednarodne izmenjave učiteljev in strokovnih sodelavcev; pri usposabljanju učiteljev; pri pripravi novih učnih gradiv; na občasnih konferencah; pri komuniciranju med šolami in podobno. Ta mreža naj bi bila tudi forum, ki naj bi predstavljal interese ustanov za razvoj menedžerjev iz Vzhodne in Srednje Evrope pri sodelovanju z enakimi in drugimi ustanovami in mrežami na Zahodu. Povabljeni govornik na tem sestanku bo mednarodno priznani profesor Derek Abeli, bivši dekan IMD (Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta) iz Lausanne, in svetovalec za razvoj menedžmenta vladam več držav in mednarodnim organizacijam. Govoril bo o pomenu in oblikah izobraževanja menedžerjev v Vzhodni in Srednji Evropi v prihodnjih letih in o vlogi Vzhoda in Zahoda v tem procesu. Organizator, Center za usposabljanje vodilnih delavcev, Brdo pri Kranju, spada v Srednji in Vzhodni Evropi med tiste šole za razvoj menedžmenta, ki imajo najdaljšo tradicijo. Center je v procesu preobrazbe iz močne slovenske izobraževalne ustanove z mednarodno usmeritvijo v enega izmed vodilnih centrov za razvoj menedžerjev v Srednji Evropi. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v izjavi za javnost zapisal, da je že zdavnaj komentiral dokumente, o katerih je govoril poslanec Vitomir Gros, saj je le-ta z njimi mahal pred poslanci slovenskega parlamenta ob imenovanju novega mandatarja slovenske vlade. Pri tem pa Gros ni povedal, da je tak dokument v veliko ostrejši različici obstajal že prej in da so bili v času predsedovanja dr. Drnovška iz njega izbrisani številni represivni elementi in elementi partijskega odločanja, je zapisal slovenski premier. Dokumente za vojne in izredne razmere imajo tudi v drugih državah in tudi v sedanji slovenski zakonodaji lahko najdemo podobna določila. Povsem jasno je, da je iskanje povezave s sedanjim brezpravnim stanjem v BiH čisti absurd in zelo podlo podtikanje, nadaljuje dr. Drnovšek. Poslanca Grosa in somišljenike njegove stranke predsednik slovenske vlade v zvezi s tem opozarja na nekatera dejstva, ki jih le-ti izkrivljajo in napačno prikazujejo. Tako poudarja, da je bilo izredno stanje na Kosovu uvedeno že pred začetkom njegovega mandata v predsedstvu SFRJ, odpravljeno pa med njegovim mandatom. Nadaljuje z razlago, da so uvedbo izrednega stanja v Sloveniji nekateri člani zveznega predsedstva in armadnega vrha terjali ob uveljavitvi ustavnih dopolnil leta 1989, ki so bili podlaga za nadaljnji demokratični razvoj v Sloveniji in za njeno suve- renost. »Da sem preprečil uvedbo izrednega stanja, sem se predčasno vrnil iz ZDA, kjer sem govoril v Organizaciji združenih narodov ter bil navzoč pri razglasitvi dopolnil v slovenski skupščini. Zaradi tega so v Srbiji in Črni gori organizirali mitinge in zahtevali moj odstop,« navaja dr. Drnovšek. V pismu opozarja tudi na dejstvo, da je s svojim delovanjem v predsedstvu SFRJ in z javnimi nastopi preprečil »miting resnice« 1. decembra 1989 v Ljubljani, s katerim so skušali zrušiti slovensko oblast po vzoru mitinga-ških revolucij v drugih republikah. Navaja tudi, da je po večmesečnem prizadevanju uspel doseči pomilostitev političnih zpornikov v tedanji državi. »Povsem absurdna je izmišljotina zgoraj omenjenih gospodov, da so takrat nastali nekakšni spiski ljudi za pregon. Če se to navaja v povezavi z mojo dejavnostjo, gre za najbolj gnusno laž,« je zatrdil dr. Drnovšek. Na koncu premier opozarja, da si je uspešno prizadeval za mirno izvedbo plebiscitarnih odločitev, za umik armade iz Slovenije in vrnitev vojakov iz drugih republik. »In kaj je v tem času počel g. Gros,« vprašuje dr. Drnovšek. NOVf 4 90BA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) .23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. BODO ŽELEZNIČARJI SPET STAVKALI? Strokovni odbor sindikatov Slovenskih železnic je po analizi izvajanja sporazuma o prekinitvi stavke, sklenjenega med pooblaščencem slovenske vlade Marjanom Krajncem in stavkovnim odborom ugotovil, da se kolektivna pogodba znova krši. V dejavnosti železniškega prometa je znova prišlo do zamude izplačila julijskih plač. Zaradi tega je Stavkovni odbor sindikata Slovenskih železnic zahteval čimprejšnji sestanek s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom. Če plače za avgust ne bodo izplačane do 15. septembra, bodo železničarji nadaljevali z akcijami - stavkali. ^VVVVV\XNXVVVVNVVXNVVVVVXVXXXXXXXVVXXV\\\\V\V\V oente^-outopodio hi h di Franco Cej - Via E. Totti 12 - Tel. 040/763-366 TRST MONTAŽA, POPRAVA in PRODAJA AVTORA- DIJSKIH SPREJEMNIKOV NAJBOLJŠIH ZNAMK: CLARION - BECKER - PANASONIC - BLAUPUNKT - SONY - ZENDAR - KENVVOOD - PROTON - PIONEER KUPON ZA BREZPLAČNO MONTAŽO CENTRO-AUTORADIO HI-FI VIA E. TOTTI 12 TRST 3. STRAN________________________19. avgusta__________________NOVEjDOBfl ZAKAJ V KATASTROFALNIH POPLAVAH UNIČENE CESTE ŠE VEDNO NISO POPRAVLJENE? POMANJKANJE PAMETI Novembra bo minilo drugo leto po katastrofalnih poplavah, ki so zajele vso Slovenijo, najbolj Zgornjesavinjsko dolino. Znatno škodo so poskušali omiliti z republiškimi solidarnostnimi sredstvi in mednarodnim kreditom. Oškodovane občine so pri odpravljanju posledic bile različno uspešne. Mozirska občina, ki je bila v poplavah najbolj oškodovana in je temu primerno iz denarnice tudi zajela, se ni najbolj izkazala. Zalomilo se je pri obnovi cest, ki marsikje kažejo skoraj isto podobo kot teden dni po poplavah. Ne samo v Mozirju ... Niso pa počasni samo v Zgornjesavinjski dolini. Pred dvema letoma je prišlo ob deževju in poplavah tudi do svojevrstnega drsenja tal v hribih par kilometrov nad Smrečjem, ki je poškodovalo cesto čez Črnivec. Asfalt je popokal, tako-da so ga pozneje odstranili. Danes o no- takšna prenevarna. Lahko si mislimo, kakšna je bila po vodni ujmi. Malce so jo sicer zakrpali in ogradili, temeljiteje pa se je nameravajo lotiti šele po tistem, ko bodo zgradili ljubensko obvoznico. Proti Rastkam pa je pred poplavo bila prav lepa asfaltirana cesta. Voda se je nad cesto in mostovi izredno znesla, na precejšnjem delu dnevno uporabljajo, se sprašujejo, kako je mogoče, da jim v dveh letih niso mogli vliti asfalta, ki so ga nekoč že imeli in zanj plačali. Ne verjamemo, da bo sploh še kdaj. Ni jim jasno, kam je šel ves silni denar, ki ga je dobila občina za odpravo škode. Direktor mozirske geodetske uprave Jakob Presečnik, ki že vedno ni začel brati No- Republika Slovenija MINISTRSTVO 7.A VARSTVO OKOLJA IN URKJANJE PROSTORA Kupanai&nv« O, LJUBLJANA Uatum: 14.US.1992 Spoltovanl1 Zaradi okvare diskete vam nismo mogli pravočasno posredovati podatkov, ki se nanaAnjo na porabo sredatev solidarnosti, katere so prejele prizadete obdine za odpravo posledic neurja novembra 1990. Posredujemo vam lahko enuiu podatke o višini nakazanih sredstev prizadetim obdinaa. Sredstva so bila nakazana v villni 30% ocenjene Ikode v obdinaki pristojnosti. OBČINA 1 Mozirje I, BBVNitiA 3. IDRIJA 4. LAfiKO 6. BRSZICS 0. CELJE 7. ŽALEC 8. LITIJA 9. SLOVENJ ORADEC 1 A »IVM M TU II. DRAVOGRAD 12. KAMNIK 13. BKOPJA LOKA 14. HRASTNIK IB. PESNICA 16. RAVNE NA KOROŠKEM 17. LENART 18. TRBOVLJE 19. ZAGORJE 20. VELENJE 21. ERBlO 22. BENTJUR PRI CELJU nakazana sredstva (v 000) 581,079 70.49U 87.030 79.810 73.860 339.730 118.860 34.630 44.680 o 4 . • o o 13.610 61.060 70.360 10.920 16.700 26.720 10.800 14.960 6.690 31.070 17.010 3.340 Lap pnsdrav ^KRVIN VIVODA SAMOSTOJNI 6VhiUVALLC vem asfaltu v dolžini parih metrov ni ne duha ne sluha... Cesta Ljubno - Luče obupna, Ljubno — Rastke katastrofalna Cesti, ki vodita iz prestolnice flosarjev, sta poglavje zase. Za tisto proti Lučam je že od pamtiveka veljalo, da je preozka, preovinkasta in kot je pometla asfalt, kot bi bil iz lepenke. Danes je slika ceste prav takšna, kot je bila kakšen teden po ujmi, ko so nasuli podlago. Na večih mestih manjka po več metrov asfalta, pred in v zaselku Rastka pa lahko postasfaltni makadam merimo kar v stotinah metrov. Domačini, ki cesto vsako- ve dobe, ker so v njem same laži, (najbrž njegove) tudi po enem letu trdi, da njegov resor ni pristojen za reševanje cestne problematike. Vseeno pa ve povedati, da bo cesta, ki je po njegovem čisto dobra, asfaltirana še letos, oktobra pa morajo izbrati izvajalca del. Prej menda ni bilo denarja. To pač ne bo držalo, saj je V Rastke se pride kot pred dvajsetimi leti - po makadamu. Pred dvema letoma je bil tu še asfalt. ',.4; ■■ a. "A •*' f ■ kSmm Fotografija ne laže: Nevarno »rano« izpred dveh let so »ogradili« šele pred kratkim. občina Mozirje do 26. septembra 1991 dobila iz republiških solidarnostnih sredstev 349.663.310 SIT. Da o mednarodnem kreditu sploh ne govorimo. Na ministrstvu za okolje in urejanje prostora v Ljubljani so bili lani nekateri funkcionarji mnenja, da bi bilo potrebno v občini Mozirje, zaradi nesposobnosti Občinarjev, uvesti prisilno upravo. Ministrov svetovalec Miha Kos je letos manj oster, izgleda, da je postal melanholičen zaradi mozirske nesposobnosti: »Ne morem nikogar obtožiti, vendar lahko rečem, da je sanacija cest tekla prepočasi. Nikoli ni dovolj denarja, tisti, ki je, pa se večkrat nepravil- Nesreča v nesreči Tri tedne po vodni ujmi sta na delu uničene veste Ljubno - Rastke gasilec in policaj skoraj do smrti povozila novinarja Nov^ dobe. Po dveh letih je z moralno in materialno zadostitvijo do oškodovanca še slabše kot s cesto. Bilo bi drugače, če bi bile vloge v tragediji zamenjane. To pa je skoraj nemogoče, saj novinar dobro vidi, že zdavnaj pa je skupaj z avtomobilom izgubil tudi opeko za na plinsko ročico. no porabi.« Dejstvo je, da ceste še vedno niso niti približno popravljene, zima pa bo kmalu tukaj. Dela naj bi seveda opravila cestna podjetja, usklajevalno vlogo pa v vsakem primeru vršijo občine. Le to tudi plačujejo, če pa so po neumnem zapravile denar, bo potrebno pristojne poklicati na odgovornost. Tekst in slike Anči Solan FERROMOTO §§ AVTOMOBILI d.o.o. OBVEŠČAMO KUPCE MOTORNIH VOZIL, DA IMAMO $E V ZALOGI NAJNOVEJSI MODEL - LETNIK 1992 GOLF III. — diesel 1,9 — bencin 1,4 ZA TOLARJE Iz prodajnega programa vam nudimo še: AUDI 100/92 (v zalogi), VW PASSAT/čiiesel (v zalogi), SEAT — IBIZA in MARABELLA, LADA SAMARA, VUGO 55 in 126 P (v zalogi). INFORMACIJE IN PRODAJA: FERROMOTO — AVTOMOBILI Prodajni salon VW — AUDI — TAS Maribor, Partizanska c. 53, tel. (062) 27-937 Prodajni salon SEAT Maribor, Trg revolucije 7, tel. (062) 306-790 ali tudi — PSC, Maribor, Zagrebška c. 85, tel. (062) 411-148, 413-403 Priporočamo se. FERROMOTO — AVTOMOBILI TONE PARTLJIČ PO VRNITVI IZ LJUBLJANE V MARIBOR SAUIVO UKVARJANJE l RESNIMI STVARMI? Njegovi izjavi kažeta na to, da si je Partljič več problemov delal s tem, da bi javnosti pojasnil, zakaj prevzema funkcijo, kot pa da bi pojasnil, kaj namerava narediti na tej dolžnosti - Kljub vsemu pa smo prepričani, da ob prevzemanju nove dolžnosti ni mislil toliko nase, kolikor je o tem govoril. Prvega avgusta (po naključju je bila to sobota) je nastopil dolžnost novi podpredsednik izvršnega sveta občine Maribor za družbene dejavnosti - Tone Partljič, znan slovenski kulturni dela- Partljič v Mariboru promoviral kot profesionalni lokalni politik, sam po sebi ne kaže, da bi se Tone Partljič za nastop funkcije posebej pripravljal. Najprej je za mariborski Večer izjavil, da politi- kruha s to novo službo, pa tudi patetično lokalnopatri-otično nagnjenje niso vzrok, da kandidiram za to mesto. Gre za zasebne zadeve, ker se moram odločiti, ali naj pri 52 letih še naprej ostanem v Ljubljani ali pa naj se preselim v Maribor, kjer imam družino in 75-letno mamo.« Milo rečeno sta ti dve izjavi izrečeni javno v mesecu dni zelo nasprotujoči, vendar pa vec in satirik ter humorist, kar pa zdaj, ko Tone Partljič postaja profesionalni politik, pravzaprav niti ni več tako pomembno. Simpatični Tone Partljič torej postaja profesionalni politik in odslej naprej bomo njegovo politično delo ocenjevali samo po njegovih rezultatih, ne glede na to, kako se nam je Tone Partljič s svojim odličnim humorjem prirasel k srcu. Politika je stroka in obrt, ki terja mojstrstvo svoje vrste, veljajo pa samo rezultati. Zato moramo pač tudi politično nastopanje Toneta Partljiča tokrat vzeti v pretres iz drugega zornega kota. Način, s katerim se je Tone ka v Ljubljani tako prežareva njegovo delo, da ne more več normalno delati na nobenem področju — ne na področju literature, ne v službi in ne v prijateljevanju. »Zato premišljujem, da bi šel kam, kjer bi bil daleč od Ljubljane in cesarja. Če želim ostati pisatelj, moram najti drugo službo,« je takrat dejal in povedal, da Antonu Rousu, predsedniku mariborskega občinskega izvršnega sveta, ni zaloputnil vrat, ko je bil povabljen v mariborsko vlado. Ob izvolitvi za podpredsednika pa je Tone Partljič po pisanju ljubljanskega Dnevnika rekel: »Ne iščem za javnost v Mariboru dokaj nezanimivi. Obe izjavi kažeta na to, da si je Partljič več problemov delal s tem, da bi javnosti pojasnil, zakaj prevzema funkcijo, kot pa da bi javnosti pojasnil, kaj namerava narediti na tej dolžnosti. Kljub vsemu pa smo prepričani, da Partljič ob prevzemanju funkcije ni mislil toliko nase, kolikor je o tem govoril, temveč je mislil vendarle na delo, ki ga misli ob vsem drugem opravljati. Zelo nenavadni sta tudi Partljičevi dve izjavi, ki jih je dal že po izvolitvi. Tako je kritiziral mariborski politični establišment, da se je kaj malo potrudil, da bi nek bivši republiški funkcionar, ki je veliko naredil za Maribor, prišel na kakšno ključno mariborsko funkcijo. Upali smo, da so tudi v Mariboru enkrat za zmeraj mimo časi, ko se funkcije delijo po zaslugah. Vemo pa, da so v republiki že zdavnaj mimo časi, ko funkcionarji veljajo toliko, kolikor so storili za svoj kraj. Takšna filozofija res ne bo prinesla novega in razbila sivine, o kateri je tudi sedanji podpredsednik (ki je bil prej v ljubljanski Drami, še prej pa v Mestnem gledališču) imel za veliko povedati. Tone Partljič je prav tako napovedal, da ne bo hodil na vsako pasjo mašo - to so namreč razvade, ki malce spominjajo na socrealizem, je pojasnil. Da bi Partljič hodil po vseh pasjih procesijah, kakor so hodili v prvih povojnih letih razni funkcionarji, o čemer je pisal Partljič v svojem Socialističnem kulaku, od njega zagotovo ni nihče pričakoval in ne pričakuje. Govoriti o tem dandanes, je milo rečeno deplasi-rano. Univerzitetno mesto Maribor ima druge probleme na področju družbenih dejavnosti in ne to, na katero sejo bo šel ali ne, gospod podpredsednik. Skratka, podpredsednik izvršnega sveta občine Maribor Tone Partljič si je doslej privoščil nekaj lahkotnih, nasprotujočih in nesmiselnih izjav za javnost, ki mu jih lahko opravičimo, ker se je. s profesionalnim političnim delbm šele začel ukvarjati, vendar pa politika ni šaljiva zadeva . v teh resnih časih. Zdravniki se pritožujejo nad nizkimi plačami, bolniki so nezadovoljni z razmerami, vsi osnovnošolci nimajo niti za malice več, mala matura razburja ljudi, na srednje šole je težko vpisati dijake, sprejemni izpiti in kasnejši osip na univerzi je grozljiv, kulturne ustanove so v (stalni) denarni krizi, oskrba v vrtcih je več kot draga... O reševanju teh vprašanj javnost upravičeno pričakuje tehtna razmišljanja Toneta Partljiča, ki se je vrnil iz Ljubljane v Maribor. Maribor je univerzitetno mesto z zelo razvitimi družbenimi dejavnostmi od zdravstva, šolstva, otroškega varstva do kulture in športa, zato mora imeti vselej na tem področju premišljen program. Javnost od človeka, ki bo opravljal dolžnost podpredsednika v mariborski vladi za družbene dejavnosti, opravičeno pričakuje pretehtane misli in vizijo o tem, kaj misli storiti na tem področju. Na koncu in mimogrede še to - če si je Tone Partljič to dolžnost res izbral »zaradi vseh osebnih zadev«, o katerih je govoril, potem se je odločil za zelo nezanesljivo pot. Na tej dolžnosti v Mariboru že veliko let noben funkcionar ni dočakal konca mandata. Morda pa je šaljivo ukvarjanje z resnimi stvarmi način, s katerim želi Tone Partljič prekiniti to tradicijo? Borko De Corti TONE Partljič po vrnitvi iz Ljubljane v Maribor STOPITE NA TRDNA TLA! STOPITE NA KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE - V tem mesecu 20% popusta za posamezne vrste klinker keramičnih ploščic. - Velika izbira italijanske keramike za kopalnice in kuhinje. - Ugodna ponudba sanitarne keramike. - Celotna ponudba opečnih izdelkov. - Nosilci in polnila. PRODAJALNA KLINKER le odprta vsak dan od 7. do 18. ure In ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacile po teletonu: 063/33-821, laks: 063/31-808. Ljubečna Celje tel. 063/33-421 NAGRADE ZA ZVESTOBO, NAGRADE ZA PRIJATELJE ZLATO K NEŽIKI V ROGATEC Pol kilograma zlata za pol leta zaupanja, je bilo geslo velike nagradne igre, v katero so bili vključeni naročniki našega časopisa. Kdo od njih se je nadejal zlata? Nežika Polajžer iz Rogatca prav gotovo ne, pa vendar se je sreča pri žrebu največje nagrade nasmehnila ravno njej. Odpeljali smo se v Rogatec, natančneje v Tlake. Nismo vedeli, kdo nam bo odprl vrata, deklica, zrela ženska ali babica. Na.vsak način pa smo dobitnico zlata želeli presenetiti, a pri prvem obisku nam to ni uspelo. Odpeljala se je k sestri v Kranj, so povedali sosedi. Zdaj sngo vedeli, da je upokojenka in da živi v skromni, majhni hiši. Čez dva dni, v petek, sem jo našla doma. Nove dobe še vedno ni prebrala, pričakovala pa jo je tisto dopoldne. Predstaviva se in povem ji veliko novico: »Gospa, dobili ste pol kilo- vem, da je prišlo zlato v prave roke!« Nežika živi na hribu z lepim razgledom v majhni, zelo stari hiški, ki se stika s sosedovo. Hišo bi morali nujno obnoviti, saj poka na vseh koncih in krajih, a denarja za to ni bilo nikoli. Dovolj ga je bilo za zelo skromno življenje. Nežika se je rodila pred šestinpetdesetimi leti v revni družini, bila je osmi otrok. Dokler se ni poročila, je živela in delala pri kmetih v okolici, pri vsakem nekaj let. Otroci so začeli tisti čas trdo de- grama zlata! Med naročniki Nove dobe je največja nagrada pripadla vam.« Nežika Polajžer ni verjela. Ko je vstopil v kuhinjo njen sin, je dvignila glavo in mu z medlim glasom rekla: »Lahko mi čestitaš, Zvonko. Pol kilograma zlata sem dobila.« Nakar je sin med smehom odvrnil: »Ja, res, mama, kaj pa boš z njim, saj ga ne rabiš.