ŠL 25. V Ljubljani, petek dne 31. januarja 1919. 11,111 i*.—mm 'I" ' - Leto III. Izhaja »zen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Uredništvu hi npravniitvo v Ljubljani, KranCiškanaka nliea štev. 6, L nadatr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti % dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, aa pol leta ^ 21. ( u jata K 10 50, za mesec X 3 '50. Za Nemčijo celo leto K id, sa ostalo tujino in Ameriko K 54. Maine tete. ! morati: Enostopn* petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Uredništvo in upravništvo „Naprejau imata tektonsko zveio žtev. 312. DrŽHvni uslužbenci in liberalci. V nedeljo, dne 26. prosinca, so v ljubljanskem »Mestnem domu« zborovali državni uradniki in uslužbenci vseh kategorij. Bil je to ustanovni zbor »Zveze društev Iržavnih uradnikov in uslužbencev na ozemlju Narodne vlade SHS v Llubljani«. Zborovanje je otvoril in vodil '<• davčni nadupravitelj Maks Lilleg, ki je podal črno diko položaja, v katerem se nahaja državno uslužben-stvo. Nobenega stanu ni vojna tako sproletarizirala kot uradnike in uslužbence s stalno odmerjenimi plačami. Kdor je imel kakšne prihranke, trud dolgih let, jih je porabil, kdor jih ni imel, se je zadolžil. Stara Avstrija je imela za vse dovolj denarja, samo za svoje uslužbence nič. Zato se je uradništvo in uslužbenstvo takoj z zaupanjem obrnilo na Narodno vlado za pomoč. Predložen ji bil memorandum, ki pa za enkrat ni našel odziva. Gospod predsednik je izjavil določno, da noče izrekati nobene kritike nad nikomur, ampak da le konstatira dejstvo. Predno sc je prešlo na dnevni red, je sodrug Alb. Prepeluh pozdravil zborovanje v imenu jugoslovansko sccialno demokratične stranke in strokovnih organizacij slovenskega delavstva. Njegova stranka je za socialno Pravičnost tudi napram državnemu uslužbenstvu in bo ^odpirala njegov boj povsod in vedno z vsemi močmi, ki so ii na razpolago. Opozarjal je na hude socialne boje, katerim se ne bodo mogli izogniti vsi, ki žive od dela, ročnega ali duševnega. Zborovalci so ponovno prekinili '•tovornika z burnim ploskanjem in njegovim izvajanjem s povdarkom pritrjevali. Nato je pozdravil shod g. prot. ' Ireznik imenom »Jugoslovanske demokratske stranke., Uovdarjajoč, da je stranka vedno zastopala interese uraei-ulštva. Zborovalci so govornika neprestano motili z medklici, kakor: »Samb ob volitvah nas poznate!« »Je že 3rav, saj. vemo pri čem smo!« Končno so posamezniki Klicali: »Dol ž njimi« Govornik je mogel mirno koiičati svoj pozdravni govor le, ker je g. predsednik posredoval, Shod se je na to vršil v redu. Sprejeta so bila predlagana pravila »Zveze«, izvolil se jo zvezni odbor in so se na to sesti;vile kardinalne točke zahtev, ki jih stavi slovensko dl žavno uslužbenstvo do države. Mi ne bi poročali o shodu, ker smo bili fnnenja, da bo vodstvo »Zveze« samo podalo poročilo o zborovanju javnosti. Nismo se hoteli vtikati v avtonomijo nove organizacije, ki jo od srca pozdravljamo, ker smo mnenja, da je neumestno iz zborovanja nepristranske strokovne organizacije kovati politične cekine. Toda slnočni »Slovanski Narod« se je prav neokusno zaletel v zborovanje 1,1 Pa v novo organizacijo, označil Jo zahteve državnih uslužbenca za pretirano In neopravičene in se tako maščeval nad to ubogo, sproletarizlrano paro, ki mu pravimo l-*avnc uslužbenstvo. Jugoslovanska demokratska tranka čuti, da sptegleduje tudi ta stan, da politični zvonec liberalcev tudi pri teh zatirancih in socialno potla-^uih, ne naide več nekdanjega odmeva. Uradniki, usluž-hdici, pomožne meči v pisarnah — vsi vidimo, da le v dogi jc moč in da r am zgolj samopomočna organ.zacija, Ureizkiišenu v' socialnih in gospodarskih bojih, more prinesti rešitev raS h zahtev v ugodnem smislu. Liberalna stranka jo kapitalistična — s tem Je rečeno vse. Ona Je Stranca velik h tigcvcev, industrialcev in veleposestnikov. Krnc: ih delavec sta jo zapustila že davno. Kdor f*vi oj dela, icči ega ali duševnega, v njej nlina kaj ‘skati. Včasih je b.lo uradništvo liberalno — narodno, l'er ie bilo v to pinnorano vsled neznosnega pritiska '^mške vlade. Toda ta razlog je sedaj odpadel; živimo v Orodni državi, nacionalni moment je odpadel pri sobnem boju našega ubožanega državnega uslužbenstva. atiejfT ua bi hbeialna stranka to okolnost lojalno pridala, udarja z loparjem po žrtvah llberaln'h vojnih do-čkarjev, M so jih c plenili do kraja, jim dvigali zadnje "r‘hranke m Jih pahnili v bedo in siromaščlno. Liberalci M° vedo, da Je samo tisti nezadovoljen, ki se mu slabo ^di. Namesto, da bi uradništvo in uslužbenstvo v njenem težkem boju podpirali in se zavzemali zanj, da ^ v:nj nekoliko odpomore od prestane vojne bede, ga a še z loparjem udarja po glavi. Kapitalist se kaže v ‘elanlu in v instinktih, gospoda! Tovariši, zapomnimo to in ne dajmo se preslepiti kdaj pozneje s praznimi n s>darr.i in bazami, ki so zelo poceni. Vsi pristopite v r>taVzacijo, zakaj naša moč in naš- ugled sta odvisna od nje. Ld žavni uslužbenec naj bo tam, kjer je večina naroda, ne pa pri oni maloštevilni grupi, ki ima sicer velik.) derarja n: generalov, pa nobenih pristašev med prl-prustlm narodom. Ljudstvo se politično in gospodarsko prebuja, kreirano tudi mi na — levo! A. B. Pot do socializma. Uvod. Cital sem mnogo razlag, a mnenja gredo narazen. Povejte mi vi, kaj je socializem? — Tako me je vprašal človek, ki je iskal pota v ndše vrste. In jaz sem mu dejal: — V vrvenju velikih mest so zavrgli v svojih srcih starega Boga. In ž njim so zavrgli prvi hip tudi ljubezen, vero in upanje. Mi smo iz te družbe, a nastopili smo kot uporniki proti njej. Naša ljubezen do človeštva je bila nezlomljiva. Ona je rodila trdno vero, da človek ni rojen zato, da bi sesali samopašni krvosesi kri njegovih žuljev. Ona je rodila globoko upanje, da bomo v težkih, vekovnih borbah Z njimi dvigali človeštvo še naprej do nove, lepše bodočnosti. To smo socialisti. Mi hočemo, da bi človek ne bil za nikogar domača žival. Vsak naj živi od dela svojih rok in svrjega duha. M.j smo glasniki medsebojnega spoštovanja/miru ih ljubezni. To je star pregovor. Povedan je v novi obliki * besedami sedanjosti. To je socializem. Opremljeni z vsem, kar je človeška znanost ustvarila, gremo' v stari boj. Ko razmišljamo, kaj je ono orožje, s kojim sili človek človeka, da mu služi, se narti odkriva. To orOžje je uredba človeške družbe, v koti lahko imenuje človek svojo last tovarno iti' rudnik, ki nudi tisočerim delo 111 kruh, zemljo, ki zahteva sto rok zd obdelovanje. Ljudje, ki nimajo ne zemlje, ne stroja, morajo k takemu bogateihu sosedu v dnino. Ta jim od svojega bogastva rad posoja, a hoče zato žeti, kjer ni' sejal. Tako lastnino, ki ima samo to posledico, da rodi izkoriščanje, je treba odvzeti, vzlasti enega. Ce jo je nemogoče rak-deliti, — kot je to pri velikem podjetju; kakor Sta na primer rudnik in tovarna, ju je treba spraviti v skupno Tast vseh interesentov. Premoženje Je treba' sOciUflzirdti. To je naša osnovna Zahteva. ■ * Tako sem razložil takrat bistvo socializma. Zdi se nli, da prihajajo različne razlage samo od tod, ker je pot do socihliziranja premoženja dolga in težka. Kakoršnl so v naši armadi značaji in zmožnosti, tako so skušajo velikemu cilju približati. Prijatelji v Rusiji, ki skušajo spraviti s težkimi uUarci svet iz tečajev in ustvariti oprti na silo orožja čez noC novo družbo, gredo za istim ciljem kot mi, kar nas Ks