« Ne eden ne drugi nista-upala verjeti. Kot naročen se je pripelal poštar s časopisom. Z očmi je begala med imeni nagrajencev, svoje ime je sprva spregledala, ker je bilo izpisano z največjimi črkami. »Da imam ravno jaz takšno srečo«, sesedla se je na stol in nekaj trenutkov nemo obsedela pri miru, »presenečena sem in če je vse skupaj res, vam po- lati, že ko so bili še zelo majhni. Ko je končala osnovno šolo, se je zaposlila na državnem posestvu, izobraževati naprej se ni mogla, saj ni bilo denarja. Bili so drugačni časi. Zaposlena je bila osem let, potem se je z dvaindvajsetimi leti poročila in vso energijo posvetila družini. Življenje pa ji je pokazalo ostre zobe. »Spremljale so me same nesreče,« pripoveduje, »ko sem bila stara sedemindvajset let, je umrl mož v prometni nesreči in ostala sem sama s tremi otroki, najmlajši je bil star eno leto. Dobila sem družinsko pokojnino, vendar nam to ni zadostovalo. Hodila sem delat k sosedom, da smo se lahko prehranili.« PETROL. z vami na poti čez nekaj let se je ponovno poročila in rodila še eno hčerko. Otroci so hodili v šolo, leta so tekla in kmalu so bili odrasli, na poti v samostojnost. Nesreča pa ni počivala. Starejši sin je doživel ored desetimi leti hudo prometno nesrečo in komaj preživel: Zanj tudi zdravniki niso več upali in takrat je preživljala družina težke trenutke. Tragedija je ponovno udarila, ko so našli drugega sina Rajka ustreljenega v stanovanju. Nikoli niso izvedeli, kaj se je zgodilo, kdo ga je ustrelil in zakaj. Kot pravi Nežika, je živela v samih pretresih, nesreči je sledila nesreča. Zaradi bolezni ji je umrl drugi mož in danes živi sama z najmlajšim sinom Zvonkom. Ima skromno pokojnino, popravila potreben dom, veliko časa in zelo bolne noge. Svetla točka v življenju so njeni štirje vnuki, Natalija, Bojan, Martin in Rajko. Najmlajši je star dve leti, najstarejša pa deset. So zelo povezana družina in kolikor časa le morejo, preživijo skupaj na Nežikinem domu. Veliko plete za domače, skrbi za majhen vrt in ker jo zanima mnogo stvari, rada prebira časopise. Ceni kulturo in je vesela vsake prireditve, obišče jih tudi po dvakrat. V Gasilskem društvu opravlja blagajniške posle že deset let, razveselilo jo je priznanje za pridnost in vestno delo. »V življenju najbolj cenim poštenost in zdravje. Preseda pa mi človekova dvoličnost. Sama sem odkrita in vsakemu povem, kar mu gre, ovinkarjenja ne maram. Tako so me vzgojili, že od majhnih nog smo živeli revno, a pošteno.« Z ljudmi ima slabe izkušnje, zato se boji nevoščljivosti. Rada pa ima svoje sosede. Večkrat posedijo pod lipo ob kavici, se pogovarjajo in radi pomagajo drug drugemu. Nežika pravi, da bi bila srečna, če ne bi imela bolnih nog, tako pa jo iz tedna v teden bolj bolijo. Pomaga si z domačimi zelišči, ki jih sama nabira in suši. Kaj jo je v življenju najbolj razveselilo? »Rojstvo vnukov in pol kilograma zlata,« iskreno odgovori Nežika Polajžer. »Odkar sledim vaši nagradni igri, nisem niti najmanj pričakovala, da bi lahko karkoli dobila. Vedno sem verjela pregovoru, da siromak ostane siromak. Še zdaj ne morem verjeti, da mi je sreča namenila to zlato. Denar potrebujem in znala ga bom dobro porabiti.« Ksenija Lekič META POČEK: RAČUNALNIK SEM Sl VEDNO ŽELELA V nagradni igri za naročnike je sreča presenetila tudi Meto Poček in prenosni računalnik izrednih zmogljivosti LAP-TOR VEDA 386 SX je dobil presrečno lastnico. Meta Poček živi v Celju, na inženirka organizacije dela Ljubljanski ulici, v lepi in urejeni hiši, ki jo obdaja visokorasla živa meja. Po telefonu ji ne povem, da je imela pri žrebu srečno roko, novico prihranim za kasneje, ko stoji pred menoj in še vedno premišljuje, kaj tam sploh počnem. Se je morda kaj zataknilo z naročnino, jo bomo morili s kakšno anketo? Ugibanj je konec, ko ji povem, da bo dobila računalnik. »Ne morem verjeti, da je res, kar pravite. Tega si še v sanjah nisem nadejala. Naročnica Nove dobe sem postala šele pred dvema mesecema in sploh nisem razmišljala, da sem tudi sama vključena v nagradno igro,« to so prve Metine besede. Dobim vtis, da je ženska, ki ne kaže rada čustev, želi se obvladati, a na obrazu občutki kar švigajo in govorijo sami zase. Skuša si nadeti umirjen izraz in počasi spregovori: »Ni dovolj močne besede, ki bi povedala, kar čutim. Naš slovar bi moral imeti še kakšen drug izraz za moje počutje. Presenečena? To je veliko premlačno.« Po kratkem molku pa izda najboljše: »Veste, že od nekdaj sem si želela računalnik!« Meta Poček je upokojenka, ki se dobro počuti tudi v tej vlogi. Zaradi slabega zdravja je morala predčasno prenehati z delom v Aurei, kjer je bila vodja kadrovske službe. Meni, da ima ravno zdaj najboljši poklic. Sicer je n-is mn in z računalniki se je srečala že v študentskih letih, malo pa tudi v službi. Ima pa še čas, voljo in veselje, da računalništvo spozna še bolj. Malo so jo zaskrbele omenjene »izredne zmogljivosti« njenega računalnika: »Ne vem. ostala sama s sinom in znašla sta se, kakor sta vedela in znala. O kakšni sreči ni imela časa razmišljati. Uspelo jima je, da sta dogradila hišo, kjer živi tudi sin Rolando z družino. Meta živi mirno in zadovoljno življenje. Dan ji je večkrat prekratek. Dopoldne dela, popoldne pa ima le zase. Veliko časa preživi v veseli družbi štiriletne vnukinje Ma- Meta Poček kaj naj počnem s tako kvalitetnim računalnikom. Ne vem, kako se bom odločila. Morda ga bom prodala in si kupila bolj enostavnega, morda ga bom poklonila sinu.« Je Meto že večkrat presenetila sreča? Zadela je le dvakrat: pred tridesetimi leti malo večji znesek na loteriji in malo kasneje ji je srečen žreb prinesel še otroški vlak. Prepričana je, da se ji je sreča v življenju otepala, saj ji marsikaj ni uspelo. Ta nagrada pa jo je presenetila popolnoma nepričakovano. Meta je vdova že petindvajset let. Po moževi smrti je ruške, ki je babičino živahno razvedrilo. Kaj več o sebi ne želi povedati, saj pravi, da ni rada na očeh. Še vedno pa ne more verjeti, da je res dobila nagrado. O Novi dobi meni, da je dobro branje ker izdaja precej zakulisja. Čeprav je naročnica šele dobra dve meseca, časopis prebira že od začetka. Meti Poček je nenadna novica prinesla trenutek sreče, kar je zelo veliko. Zaželimo ji le še to, da bi uresničila svojo željo in računalnik dobro spoznala. Ksenija Lekič te* žjvueme potrebuie varnost nhbbbh > B& mm o? ^/nio^ Pravilo ruske rulete je, da lahko zastaviš samo samega sebe in nikogar drugega. OB DELO ZARADI PREHITRE ODCEPITVE SLOVENIJE EKRAN RESNICE GORENJA ELEKTRONIKE Štiristodevetinpetdeset delavcev Gorenja Elektronike d. o. o. v Velenju je na planiranem kolektivnem dopustu. V proizvodne in upravne prostore podjetja, ki prvenstveno izdeluje barve televizorje, se 24. avgusta ne bo vrnilo stopetinpetdeset delavcev, saj so postali trajni presežek. Podjetje se je delavcem odpovedalo zaradi naporov za preživetje po težavah, ki so nastale predvsem zaradi izgube jugoslovanskega trga po neučakani odcepitvi Republike Slovenije. Mnogi izmed odpuščenih delavcev so si svojo bodočnost, ki jim zaenkrat prinaša še polletno plačo pri Gorenju Elektroniki, nakar bodo prav toliko časa prejemalo tolarčke na »Sočni upravi«, določili na referendumu, ko so glasovali za samostojno Slovenijo. Ta trditev ni iz trte zvita, saj je bilo podjetje Gorenje Elektronika leta 1970 ustanovljeno kot proizvajalec televizijskih sprejemnikov predvsem za potrebe jugoslovanskega trga. V prvih letih, ko je uspešno konkuriralo »domačim« proizvajalcem, so bili poslovni rezultati relativno dobri, kar pa za izvozne trge ni veljalo. Zato je bil izvoz le simboličen. Začetki agonije Ko se je v letu 1990 zaprl irbski trg, so začeli v podjet-u širiti proizvodni program z dodelavo videorekorderjev n s finančno zahtevnimi programi akustičnih HI-FI aparatov. Občasni izvozni posli so se praviloma končali neuspešno, z dodatnimi stroški in trajneje izgubljenimi tržišči. V tem letu je prišlo tudi do reorganizacije v Gorenju Koncern, ko so se podjetja komercialno in finančno osamosvojila. Kljub težavam je bilo poslovanje pozitivno. Ker so se v prvi polovici leta 1991 razmere na »domačem« trgu za GE hitro slabšale, je začela iskati rešitev v izvozu z razširjenim proizvodnim programom. Obeta- ven posel za sestavljanje videorekorderjev z japonsko Matsushito je padel v vodo zaradi carinske politike, ki je podpirala uvoz gotovih izdelkov in zaradi nestabilnih razmer v Jugoslaviji. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je GE ostala praktično brez tržišča. Terjatve na jugu so izgubljale realno vrednost (na jugovzhodu Kolpe dolgujejo GE 9 milijonov DEM), devizne obveznosti so z rastjo tečaja hitro naraščale, visoke obresti so požirale velik del prilivov. Po proizvodnji 65.000 BTV v prvem polletju, je bila le ta ob koncu leta komaj 25.000, izguba pa je znašala 164 milijonov SIT. Nadaljevanje konca V prvi polovici letošnjega leta je prišlo do znatnega izpada planirane prodaje v Sloveniji, (da o bivši Jugoslaviji sploh ne govorimo), kar je prineslo dodatno izgubo in načelo likvidnost podjetja, 11. junija so sporazumno razrešili direktorja Istoka Hudomalja, ki je bil na krmilu GE dve leti. Vršilec dolžnosti direktorja je postal mag. Drago Šulek, direktor podjetja za informa- cijsko tehnologijo Gorenje Point, ki sta ga v letu 1990 kot hčersko podjetje ustanovili Iskra Delta in GE. Sanator pravi, da je bila GE tipično jugoslovansko podjetje in nadaljuje: »Glavni greh GE je, da ni imela potrebe, da bi se pravočasno preusmerila na tuji trg. V letošnjem prvem polletju je podjetje prodalo na domačem slovenskem trgu 70 odstotkov proizvodnje. Dejstvo je, da slovenski trg kupuje samo od dvajset do trideset tisoč TV sprejemnikov na leto. Edina rešitev je izvoz, predvsem v Nemčijo in na Češko, vendar so cene, ki jih dosegamo zunaj, prenizke glede na cene, ki jih plačujemo za vhodne.materiale. Letos načrtujemo prodajo 80 tisoč TV sprejemnikov, kar bo prineslo približno 55 milijonov mark, od katerih odpade 85 odstotkov na vhodne materiale. GE pa je zadolžena za 19 milijonov DEM, predvsem doma (eno tretino dolga pri LB), za kar nosi izvirni greh dopolnilni program v letih 1989-90. Tečajne razlike in obresti so GE še dodatno spravile na tla. Podjetje bo začelo z delom 24. avgusta in se bo borilo za preživetje. 155 delavcev je odveč, v naslednjem letu pa grozi odpust še petdesetim delavcem. Poskušam najti ravnotežje med številom zaposlenih in prihrankih na vhodnih stroških. Skozi številke se to pokaže s tem, da je bila v prvem polletju prod-kutivnost 0,63 TV sprejemnika na dan, po odpustu 155-ih pa bo 1,06 TV sprejemnika na dan!« Kako prodajati? Neodvisni sindikat vidi glavnega krivca za težave GE in njenih (bivših) delavcev v slabi komerciali. Franc Avberšek trdi, da podjetje ni sposobno prodajati kvalitet- vih firm. Tedanje vodstvo je nagnalo sposobno komercialistko Zofijo Klobčar, nakar je šlo vse navzdol. Direktor Hudomalj, ki je dejansko zavozil podjetje do kraja, se je skril in zahteva odpravnino način uredili njihovo bodočnost.« Težave Gorenja Elektronike so sorodne tistim, ki pestijo mnoga slovenska podjetja. Preskok iz socialističnega na kapitalistični način eko- Mag. Drago Šulek, v. d. direktorja GE nih izdelkov in nadaljuje: v višini mojega triletnega nomije je težak, posebej »Pameten gospodar, ki spoz- osebnega dohodka (plača v novi politični tvorbi. Kopja na spremembe na tržišču, se dipl. inženirja, op. av.). pa se, kot vedno, lomijo le na prilagodi. Ne razumem, da hrbtih delavcev, tega ne storijo tisti, ki sicer Za delavce, ki so v postop-poznajo tržne zakonitosti. ku za tehnološki višek pa ni te|'og 22. 12.-20. 1. V vaši sredini je zadnje čase veliko ■Itfl napetosti, ki pa niso nepremagljive. Vzemite pamet v roke in se z odločno besedo postavite po robu. Ne sklepajte, kupčij brez krčmarja in ne nasedajte praznim govoricam. Srečne številke 5, 12, 14. 19, 28, 31.______________________ Vodnar 21. 1.-19. 2. Kar ste začeli, ne zavlačujte več, ampak počasi končajte. Čakajo vas namreč še druge pomembne naloge. Vseeno pa nič ne prehitevajte. Ne pozabite na partnerja, spomnite se starega znanca v stiski. Srečne številke 4, 11,13, 18, 23, 35. Ribi 20. 2.-20. 3. Počasi bo vendarle vse spet kreni- ______ lo na bolje. Ne zanašajte se na tujo pomoč, marveč to, kar morate, opravite sami. Trud bo bogato poplačan. Poskusite z igro na srečo, z zdravjem pa se raje ne igrajte. Srečne številke 1,3,10, 30, 39, HOROSKOP MUZIKA JE BIZNIS Pred kakšnim letom smo v tej rubriki predstavili nekaj najpomembnejših skupin s takrat pri nas relativno neznane ameriške neodvisne založbe SUB POP. Majhna, a zelo popularna med ljubitelji grunge rocka, in kar je predvsem pomembno - zmeraj polna novih skupin, ki so suvereno uveljavljale tisto, čemur danes pravimo SUB POP zvok. V zadnjih dveh letih je založba pridobivala več kot le kultni sloves in danes lahko govorimo o eni izmed najbolj znanih neodvisnih založb na svetu. Uporaben pa bi bil tudi tren-dovski izraz: najbolj »in«. Jasno, poleg MUDHONEV, GREEN RIVER, SKIN YARD, TAD, in drugih, je za to založbo snemala tudi NIRVANA. invaziji Seattelskih bendov na najstnike v globalni vasi, se izjava ne sliši več tako kot se je takrat. Danes je Seattle romarsko mesto. Z vseh vetrov se vanj zgrinjajo mladi bendi, glasbeni novinarji in naključni firbci. Hollywood-ski tvorci sanj so najeli uporniškega Matta Dillona za glavno vlogo v novem hit filmu »Singles«. Dillon bo igral pevca »skupina iz Seattla« z imenom CITIZEN FISH,. V tem glasbenem filmu bo moč slišati PEARL JAM, SO-UNDGARDEN, MUDHONEV, SCREAMING TREES, ALIČE IN CHAINS, SMASHING PUMPKINS... uganili ste, nekaj od teh jih je z založbe SUB POP. In tako dalje. Pa-vitt in Poneman trdita, da formula pravzaprav obstaja, vendar je precej ohlapna. »Predvsem ne smeš biti preveč pameten. In veliko reči je že kar preveč očitnih, da bi človek moral kaj posebej raz- toda ljudi pravzaprav to sploh ni zanimalo,« trdi Poneman, medtem ko Pavitt pojasnjuje od kod sta dobila idejo o ovitkih, ki predstavljajo eno založbo, oziroma en design.« Ko sem pred leti delal v neki majhni prodajalni plošč mi je padlo v oči, da so določeni kupci obvezno kupovali vse plošče, ki jih je izdala založba Postcard re-codrs. Zakaj? Zato ker so enostavno morali imeti vso jebeno zbirko! Nedvomno pa skrivnost uspeha ne tiči le v »starih štosih« in trendih. SUB POP je namreč ena izmed redkih založb, ki je pošteno plačevala bende in zmeraj iskala nove, sveže moči. Zaradi stališča, »da je stvari sicer treba analizirati, vendar ne preveč« jih mnogi označujejo za nekakšne »intelektualne kmetavzarje«, s pozitivnim predznakom seveda. Da gre pri rock zadevi že od Elvisa sem prav za intelektualno kmetavzanje pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Bruce Pavitt in Jonathan Poneman: »Važno je, da ne raz mišljaš preveč.« Po albumu »Bleach« so fantje prestopili na založbo GEF-FEN in ostalo je zgodovina. Seattle je postal sinonim za pravi punk devetdesetih, NIRVANO primerjajo z Beatli in Zeppelini, MUDHONEV se pripravljajo podpisati pogodbo z neko velikanko, SO-UNDGARDEN, tudi nekoč na SUB POP-u nastopajo kot predskupina nikdar prehvaljenim GUNSOM in tako dalje. Kje torej tiči skrivnost te založbe? Leta 1987, ko sta Bruce Pavitt in Jonathan Poneman izdala prvi SUB POP single - mimogrede: to so bili GREEN RIVER z >»Dry As Bone« - si prav gotovo nista mislila, da bo že čez pet let vsak smrkavec, ki posluša underground in punk glasbo poznal to založbo. Bruce Pavitt je sicer nekoč dejal, da bo »Seattle nekega dne zavladal svetu«, toda takrat je to izvenelo le kot neslana šala. Po milijonih prodanih albumov »Nevermind« in pravi mišljati o njih. Res je, da sva razmišljala o strategiji založbe, toda nikdar preveč.« Kot trdi britanski NME, sta »Pavitt jih Poneman morda edina človeka v vsej Ameriki, ki razumeta punk rock.« Sub-popovca sta že na začetku spoznala tisto, kar je ameriški Hardcore punk že zdavnaj pozabil - da so šoubiz-nis, trendi, trgovski triki imidž in desing vsaj tako pomembni kot glasbeni proizvod. »Zmeraj me je presenečalo dejstvo, da stari ptos z identičnim designom ovitkov zmeraj vžge. Vztrajala sva na skupnem designu, takšnem, ki bo prepoznaven že na daleč in to je zmeraj delovalo. Če so imeli MUDHONEV dober single in je bil ljudem všeč, je bilo kot na dlani, da bo ljudem vsaj približno jasno za kaj gre pri kakšnem drugem bendu, čeprav bo glasba različna in bo šlo le za isto založbo in isti design. Iskreno povedano, nekateri so bili prav bedasti, MELODV FESTIVAL PULA, 6. 8. 8. 8. Tisto, kar so organizatorji Melody festivala napovedovali, namreč da gre za »ovo-godišnju največu rock'n’roll feštu na prostorima Hrvatske i Slovenije«, se je izkazalo kot povsem vehementna trditev: ljudi kot toče in vino v potokih. Najprej k bendom. TRA-UMA, SEXTON, ANASTESIA in ANTIOTPAD so odigrali povsem smiselen šus ter ostalim bendom nakazali splošne smernice tehničnega razvoja, kar v prevodu pomeni, da je lahko lepota na-bijačine tudi v nedolgočas-nosti in uigranosti. Nesrečniki PHANTASMAGORIA so tudi tokrat popušili. Zaradi težav z monitorja so morali četrtkov nastop prekiniti po prvih štirih taktih - maščevanje je sledilo v petek, ko so poskusili povrniti omajano zaupanje redkih fanov. Uspelo jim je, toda fanov, bogme, res ni bilo veliko. Ta zapis je pravzaprav namenjen krški hardcore zasedbi z imenom POLSKA MALČA, ki igra najbolj zate-žen rock daleč'naokoli, a je kljub temu uspela dobesedno pribiti ha tla celotno občinstvo. Kader številka ena: pijana pankerska gnusoba spi na tleh, meni nič, tebi nič, sredi množice ljudi, ki čaka na nastop POLSKE MALCE. Slednji pridejo na oder in začnejo igrati. Smrduh se zbudi, vstane in mežikaje gleda proti odru. Po nekaj sekundah obstane kot žaba, na katero ste posijali z žepno svetilko in se ne premakne več do konca nastopa. Ko POLSKA MALCA končajo, se zvrne v znak. Kapirate? OVERFLOW so zelo v redu fantje, slava jih ni prav nič pokvarila, igrajo s pravšnjo mero rutine in mladostne energije, toda žal, ta glasba me lahko pritegne le za slabe pol urice. Ergo, Novi Rock bi naj letos bil boljši kot kdajkoli - Marjan Ogrinc vam opok noči priseže na to - toda prave pijanske fešte, kot je bil Melody festival ne bo dosegel. Stavim. O REGOČ in LET 3 pa nič. Me ni bilo tam. gantom bivšega jadranskega takozvanega ladjedelništva. Pula je v Istri. V tem mestu, na tem polotoku je pred dobrim desetletjem začela delovati punk rock skupina, ki si je nadela ime KUD IDIJOTI. Od ostalih punk rock bendov se je razlikovala po tem, d^ so njeni člani zmeraj znali povedati vsaj nekaj dobrih šal ter da so znali, in to velja še danes, igrati punk rock muziko, ki ne postane dolgočasna po tridesetih minutah poslušanja pri trezni glavi in živem telesu. Vse druge stvari so vam že verjetno znane ali pa niso bile za javnost. Torej, po dolgih mesecih pričakovanj je med nami nov album z naslovom »Glupost je neuništi-va«, kar v prevodu pomeni in dolgih telefonijadah je Idi-jotom uspelo izsiliti razmerje 2000:500 v korist kaset, kar je sicer lep dosežek vinilnih tradicionalistov, čeprav se zdi, da boste ploščo težko zasledili v slovenskih trgovinah. Poskusite v Rec-Recu. Vsekakor je potrebno povzeti prijazen nasvet Idijotov, ki kupcem plošče svetujejo: »Ovu ploču čete najbolje sa-čuvati ako kupite kasetu«. Hkrati je treba poudariti, da je prosto po KUD Idijotih - glavni verz celotne plošče: »Važno je da niko ništa ne zaradi«, kar še enkrat dokazuje visoka moralna načela tega nadvse priporočljivega benda. Če ste samska, se poročite z enim izmed njih. Če ste samski, se nikakor ne podaj- KUD IDIJOTI, GLUPOST JE NEUNIŠTIVA, LP, cass, He-lidon Torej, celotna štorija je takšna: Pula je obmorsko letovišče s hotelskimi terasami in bivšim industrijskim gi- da se Idijoti ne bodo nikdar te v kaj podobnega, temveč predali. In prav je tako. pojdite v trgovino in kupite Kot pravijo Idijoti sami, je njihov album, ali pa si ga iz-plošča izšla na kaseti, čeprav posodite od gospodične iz je neimenovana B. B. iz Heli-dona najprej hotela izdati le kaseto na kaseti. Po mučnih Polska Malca: Odličen nastop v Puli. prejšnjega stavka, ki vam bo zatrdila, da je odličen mož ali album, to je stvar presoje. Ah, seveda! Ko že govorim o albumu - vas morda zanima, kako zvenijo novi Idijoti? Saj vam pravim, poslušajte ga! BRIAN ENO je izdal single »Fractal Zoom«, na katerem se nahaja tudi remiks iste pesmi, ki jo je prispeval techno vvizzard MOBV. Moby je sicer avtor tistega čudnega techno komada, z glavno temo iz nadaljevanke Twin Peaks. LEVEL 42 so izdali najboljše in najuspešnejše pesmi na kompilaciji z naslovom »The Remixes« Enajst pesmi je na vseh formatih izdal Polydor. Biti zmotno pepričan, da je menjava 1:3 zelo ugodna rešitev dopustniškega problema. LESTVE * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Velika Britanija (NME) - klubska glasba 1. WANDA JACKSON - Fu-jiyama Mama 2. THE STOOGES - Little Doli 3. PARLIAMENT - I Call My Baby Pussycat 4. DESMOND DEKKER - Shanty Tovvn 007 5. TIM ROSE - Morning Dew 6. THE KINKS - VVaterloo Sunset 7. NICK CAVE & THW BAD SEEDS - I Had A Dream 8. IKE & TINA TURNER — River Deep Mountain High 9. Kylie Minogue - Shocked 10. THE JAM - In The Crovvd Velika Britanija (NME) - folk glasba 1- THE LEVELLERS - Le-velling The Land 2. MICHELLE SHOCKED - Arkansas Traveller 3. LOS LOBOS - Kiko 4. THE OVSTER BAND - Deserters 5. ALTAN - The Harvest Storm 6. SIMON & GARFUNKEL - The Definitive 7. VOUSSOU N'DOUR - Eyes Open 8. LVLE LOVETT - Joshua Judges Ruth 9. THE POUGES - The Best Of The Rest 10. ANDY IRVINE - East Wind ZDA (Billboard) - singli 1. SIR-MIX-A-LOT - Baby Got Back 2. MARIAH CAREV - HI Be There 3. RED HOT CHILI PEP-PERS - Under The Bridge 4. CALINE DION - If Vou Asked Me 5. SOPHIE B. HAVVKINS - Damn I Wish I Was Vour Lover 6. BILLV RAV CVRUS - Achy Breaky Heart 7. KRIS KROSS - Jump 8. ARRESTED DEVELOP-MENT - Tennessee 9. EN VOGUE - My Lovin' 10. THE COVER GIRLS - VVishing On A Star Velika Britanija (NME) - singli 1. JIMMV N Al L - Aint No Doubt 2. MARIAH CAREV - III Be There 3. SMART ES - Sesameš Street 4. ERASURE, ABBA - espue 5. SNAP - Rhytm Is A Dancer 6. U2 - Even Better Than The Real Thing 7. RICHARD MARX - Hazard 8. PRINCE & NPG - Sexy MF 9. ELECTRONIC - Disap-pointed 10. ROV ORBISON - I Drove Ali Night Velika Britanja (NME) - albumi 1. THE ORB - UF ORB 2. LIONEL RICHIE - Back To Front 3. VARIOUS - Heartbeat 4. ELTON JOHN - The One 5. MEGADETH - Count-down To Extinction 6. NEIL DIAMOND - The Greatse Hits 7. JOE COCKER - The Legend 8. MARIAH CAREV - MTV Unplugged EP 9. PREFAB SPROUT - The Best of ZDA (Billboard) - albumi 1. BILLV RAV CVRUS - Some Gave Ali 2. KRIS KROSS - Totally Krossed Out 3. MARIAH CAREV - MTV Unplugged EP 4. RCHP - Blood Sugar Sex Magik 5. PEARL JAM - Ten 6. GARTH BROOKS - Ro-plin’ The Wind 7. DEF LEPPARD - Adre-nalize 8. VVILSON PHILIPS - Sha-dows And Light 9. GARTH BROOKS - No Fences DP REKLAMA, opravljanje storileN s področja ekonomske propa-ftande in irRovine. CEIJE, I I. XIV divizije 6 4- k > PISMA * Doktor Rugelj ima prav (2) Imate deloma res prav, spoštovana Marjetica iz Tolmina. So pa neke meje, ki jih je vaš varovanec prekoračil in zašel. Verjetno niso za to krivi geni ampak vojaška vzgoja v najstniških letih. Mogoče se čudite, zakaj razmišljam tako proti bontonu. Glede na to, kar si je dovolil vaš varovanec, si jaz dovolim tudi več, kot pa bi bilo po črki zakona in bontona dovoljeno. V Novi Dobi sem bil jaz brez vzroka napaden, ne da bi dal kakršen koli povod. Zato bo v tej polemiki moj odgovor tudi zadnji. To pa je seveda odvisno od etične naravnanosti konkretnega medija. Tako kot že nekaterim pred vami, ki so po naročilu ali iz osebne zagnanosti, polemizirali z menoj na isto temo, VAS, gospodična Marjetka, povabim na vikend k meni._ Pregledala bova vso literaturo, ki je normalno niti najhujši sovražniki ne objavljajo o svojem nasprotniku in je tudi jaz nisem, vsaj do sedaj ne. Zaradi osebne varnosti pripeljete s seboj lahko tudi prijateljico ali prijatelja. Lahko pa se zmenimo kar za izredno srečanje vaše skupine. Vsi boste moji gostje. Vi boste prepričevali mene, jaz pa vas. Naj samo toliko povem, da prišli boste s svojim mnenjem, odšli pa boste z mojim, odnosno razdvojeni. Prispevek ste pisali sami, brez korekture s strani vašega varovanca. Če bi ga predložili v pregled, bi vam gospod Rugelj nekatere stavke prečrtal. V moji omari pa imam spise/ dokumente, katere so nekateri samo podpisali! Dovolite, da na vse, kar ste napisali, malo polemiziram. Pravite, da se urejate pri njemu eno leto... On pa pravi, da se človek popravlja toliko časa, kolikor časa se je kvaril. Poiščite vse stebre njegovega delovanja, ki so mu pisali prispevke za tako opevano ZMAGOVITO POT. Poiščite jih in dešifrirajte psevdonime. Kje so vsi njegovi statisti na kongresih, pisatelji, zagnani apostoli njegovega nauka in sploh vsega, kar je trdil. Mnogo jih je pobegnilo, kar pa poročila ne navajajo. Jaz imam sezname. Oglejte si jih in potem komentirajte. Tisti, kijih imenujete gospodje, njegovo delo poznajo in imajo zelo slabe izkušnje, zato ga puste pri miru. Za prvo seminarsko nalogo na Univerzi si vzemite temo: Število napadov (neizva-nih) s. strani tradicionalne, boljševistične jalove psihiatrije in zdravstva in število napadov obratni smeri in to tudi neizvanih. V svojih razmišljanjih ste, gospodična Marjetka, res še rosno mlada in snov za svoja razmišljanja zajemate samo iz enega vira. Bilo bi vam pa pod častjo, če bi se pozanimali še za kaj drugega. Sicer pa! Z enoletnim stažem zdravljenja še niste zreli za javno pisanje - ste še bruculja. Bohoričevo doživljam kot kanal večne ljubezni Če bi poslušali TV oddajo »Moški in ženske« tam o večni ljubezni ni bilo govora pač pa ravno nasprotno. Čutite, da sem zajedljiv in prizanesljiv, kajti vi ste v svojih ugotovitvah in razmišljanjih še tako na nizki stopnji, da vam je marsikaj oproščeno. Čutite nesebično očetovsko ljubezen Na TV se je javno hvalil s svojim polivalentnim življenjem. Ne vem, če njegovi otroci - polsestre in polbrati med seboj - tudi enako mislijo. V nadaljevanju vašega raz- mišljanja pa že dokazujete, da popolnoma nekritično ponavljate tisto, kar slišite na vaših seansah. Če bi bili vi in ostala ozko selekcionirana populacija, ki ji pripadate, malo bolj kritična, bi morali biti pozorni na neizmerno samohvalo in skrajno podcenjevanje vsega, kar ni njegovo. Tega vi niste sposobni dojeti in spadate tja, kjer ste in boste nekaj časa mogoče celo samozadostno srečni. Vedite pa, da ste z debelo cevjo priklopljeni na njegovo možgansko dializo. Mogoče vam bo kdaj uspelo pogledati še, kaj se dogaja preko plank Bohoričeve 4. Kdor ni imel prilike videti morja, je zanj že vaška mlaka ocean. Gospod Rugelj sam sebi ni dosleden, pozablja, kaj je napisal nekoč in kaj trdi sedaj. Pozablja, ponižuje druge, povišuje sebe, kar pa ustvarja odpor pri ljudeh, ki zdravo razmišljajo. V svojem prispevku ponavljate izreke iz arzenala na Bohoričevi, ki se ponavljajo iz leta v leto. Gospodu Ruglju svetujte, da naj po slučajnem izboru vzame od tradicionalne psihiatrije njihove bolnike in naj jih zdravi. Afne guncati s selektivno izbranimi pacienti in ob dobri finančni podpori družbe, je lahko. Kljub temu pa dejanski rezultati niso taki, kot jih gospod prikazuje. Poleg tega pa si dovoljuje metode, ki so neetične, strokovno sporne in da ponovim že povedano: tudi barbarske. Da ponovim. Moje povabilo je resno. Vam pa želim, da se uredite, da spoznate tudi drugo plat medalje, to pa pomeni beg za rešitev vaše osebne integritete. Vsega tega pa danes še ne razumete. Spominjate me na mnoge njegove oboževalke, ki pa danes ne mislijo več tako. Srečno! JOŽE ŠIMENC, Črnuče Bosna potrebuje Bosance in Bosanke za boj! Nova doba in ostalo časopisje nam, bralcem, poroča veliko novic, sedaj ko je vojna v Bosni. Kot smo zvedeli, evropske države pa tudi Amerika, ne bodo poslale svojih vojaških sil v Bosno zato ker nima nafte in ker je gorat teren. Bosanci in Bosanke se ne morejo zanašati na tujce. Tujina bo poslala le denarno pomoč, živila in zdravila. V Sloveniji je orjaška množica Bosancev in Bosank. Nekateri delajo, drugi pa so brezposelni in se dolgočasijo. Naša spoštovana oblast naj bi vse moške in ženske, stare od 18 do 60 let takoj poslala nazaj v Bosno, da se borijo za svobodo, jtajti nobeden, torej nobena tujina jim ne bo prinesla svobode na krožniku. Oni poznajo domač, gorat teren in se bodo lahko junaškd borili. Za vojskovanje bodo dobili krasno plačo in odlično hrano. Tukaj v Sloveniji godrnjajo, da so slabe plače in da niso zadovoljni, tam pa bodo zelo zadovoljni. Sedaj je v Sloveniji tudi velikanska množica beguncev, begunk in otrok, ki jih mora Slovenija hraniti vsak dan. Naša oblast naj bi tudi begunce in begunke stare od 18 do 60 let takoj poslala v boj v Bosno. Otroke pa naj bi pazile ženske, stare 62 let. Ena ženska lahko pazi veliko otrok, tako kot vzgojiteljica pazi veliko otrok. Sedaj pa vsaka pazi svoje otroke, dva do tri, to je neumnost. Tudi begunci in begunke bodo dobili lepo plačo za vojskovanje ter zelo dobro hrano. Ker bodo begunke plačane, bodo lahko svoje otroke lepo vzdrževale in ženskam - varuhi- njam otrok tudi mesečno plačale. Begunke naj gredo v boj, tako kot so šle partizanke leta 1941-1945. Tukaj, v Sloveniji jim je dolgčas. Treba je pohiteti, kmalu bo prišla zima. Spoštovano uredništvo, morda bi vi opozorili na to pametno, koristno misel, ki bi bila koristna za vse. Predsednika Liberalne stranke Franca Goli-ja in predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, morda bi onadva uredila, da bi Muslimani in Muslimanke odpotovali iz Slovenije v svojo domovino Bosno in se tam vsi skupaj junaško borili. Bosna jih potrebuje, poklicati pa jih ne more, ker ne ve, kje se točno nahajajo. Bosna potrebuje borce in borke! Vsem Neslovencem in Neslovenkam ter beguncem in begunkam želimo srečno pot v svojo domovino, da bi se vsi skupaj junaško borili ter osvobodili svoje kraje, S spoštovanjem! LOVRENC TANJŠNIK, Celje Psihiatrija z drugega zornega kota (2) Rugelj, z vami si upa polemizirati samo tisti, ki se ne boji vaših umazanih intrig, sprenevedanj in laži. Mene ste z lažno izjavo ponovno skušali moralno streti, kar pa vam očitno ni in ne bo uspelo. Razlika med vašimi in mojimi navedbami je v tem, da vi nikoli ne upate odgovoriti konkretno in napadate pavšalno, jaz pa vam ponujam konkretna izhodišča. To so spoznali že uredniki drugih medijev, kar pa vas v vaši neskončni neobjektivnosti sploh ne gane. Res je, da je malokomu znano ozadje vaših sporov s kolegi psihiatri, ki traja že preko dvajset let. Po vsem tem, kar je bilo, bi bilo nenormalno, če bi se sploh še kdo ukvarjal z vami. Kajti to bi bilo Sizifovo de- lo. Zato ljudje molčijo. Kdo je bil boljševist? Rugelj vaša dela zadnjih dvajset let, dokazujejo, da ste boljševizem zganjali najbolj vi sam. Dokumenti vas globoko kompromitirajo in vi še vedno ne odnehate. Ne etiketirajte ljudi z bolj-ševisti, če nikoli to niso bili. Končno bi bil čas, da bi se tudi v slovenskem zdravstvu zganili in vam ponudili ogledalo. Kdo je prejšnjemu komunističnemu režimu ovajal svoje sodelavce, zahteval izključitve, pošiljal spiske oblastem. Pošiljal ponarejene ovadbe proti pacientom, ki so se vam uprli in zaživeli svobodno. To ste bili vi, tovariš Rugelj. In kaj ste pisal leta 1990 v tokratno Demokracijo. Čer bi vas človek ne poznal, bi vas z vsem srcem predlagal za častnega člana v NOVI ZAVEZI. In vaš vzornik Hudolin, na katerega program se pogosto sklicujete. V zadnjih desetih letih nimam podatkov, da bi vi tega svojega vzornika: samo enkrat predstavili svojim članom terapevtske skupnosti: Nasprotno pa imam podatek, da se je ta slavni hrvaški alkoholog pogosto oglašal pri vaših nasprotnikih. Iz kontaktov z neobremenjenimi terapevti, sem zvedel, da tudi oni delajo po Hudolino- vi metodi. Naj vas, gospod Rugelj spomnim samo na srečanje, ki je bilo lani v Zagrebu. Tam so nastopali tudi pacienti vaših nasprotnikov in kako ste bil nervozen, ko jim je dr. Hudolin posvetil veliko svojega časa. Ali se spomnite, kako ste spreminjali barve! Naj javno citiram njegovo izjavo iz tistega časa: »On zna to sve bolje od mene«! Založbo GANEŠ sem opozoril, da je sodelovanje pri izdaji vaše, že dolgo napovedne knjige, lahko za založbo velik finančni fiasko. In da nadaljujem s komentarji na vaša razmišljanja z dne 5. 8. 92 v Novi dobi. Ugotavljam, da pod nobenim pogojem ne morete nasprotnikom priznati njihovih delovnih uspehov. Ob taki ugotovitvi pa smisel polemike obledi. Vaše orožje so laži, insinuacije in blatenje. Kajti nekaj umazanije na obdolžencu le ostane. Sicer pa se obnašate kot Miloševič »I on ne čuje dobro«. Šimenc je od vas pobegnil, ker vas je zelo hitro spoznal in to, da ste zaljubljen slepo v svojo doktrino in bolestno ogrožen od okolice. Jokate, da v osemnajstih letih ni nihče od pristojnih strokovnjakov opazil vaših uspehov. Res pa je, da sem o vas ravno jaz napisal največ in to dokumentirano in to v »zahvalo« za povzročene svinjarije z vaše strani. Rugelj, jaz sem vse že prebolel, vas pa še čaka pot v Canosso. Škoda časa za branje vaših ČRNIH KNJIG V NUK-u. Eno samo večno ponavljanje samega sebe, napadi na sovražnike v stilu maršalovih govorov ali govorov koga od vzhodno komunističnih voditeljev iz časov revizionizma. Karizmatski voditelji iz polpretekle zgodovine so bili sposobni pobebiti nekaj milijonov ljudi, zakaj vam ne bi uspelo nekaj sto. Zakaj naštevate za bralce svoje formalno sicer pozitivne prijeme, niste pa bili sposoben odgovoriti na moje zelo hude obtožbe. Tega niste naredil niti v Mladini, niti v Delu, niti v Slovencu in tudi v NOVI DOBI se delate gluhega. V zadnjem vašem prispevku z veliki črkami, kjer omenjale vašo knjigo ZMAGOVITA POT, vas ponovno sprašujem, kje je del soavtorjev, ki so po vaših direktivah pisali v to knjigo. Nadalje vas sprašujem, kje so tisti vaši najožji privrženci (ne vsi) ki ste jih vodil po seminarjih in kongresih kot cirkuške medvede. Pobegnili so in s tem rešili svojo osebno integriteto. V svojih poročilih vi d tem molčite. Dvajset let je dovolj dolga doba, da so vaši nasprotniki ugotovili, da je najbolje, če vas puste pri miru. V polstrokovnem časopisu ALKLUB ste pred leti »zakupili« ves časopis, v katerem so bile potem objavljene izpovedi vaših pacientk in deloma tudi pacientov. V vsakem prispevku je morala biti zahvala velikemu terapevtu, ob vsakem prispevku pa ste še vi dodali svoj komentar. Glede na način, kako opisujete zdravljenje pri vaših nasprotnikih, je možno, da tega ne poznate ali pa namerno pišete tako. NIHČE VAM NE OPOREKA VAŠIH POZITIVNIH DOSEŽKOV IN STREMLJENJ. Način in obnašanje pa je tako, da pokvari tudi tisto, kar je dobro. Svoje paciente skušate vezati za svojo osebnost. Tega mnogi ne prenesejo, ker je to za nekatere degradacija. To napako je delal tudi dr. Freud. Vaši »nasprotniki« ne vodijo seznamov pacientov po terapevtih, ker je tudi način dela drugačen. Sicer pa ni bistveno, da bi terapevti med seboj tekmovali, kdo je ozdravil več pacientov. Naj rezimiram del polemike. Mene vsa vaša podtikanja ne prizadenejo več. Bolj se boste tega posluževali, bolj globoko boste zagazili. Nekaj pa vam bi le svetoval. Dogovorite se z nekim psihiatričnim zavodom in prevzemite po slučajni izbiri nekaj njihovih pacientov. Potem pa poročajte o uspehih. Zadnjič je bila tipkarska napaka. Za »ozdravitev« narkomana ste vkalkulirali ceno 30.000 DEM. Bisnis je le biznis. Koliko pa ste jih že ozdravili? To popolnoma isto vprašanje postavljate za alkoholike svojim nasprotnikom. In ali ste sposoben timskega dela. To je dela z ostalimi enakovrednimi strokovnjaki. Nadalje! Pogovorite se s kakim kolegom psihologom in analizirajta vse vaše, v zadnjih mesecih objavljene, velike slike. Komu in čemu je vse to potrebno. Tudi v zdravstvu je veliko vrhunskih, resnično vrhunskih strokovnjakov, ki pa nikoli ne bi dovolili, take cirkuške reklame. Gospod Rugelj, če vam še ni nihče upal povedati, vam povem jaz: to vas degradira«. Pri dajanju šokantnih izjav, preverite prej, kaj ste o tem že pisali ali izjavljali. Narod naš dokaze hrani. In na koncu še neprijetno vprašanje. Na Koprskem zadnje dni odmeva samomor 15-letnega fanta. Vaš podrejeni terapevt, ki »operira« na tem področju po Hudolinovemu socialno angragoškem programu zdravljenja alkoholikov, je od staršev tega fanta Eci ja in Klavdije zahteval ločitev, sin David pa tega šoka ni prenesel. In koliko je letna norma samomorov po tem programu, saj je od podobnega primera Darka H. preteklo komaj eno leto. Vsak človek mora enkrat umreti, ste cinično izjavili, ko vam je umrl na maratonu 54-letni Frane K. Uradna medicina o koprskem primeru še molči, do kdaj še! Kako more vaša pacientka pisati o varnosti in ljubezni, če pa smo TV gledalci imeli priliko slišati izjave velikega MACH-a, ki trdi, da je življenje prekratko, da bi ga človek zapravil z eno žensko! S takimi izjavami si boste, gospod Rugelj dokončno odžagal vejo, na kateri sedite. Imam posnetek, ki ga ne morete zanikati. Rugelj, pamet v roke, pojdite na duhovno meditacijo, recimo k patrom v Pleterje in preostanek življenja zaživite spodobno. Ne prodajajte tistega ubogim pacientom, kar sami ne morete doseči. To so partnerski odnosi, odnosi do drugače mislečih in sploh spremenite odnose do okolice, ker drugače boste še bolj osamljen in razočaran, končal nekje na robu Ljubljane. Vedite, da je v tej polemiki, ko ste vi začel z lažnimi napadi na mene, zadnja poteza moja! JOŽE ŠIMENC, Črnuče Poziv Zelenih Celja 40. Svetovnemu hmeljarskemu kongresu v Žalcu! Spoštovani! Zeleni Slovenije - Zeleni Celja pozdravljamo organizacijo in delo Svetovnega hmeljarskega kongresa, ki se te dni odvija v znanem slovenskem hmeljarskem središču Žalcu. Dovolite, da vam zaželimo obilo delovnih uspehov, ne samo na kongresu, ampak predvsem v proizvodnji ter kvaliteti vaših pridelkov in izdelkov. Ker so proizvodnja in kvaliteta hmeljnega koncentrata ter farmacevtskih pripravkov odvisni predvsem od ekoloških pogojev rasti in ustreznih agrotehničnih ukrepov, ki za zaščito kulture vključujejo ogromne količine problematičnih kemičnih pripravkov - le ti imajo neslutene negativne posledice tudi na širšo okolico tretiranih hmeljnih površin - želimo kot del javnosti vzpodbuditi zbrane strokovnjake, da kongresu in javnosti spregovorijo kaj več o ekoloških vidikih nadaljnje proizvodnje te sicer zanimive kmetijske kulture. Žal je sama ekonomska opravičenost te dejavnosti v primerjavi z obsegom in stopnjo vsestranske obremenitve okolja: - posledice onesnaženosti zraka s parami in aerosoli z za zaščito kulture uporabljenimi kemičnimi pripravki; - posledice obremenjenosti podtalnice z zaščitnimi sredstvi in umetnimi gnojili, ki se zaradi pretirane uporabe prekomerno izpirajo v vodotoke, iz katerih se črpa pitna voda (pri nas reka Savinja s pritoki) - še vedno premalo preučene in prezrte posledice elektronskega smoga, ki ga povzroč -mreža jeklenih žičnic hmeljišč idr. MOČNO VPRAŠLJIVA! Uspeh se ne more meriti s površinami, zasajenimi s hmeljno kulturo, količinami porabljenega repromateriala, zgolj bujnostjo kobuli in lepo barvo zelenega zlata, ampak količino in neoporečno kvaliteto koncentrata. Cilj je izključno proizvodnja lupolina idr. uporabnih, tudi z ekološkega stališča ekonomsko opravičljivih učinkovin. Zaradi navedenih dejstev vas pozivamo, da na svojem srečanju posvetite kar največ časa tudi tem problemom, saj pretirana raba zaščitnih sredstev, umetnih gnojil idr. pripravkov neposredno ter posredno vpliva na naravno okolje in človekovo zdravje, nenazadnje pa tudi na samo kvaliteto, uporabnost in konkurenčnost vašega proizvoda. Zato zahtevamo, da v kolikor še niste, nemudoma pristopite k projektu generalne spremembe proizvodnje tehnologije oz. agrotehničnih ukrepov in repromaterijala, ki bodo za okolje in življenje v njem sprejemljivejši, saj, kot že rečeno, proizvodnja hmelja absolutno prekomerno obremenjuje tudi našo pitno vodo! Pomemben sestavni del končne ekspertize oz. zaključnih kongresnih materialov naj torej nujno vsebuje praktične vidike proizvodnje za razbremenitev okolja, ki temeljijo na praktičnih pristopih integrativne in biodinamične proizvodnje, sodobnih spoznanjih in rezultatih ustreznih selekcijskih služb, dosežkih genetskega inženiringa ter razvoju racionalnejših, okolju prijaznejših tehnologij in agrotehničnih ukrepov. Na koncu se zahvaljujemo za pozornost, ki ste jo namenili našemu sporočilu in pozdravljamo vašo pripravljenost, da v svoja prizadevanja za kvalitetnejši ter zdravstveno sprejemljivejši proizvod vkjučite tudi skrb za razbremenitev okolja in s tem, med drugim, tudi hmeljskega koncentrata. Naj še enkrat zaželimo plodno in uspešno delo kongresa, z željo, da našo pobudo in iz nje izhajajoče rezultate prenesete v prakso v okoljih, kjer strokovno vodite proizvodnjo t. i. zelenega zlata, z iskrenim namenom, da se vsi najdemo na istem »bregu« osveščenosti za ohranitev narave in preživetja našega planeta. ZELENI CELJA Stranka Zelenih Slovenije Dragi državljan (pa tudi spoštovano uredništvo Nove dobe)! Najprej se Ti opravičujem, ker nisem takoj odgovoril na Tvoje prvo pismo. Redno berem Tvoj časopis, a žal kar z nekaj dnevi zamude. Doslej sem vedno odgovoril na vsako pismo, ki sem ga prejel, tako bom tudi na Tvoji dve. V prvem me opozarjaš na problem, ki je resnično velik in skrajno pereč. Gre za varovanje državljana - posameznika pred državo in nosilci javnih pooblastil, zlasti pred njihovo samovoljo in oblastnim ravnanjem. Ne strinjam se s Tvojo trditvijo, da se o tem malo ali nič ne govori, še manj pa dela. Vsekakor je to tako izjemno velik problem, da ga ni mogoče urediti v nekaj dneh. Treba je namreč vzpostavljati razmere, da se bodo državljani organizirali v različne oblike organizacij znotraj civilne družbe. Na drugi strani pa je treba graditi temeljne institucije demokratične in pravne države. Vsekakor so področja, ki si jih v prvem pismu navedel, ključna, da bodo lahko postajali državljani Republike Slovenije svobodni; da bodo zaupali v pravo in da bodo državni organi delovali dosledno v okviru pooblastil iz ustave in zakonov. Zakon o varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je prav gotovo izjemno pomemben. Delovno gradivo zanj pripravlja Ministrstvo za pravosodje in upravo, ki ga vodi g. Miha Kozinc; prizadeval si bom, da bo zakonski projekt čim prej prišel v postopek. Vlada Republike Slovenije uravnoteženo in enakomerno pripravlja vrsto potrebnih zakonov tako na področju gospodarskega kot tudi političnega sistema. Pred nekaj tedni je Vlada v pobudi za sporazum o zagotavljanju socialne stabilnosti kot svojo dolžnost opredelila čimprejšnje oblikovanje in sprejem zakonov, ki bodo zagotovili večjo pravno varnost delavcev, zlasti zakon o delovnih in socialnih sodiščih, zakon o inšpekciji dela in zakon o delovnih razmerjih. Povem Ti lahko, da je že določila predlog za izdajo z osnutkom zakona o delovnih in socialnih sodiščih in ga poslala Skupščini Republike Slovenije. Torej se vendarle tako govori, kot tudi dela. Vendar ni nikoli prS-več besed, ko govorimo o (pre)majhni pravni in socialni varnosti delavcev oziroma državljanov, in nikoli preveč dela, ko gre za oblikovanje sodobnega učinkovitejšega pravnega sistema. Pobude, pritiski, očitki, pomisleki, ugovori, predlogi in ideje, kaj je treba na tem področju storiti, so zame koristni. Nimam jih samo za nujno sodelovanje in dialog z državljani, ki ga potrebujem pri svojem delu oziroma funkciji, ki jo opravljam, pač pa tudi za kontrolo s strani državljanov, da bi delal čimbolj prav. Delo, ki ga opravljam v teh časih in razmerah, ni nič kaj lahko, niti popularno. Držim pa se neke stare modrosti: če je pravo srce, je pravi tudi meč. In če imaš prekratkega, moraš pač stopiti bližje in ga moraš spretneje sukati in ga še bolj srčno vihteti; in nikoli odnehati, ko veš, da delaš prav. Pri Tvojem drugem pismu pa sem bil v rahli zadregi. Že prvo Tvoje pismo je bilo pravzaprav namenjeno mojemu kolegu ministru za pravosodje in upravo g. Mihu Kozincu. Sam sem bil en teden res kandidat za funkcijo ministra za pravosodje itd. Zdaj kot minister za zakonodajo odgovarjam za čimbolj usklajeno zakonodajo, za skladnost novega pravnega sistema z ustavo. Neposredno v ministrstvu za zakonodajo oblikujemo zakonske projekte le tedaj, če ne sodijo v resorje drugih ministrstev. Tako smo pripravili zakon o zavodih; zdaj oblikujemo zakon o gospodarskih družbah in zakon o ustavnem sodišču. Tudi problem, na katerega opozarjaš v drugem pismu (prebral sem ga v nedeljo, 2. avgusta 1992, ko sem imel čas za branje) je za državljane oziroma prebivalce Slovenije izjemno pereč, ne pa nerešljiv. Tvoje pismo, namenjeno ministru za pravosodje in upravo, sem poslal kolegu g. Mihu Kozincu z željo, da Ti kot pristojni minister odgovori. Te prijateljsko pozdravlja. LOJZE JANKO, Minister za zakonodajo, Ljubljana Zdaj imamo tudi Slovenci svojega Joviča Slovenska politična javnost se še spominja, kako je predsednik zbora združenega dela g. Jože Zupančič, razočaran nad poslanci v sredo, 15. julija 1992 nepreklicno odstopil. Sklical je tiskovno konferenco in užaljeno zagovarjal volilni zakon. Upravičeno je pričakoval tudi odstop predsednika skupščine g. dr. Bučarja. Dr. Bučar pa je isti večer v žarišču rekel, da bo o svojem morebit- nem odstopu še razmišljal. Od obljub, razočaranj in razmišljanj pa žal ni bilo nič. Dr. Bučar je na svoj odstop pozabil, g. Zupančič pa je svoj odstop enostavno preklical, požrl svojo poslansko besedo in ostal zvest strankarski disciplini. Gospod Zupančič, pa na kratkotrajno sprenevedanje in požrto besedo prav gotovo ne more biti ponosen. Celotna zadeva pa nas spominja, da smo tudi Slovenci dobili svojega Joviča. Demokracija je tudi: ponos, doslednost in odločnost, ravno v teh elementih pa je g. Zupančič že drugič zatajil odkar vodi zbor združenega dela. TONE FRANTAR, Ljubljana narodni demokrat Kritika: Zajamčeni osebni dohodek in prazen želodec Spoštovana Puharjeva ministrica za delo, plače in ne vem česa vsega. Mislim, da tudi sami ne veste več, kaj v resnici stel? Tako sem vsaj jaz razumela ko sem vas gledala v žarišču 27. 7. 1992. Povedali ste da je vlada določila 13.000,00 SIT 'minimalne plače ta mesec zato, ker se življenjski stroški niso povečali. Ali vas lahko vprašam kakšno plačo imate vi in zakaj vi, ki niti v sanjah ne veste kaj lahko kupi družina za trinajst tisočakov. Zakaj ne prosite vlade da vam za šest mesecev dodeli minimalni osebni dogodek, da bi dobili svojo prvotno obliko, ki ste jo imeli pred leti, ko še niste vedeli za inflacijo in tudi danes ne veste. Zato tudi lahko odločate koliko naj jedo delavci. Vešte tako kot danes govorite vi, je pred leti govoril Dolanc, tudi on je bil vaše teže in je zategovanje pasu zahteval samo od delavcev, sam pa je sedel na dveh stolih, ker nikoli ni čutil zategovanja pasu. Puharjeva mislim, da boste tudi v jeseni ko bodo volitve o vsem odločali vi in vlada in, da voiil-cev sploh ne boste rabili. Za vas in za vlado so ljudje le formula, ki pomaga še do večjega kosa kruha, kot ga že imate. Puharjeva mislim, da takšne igre z ljudmi niso dobre in tudi odločanje o tako občutljivih stvareh kot je plača delovnih ljudi ni dobra. Mislim, da se sploh ne zavedate, ali pa se nočete, da delavec v novi državi Sloveniji je vedno tanjši kos kruha, kar pa za državo, ki je tako mlada ni dobro. Mislim, da ljudje, ki so v vladi bi morali v šole, k dobrim kmetom, da bi se tam naučili, če že drugega ne kako je treba gospodariti vsaj starega pregovora -da čič ne da nič ali pa še manj«. In vsi ti ljudje, ki bi naj bili odgovorni za naše gospodarstvo in razvoj države ne vedo, da dober gospodar najprej seje šele nato žanje, se najraje prerekajo in delajo razprtijo, ki pa gospodstvu samo škodi. S tem pa delavec dobiva vsak dan manjši kos kruha. In če vlada in ministrstvo lahko vse to počne, naj ne reče da smo ljudje svobodni, ampak naj prizna, da nas vedno globje potiska v kameno dobo, ko se je človeški razum šele začel prebujat. Puharjeva bodite tako pošteni, da ljudi, ki jim vi odmerjate koliko kosov kruha lahko še pojedo, in prosite vlado da vam da 6 mesecev teh bornih 13.000 tolarjev plače in videli boste da bodo delavci zadovoljni. Uredništvo prosim, da članek objavijo v celoti, ker v slučaju da se moram za članek zagovarjat mora biti originalen, sicer odgovornosti ne morem prevzeti nase. JUSTINA TEMNIKAR. Šentjanž pri Dravogradu Za papeža ukradli zlati kelih V prejšnji Novi dobi (22. 7., str. 10) sem pokazal, da kelih, ki so ga celjski verniki podarili papežu, ni ne Plečnikov original, ne zlat in ne ukraden s celjske razstave »Kelih arhitekta Jožeta Plečnika«, kot je to na škandalozen način trdil J. Sever. Povedal sem tudi, da je pozlačeno kopijo keliha, ki ga sam hrani, dal izdelati za denarje celjske Cerkve opat g. Friderik Kolšek, organizatorji omenjene razstave kelihov in Konferenca za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa pa s tem nismo imeli nič. »Raziskovalnemu novinarju« ter glavnemu in (celo!) odgovornemu uredniku Nove dobe, ki je lažnivo zgodbico o kraji keliha za papeža tudi spočel, se seveda ni zdelo primerno, da bi se opravičil, kot mu je javno svetovala ga. Simona Hribar, v svojem odgovoru raje opleta, da pristojni organi niso odobrili izvoza kopije keliha za papeža. Ko ga prosim, naj to svojo opazko naslovi na pristono mesto in torej ne name, izrekam obenem svoj dvom, da bi za izvoz kopij, ki jih pač ni mogoče imeti za enakovreden del narodove kulturne dediščine kot originalne, veljali prav taki predpisi kot za originale same. Če je res tako kot trdi J. Sever, pa naj v svojem časopisu priobči ustrezen člen ustreznega zakona. J. Sever v odgovoru priznava, da od podjetja Preše, d. o. o., katerega lastnik je, »Janez Šumrada... ni dobil izplačanega honorarja, ki mu po pogod- -bi dejansko pripada.« Pri tem pa se za prvč zlaže: midva nisva nikoli sklenila nikakršne pogodbe za moje sodelovanje pri projektu nove izdaje knjige N. Klaič, Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone. V Ljubljano so mi ga kot potencialnega založnika tega dela poslali spomladi 1991 - tedaj sem ga sploh prvič videl in se dotlej tudi nisva poznala - in sicer nekateri Celjani, ki jih spoštujem in jim zaupam, zato sem zaupal tudi njemu samemu in sva se o vsem dogovorila ustno. Seveda pri tem ni bilo govora o 5000 DEM honorarja, kot potvarja J. Sever. Me pa res zanima, kako bo s pomočjo knjige, v kateri sem napisal za štiri tiskane strani uvoda, izbral fotografije in sestavil podnapise k njim, sodeloval z oblikovalcem ter opravil še druga uredniška dela, dokazoval, da bi smel jaz zahtevati za to delo tako visoko plačilo! No, J. Sever naj se ne veseli prezgodaj, obstajajo sodni izvedenci, ki bodo moje (pa tudi prof. dr. Vojeta in še koga drugega) delo pri drugi izdaji Zadnjih knezov pravično ovrednotili, če pa je tole, v čemer živimo, res pravna država, bo moral tako ovrednotiti honorar z zamudnimi obrestmi vred tudi plačati. Na sodišču pa bo odgovarjal tudi za klevete, ki mi jih podtika z očitnim namenom, da bi me še naprej blatil (če mu že ni uspelo, da bi mi podtaknil kra-, jo keliha za papeža): od tega, da sem po njegovem zahteval na krožniku glavo g. Petra Kavalarja, ki ga cenim in spoštujem in sem mu dal to tudi javno vedeti (prim. Slovenec 17. 6. 1992, str. 9), do tega da sem menda zahteval, naj odstrani iz pojekta Celjski zbornik in njegovega takratnega urednika in svojega kolega dr. Janeza Cvirna. Naj še povem, da g. Aleša Ilca, za katerega trdi J. Sever, da naj bi ga jaz označeval z nekulturnimi izrazi, sploh ne poznam, ne osebno ne profesionalno ne kakorkoli drugače. Tudi kot sodelavec Muzeja revolucije Celje (1978-1981) nisem bil nikakršen »zagrizen varuh rdečega muzeja« kot trdi v svojem tekstu J. Sever. K življenju sem v teh letih obudil celjsko Zgodovinsko dru- štvo, ki je poslej redno delovalo, organiziral sem 20. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Celju, ki se je v svojem pomembnem delu lotilo obravnave vloge grofov in knezov . Celjskih v slovenski zgodovini, in ob tej priložnosti s pomočjo prof. Anke Aškerčeve vendarle prepričal v samoupravni socializem zaverovane celjske oblastnike, da so namenili sicer zelo skromna denarna sredstva za prvo izdajo dela Zadnji knezi Celjski Nade Kla-ičeve. Knjigo sva kot posebno izdajo Celjskega zbornika uredila skupaj s pokojnim prof. Gustavom Grobelnikom, tedanjim urednikom Celjskega zbornika, za moje »hlepenje po honorarjih« pa je značilno, da sem se vsakršnemu denarju vnaprej odrekel. Tako bi storil tudi tokrat, če bi knjigo ponatisnil Celjski zbornik, ne pa privatna profitna firma. Leta 1981 je izšla v Celju v založništvu Muzeja revolucije moja knjižna publikacija, ki bi ne mogla nastati brez testnega sodelovanja -zg. opatom in nekaterimi drugimi duhovniki iz okolice Celja, kar je iz nje tudi jasno razvidno. Že 1977 sem kot študent (in član ZK, kar sem ostal do spomladi 1988) tik pred prihodom v Celje uredil knjigo, naj oblasti vrnejo slovenskim krajem stara v petdesetih letih odpravljena imena po svetnikih, in sem si s tem nakopal na vrat občinskega partijskega sekretarja pa tudi nekatere njegove republiške šefe. Toliko kot prispevek k poznavanju mojega delovanja v času, ko sem bil v Celju »rdeči kustos«. Mimogrede, na to dobo sem upravičeno ponosen in se nimam ničesar sramovati. Z J. Severjem pa se ne nameravam več vlačiti po časopisih in mu kličem: Na svidenje na sodišču! Janez Šumrada, Ljubljana Pod pismo J. Šumrade Še enkrat hvala (nepoklicanemu) Janezu Šumradu, če mu je verjeti kot edinemu, ki oznanja resnico, da je javnost izvedela skoraj vse v zvezi s Plečnikovim kelihom, da je namreč bila javnost napačno obveščena o darilu gospodu papežu. Naš namen, niti moj, kot »raziskovalnemu« novinarju, kot se iz mene sprduje Šumrada, ni da bi iskali tistega, ki je našim in tujim sredstvom obveščanja (po Šumradi) natrosil, kako so »verniki Celja« Svetemu očetu podarili Plečnikov kelih (ne kopijo!). Ta mala prevara, če je seveda verjeti že omenjenim sredstvom obveščanja in Šumradi, naj pade na dušo darovalcem. Torej se naj opravičuje tisti, ki je lepo gesto g. celjskega prelata in njegovih vernikov iz meni neznanih razlogov ofrnažil. Po vsem žolčnem bevskanju na moj rovaš me Janez Šumrada z ničembr ni prepričal, daje bila njegova namera v resnici »razsvetlitev zadeve z omenjenim darilom papežu«, temveč to, o čemer največ govori: o dolgu založbe Preše d. o. o. Pozoren bralec, seveda, če ga je stvar zanimala, v mojem sestavku (razen J. Šumrade) ni mogel najti vzročne ati tudi navidezno (razen od Šumrada) domišljene in videne zveze med njim in mano. Tudi sam sem bil presenečen nad neustavljivim poskusom Janeza Šumrade, da se je oklical za odgovornega in me mimogrede ozmerjal z lažnivcem in vsem drugim ter na vse gretega skušal izzvati, da bi se spustil na njegovo raven, kar bi mu potem resnično služilo za sodni pregon zoper mene. Torej za to, kar je v osnovi želel in s čemer mi venomer preti. Preden pa se le odloči za sodni pregon, bi ga spomnil na zanj neugodna dejstva, da namreč živijo priče, ki bodo zaradi poštenosti potrdile moje navedbe, kakor tudi drugi dokumenti, kateri Janeza Šumrado vsaj v mojih očeh postavljajo v drugačno luč, saj vendar nisva preprodajalca cerkvenih tepi-hov po načelu - če kupiš dva - dobiš enega povrh... O vsem ostalem torej, kot je bilo zapisano, zatorej: do izplačila katerega koli že honorarja na svidenje, v ostalem pa zbogom Janez Šumrada. Janez Sever KOUCHNER JE DOBRO VIDEL ZAPORNIKI V SVINJAKIH Francoski minister za humanitarne akcije Bernard Kouch-ner je v soboto izrazil ogorčenje nad stanjem v koncentracijskih taboriščih na severovzhodu BiH. »Ljudi terorizirajo. To so ljudje, ki niti nikogar ne upajo pogledati v oči, ljudje, ki so do konca ftčrpani. Videl sem ta skladišča bolnih, ki se lahko primerjajo s svinjaki, v katerih bi ljudje ležali po tleh«. Kouchner je dobil takšne vtise ob ogledu dela . taborišča na Manjači, v katerem trenutno životari okrog štiri tisoč Hrvatov in Muslimanov. Prostore, ki si jih je Kouchner ogledal, pa ni mogoče primerjati s svinjaki, ker so svinjaki v resnici. JLA si je namreč pred kakšnimi desetimi leti na največjem vojaškem poligonu v Evropi, na Manjači, omislila poleg raznih strelišč tudi tako imenovano vojaško ekonomijo. Po domače povedano vojaško kmetijsko farmo. Zgradili so precej ogromnih betonskih hlevov, v katerih so gojili svinje. Rodovitno polje na precejšnji višini je bilo zasajeno z žito, koruzo, krompirjem in grahom. Delavci na »posestvu« so bili deloma domačini iz Han Kola in Sitnice, deloma vojaki. Že nekje koncem osemdesetih let se je izkazalo, da kmetija ne uspeva, saj so bili v različnih vojaških vajah stalnih gostov iz vojaških akademij in vojaških srednjih šol, posevi poškodovani. Ko se je vojaški kolhoz izkazal za neproduktivnega, se je stalež živine v hlevih skrčil. Stavbe so ostale in dočakale absurdno namembnost. Največja absurdnost pa je v tem, da so mnogi od zidarjev, ki so svinjake gradili, v njih tudi zaprti. F. F. CERKEV PROTI KONDOMOM Sekratar škofijske konference Čila Cristian Caro je dejal, da je bilo znanstveno dokazano, da kondomi niso učinkovito sredstvo proti spolnim boleznim ali prenašanju aidsa. Zaradi človeškega dostojanstva in reševanja človeških življenj bo zato čilska cerkev še naprej nasprotovala uporabi kondomov in se zavzemala za spremembo seksualnega vedenja, je povedal sekretar škofijske konference. —NOV/^DOBA NAROČILNICA Ime................................priimek naslov...................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite............. ...Jzvodov. (število) * Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika SLOVO OD DRAGOCENOSTI Grad Emmeram pri Regensburgu na veliko popravljajo. Davkarija hoče namreč denar. Kneginja Gloria (32) se bo morala s težkim srcem ločiti od mnogih dragocenosti. Tudi od diamantnega di-adema, ki ga je nosila le ob poroki 1980 in ob 60-letnici pokojnega moža in je bil narejen za francosko cesarico Eugenie (1826-1920), ženo Napoleona III. Gre za 150 diamantov, 50 zlatih tobačnic in velikansko zbirko srebrnih krožnikov. Najbolj dragocena je doza za njuhanec, okrašena z briljanti in barvnimi pravimi kamni, ki so jo 1760. leta naredili za Friderika Velikega in jo cenijo na dva do tri milijone mark. Tu je tudi 160 let stara broša iz diamantov in smaragdov. Znana londonska avkcij-ska hiša Sotheby bo pripravila dražbo dragocenosti 17. in 18. novembra v Ženevi. Izkupiček v predvidenem znesku 23 milijonov mark bo pospravila davkarija. Dodajmo, da je grad Emmeram večji od buckingham- ske palače v Londonu in spada med najdražje gradove v Evropi. Ko je knez Johan-nes predlani umrl, je zapustil družini še veliko drugih gradov, cel imperij (50) podjetij s 4000 zaposlenimi, nebotičniki v ZDA. Sin bo dobil 28 tisoč ha gozdov (največja posest v Nemčiji) in nepremičnine. IGRALCI ZA PREDSEDNIKA Ameriški filmski zvezdniki so v javnosti precej popularnejši kot marsikateri politik in zato si predsedniški kandidati med njimi iščejo svoje privržence, ki jim s podporo prinašajo nove politične točke. , Slavni terminator Arnold Schvvarzenegger na ves glas izraža svojo podporo predsedniku Georgu Bushu. Ar-nie je njegov najljubši igralec, v času Bushevega mandata pa ima tudi funkcijo posebnega svetovalca Bele hiše za zdravje in šport. Zapeljiva filmska diva Kirn Basinger je goreča agitator-ka kandidata Jerrya Brovvna, demokrata. Zadnje čase Kirn vse pogosteje govori o zanimanju za politiko. Morebiti se bo tudi ona v zrelih letih neposredneje vključila v predsedniško kampanjo. NOVA LJUBEZEN Čim starejši je, mlajše ljubice si omišlja. Popularni latinskoameriški pevec Julio Iglesias, znani lomilec ženskih src, se zadnje čase v javnosti pojavlja v spremstvu petindvajsetletne Mirande, tiskovne asistentke ameriškega rodu. Skupaj sta najprej preživela dva mirna tedna v njegovi vili na Floridi, potlej pa so ju parapazzi zasačili pred pariškim hotelom Ritz, kjer parček končuje svoj evropski dopust. Jacka Nicholsona je s svojimi govori in nastopi navdušil Ross Perot, milijonar in neodvisni kandidat, zato se je precej angažiral v njegovi kampanji. Vprašanje je, komu bo igralec po Perrotovem umiku naklonil svoj glas. Predsedniški kandidat Bill Clinton je s svojim programom navdušil številne zvezdnike. V njegovem podpornem štabu so Barbra Streisand, Burt Reynolds, Richard Dreyfus in številni drugi. Pri Clintonu so jih prevzeli demokratična naravnanost in dejstvo, da igra saksofon, obožuje Milesa Davisa in ima rad ženske. ZAKON NA PREIZKUŠNJI Dandanes ne moreš biti sin enega od največjih holi-vudskih filmskih igralcev sam igralec in producent in še poleg vsega uspešen mož v zakonskem življenju. Michael Douglas je svojo sedanjo ženo spoznal pred 15 leti. Ona je imela takrat komaj devetnajst let. Njun zakon je bil uspešen, mlada Dinadra je bila dobra žena in mama. Ampak v zadnjem času, odkar je Michael posnel film »Basic Instinct« s bnaron Stone, so se nad njunim zakonom zgrnili črni oblaki. Michael sam je priznal: »Za- radi tega so najini medsebojni odnosi postali zelo napeti. Ni se lahko vrniti k svoji ženi v posteljo, če cel dan snemaš strastne scene.« VSE ZA OTROKE Dvainštiridesetletna ameriška igralka Shelly Duvall iostaja multimedijska impresarka za otroke. Trenutno dela ri knjige za otroke, pripravlja novo serijo albumov, prav tako lamenjenih otrokom, na kabelski televiziji pa se je oprijela irodukcije programa »Pravljice za lahko noč«. V le-te name-ava uvesti dve noviteti: animacijo in obdelavo modernih iravljic. Za to je najela zelo znane zvezde: Bette Midler, STARE NADALJEVANKE Anthony Hopkins je v svojo kariero vložil leta in leta upornega in predanega dela v številnih televizijskih serijah, ampak svetovno slavo si je pridobil šele pred kratkim s filmom »Ko jagenčki umolknejo«. Po osvojenem oskarju, so televizijske postaje po celem svetu začele predvajati serije, v katerih igra slavni Hopkins in v eni izmed njih ga bo gledala tudi naša publika. V britanski dramski nadaljevanki »Oženjen moški« igra Anthony Hopkins glavno vlogo. RATMAN V EVROPI Pariz - Film »Vrnitev Batmana« počasi osvaja tudi evropske kinematografe po tistem, ko je obvladal Ameriko. Nič čudnega, saj bodo najnovejše dogodivščine Michaela Keatona razveseljevale in vzburjale gledalce. Čez dan Bruce Wayne, ponoči človek-netopir. Tokrat je njegova partnerica Michelle Pfeiffer, ki je čez dan Selina Kyle, ponoči pa žen-ska-mačka. Poleg njiju, namesto Jacka Nicholsona - Pen-guin - Danny DeVitto (na sliki). NOVf iSOBA ____y______ PREVEČ OZONA V ZRAKU Glavobol, težave z dihanjem, slabost, slabo počutje, srbenje očesne veznice in astmatični napadi — to so nevšečnosti, ki jih čuti marsikdo v teh avgustovskih dneh. Vzrok pa so škodljive koncentracije ozona v zraku. V sončnih dneh jih povečujejo avtomobilski izpušni plini. Bolj ko pripeka sonce, več tega »poletnega smoga« je v zraku. »Ob večdnevnem stabilnem visokem pritisku lahko kon-. centracije ozona v zraku dosežejo skrb zbujajočo stopnjo,« pravi dr. Hans Hege„ predsednik bavarske deželne zdravniške zbornice. Pri 180 mikrogramih ozona v kubiku zraka pooblašče- ne ustanove objavijo opozorila, strokovnjaki pa pravijo, da že koncentracije od 80 do 100 mikrogramov povzročajo srbenje veznice in težave z dihanjem. V mestih so ob lepem vremenu koncentracije ozona največje od opoldneva do zgodnjih popoldanskih ur. Na deželi, v bližini prometnih cest, so koncentracije visoke še v večernih urah, kajti ozon se v svežem zraku zadrži dalj časa. Medicinski strokovnjaki svetujejo: Tudi zdravi ljudje naj bi se ob vročih dneh izogibali daljšega telesnega napora (dela na vrtu, kolesarjenja, športa), kajti globoko dihanje pri takih koncentracijah spravi ozon v zadnji pljučni mehurček. Če imamo težave, moramo leči in se odpočiti, če nas boli glava, si na sence položimo mrzle obhladke. Stanovanje prezračimo zvečer, ko je hladno. Jejmo veliko vitamina A, C in E (korenje, sadje, polnozrnati izdelki) - ti namreč zmanjšujejo ozonske poškodbe. Kolikor mogoče manj se vozimo z avtom. Opustimo kajenje in alkohol. LAHKO BARVE ZA LASE POVZROČIJO RAKA? SIMON AŠIČ POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE Sušenje mišic (atrofija) Splošni nasveti: Če je atrofija posledica kake bolezni, je treba to zdraviti. Če pa je vzrok le premalo gibanja, tedaj pa krepimo mišice s telesnimi vajami, s športom, z lažjim delom, s kakim konjičkom. Zdravljenje: 1. čaji: plahtica (štiri skodelice na dan). 2. Natiranja: plešec (izvleček, tinktura: plešec sesekljamo, deset dni namakamo v žganju, nato z njim bolne ude nati-ramo in masiramo. V tem času pijemo čaj iz plahtice). 3. Obkladki: s švedskimi kapljicami. Starostne težave Vemo, da je potrebno paziti pri uporabi kemikalije, ki od naravne rjavolaske ustvarijo nenaravno svetlolasko in da je potrebno dati lasem čas, da si opomorejo od takšnega agresivnega kemijskega napada. Pa vendar, ali lahko barva- |jUC|mi, ki delajo z njimi - fri-nje las povzroči raka? Razi- zerkami... V začetku maja skovalci so si dolgo postav- s0 objavili zaskrbljujoče re-Ijali to vprašanje, sedaj pa so zu|tate še ene raziskave, laboratorijski testi na živalih odkrili kancerogene snovi v American Journal of Public v različnih proizvodih za bar- Health (Ameriški časopis za vanje las. Nekaj raziskav je javno zdravje) so znanstveni-ugotovilo visok odstotek ki z Nacionalnega inštituta obolelih za levkemijo med za tumorje objavili, da so uporabniki teh proizvodov in ženske, ki si barvajo svoje la- se, v večji nevarnosti, da zbolijo za tumorjem limfnih žlez. Da bi prišla do podatkov o tem, je epidemiologinja Sheila Zahm s svojimi kolegi v Nebraski raziskovala nekaj sto obolelih za rakom in rezultate primerjala z rezultati raziskave 1400 ljudi, ki nimajo raka. Pokazalo se je, da so ženske s tumorjem limfnih žlez 1,5-krat pogostejše kot ženske v kontrolni skupini (tisti, v kateri so bile zdrave ženske) izjavile, da uporabljajo barve in šampone za barvanje las. Tiste, ki so si dlje barvale lase, so bile bolj ogrožene. Razen tega je bil. tumor limfnih žlez pogostejši pri tistih ženskah, ki so uporabljale barve za lase, kot pri tistih, ki so uporabljale barvne šampone, ki se sperejo z nekajkratnim umivanjem glave. Raziskave so potrdile tudi domneve, da so temnejše barve za lase nevarnejše kot svetle. Splošni nasveti: V starosti se čim dlje upravljamo sami - se umivamo, oblačimo, skrbimo za snago. Jejmo lahko hrano, sadje in zelenjavo. Ne pozabimo na razvedrilo (radio, televizija, knjige), na družbo, obiske, na sprehode po svežem zraku. Zdravljenje: 1. Čaji: kopriva, meta, rožmarin (proti slabemu spominu), tavžentroža. Čajne mešanice: borovnica, materina dušica, oves, rožmarin, žajbelj. 2. Jedi: čebula, česen, jabolka, med, skuta: roženkravt (za krepitev srca požvečimo vsak dan 1-2 lista in med žvečenjem pijmo vodo. Za zimo lahko liste posušimo). 3. Obkladki: z glistovnico (v ležišče si damo suho glisto-vico, za tri tedne). 4. Pripravki z vinom: rožmarin (1 Šilce po kosilu in po večerji). MED SPANJEM V GLOBINO Mavec na desni roki, rane na levi, modrice po telesu. Tudi pri nas znani Rudi Carrell (57) ne ve, kako se je zgodilo. Pravzaprav pravi: »Zvečer sem šel normalno v posteljo. Moja spalnica je v zgornjem nadstropju hiše. Spominjam se samo, da sem hotel odpreti neka vrata. Ta so poleg velikega okna, ki sega do tal. V polsnu sem najbrž oboje zamenjal in na glavo strmoglavil štiri, pet metrov v globino v rožni grm. Morala je biti polna luna.« Pa ni bila. Bila pa je sreča, ker bi bile lahko posledice še dosti hujše. Ščitnica z obščitnicami Splošni nasveti: Bolna žleza ščitnica v vratu (na vsaki strani ima po dve obščitnici, važni za urejanje presnove v telesu) je lahko vzrok, da pride do golšavosti, izbuljenosti oči, do krčev v mišicah in pospešenega pulza, ne da bi se zvišala telesna temperatura. Nekoliko si lahko pomagamo tudi z zdravilnimi čaji in obkladki. Zdravljenje: 1. Čaji: lakota (za grgranje), lisičjak (zjutraj eno skodelico), slezenovec (za grgranje, izmenoma s čajem iz lakote). Čajne mešanice: kopriva, ognjič, rman. 2. Obkladki: s stolčenimi listi lakote in slezenovca; s poparkom preslice; s švedskimi kapljicami; z zelnatimi listi (pri izbuljenosti oči. Zjutraj si umijemo vrat z mlačno vodo). JAPONSKA METODA ODVAJANJA Tokio - V japonskem mestu Nagano je srednješolcem, ki so odvisni od nikotina, dovoljeno skaditi nekoliko cigaret v zbornici pod pogojem, da se postopoma odvadijo kajenja. Na Japonskem je osebam mlajšim od dvajset let kajenje strogo prepovedano. Če nekdo proda cigarete osebi mlajši od dvajset let, je lahko kaznovan z denarno kaznijo v višini 31 dolarjev. KAJ NAREDIMO SAMI_______________ V mnogih raziskavah strokovnjaki ugotavljajo, da lahko človek veliko naredi sam za krepitev svojega telesa pred nevarnostjo raka. Predvsem je nujno opustiti kajenje in se izogibati tudi pasivnega kajenja. Reducirati moramo alkohol, jesti polnozrnate produkte, svežo zelenjavo in sadje, rastlinsko olje. Jejmo zelo malo mesa, pa veliko vitaminov A, C in E. B0UŠEJE GIBANJE Zoper bolečine v križu bolj pomaga gibanje kot masaža ali mirovanje v postelji. To je ugotovitev neke danske študije. Najboljša vaja: ležemo na hrbet, se opremo na roke in gornji del telesa dvigamo, kolikor največ moremo. POGOSTEJE NA PREGLED Kdor gre po štiridesetem letu na zdravniški pregled le vsakih deset let, za 30 odstotkov poveča možnost, da bo umrl za rakom na črevesju. Rak na črevesju se namreč največkrat razvija zelo počasi, so ugotovili v 20-letni študiji univerze v Kaliforniji. KISLO ZELJE Kislo zelje ščiti pred rakom na črevesju, ugotavljajo raziskovalci z univerze v Giessnu. Njihovi poskusi so dokazali, da kislo zelje spreminja mnoge encime v črevesju in tako uničuje rakotvorne substance. Sen Splošni nasveti: Ker je šen zelo nalezljiva bolezen (navadno na obrazu in glavi), moramo bolnika izolirati, ločiti od drugih. Zdravljenje: 1. Čaji: bezeg, jetičnik (eno skodelico že pred zajtrkom, čez dan še 3-4 skodelice), kopriva (po požirkih), plahtica, vrtnica (cvetni listi so dobri za čaj). 2. Kopeli: s poparkom hrastove skorje (za kopeli obraza); s pepelom in soljo (za kopeli nog). 3. Mazanja: gabez (tinktura, napadena mesta mažemo nekaj dni); lilija (olje iz cvetnih listov); maslo; smetana; šentjanževo olje. 4. Obkladki: s stolčeno čebulo (obkladke damo zadaj na. glavo. Menjavamo ga vsakih šest ur); s stolčenim korenom gabeza; s stolčenimi listi lapuha; z maslom (vročega razmažemo po krpi ali gazi in damo na bolno mesto večkrat na dan); s stolčenimi zelnatimi listi (ki jih polikamo z vročim likalnikom). 5. Ovitki: s poparkom lapuha. 6. Umivanja: poparek bezgovih cvetov, brezovih vejic, hrastove skorje, koprive (za obraz). Slepič Splošni nasveti: Če začutimo nenadne in silovite bolečine na desni strani spodnjega dela trebuha, takoj pokličimo zdravnika! Zdravljenje: 1. Čaji: robida (listi; čaj hitro pomaga pri razdraženem slepiču). 2. Natiranja: olivno olje (do tri tedne vsak dan po tri minute). * 3. Obkladki: z ilovico (umešeno s kisom). KANADSKEGA UNPROFOROVCA, POSILJEVALCA MLADOLETNICE, SO OPROSTILI SODNA FARSA v ■zgleda, da je nekaterim ljudem dovoljeno več kot drugim. Vojaki so si sploh od nekdaj jemali pravico, da so orali po tujih ledinah. Ob posilstvih, ki jih po hrvaških vesteh sodeč vršijo četniki in po srbskih ustaši, niso nobena izjema niti pripadniki enot Združenih narodov. Posiljena mladoletna Hrvatica je spoznala, da je tujim sodnikom za njeno nesrečo prav malo mar. o udarninah in praskah po hrb- »Ljubezen« v jarku Kanadskih vojakov v Daru-varju ne marajo. Temu ni krivo samo posilstvo mladoletne Manuele P. iz Sirača (hrvatske vasi oddaljene sedem kilometrov proti jugovzhodu), ki ga je izvršil kanadski kaplar Val-mond Therialt. Manuela je spoznala osemindvajsetletnega mladeniča preko svoje prijateljice. Ko jo je pospremil v njeno vas, jo je vrgel v obcestni jarek in posilil. Krhka Manuela je klicala na pomoč, vendar je bila tepena. Po končanem spolnem aktu jo je kanadski Don Juan pospremil do hiše in ji zabičal, naj nikomur ne pove, kaj se je zgodilo. To je seveda Manuelina verzija, dejstvo pa je, da ima deklica zdravniško dokumentacijo tu in modricah po vratu. Sodnik je prišel iz Otawe Kaplarju Therialtu, ki se je do zadnjega sprehajal po Si-raču, so sodili v štiri kilometre oddaljeni vojašnici v Polomu. To, kar sta vojaški sodnik polkovnik Boutet in branilec podpolkovnik Conture, ki sta za to »slovesnost« prišla naravnost iz Otawe, uprizorila, ustreza imenu kraja sojenja. Kanadski častnik za stike z javnostjo stotnik Douglas Martin je mnenja, da so kaplarju sodili na Hrvaškem prav zato, da bi popravili slab vtis, ki so ga pustili pri domačinih in poudarja: »Sodilo se je po zelo starem, formalnem kanadskem zakonu.« Kako je ta kanadski zakon strog, se vidi iz sodnikove odločitve: kaplar Valmond Theriault je nedolžen! Obtožba baje ni dokazala posilstva niti poskusa le-tega. Obsodba je dokončna, revizije procesa ne bo. Ne ve pa se še, če bo posiljevalec ostal na Hrvaškem ali pa ga bodo vrnili v nemško bazo. Sojenje v angleščini Manuela, ki živi z materjo, in očetom v revnem domu (brat je s hrvaško vojsko nekje na fronti) se sojenja spominja takole: »V ponedeljek so prišli po mene ob osmi uri. Z mano je šel tudi oče. Sojenje se je začelo ob desetih in je trajalo do popoldne. Na bibliji sem morala priseči, da bom govorila samo resnico. Imela sem prevajalca, ki mi je prevedel samo tisto, kar mm- * Tm. 1 Starša posiljene. Oče ni na sodišču razumel niti besedice UNPROFOR četnike »maži« in Hrvate »gazi«! Obnašanje plavih vojakov je za Daruvarčane iz dneva v dan manj razumljivo. Z njihovim prihodom so nastali mnogi problemi, ki jih prej ni bilo, saj so mesto do konca branili hrvaški vojaki. Domačini so nezadovoljni zaradi neprimernega obnašanja Kanadčanov, posebno tistih, ki so se vrnili iz Sarajeva. Postali so baje še bolj bahati, pijani in pripravljeni za razbijanje po kafičih. Medtem, po pričevanju domačinov, četniki mirno krožijo po okolici. Pred kakšnima dvema tedno- ma so ubili zakonca Fili-pin, ki sta šla delat na polje. Sledenje storilcev so bjelovarski policiji preprečili prav Unproforovci. Kanadske vojake motijo tudi hrvaške zastave. V predvolilni noči so pijani vojaki na daruvarskem sodišču zlomili dve kopji s hrvaškima zastavama. Hrvaški simbol na kafiču »Picolo« jo je odnesel bolj poceni, saj so kopje »samo« izvlekli. Poleg zastav so bili v nevarnosti tudi predvolilni plakati. Kanadčani so se najbolj znesli nad Pa-raginimi, ki so jih, kot pravijo očevidci, trgali s posebnim uživanjem. Ko jim je Parage zmanjkalo, so prišli na Tudmana.. so me vprašali. Jaz sem jim odgovorila, kar je bilo tudi vse. Govorjenja njegovega branilca (posiljevalčevega) mi ni prevajal. Rekli so mi, da mi ne bo potrebno več prihajati.« Njen oče pravi, da ni na sojenju nič razumel, ker so »divanili« po angleško! Posiljevalec s kaplarskimi našitki ni bil niti dan v zaporu Baza UNPROFOR-a v Siraču, petdeset metrov od hiše posiljene deklice. So Hrvati Indijanci? uboja mladoletne Indijanke. So tudi v tem primeru gle-Nedavno je bil na HTV pri- Celo mesto je prikrivalo sto- dali na Manuelo kot na Indi-kazan kanadski film, v kate- rilce zločina samo zato, ker janko, kot manj vredno do-rem je prišlo do posilstva in je bila žrtev domorodka. morodko? KAJ JEDO KITAJSKI UČENCI? JE ABU NIDAL AGENT ZA KAZEN KRAVJEK V mračnem svetu mednarodnega terorizma povzroči malo katero ime toliko strahu kot ime štiriinpetdesetletnega Palestinca Sabri el Banna, sina lastnika nasada pomaranč, ki je pod svojim »nome de guerre« Abu Nidal pustil krvave sledi brez primere. Po podatkih, ki jih je objavilo ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, je njegova teroristična organizacija »Fatah - revolucionarni svet« od leta 1974 odgovorna za najmanj sto terorističnih napadov, v katerih je umrlo dvestoosemdeset oseb. Pri tem velja pripomniti, da se Abu Nidal (oče boja) in njegove »enote« niso spravljale samo nad Žide. Ko je ta ekstremni nacionalist leta 1974 zapustil PLO, se je na njegovem spisku smrti znašel tudi Jaser Arafat. Ker so bile njegove žrtve tudi mnogi privrženci Jaser-jeve palestinske politike, je poznavalec Bližnjega vzhoda Patrick Seal v knjigi »Abu Nidal - trgovec s smrtjo« predstavil tezo, da je palestinski terorist povezan z izraelsko obveščevalno šlužbo Mos- sad. Tej nenavadni trditvi gre v prilogo dejstvo, da Mossad, drugače zelo przadeven v preganjanju palestinskih sovražnikov, pušča Abu Ni-dala na miru. Izrael je samo enkrat izvedel kazensko akcijo proti teroristu. Leta 1988 so izraelska vojaška letala napadla Nidalovo taborišče v južnem Libanonu in zadela samo en šotor. Zato pa je bil Abu Nidal zelo uspešen v lovu na zadnjo, v svetu poznano žrtev: Abu Ijada, ki se je skril pri Gadafiju. Nidalovci so ga lanskega januarja ubili na potovanju v Tunis. Peking - Neko kitajsko sodišče je obsodilo na zaporno kazen učitelja, ki je zaradi nediscipline obsodil dijake, da so jedli kravji drek. Liu Desun (26), nesrečni učitelj, bo preživel dve leti v zaporu province Hubei zaradi tega, ker je prisiljeval učence osnovne šole, v kateri je delal, da gredo iz razreda in jedo kravji drek, vse to kot kazen zaradi govorjenja, pretepa in prepoznega oddajanja domačih nalog. »Nekateri izmed učencev po tem niso mogli prenehati bruhati, kar je zmotilo njihovo redno obiskovanje pouka,« pišejo kitajski časopisi. VLOMIL V SLAŠČIČARNO Sidney - Vsak otrok si želi vsaj enkrat v življenju do onemoglosti najesti sladkarij v slaščičarni in to zastonj. Verjetno je vlomilec želel uresničiti te svoje sanje. Vlomil je v slaščičarno, vzel denar iz blagajne in navalil na sladkarije. Pri vsem tem pa ni bil zadosti pozoren, saj je v eni izmed krem pustil svoje prstne otise, po katerih ga je policija identificirala in privedla. Obsojen je za 1250 ameriških dolarjev škode. Sladka škoda! JAZ SEM NJEGOVO ZADNJE UPANJE Sedi na kavču in gleda v telefonski aparat. Spet je nedelja, osem zvečer. Končno pozvoni. Birgitta Holenstein (30) iz Horgena pri Ziirichu dvigne slušalko. Medkrajevni pogovor iz Amerike. Sliši glas svojega moža, s katerim je poročena dobro leto dni. Iz zapora sme poklicati le enkrat na teden, kajti 40-letni Indijanec Seguojah sedi v zaporu v San Ouen-tinu v San Franciscu zaradi trojnega umora in čaka na usmrtitev v plinski celici. »Moj mož ni morilec. O tem so dokazi,« pravi knjižničarka. Birgitta Holenstein je prepričana, da je njen mož žrtev zarote, v kateri je udeležena tudi tajna služba, »kajti Seguojah se je boril za pravice tlačenih Indijancev.« Julija 1987 je spoznala Indijanca v San Franciscu. Ljubezen na prvi pogled se je nadaljevala tudi potem, ko je odpotovala v Švico. »Telefonirala sva si vsak dan, dokler Seguojaha niso zaprli. To je bil zame strašen udarec.« Kd so sodniki decembra lani-izrekli smrtno obsodbo, se je zanjo zrušil ves svet. Švicarka je svojega moža doslej obiskala petkrat. »Hotela sem ga objeti, a med nama je bila šipa.« Dostikrat se spominja svoje poroke v prostoru za obiske. Namesto prstanov sta si izmenjala peresi. Bitka za življenje moža jo velja veliko moči. »Jaz sem njegova rešiteljica,« pravi. »Moram ga nenehno bodriti. Če bom le dovolj močna.« Da bi ga rešila smrti, je Birgitta priredila dobrodelni koncert. Z denarjem bo plačala odvetnika, ki bo skušal doseči obnovo procesa. JE MARILVN PREHLA? Smrt Marilyn Monroe je še bo spregovorila o njihovih vedno zavita v skrivnost, orgijah, pijančevanjih... mnogo je ugibanj. Tačas so Njen razgovor s predstavni-objavili, da je po dokončni kom tiska naj bi tajno posne-prekinitvi ljubezenskih vezi la FBI. Ta posnetek kot tudi z bratoma Kennedy zvezda njen rdeči dnevnik sta izgini-še isto noč sklicala tiskovno la. s tem pa menda tudi do-konferenco in zapretila, da kazi, da so MM verjetno likvidirali. OROPALI MILIJARDO LIR Trije do sedaj neznani storilci so v severnojadranskem Colusso. Prisilili so usluž-letovišču Lignano Pienta iz tamkajšnje banke — Banka bence da so jim odprli bla-popolare di Latisana odnesli milijardo lir. Rop se je zgodil gajno in jo počistili v parih zagotovo zjutraj, ko se trije roparji, ki niso bili maskirani, minutah. Pri izhodu iz banke vendar so imeli verjetno umetne brade in brke vstopili jih je čakal metalno sivi avto v banko skupaj z uslužbenci ter jim zagrozili s pištolami in »lancia prisma«, registracijo strojnicami. Belluna. Avto so našli tri ure Vseh sedem uslužbencev stih, za talca pa so vzeli vo- pozneje nedaleč od banke in je moralo ostati na svojh me- djo podružnice Gianfranca ugotovili, da je bil ukraden prejšnji teden v letovišču Bi-bione. Takoj po njihovem odhodu so uslužbenci sprožili alarm in poklicali policijo, ki je blokirala okoliške ceste. Po izjavah direktorja banke Luciana Mazze, so roparji delovali zelo mirno in sproščeno, kar daje slutiti, da so bili pravi profesionalci. Sodeč po načinu prihoda v banko so rop načrtovali zelo skrbno, saj so uslužbenci ločeni od strank z neprebojnimi stekli in blin-diranimi vrati. Tako so to banko po petnajstih letih že drugič oropali. Preiskava se je posebej osredotočila na področje okoli Pordenoneja, saj je zelo verjetno, da so se kriminalci pritajili v letoviščih, prepolnih turistov, kjer jih bo v množici težko odkriti. Možno je tudi, da so se kot turisti umaknili na drugo stran Jadrana. V podobnih oboroženih napadih preverjajo tudi vrsto orožja, vse pogosteje paopozarjajo tudi na tihotapljenje orožja s področja bivše Jugoslavije. Nekateri povezujejo rop v Lignanu s podobno izvedenim ropom v Udinah pred desetimi meseci, ko je pet roparjev ukradlo dve milijardi lir, nato pa se je izgubila za njimi vsaka sled. ZAOSTROVANJE ČEŠKIH IN SLOVAŠKIH ODNOSOV KRUT DELITVENI SCENARIJ Na zgodovinski dan slovaške suverenosti Je slovaški predsednik vlade in prvak Gibanja za demokratično Slovaško Vladimir Mečiar ostro napadel češko stran in jo obtožil za agresivne namere. Svojo trditev je utemeljil s tajnim poročilom, v katerem so navedeni ukrepi zoper Slovaško. V tem poročilu je češka vlada po premierovih besedah načrtovala izgon Romov iz Češke na Slovaško, sankcije proti Slovakom na Češkem in zaporo meje med obema republikama. Mečiar je poudaril, da je slovaška vlada to poročilo proučila in ga bo, če se češka oblast od njega ne bo ogradila, tudi javno objavila. Dokument naj bi vseboval natančen načrt čeških korakov v primeru razpada skupne države in to kronološko, od prvega dne pa do enega meseca. To po Mečiarju še zdaleč ni akt kulturne delitve, temveč v nekaterih podrobnostih spominja celo na metode Južne Afrike. Zavrelo je na Slovaškem in zavrelo je seveda tudi na Češkem. Sedanji predsednik zvezne vlade in podpredsednik prejšnje češke vlade Jan Strasky je bil med tistimi, ki so to poročilo pripravljali. Pravi, da so v eni od inačic res predvidevali zaprtje meje, nikjer pa ni bilo govora o sankcijah proti Slovakom, bila pa so razmišljanja o tem, da bi Rome enakomerno porazdelili po obeh republikah. Dokument naj bi pripravili z namenom, da se ognejo nasilju in ga minimalizi-rajo. Mečiar je po njegovem žrtev zmote in verjetno govori o kakšnem drugem tekstu. Podpredsednik zvezne vlade Milan Čič navaja, da razpolaga s podatki, ki jih je navedel Mečiar in tudi njega so pretresli, saj to ni strateški, ampak tragični scenarij, ki stvari izkrivlja. Ni izključil možnosti, da gre za prevaro in to ni dokument češke vlade, o katerem pa so res tudi sankcije zoper Slovake na Češkem in slovaške Rome. Vodja sedanje češke vlade Jifi Kovar trdi, da nova češka oblast od prejšnje ni prevzela nobenega takšnega dokumenta. Četudi morebiti Mečiarjeva navajanja niso povsem točna, ostaja grenak okus, še posebej, ker so, kot je iz dobro obveščenih krogov izvedel dnevnik Rude pravo, po zaprtju meje nameravali vse državljane Češke, ki nimajo stalnega bivališča, pozvati, naj zapustijo Republiko Češko. NEVARNA MRZLA PIJAČA Srčni bolniki se morajo izogibati zelo mrzlih pijač. Nenadna ohladitev lahko blokira živce v srčni mišici. Posledice so upočasnitev pulza, opozarjajo zdravniki univerze na Floridi v ZDA. Z R0MR0 JE LOVIL RITEM Manila — če sodelujete na eni od glasbenih avdicij, se pazite članov žirije, da se vam ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo v Manili. Namreč, tamkajšnji predsednik komisije je pred avdicijo nekaj časa preživel z vojaki za šankom. Malce »fajhten« je z roko udarjal po mizi poskušajoč ujeti ritem. Edini problem je bil v tem, ker je v roki držal ročno bombo, ki je eksplodirala. Predsednik komisije je umrl, ranjenih pa je bilo še 17 gledalcev. MOSKOVČANI KRADEJO POŠTO Mednarodni pošti se na moskovskem letališču slabo piše. Osebje odpira poštne pošiljke in v njih išče devize. Mednarodna pisma so v nevarnosti v vseh etapah popotovanja po Skupnosti neodvisnih držav. Samo v enem mesecu so neznani storilci odprli 536 vreč s tujimi pismi. Neka čistilka na moskovskem letališču je menda našla celo odprto pismo, naslovljeno bivšemu predsedniku bivše Sovjetske zveze Mihailu Gorbačovu. NAJNOVEJŠE RAZISKAVE DNK SPOZNANJA O KAMENI DOBI PRVA JE BILA ZALEDENELA MUMIJA EVA V ALPSKEM SVETU Po dokazih britanskih znanstvenikov je Bog najprej ustvaril Evo, moški naj bi bili genetska napaka. Mojzes je ponaredil resnico: Bog je najprej ustvaril Evo, Adam je prišel šele kasneje in to kot ženska deformacija. Moški spol je pravzaprav genetska napaka. Takšen zaključek izhaja iz zadnjih raziskav dezoksiribo-nuleinske kisline (DNK), ki jih je izvedel prof. Peter Good-fellovv s svojo ekipo v okviru britanskega Imperial Con-cert Reseach Funda. Njihovi rezultati, objavljeni te dni, se naslanjajo na to. kar je bilo v tem inštitutu raziskano že pred leti, ko je v kromosomu V. ki določa moški spol, in-detificiran fragment gena, označen s kratico SRY. Goodfellovv in sodelavci so X (tako se imenuje po svoji obliki), ki tako izgubi krak in se spremeni v Y. Če ta represor ne bi pričel z delovanjem, bi ostal zarodek v svojem naravnem ženskem stanju. To bi bilo mogoče lepše, vendar je vprašanje. če bi bilo tako veselo kot sedaj. Ta mehanizem je verjetno identičen tudi v drugih organizmih, to pa bi pomenilo, da deluje že od prvih primitivnih organizmov, ki so zapustili sedaj ugotovili, da ta fragment gena deluje kot represor, ki preprečuje programirani razvoj organizma. V človeškem zarodku v sedmem tednu njegovega razvoja SRY vpliva na pričetek proizvodnje hormona testosterona, ki modificira strukturo zarodka in ga iz ženskega spremeni v moškega. V začetnem obdobju po odkritju SRY in njegovega funkcioniranja se je smatralo, da je »ženska nedokončani moški«, vendar so zadnje raziskave pokazale, da ženskost ni samo pasivna reakcija, pač pa naravno stanje zarodka, ki ga šele represor spremeni v moškega z istočasnim spreminjanjem enega od dveh kromosomov množenje z delitvijo in prešli na dvospolni sestav. Seveda bodo potrebne še številne raziskave na tem področju, a vendar ni dvoma, da je v ropotarnico zgodovine odvržen vsaj en koncept: tisti o Adamovem rebru, iz katerega je Bog napravil žensko. Skupaj z njim na žalost propada tudi prestati pesniški navdih, po katerem je moško srce hitelo k ženski iščoč rebro, ki ga je nekdaj pokrivalo. Tako nam obstaja samo tolažba, da želimo prekiniti v davno izgubljeno identiteto. Pa tudi. če rezultatov ne bo, ne moremo zanikati, da je sam proces iskanja zelo zanimiv. Lansko jesen so visoko v Tirolskih Alpah v enem izmed ledenikov odkrili mumificirano telo iz obdobja pozne kamene dobe. Odkritje je bilo arheologom izziv, kajti ponujalo je nejasno sliko o opremi in obleki človeka iz tega obdobja. Proučili so opremo, najdeno ob mumiji, in ugotovili, da gre za umetniško bogato izdelane predmete, na primer bakreno sekiro in tulec s puščicami. Vprašanje, kdo je bil ta človek, ki je pet tisoč let ležal nedotaknjen v snegu, od kod je prišel, ostaja nerazjasnjeno, vsaj tako dolgo, dokler ne raziščejo še nekatere bolj zgodne alpske sloje. Testiranja z ogljikom so pokazala, da je ta človek umrl pred 3500 do 3000 leti pred novo ero, nadaljnje raziskave pa so razkrile, da gre najverjetneje za pastirja iz bližnje doline. Tkanine iz te dobe so že dolgo znane, prvič pa so našli ostanke usnjene obleke iz neolita. Posamezne dele obleke skušajo znanstveniki obnoviti in vrniti v prvotno stanje. Dobro napredujejo v rekonstrukciji človekovih čevljev, ki so edinstveni, iz usnja in nekakšne mreže, izolirani proti snegu in ledu, v čevlju pa je bila tudi trava, ki je imela amortizacijsko funkcijo. Med najdenimi stvarmi je bilo tudi nekaj koščkov kremena, vendar ne tistega, s katerim se prižiga ogenj. Človek je nosil s seboj tudi presenetljivo škatlo, izdela- nst i-» v/rKino cLfrtril) NliPOOVA sekira pa je najstarejša tovrstna sekira v Evropi. Našli so še nož s kremenovim rezilom, ovitek, narejen iz prepletene trave in lesen okvir, ki je bil najverjetneje name- V usnjeni naramnici tulca so našli všito majhno torbico, v kateri je bil ošiljen kremen, najbrž za rezanje trave, notri je bila še tanka kost in neidentificirana črna masa. Sklepajo, da je človek zaradi obilja orožja in orodja nameraval dalj časa preživeti stran od svoje naselbine. Veliko zanimanja sta vzbudili dve gobi, vsaka na po- Za razlog človekove smrti še ne vedo, mnogi arheologi in znanstveniki pa menijo, da je zmrznil v snežnem mete-žu. Telo mumije je v Innsbrucku, ohranjajo ga v pogojih, podobnim tistim iz notranjosti ledenika. Nove raziskave so odložili, ker je prišlo do nesoglasja glede lastništva. Namreč, našli so ga zelo blizu meje. Najprej so : V J' A ' -- - m > V. t. • njen nahrbtniku. Človek je imel ob sebi tudi nedokončan lok, dolg 1,8 metra, torej dvajset centimetrov daljši od lastnika. sebni naramnici. Analiza mikrobiologov je pokazala, da gre za gobe, ki so že dva tisoč let poznane po svojem antibiotičnem delovanju. bili prepričani, da je bilo najdišče v Avstriji, potem pa so raziskovalci ugotovili, da je šlo za italijansko provinco Južno Tirolijo. PRAVNA DRŽAVA PO ANGLEŠKO ČUDNA ANGLEŠKA ZAKONODAJA Kljub temu, da so nekateri britanski zakoni stari že več stoletij in zato v teh časih že povsem nesmiselni, se jih podaniki njenega veličanstva strogo držijo. Vendar pa so Britanci, kot bi lahko rekli tudi za Slovence, pravi mojstri v iskanju lukenj v zakonih. Razlogi, zaradi katerih so bili sprejeti nekateri že stoletja stari zakoni, so že davno pozabljeni, pa vendar jih državljani še naprej upoštevajo in nikomur niti na misel ne pride, da bi jih spremenili. Kje pa, tudi te zakone je potrebno upoštevati in jih tudi skorajda nihče ne krši. Za takšen odnos do teh zakonov je potrebno doumeti britansko razumevanje pravne države, saj bi bil tisti, ki bi kršil tudi popolnoma nesmiselne zakone na sodišču obsojen, kot da je storil zločin. Britancem se zdi, da bi spreminjanje ali ukinjanje nekaterih prastarih zakonov lahko v temeljih njihovega imperija povzročilo potres, zaradi katerega bi celotno Združeno kraljestvo svečano potonilo v Atlantiku. Ker pa življenje vseeno teče dalje, je potrebno zastarele zakone nekako zaobiti ali pa najti v njih kakršnokoli luknjo. Tako je z zakonom iz leta 1780 prepovedano v nedeljo pobirati vstopnine na javnih zabavnih prireditvah. Kako zaobiti takšen zakon? Enostavnega načina so se spom- nili organizatorji konjskih dirk v Doncasteru. Od prepovedi pobiranja vstopnine so izvzete glasbene prireditve. Obiskovalci bodo prišli na dirkališče, tam pa bo igrala glasba. V glasbenih odmorih pa se bodo zabavali s konjskimi dirkami. Tako so rešili težave glede konjskih dirk. Vendar pa občinstvo ne prihaja samo na konjske dirke (in na poslušanje glasbe), pač pa ima tudi druge želje, ki pa so v nasprotju z nekaj mlajšim zakonom o kockanju, stavah in loterijah iz leta 1963. V nedeljah posredniki tudi ne smejo sprejemati stav na dirkališču. Vendar so se posredniki in organizatorji dogovorili in našli rešitev tudi za ta problem. Kdor ima kredit pri svojih posrednikih, ki ga redni igralci imajo, in mobilni telefon, stavi tako, da iz dirkališča pokliče svojega posrednika in mu javi, na katerega konja stavi. Lastniki posebnih kratic lahko prikličejo tudi iz javne telefonske govoril- nice. J . Da so težave z zakonodajo lažje rešljive, pomagajo tudi lokalne oblasti, ki skrbijo za interpretacijo in upoštevanje »nedeljskega zakona«. Lokalne oblasti so v največ primerih »slučajno tudi lastniki dirkališč in organizatorji glasbene prireditve s konji.« Angleški organizatorji nedeljskih športnih tekmovanj že dolgo na podobne načine izigravajo omenjene zakone. Ko je v nedeljo tekma v krike- tu, obiskovalci ne plačajo vstopnine, pač pa »program«. Podobno je tudi s teniškim finalom v VVimbledonu, s tekmami v golfu in številnimi drugimi prireditvami. Tudi glavne nogometne tekme so ob nedeljah. Tu obstajata dva trika. Nekateri organizatorji so vedno pripravljeni pokazati tudi vrata na igrišče, skozi katere je vhod zastonj, pa torej tisti, ki plačajo vstopnino, pravzaprav dajejo prostovoljno v dobrodelne namene. Drugi organizatorji pa enostavno dokazujejo, da nogomet tako ali tako ni zabava. Janez Vodnar NAJCENEJŠI Po nizki ceni neosvinčenega bencina je Slovenija takoj za Poljsko najcenejša v Evropi! Nemška statistika je namreč ugotovila, da je v naši državi cena tega bencina 0,80 marke (na Poljskem 0,88), medtem ko stane na Češkem 1, Romuniji 1 08 Švici 1,15, Grčiji 1,16, Angliji 1,33, na Madžarskem 1,35, Avstriji 1,44, Franciji 1,55, Portugalski 1,71, Norveški 1,87 mark liter. Najdražji neosvinčen bencin v Evropi je v Italiji (2,04 marke za liter). NOVfiOOBA ^ vT--- >KRALJICA< IN »REMBRANDT« Nemka Nicole Uphoff s konjem Rembrandtom že vrsto let kraljuje v konjeniški areni in v Barceloni je spet očarala vse po vrsti. Bila je najboljša in drugega tudi ni bilo pričakovati. Dresura je posebna disciplina konjeniškega športa. Sestavljena je iz treh disciplin, piruete, pasaže in pijafa, ob njih pa sodniki ocenjujejo tudi naravnost, eleganco in harmonijo. Jahač in konj se morata zliti v eno. 25-letna Nemka v vsem tem več kot uspeva, njena gracioznost pa je verjetno tudi posledica večletnega ukvarjanja z baletom. Strašno rada ima živali. Kot trinajstletnica se je s konjem Rembrandtom lotila umetnosti dresure. Danes pravi: »Včasih se mi zdi, da Rembrandt reaira že na mojo misel. Le pomislim na gib in Rembrandt ga izvede.« ODLIČNA NUNA BO STEFFI WH00PI ZAPELA KDO BO KUPIL OUEEN MARY? Prekooceanski ladji znane britanske kompanije »Coun-drad-line« dueen Mary in Oueen Elizabeth II preživljata te dni vsak svojo dramo. Oueen Mary bo kmalu prodana ali izposojena na dražbi v Long Beachu kjer je zasidrana od 1969. leta. Nekaj mlajša Oueen Mary je še do 7. avgusta, ko je nasedla na najjužnejšem delu Cape Tovvna, osemnajstkrat letno preplula Atlantik. Lord Rydon, direktor kompanije »Cunrad line« je nekega jutra v 1934. letu skupaj s kraljem Georgom V. lovil ptice v bližini prekrasnega dvorca Balmoral. Kralja je prosil za dovoljenje, da bi novo admiralsko ladjo poimenoval z imenom »najpomembnejše britanske kraljice«. Mislil je na Elizabeto, Georgovo babico. Georg V mu je odgovoril: »To je največji kompliment, ki ga je moja žena kdajkoli dobila. Takoj bom govoril z njo!« Ladja Oueen Mary je prvič zaplula 1936. leta. Na njej so desetletja potovali najbogatejši in najimenitnejši ljudje. V drugi svetovni vojni je služila za prevoz ameriških vojakov v Evropo. ZDA so plačale za prevoz 1,6 milijonov vojakov celih 91 milijonov dolarjev, kar je bilo dovolj, da so popravili palubo, da so zamenjali preproge prepolne žvečilnih gumijev in ograjo z vrezanimi napisi tipa »I love Jane!« Koncem petdesetih let so prekooceanke začele ob vse večji uporabi letal izgubljati na pomenu. Upajmo, da Elizabeth II ne bo nehala pluti in da bo Oueen Mary zopet začela. KONJ RITNIL PADALCA Sydney - Padalci imajo običajno probleme s skoki in doskoki. Obstaja možnost, da se jim padalo ne odpre, da padejo na drevo, na stavbo, v morje ali na nekaj drugega, neugodnega. Problem nastane, ko pristanejo in zvijejo padalo. Ampak, nikoli se ne ve... Grant Rice se je uspešno spustil po lepem skoku, ki ga je izvedel še s svojimi tremi prijatelji. Kar naenkrat ga je napadel konj. Rice se je namesto na aerodrom spustil na bližnjo trato, zraven nervoznega konja, ki ga je močno brcnil v ta... Na velikih ekranih se je pojavila še ena imenitna komedija v stilu filma Nekateri so za vroče, ki po tolikih desetletjih še vedno ogreje občinstvo. Tokrat se preoblači VVhoopi Goldberg. Igra pevko, ki je bila priča umoru, beži iz San Francisca in se skuša skriti med nunami. Ljudje drvijo v kino, a glavna igralka ima o filmu bolj slabo mnenje in pravi, da so dialogi neumni in stereotipni. Film je režiral Emil Ardolino. CraFpčn' oblnkovAlcn, Des^nerJ* 'n vsn, ki plin svoJem d e It upoRAbljATE OSEBNE RAČUNALNIKE PC aIo APPLE MACINTOSH IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2940 DPI) SIMONA VOVK \L OSTROŽNO 113) CCUC W TCL & FAX: 043/34-ttt Pred kratkim je bila Steffi Graf na večerji s svojim pop idolom Phillom Collinsom. V razgovoru s pevci je priznala, da bi želela biti pevka. »Vsaj enkrat bi želela peti pred 50.000 ljudmi. Mislim, da ljudi lahko osvojiš le s pesmijo. To me navdušuje.« JUŽNOAFRIŠKA VINA OSVAJAJO SVET Vinogradništvo Južnoafriške Republike se je dobro pripravilo za ponovno osvajanje svetovnih trgov, kljub političnim nemirom in posledicam mednarodne trgovinske blokade. Južnoafriška vina, svojčas zelo cenjena med ljubitelji dobre kapljice, so izginila iz svetovnih trgov zaradi sankcij proti politiki apartheida, ki so jim preprečile izvoz na številne trge. Prodajo teh vin je za dolgo prepečila popolna prepoved uvoza na posamična tržišča (tudi v ZDA, ki so največji svetovni uvoznik vin) ter anti-reklamne akcije na evropskih in dalnjevzhodnih trgih. S prenehanjem sankcij in trgovinskih blokad je zopet prišlo do prodora južnoafriških vin na ameriško tržišče, vse bolje pa se ta vina prodajajo tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji. Skoraj vsa vina vrhunske kvalitete proizvajajo v vinogradih Paarl, Stellenbosch in Franschoek, nedaleč od Cape Tovvna. V preteklem stoletju je bilo najbolj znano južnoafriško vino Aleksandrijski muškat, belo desertno vino, sedaj pa so najboljše črna vina - npr. Cabernet Sauvigon. Iz Francije so uvozili nove vrste trt, ki so s pravilnim selekcioniranjem, posebno merlota in caberneta nastale odlične vrste trt - Medoc. NOV«.90BA '-JžS NAROČILNICA Ime................................priimek naslov. naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslcv mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika GASTRONOMIJA POSTAJA VELIKI BIZNIS SLAVNI S KUHALNICO V ROKI Zaradi zadovoljstva ali pa biznisa je danes pripravljanje hrane čedalje bolj v modi. Vse več znanih in slavnih odpira restavracije, piše knjige z recepti, kuha pred televizijskimi kamerami, proizvaja omake, kot Paul Newman ali vino kot Ornella Muti. Že samo ime je dovolj za uspeh restavracije: če želite dobiti prosto mizo v restavracijskem muzeju »Planet Hol-lywood«, ki so ga v New Torku odprli Sylvester Stallone, Arnold Schvvarzenegger in Bruce VVillis, morate cele ure stati v vrsti (rezervacij ne sprejemajo). V upanju, da bodo videli Ramba, se ljudje ne pritožujejo niti nad jedilnim listom, pa čeprav le-ta nudi samo hamburgerje in krompirčke. V opremo in urejanje same restavracije so vložili 15 milijonov dolarjev, gosti pa lahko vidijo tudi Rockyeve rokavice in klavir Marilyn Monoe. Ohrabren z uspehom se je Arnold podal v samostojni kulinarični posel, saj je v Kaliforniji odprl restavracijo »Schatz«, v kateri nudi samo specialitete njegove domovine, daljne Avstrije. Takoj za temi tremi so jo po isti poti ubrali tudi drugi slavni junaki. V pritličju Tri-beca Film Centra v New Torku, je Robert De Niro odprl »Tribeca Grili«, v katerem bo zagotovo za sosednjo mizo sedel nekdo ob bogatih in slavnih. Po stopinjah ameriških prijateljev je šel tudi italijanski filmski igralec Fabio Testi. Seveda igranja zaradi tega ni opustil, ampak si je našel dodatno donosno delo in danes je eden od največjih italijanskih proizvajalcev kivija. ca verige trgovin in restavracij »Dinar & Lunch.« Včasih pa je lahko slavno ime tudi pomanjkljivost, saj ljudje mislijo, da nudijo samo ime, ne pa tudi kvalitete. Zaradi tega princesa Hortensija na vse svoje omake, marmelade in kekse, pritrdi tudi svojo nalepko Princeza Hortensija, kar lahko izgovore tudi Japonci. V povsem drugačne pustolovščine pa se je spustila pevka Wilma De Angelis. Ona takoj priznava, da ne zna kuhati in da se štedilnika ni dotaknila že od leta 1978. Kljub vsemu je pristala na nagovarjanje Telemontecar-la, da vodi oddajo »Na obedu z Wilmo«. Od takrat ona z velikim uspehom vabi v studio znana imena iz sveta kulture in spektakla, ki kuhajo pred kamerami. Zelo zanimivo! Dobrodošlica v velikem stilu: Arnold Schvvarzenegger v svoji kalifornijski restavraciji. »Tribeca Grili« Roberta De Nira v New Torku: za mizo bo sigurno sedel nekdo od znanih, slavnih in bogatih. i- . , »-sfFT Slavna trojica: Sylvester Stallone, Arnold Sctmarzenegger in Bruce VVillis pred restavracijo »Planet Hollywood«, za katere ureditev so porabili 15 milijonov dolarjev. Frank Sinatra zopet prodaja »pesto alla genovese«, Ornella Muti pa proizvaja vino »Dolcetto Doc«. Slavna imena seveda pri prodaji zelo pomagajo. »Pomagajo, seveda,« pravi princeza Horten-sia Chigi della Rovere, lastni- Psihologi to novo modno muho razlagajo s tem, da je razgovor o hrani postal način komuniciranja in približevanja drugim oseba, saj je razgovor o hrani povsem ŠPORTNO ZABAVNE PRIREDITVE NA TARTINIJEVI ELIPSI V PIRANU NATAKARJI NA KOTALKAH Piran je v teh soparnih dneh postal športno-zabavna Meka Slovenije. Poleg dobro obiskanih piranskih glasbenih večerov, so turistični delavci poskrbeli za veliko športno prireditev na Tartinijevi elipsi, ki nekoliko spominja na znamenite zabavne prireditve v sosednjih italijanskih mestih. Pirančani so poskrbeli za promocijo cele vrste dejavnosti na športnem in kulturnem področju, ki so pritegnile vse mlado in staro in ki bodo v bodoče najstarejšemu slovenskemu mestu dale povsem nov image. Na plaži (relacija Hotel Piran - Punta) prirejajo tradicionalno tekovanje s pedali-ni (morski vehikel na nožni pogon). Prav tako aktivni so jadralci JK Pirat iz Portoroža, Veslaški klub Piran, Ribiško in potapljaško društvo Piran, Rokometni klub Piran ter Košarkaška šola Jureta Zdovca, ki vsi po vrsti navdušujejo številne tuje in domače goste. Prav tako marljivi so mažoretke in bobnarji KUD »Karol Pahor«, kolesarji in žonglerji, katerim uspešno konkurirajo natakarji s svojimi spretnostmi. Tukaj lahko prvič v Slove- niji vidimo natakarje ha kotalkah, ki svoje veščine združujejo z atraktivno postrežbo lično pripravljenega Tartinijevega cocktaila. Vsak dan na Tartinijevem trgu na improvizirani šahovnici prirejajo družbene igre »dama« z živimi figurami. Osrednji dogodek pa je »živa« šahovska partija (Fischer - Fine, iz leta 1963) v izvedbi mladih kotalkarjev iz Societa sporti-va in piranskega šahovskega društva. Ob vsem tem obiskovalce zabavajo Andrej Šifrer, Toto Cotungo, ansambel zamejskih Slovencev Happy Day ter Faraoni - letošnji premočni zmagovalci Melodij morja in sonca v Portorožu. Seveda ne gre pozabiti na bogat izbor domačih vin in piva, ki teče v potokih v izsušena a navdušena grla številnih turistov. Za enkratno prijetno vzdušje v našem turističnem mestecu pa gre zasluga predvsem predsedniku občine, gospodu Andreju Grahorju, ki zna venomer prisluhniti potrebam turizma in kulture, poleg tega pa je znal animirati številne sponzorje, ki so končno dojeli, da turistom ni dovolj ponujati zgolj morje in sonce. Vabimo Vas torej v Piran z iskreno željo, da tudi sami postanete deležni naše vsestranske turistične ponudbe. Ksanija Petaros-Kmetec nevtralen. Poleg tega, kuhanje dopušča vse vrste improvizacij. Če pa še slavno ime napiše knjigo z recepti, ni straha da le-ta ne bi šla v prodajo. Tako se sedaj v Italiji ljudje grebejo za knjigo »Raffaellini recepti«. Mislijo namreč, da bodo imeli postave kot Raffaella Carra, če bodo kuhali po njenih receptih. No, Raffaella Carra je zares uspešna profesionalka in gospodinja. Veliko manj zaupanja velja knjiga »Rock and Roli Cuisi-ne«, v kateri so zbrani recepti in je v Ameriki postala best-seler. Človek mora imeti dober želodec, da prebavi solato iz testenin, kakršno priporoča Cher ali juho Juliana Lennona. Malce bolj primerni običajnem okusu sta Stin-gov recept »grah in bučke« in recept Micka Jaggera. No, da popularnost ne pozna meja, kaže tudi primer znanega italijanskega proizvajalca testenin. V iskanju najbolj popularnega človeka, ki bo v novi reklami Italijanom čestital Božič, so izbrali Paula Nevvmana. Oblečen kot dedek Mraz, je bil italija- ___ ______________ nom tako všeč, da testenine Se lahko odpoveste: »Dolcetto Doc« prihaja iz vinskih kleti Barilla danes še boljše pro-Ornelle Muti... daiajo kot prej. NUDIMO VAM SATELITSKE ANTENE MONTAŽO IN SERVISIRANJE V CELJU TRG SVOBODE 9 TEL/FAX: 26-008 i elSat MMM CIGARE NAMESTO ŠAMPANJCA MALI OGLASI VVARTBURG KARAVAN, starejši letnik, registriran do 5/ 1993, ter dele zanj, prodam. Tel.: (063) 714-418 FIAT 850 Special, registriran do 8/1993, prodam. Tel.: (063) 441-215, 441-606, Suzana MOTORNO NAHRBTNO škropilnico, prodam, novo, cena 20% nižja. Recko Franc, Javorje 39, 63263 Gorica pri Slivnici OTROŠKO SOBO, prodam. Tel: (063) 27-910, med 16. in 17. uro VESPO PX 200 E, letnik 1985, dobro ohranjena, rdeče barve z dodatno opremo, prodam. Tel.: (063) 856-478 ALUMINIJASTO MREŽO 12 m in žico 4 mm, prodam. Tel.: (063V 29-586 HIŠO v Šmarju, 40 a zemlje z vinogradom, prodam. Tel.: (063) 24-931 NOV POMIVALNI STROJ Gorenje, 30% ceneje, novo vrtno hišico 3,5x3 m in novo kuhinjo SVEA, prodam. Tel.: (063) 29-559 COLIBRV, star 2 leti in fantovsko športno kolo, prodam. Tel.: 063/746-207. MLADE BOKSERJE, ugodno prodam. Proseniška 3, mirni kotiček. Tel.: 063/771-550, Leljak ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, 2. plin - 4 elektrika, prodam po ugodni ceni. Tel.: (063) 37-736 NEDOGRAJENO HIŠO (4. faza), zgrajeno na 950 m2 veliki parceli v obrtni coni Trnovlje v Celju, prodam. Tel.: (063) 35-193 Mnogim kadilcem so najbolj všeč na roko zvite kubanske cigare. Kubi so prav tovrstni proizvodi glavni vir deviznih prihodkov in veljajo v nevarnosti popolnega gospodarskega kolapsa države za slamico rešitve. Izvoz cigar prinaša Kubi več kpt sto milijonov dolarjev letno, proizvodnja le-teh pa se poleg pridelave tobaka, sladkornega trsta, proizvodnje niklja in ribištva šteje za strateško važno gospodarsko dejavnost. Po tistem, ko je bila letos znatno zmanjšana količina poljedelske opreme iz Sovjetske zveze in držav vzhodnega bloka, je proizvodnja tobaka padla od 10 do 15 odstotkov, izvoz pa za 20 odstotkov. Adriano Martinez, funkcionar državne tovarne za prodajo tobačnih proizvodov, trdi: »Manjši obseg proizvodnje ne pomeni, da je kakovost naših cigar padla. Cigare so za Kubo še vedno to, kar je za Francijo šampanjec. So več kot tobačni izdelek ...« Po razpadu Comecona, enotnega tržišča nekdanjega vzhodnega bloka, se je Kuba z evropskimi državami že dogovorila okrog prodaje in nakupa potrebnih pesticidov in gnojil. Kubanski cigararji računajo, da se bo v prihodnjih letih proizvodnja znatno povečala. Največji potrošniki cigar so Španci, Švicarji, Nemci, Francozi in Britanci. Ker so Amerikancem kubanske cigare nedostopne zaradi stal- nega embarga, so glavni kupci v evropskih duty-free trgovinah. Sami Kubanci pa si kvalitetnih cigar, ki stanejo v evropskih trgovinah do trideset dolarjev, sploh ne morejo privoščiti. ZAPOR ZA SANJE DE NlR-° Nfl SODISCU Čikago - Zaradi sanj o zločinu je bil Števen Linscott iz Chicaga pred desetimi leti obsojen na 40 let zapora. Šele pred nekaj časa je bil izpuščen, saj so s preverjanjem sestava postaj DNA dokazali, da on le ni ubil neke medicinske sestre. Kaj takega! EROTIČNI MUZEJ MALI OGLAS ZASTONJ |(ypoN MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Helena Lisandrello, barska pevka iz Kalifornije, je vložila tožbo za ugotavljanje očetovstva proti igralcu Robertu De Niru. Helena trdi, da je on oče njene desetletne hčerke. Helena Lisandrello (31) je zahtevala od sodišča, da testira kri Roberta De Nira, da bi lažje dokazala, da je oh oče njene hčerke Nine. De Nirov predstavnik za javnost Stan Rosefield je potrdil, da je proti slavnemu igralcu res vložena tožba in pri tem dodal, kako je ta tožba »absurdna in popolnoma neutemeljena.« Tožba, s katero zahteva 10.000 dolarjev mesečno, navaja, da sta se De Niro in Helena spoznala na neki zabavi leta 1979, po kateri sta se tri leta redno videvala, je rekel odvetnik tožnice. Otrok je bil rojen 1. julija 1982 in živi z materjo v dolini San Fernando. Sodiščna razprava je napovedana za 25. avgust. Muzej erotike se nahaja v preurejeni elegantni zgradbi v središču Kopenhagna. V njem so razstavljene slike iz stare Grčije, tu se nahaja oddelek o zgodovini prostitucije Kopenhagna, razstava na temo ljubezenskega življenja znanih osebnosti kot sta Mussolini, Hans Christian Andersen in drugi. Na ogledu so tudi slike iz 19. stoletja - začetka moderne erotike. Razprave okrog mesec dni odprtega muzeja so usmerjene predvsem na razstavo v četrtem nadstropju, kjer so prikazane erotične fantazije OBJAVA POTREB PO DELAVCIH PODJETJE DELA IN NALOGE POKLIC D0L.-NED0L. ČAS BREŽICE Intereuropa Koper referent-špediter ekonomski tehnik nedeljen čas Osnovna šola Brežice poučev. teh. p. in fiz. PRU mat. nar. predmetov nedeljen čas Skupščina občine KRŠKO svetov. II. v ods. za občo u. dipl. pravnik nedeljen čas Vonta Marija »Zlatorogov hram«, Krško, Kolodvorska 7 Srednja šola kovinarske natakarica natakarica dol. č. 6 mes. in elektro usmeritve učitelj praktič. p. elektro ing. nedoločen čas IGM »Sava« Krško prodajni referent ekonom, za komerc.dej. ali ing. gradbeništva nedoločen čas SEVNICA Vidmar Anton, Milena, Tončkov dom na Lisci kuharica kuharica nedoločen čas Osnovna šola Tržišče pouč. tehnič. vzg. PRU ali prof. vzg. p. nedoločen čas devetdesetih let. Tu so voščene figure, ki se zabavajo v samozahodističnih igrah. V četrto nadstropje, kjer trije nizi ekranov kažejo najnovejše trde porniče, je prepovedan dostop mlajšim od šestnajstih let. Muzej je ustanovil danski fotograf in režiser Ole Ege z lastnimi sredstvi. Smatra, da je moderna pornografija preveč hladna in brezlična. Postavitev žgečkljivega muzeja je mešanica obscenega smisla za humor in šolskega pristopa k erotiki. Ege se lahko pohvali z izdelavo prvega pornografskega filma, posnetega 1971. leta. Za osem dolarjev vstopnine ga lahko poleg ostalega vidi tristopet-deset obiskovalcev, kolikor se jih dnevno oglasi v nenavadnem muzeju. PRAZNUJTE NAMI ^ DARILO OB JUBILEJI Vsem, ki boste v času od I do 31 avgusta vplačali katerikoli naš avtomobil, podarjamo izkaznico fr! Prw - -3*." Cimos - 20 let prijateljsk a. Z njo - vam pripade pravica do , celoletnega brezplačnega vzdrievanja vašega novega avtomobila v vseh naših pooblaščenih sčn isih. Enake ugodnosti vam nudi judi Avtotehnika Celje d.0.0.. Beiigrajskaul. 13 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKACEUE d.0.0. Š&Tut'3 e NOVE 190BA __________ 19. avgusta STRAN 30 MOJ ZAVICAJ 19. avgusta NOVf »DOBA BUGOJNO - Po Bogoino iz Don]eg Vaknfa - Agresorske srpske postrojbe so n ntorak njutro s področja Donjeg Vaknfa topništvom napale naselje Pmsae kod Bugojna, javio Je Radio BiH. Na to Je mjesto do sada palo viže od 8.000 različitib projektila pri čemn Je nanesena znatna materijalna šteta civilnim objektima. Isti izvor javlja da sn srpske snage pokušale pješački preboj obrambenih položaja bngojanskib branitelja, ali Je taj napad odbijen. BIHAČ - Četnici nastavljajn obijati Biščane - U ntorak njntro nastavljen je topniški napad na Bibač nakon što Je tijekom prošlog dana i noči agresor iz svojih oporišta na Grabežn, Lovovskim brdima i Gorjencn topništvom gadao lire področje grada, javljeno Je iz Press-eentra n Bihačn. MOSTAR - U Hercegovini za neprijatelje zatvor - Port-parol Opčinskog stoiera HVO Mostar Srečko Vnčina energično Je demantirao postojanje bilo kak-vih logora na prostorima Hercegovine koje kontrolira HVO. Osobe za koje postoje nepobitni dokazi da sn snradivali sa neprijateljem privede se n Okrožni zatvor, institucijo koja je sastavni dio pravosodnega sustava,« rekao Je Vnčina. U četvrtak Je, primjerice, to nčinjeno s četiri osobe sa koje postoji osnovana snmnja da sn suradivale s neprijateljem i koje sn posjedovale vatreno orožje dobiveno na poklon od nekadašnje »JNA«. JAJCE - Žestoke borbe za Jajce - Nakon pakle-nog dana n srijedn, koji Je Jajcn i okolini priredila neprijateljska avijacija bacajnči kasetne bombe i napalm bombe te bojne otrove n obilkn raznih predmeta i kada sn pričinjene velike materijalne štete na knčama i gospodarskim objektima, tijekom cljele noči na četvrtak neprijatelj Je sa svojih upori-šta na Čnsinama, Bukovici, Barevn i Canlnn Poljn bombardirao Jajce 1 okolinn. Nekoliko pota je pokn-šao i pješačke preboje preko prvih obrambenih linija ali i n samom gradu, n Pijavicama. Sve te pokušajo branitelji sn nspješno odbili. Žestoke borbo vode so i n četvrtak prijepodne. Neprijatelj Je prema prvim izvještajima sa linija snkoba pretrpio velike gnbitke n ljudstvu 1 tehnici. U Medicinski centar n Jajcu n četvrtak njntro sn dovezena Ujela trojice poginulih branitelja. GRADACAC - Teška razaranja Gradačca - Čet-ničke snage poknšale sn prebiti linija obrane na Travošniei, Ledenicama i Vidi. Pokniali sn preboj oklopno-mehaniziranim i pješadljskim snagama koji sn ponovili n tokn JntarnJih ranih sati n srijedn, ati sn svi ti napadi energično odbljeni. Agresorske snage ponovno sn artiljerijskom vatrom takle grad-sko podrnčje, koje Jo gotovo potpnno razoreno 1 n kojem nema čitave kače. Ustanovljeno je da se na agresorsko! strani bore 1 plačenici iz Romnnjske. BRČKO - Klšom projektila na hrvatska sela - Na položaje brčansUh branitelja na 80 kilomotara dngo) liniji brčanske obrane srbočetnlčU agresor Je n noči na četvrtak djelovao vatrom iz pješadijskog naoraža-nja. Bombardirao Je Donje Dnbravlce i Dobrava, hrvatska sola na slobodnom brčanskom teritorija na koja Je n zadnjem napada palo više od 40 hanbičMh 1 minobacačUh projektila. Osnovna škola n Dnbra-vama na kojn je palo viša od pedesetak granata n srijedn navečer Je novim artiljorijskim djelovanjem potpnno razorena. Prema saopčenjn komande 108. brčanske brigade HVO sa bosansko Posavinn nepri-Jateljska strana se konačno ndostojlla da preda tijela trojice poginulih heroja s legendarnog Sulja-giča Sokaka, koji sn živete stavili na oltar Domovine n žestokim okršajima sa četnlčkim snagama prije deset dana. ________ Četnici bježe - Slo hoda 10.000 DEM mi m. Djeei le ualtete: to stf« onaj nekadtinji odluak o SpUt, red pat a pregneaUka nehrjeaoat SrpiU »Ulledniei« u Dldil Hasll-m.ninn | Hrritlma prodala (loboda u S00 do 2000 aiartka, a nekima i la daloko veda nota. Sarajevo — Četnici sa svojih uporišta oko Sarajeva i dalje gadaju civilne objekte. Na meti 'su bili, svi dijelovi grada, od Baščaršije pa do novog i suvre-meno napravljenog naselja Do-brinja. Pokušaji pješadijskih proboja na rubnim dijelovima grada odbijeni su kao i bezbroj puta do sada. U ranim jgtarnjim satima u četvrtak sprsko topništvo napadalo je sarajevska naselja Sokolje i Briješče. Napadnuta su i novogradska naselja Vojničko Polje i Olimpijsko naselje. Pješačke borbe vodile su se u No-vom Gradu, gdje su branitelji nanijeli znatne gubitke srpskim postrojbama. Sarajevski domovi zdravlja ugiavnom imajo nužne lijeko-ve, ali je opskrba oko stotinu punktova u gradu otežana zbog nedostatka vozila i goriva. Jedinice armije BiH su potis-nule četniške snage u Nedariči-ma i na taj način povečale liniju fronte prema Ilidži. Djelovanje jedinica oružanih snaga BiH na svim frontama, izazivaju pani-ku u agresorskim redovima, pa srpski teroristi na borbenim po-ložajima kukaju kako nemaju više pomoči, da su oslabljeni i da nemaju ljudi za borbu. Panika i rasulo je evidentno i medu četnicima na Grbavici sara-jevskoj četvrti, nekada jakom četničkom uporištu, gdje je ostao vrlo mali broj srpskih terorista. Svakodnevi su slučajevi bježanja, a sve je veči broj onih koji želi da se predaju. Inače, na Ilidži se nastavlja s etničkim čiščenjem i stvaranjem srpskog teritorija. Muslimane i Hrvate, ugiavnom žene i djecu i starije osobe, jednostavno kupe po stanovima, sa ulica, čak i iz ambulanti i zatvaraju. Nakon toga pojadinačno ih »obraduju«, kako bi im bilo jasno da na Ilidži ne mogu ostati. Srpski »isljed- Preseljavanje logoraša Hrvati logora oema|a, toč le rtieč o xatvorimo u irpske vololke. Ha dlčaa to oa^la aitanovilo, i to prod itranlm TV-kamerama, da lokacije narodnih madlataniklh logora a Sarajeva naproito niso točne, a ukora je priopčeno da a Sarajeva posto|e tok dva xatvora. Ovih dana. Srbi nakon izjava Radovana Karadžiča i drugih srpskih lidera iz Bosne. Srbije in Črne Gore, seljakaju i ubijaju logoraše, misleči se tako oprav-dati pred svjetskom javnošču, koja unutar svoga vojno-politič-kog okvira otvoreno govori o vojnoj intervenciji nakon gospodarskih sankcija koje podu-že traju i koje su izv. Jugoslavijo dovele na rub gladi. Jedna od srpskih akcija u nizu sastojala se i od tvrdnje. da oni ne kontrolirajo logore u ko-jima se nalaze civili, a da onih vojnih ima svega 14, te da se u njima nalazi tek 5800 zatoče-nika! No, što je za cijelo vrijeme s hrvatskim logorašima u Srbi- ji? Zašto se naprasno prestalo govoriti o uhičenim Hrvatima i odvedenima u Srbiju prije više mjeseci? Što bi trebala značiti snimka iz jednog srpskog logora na kojoj pred kamerom govori predsjednik SDA iz Bosan-skog Šamca - a u logoru su ugiavnom Hrvati? Kbliko Srbi imaju logora na okupiranim hrvatskim područjima? Koliko ima privatnih logora u kojima se nalaze desetine Hrvata za koje se ne zna? Kninski zatvor mjesto je kroz koje su prošie stotine Hrvata, i zaista se može nazvaati logorom. Srpsko-židovsko prijateljstvo, medijski napumpano do neslučenih granica u doba Mi-loševičeve antibirokratske re- Za Nedič Ana Bral Hrvatih« radio televizija jo 0411618-856. Mnogo (roče toU vam redakcija Hove dobo. Štovilka ŽR organizacijo RK, na katerega lahko nakazujete denarno pomoč beguncem iz BIH, z priplzom za BiH: 50101-678-Sim volucije raspada se ovih dana poput sapunice na vjetru pred TV-snimkama CNN-a. Zajedno s njima raspada se i teza o po-vijesnoj krivnji Hrvata zbog Jasenovca, Jadovna, Paga... Pa tko je dobio rat, i što je s onima ostalima? Njihovu sud-binu ne bi smjela odredivati ekipa zadužena za tijek Busheve predizborne kampanje! Tr&ži se sestra Sendijarevič Saniba traH m-itrn Sondllarovič Hnrvetn. Sto Inlormaclje na telefon: 068/24-601, Hovo modo. Hvala) Sondljarovlč Canlba Tr&ži se TraH m Haianovlč opdna Srebrenica. Sve Informacijo javite na tok 068/18-140, prihvatnl centar Hvala! Tražl se otac črnka Mara BarUč traH oca mja BarlHč Iz Brčkog, Iz cela Gornja Skakava. Sve Informacije, molim vat, javite na telefon: 001/612-401. Hvala) ■ara BarlHč BR0JEVI TELEFONA U PRIHVATNIM NOVA GORICA - LOKO-VEC 065/49-521, NOVA GO- STOJNA 067/21-085, POSTOJNA 067/22-382, PTUJ RICA - DESKLE 065/52-004, 062/771-131. PTUJ 062/771- NOVO MESTO ^8/24-601, ORMOŽ 062/71 41, PO- 542, RADOVLJICA 064/723-491, RADLJE - RIBNICA NA POHORJU 0602/68-026, RADLJE - MUTA 0602/61-500, RAVNE NA KOROŠKEM 0602/3H 10, RIBNICA 061/ 862-049, SEVNICA 0608/81- 314, 0608/81-574, SLOVENSKA BISTRICA 062/810-028, SLOVENJ GRADEC 0602/41-340, ŠKOFJA LOKA 064/622-765, ŠKOFJA LOKA 064/651- ZA IZBJEGUCE IZ BOSNE I HERCEGOVINE niči« im »preporučuju« da ot-kupe svoju slobodu za 500 do 2000 maraka, a imučniji i do 10.000. Dnevnik »Oslobodenje« u broju od srijede donosi izvje-štaj sa konferencije za novinare HVO Srednje Bosne u Busova-či. Prema pisanju »Oslobode-nja« pozornost novinara najviše je bila usmjerena na najnovi-je dogadaje u Kiseljaku. Po rije-čima Ivice Raiča, komandanta Stožera HVO Kiseljaka, jaka propagandna kampanja protiv njega i HVO Kiseljaka dolazi iz idejnog centra moči Sarajeva. Po riječima pukovnika Blaškiča zaboravlja se činjenica da je Skupština opčine Kiseljak odlu-čila da se postrojbe TO stave pod komandu HVO uz nazoč-nost članova skupštine iz reda muslimanskog i hrvatskog naroda. Pitanje postavljeno g. Kordiču o prolasku Srba preko teritorija kojeg kontrolira HVO i redgvitoj autobusnoj liniji Stup-Kiseljak postavic je novinar BiH Press-a. Kordič je od-govorio da se netko treba upirati zašto ljudi odlaze iz gradova u kojima nema rata i zašto pojedini novinari poistovečuju srpske žene i djecu s četnicima. Nema redovite linije Stup-Kiseljak ali če se pronači rješenja da se iz Sarajeva izvedu ljudi kojima je to potrebno, odgovo-rio je Kordič. Prema pisanju »Oslobode-nja« svi nazočni novinari bili su zatečeni informacijom koju je izrekao pukovnik Tihomir Blat-kič, zapovjednik HVO Srednja 'pTS "4 rfp a, Hs E. H ^ H ^ .-l Srbi ktia logora nema: Kinjati kod Baale Loke Bosna o uhičenju Danka Uspora zapovjednika HVO Stup. Pot-vrdeno je da su jedinice oružanih snaga preuzele kontrolu nad Stupom i stupskom pet-Ijom. Ovdje se uvelike govori 0 zajedničkim akcijama HVO 1 oružanih snaga BiH. Ne zna se da li se pod tim podrazumijeva-ju i snage HVO Stup koje imaju dijametralno suprotnu politiku od HVO Sarajeva. U Splitu se očekuje dolazak konvoja oko 350 djece i majki u organizaciji Dječje ambasade »Medaši« koji je u srijedu kre-nuo, nakon dosta neizvjesnosti, iz Sarajeva. Radost i tuga iz Ptuja Ptuj... Grad stari izdigao se iznad svih, iznad onih koji ga podigoše na lijevoj ih desnoj obali Drave povezane mostovi-ma za njihovu Ljubav i potrebu plemenitih ljudi. Pogled sa tvr-djave širok i lijep kao što su srca ovih ljudi sa kojima živimo, u reklo bi se našem gradu. Naš grad kao što su i naši ljudi u njemu. Primiše nas kad nam bi najteže, da zaboravimo na trenutak patnje i stradanja be-smrtnika ovozemaljskih što ih sažali cio svijet osim... Primiše nas u okrilje kao svoje. Žene, majke, drugarice u cr-venom križu kao da im je drago i po volji što mogu nekoga spa-siti u vremenu neizvjesnom. Za budučnost niko ništa nežna, a sječanja na prošlost su svježa zauvjek. Primiše nas u crvenom križu i auto dadoše, da se djeca pre-vezu sa svojim pelenama i flaši-cama praznim u ručicama blije-dim koje držaše sa neodredje-nim pogledima i sječanju na rodni dom, na djedove i bake što ucvijeljeni ostadoše na og-njištu vrelom da tradicij u čuvaju i rodni dom. Početak života u Zbirnom centru, protiče neizvjesno. Svi se trude da budu 'ljubazni i da nekoga ne ucvijele. Sestre odgovaraju na sva pitanja. Pozivaju, telefoniraju. Hrana solidna. Higijena mogla bi se popraviti kao i svuda. Mli-jeko i voče za djecu redovno. Liječenje na zavidnom nivou. Socijalna radnica nema rad-nog vremena. Po noči svojim autom odvozi Ijekaru djecu i vrača ih u centar da se zajedno sa vršnjacima igraju. Kula na brijegu. zabila se u nebu pa prkosi vremenu sa-dašnjem stoji i kao da joj niko nemože ništa. Ispod nje Drava tiha prolazi ispod mostova i kao daje veča od suza ovih blijedih majki što pokušaše da svakom budu dobre osim same sebi. Svi se problemi vrte oko njih. Očevi i muževi su na ratištu. a one da sačuvaju nejač. Tako je lakše ali teže i jednim i drugima. I to je život. Život ljudi ovog svijeta što postade na tlu što se zove Balkan u srcu Evrope i na pragu 21-og vijeka. Sramota. Sramota svih a najviše naša. Možda čemo i preživjeti. Vidjet čemo. Mi smo nesalomi-vi, kao srce i duša ljudi, koji nas primiše kao svoje. Hvala im na svemu što učiniše za nas. MEMIČ wrawMEn izbjegliea Slov. Bistrica Sab. Cent. Tražise Ana Nedič traH Bikič Nadin 1 Blivtč BeDdm lx Boa Saaea. Ako neko neito zna, molim ga, da to javi n prihvatnl centar Jogo Vinil, tol 064/72I-48L Hvala) Ana Hodič Žalika fezovlč traH oca Sodi Baflka, opčina Živini ee i So rtič Hasan, Mrtrn 1 Sortii Saadn 1 So-rtii Saadn, brata. Sva Informacija on tol: (068) 58-148. Hvala) Traže se Trato sa PaHČ ■nitja (1106). PaHč mdnjatn 0681). HodHč Lajla O*««). B#drt|* (1882), ■utanovič Solate 0828). TraH ih Bisera ti prihvat-nog centra Črnomelj. q«i»a Bisera TraH so ■rkonjlč žabah 0178), stat Butana, matere Pikre i Njemčevtč Hase-Ramli 0811). Oboje sn MU ranjeni n kot Dervente. Trate jih Hamovič Djnlsa. Sve Informacije na tel (0608) 77-098, prihvatnl center Hromlje kod BreHca. Hvala! Hamovič Djnlsa Ponosni smo na Bistričane! Mi ne plačemo na groblju. Možda oni plaču za nama. Nama je teže. Svatko ima svoga tamo in sječa se. Sječanja su svježa. Ali i mi se nedamo. Po-bijedičemo sebe. Nepitajte ove ljude mnogo. Priče su iste, a prava istina je ovdje doneše-na v srcu koje podrhtava i duši koja ne zaboravlja. Zlo se nemože zaboraviti, a i ne treba. Kako da zaboravi čovjek. Kako da zaboravi čovjek tri sina i unuka odvedena u logor, a očima uplakanim gledao kako kuče gore. Takvih je ovdje mnogo. Ali etp i to je život, dok te jedni uništavaju drugi ti život daju i bar za trenutak n e daj u da umreš kad drugi hoče. Čovjek se naslanja na čovjeka. a drvo na drvo. Upeklo sunce, sažeže sve. Kako je kod nas u Bosni upita neko. Sažeženo zna se. Nek je samo da se vratimo živi i da radimo i da ne živimo od drugega, odgovori drugi. Ovdje u Slovenskoj Bistrici su nas primili dobro. Hrana za-dovoljavajuča, liječenje odlično. a smještaj (spavanje) slaba strana. Bjegunaca preko dvje-sto, ugiavnom žene. djeca, starci i dvadesetak mladih ljudi, Ostavili Bosnu ranjenu da krvari a pomoči joj ne dadoše, zarje to ona zaslužila. Hoče joj se kada vratiti i trebali ih takve primiti? Bjegunski centar u Sl. Bistrici prebukiran. Disciplina popušta. Donio svijet loše navike. Nedo-staju sredstva za higijenu. Kako dalje? Vidječerho. Ovdje o bu-dučnosti niko ništa nežna. Samo su sječanja na prošlost svježa. Preživjetčemo. Gore bi bilo da nema ovog centra. Hvala Bi-stričanima što voče i mlijeko za djecu dadoše. MEMIČ MF.HMED izbjegliea Slovenska Bistrica Tr&ži se Pahndtau Smailaglča Is Osmača kod Srobroalec trato tona Halra 1 majka ■mira. Po-sladnjl pat Mo ja videa n Horcog- 037, ŠKOFJA LOKA 064/621-847, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/816-068, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/814-950. TOLMIN 065/81-460, TREBNJE 068/48-321, TRŽIČ 064/50-444, VELENJE 063/855-313, ŠOŠTANJ 063/881-356, VIŠNJA GORA (GROSUPLJE) 061/784-099, ZAGORJE - KISOVEC 0601/71-868. ŽALEC - LETUŠ 063/885-723: sva teformaetjo aa tal (081) 788-001, Zbiral eoater Tolike Bloka. Povratnik s Manjače svjedoči: Auschivitz je bio bolji Šerif Jašarevič spreman je svoj iskaz o četničkim logo-rima ponoviti pred bilo kojom medunarodnom komisijom ili sudom za ratne zločine. Za razliku od večine Bosanaca, koji imaju barem nekoga u ratnom vihoru ili u četničkim logo-rima, njegovi su svi na sigurnom. pa nema potrebe za anonimnošču. Dvanaestoga svibnja oni su napravili jedan opči napad na Derventu. Naša grupa boraca snimila je s brda kako četnici ulaze u dio grada koji se zove »Kineska četvrt«. i mi smo krenuli da ih istjeramo. Barem da pokušamo, makar ih je bilo puno više, i makar su dvije »prage« neprestano tukle tu četvrt. Kad smo zauzeli položaj., čuo sam tenk kako ide ulicom. Išao je pravo na mene. Momku koji je bio samnom valjda je proradio želudac. i otišao je na zahod. Čekam i kontam kako ču ga zoljom zbombati. kad vidiš - cijev u glavu! Rekoh, ovaj se moj jaran šali. Okrenem se uz osmjeh, kad ono — šest četnika! O. jebo te! I onda su me udarili kundakom u glavu, ali nisu me onesvijestili. Počeše me šutati nogama. I šutali su me skroz do kasarne. Ušutali su me u kasarnu. a tamo martičevci, »beli orlovi«, ovi iz Knina, nekakav Četrnaesti prnjavorski korpus (oni se zovu »Psi rata« - imaju bijele pse na rukama). ma masa jedna. čovječe. E tu su se počeli redati svi na meni, koliko ih je bilo. Tukli su me nogama, rukama. pištoljem, glavu su mi u radijator lupali. Neki bradonja je doniu pravi buzdovan, s tim su me udarali po glavi. Onda su dvojica došla, jedan s kamerom, drugi s fotoaparatom. Slikali su me krvava, izrazbijana. kako me tuku... Tu sam ostao do ujutro. i stalno su me maltretirali. Nazivali su me specijalcem. govorili da me u Derventu poslao Alija osobno. Onda su domači Srbi koji me znaju, tvrdili da sam klao, da sam ubijao srpsku djecu... Sto su više govorili protiv mene. ovi drugi šu više udarali. Tu sam halalio život sto pošto. Jedan upre snajper u mene kroz rešetku. a ja mislim u sebi: »De, opali čovječe, bolan, riješi me muka.« Ma kakvi. oni su mene mrcvarili do sedam ujutro. Onda su me njih sedam osam ubacili u pinz-gauera i odveli — kako su rekli - na ispitivanje u Staru Gradišku. Tamo su me ubacili u neku malu prostorij icu s otvorima i čim su se vrata zatvorila poče voda curiti. Rekoh, sad če me ugušiti, jebem im majku, ali nisu. Voda mi se popela do ramena, i tu stala. Tri dana sam proveo u toj prostorij! u vodi. Ne možeš sjesti, ne možeš leči, nisu mi dali ništa jesti, samo sam srkao vodu. Poslije tri dana ispustili su vodu, otvorili prostoriju i samo rekoše: »Izlazi. majku ti jebem ustašku.« Čim sam izašao, počeli su me udarati, i to ne palicom, nego telefonskim kablom. Onda su me odveli kod nekakvog četničkog inspektora koji mi je slomio dva rebra. Potom su me ubacili u jednu čeliju. A ondje — goli beton. Čim su me tu ubacili, jedan dode i rasteže mi ruke i noge u špagu. koliko god može. Koliko sam ja mogao rastegao sam, koliko nišam - on me rastegao! I kaže: »Stoj tako. pomakneš li se malo, ja ču ti se. bre, najebati majke,« baš ono na srbijanskom. 1 ja stojim, stojim tako, osluškujem je li pred vratima. Ništa, tišina. Ajd' ja malo po malo prikupim se... Joj, kad se vrata otvoriše! Kaže: »Majku ti jebem! Jesi li mislio da sam je levat, ja radim četiri mjeseca u ovom zatvoru, ja znam šta se ovdje svake sekunde dogada,« i poče me udarati. Poslije. kad je UNPROFOR preuzimao Gradišku, deponirali su nas u Manjaču. A iz Manjače se najčešče izlazilo s nogama naprijed. Tu su držali, kako su oni govorili, teške ekstreme, i njih su ubijali od batina. Oko logora ima još jedno minsko polje. Imaš veliku osmatračnicu ispred logora. Ono baš, pravi koncentracioni logor, ako si gledao kako je Auschwitz izgledao. E. baš tako. Potpuno isto. Ljudi idh na hranu u grupama, ali nema — hrane je užasno malo i užasno je loša. I svaki dan je ista. Svaki dan su išle radne grupe na rad u šumu. pa ti vidi! U takvoj situaciji ljudi su svakodnevno umirali od iznurenosti i gladi. Crveni križ ušao je u Manjaču 14. srpnja i ljudi su se otvorili, sve ispričali. Pošlije toga trebalo je vidjeti šta je bilo... Pragi prijatelji! U želji da Tam vala nesreča žto riše olakšamo, n redakciji nažeg časopisa Nova doba odločili smo, da dvije stranice namjenlmo specialno Tama. Ako neito trebate, nekog tratite, n neizvjesnosti ste, slobodno zorite naše brojeve: 083/441-606 ili 441-216. Sa srečom! Redakcij* Note dobe ZA IZBJEGUCE IZ BOSNE I HERCEGOVINE ROGAŠKA ’92