hladnih računarjev, ki merimo, tehtamo in zidamo. Naj se sodi o nas kakorkoli. A mi vemo, da se ne da iti mimo njih, ki merijo, tehtajo in računajo. Tudi pokrer v Rusiji je obsojen v gotov neuspeh, če nima med seboj takih računarjev. ( Zato je potrebno za vsakega, da ima gotove Predstave o tein, kako je mogoče družbo socializirati. O tem je bilo čitati pred kratkim v vodilnem driev-n ku socialne demokracije na Dunaju skupino uvodnikov, kj osvetljujejo ta težek problem tako dobro, kot se le redko čita. S temi izvajanji se mi zdi koristno seznaniti tudi slovenskega čitateljft. Če se pri tem prestave no držimo od besede do besede, storimo to zato, da se lahko naslanjamo tesneje na naše domače razmere. Politični pregled. — Kongres italijanske socialno demokratične stranke ua Pirmorskem v Trstu. Lj. k. u. poroča iz Trsta dne 29. t. m.: Tukaj je bil kongres italijanske socialno demokratične stranke, ki se ga je udelež.lo 59 delegatov iz Trsta, IS delegatov iz Istre in 23 iz Furlanije. Govornik Tuntar je nastopil proti imperialističnim tendencam vseh narodov. Absurdno, je dejal, je zahtevati odrešenje poslednjega Italijana Julijske Benečije. Iz zemljepisnih razlogov nekateri Italijani no bodo mogli biti združeni s svojfm narodom, kakor bodo morale biti žrtvovane slovanske skr,-pme. Med drugimi sklepi socialističnega značaja je bila soglasno sprejeta resolucija, ki smatra za pogoj kolikor toliko trajnega miru v smislu VVilsonovih točk splošno, popolno in odkritosrčno izvršitev pravice do samood- ločbe narodov in njih svobode, urediti si notranjo soct-alno-polltično organizacijo po svoji volji. V strogem spo-šrcvanju pravice do samoodločbe spoznava kongres edino sredstvo za poravnanje spotov v medsebojno zadoščenje interesiranih prebivalstev. -- Kongres je odobrit pristop italijanske socialrio-demokratične stranke za Julijsko Benečijo k italijanski socialistični stranki v Italiji. Sodrug Kermolj jo izrazil željo, da bi se družila italijanski in jugoslovanski socialno-demokratični politični odsek. To zeljo le kongres sprejel navdušeno brez debato. Izvit ilni odbor stranke jo dobil nalog, da pridobi jugoslovansko socialistično stranko Za to združitev. — Italijani v Dalmaciji. Split, 28. jan. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: V Šibeniku je začel izhajati neke vrste l et pod naslovom »Nothsiario«. Ne ve se, kdo mu je lastnik in kje sc tiska. Vse kaže, da ga izdaja italijanska vojna uprava. Pisan je v dveh iežikih, namreč v italijanskem in v brvatskein. — Iz dunajskega mestnega sveta. Dunaj, 28. jan. (J j. k. ul) Čehoslov. tisk. urad poroča: V včerajšnji seji mestnega sveta je župan dr. VVeiskirčhneT predložil program za 1’iveV‘tijc V prehodni dobi. Ta program vsebuje razne gradnic, stavbe in investicije v mestna industrijska pod-jetjja. Stroški bedo znašati približno 104 milijone kron. Pri izvedb.* tega načrta bi bilo zaposlenih 15.000 delavcev. — PošlIJatev iMl Nemški Avstriji. Dunaj, 30. jan. (LL k. u.) Obdslov. tisk. urad poroča: Kakor se govori, je eaienta Nemški Avstriji poslala 250 vagonov maščobe, ki so' že na potu. lz Anglije je dospelo na Dunaj 28 va-gon<)v konzerv1,' kondenziranega mleka In drugih živil. Pričakuje} • tudi živil iz Amerike. — Protest Nemške Avstrije povodom mariborskih dogodkov. Dunaj, 29. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Pr vodonr ki vavih dogodkov v Mariboru je državni uratj za zunanje stvari vložil protest proti postopanju slovei ske pesadke In apeliral na pravičnost vsen kulturnih držav civiliziranega Sveta. Ta protest je poslal italijanski kc misiji za premirje na Duhaju, predsedniku ameriške pioučevalrie komisije in angleškemu vojaškemu pr i tlaščencu, kakOr tudi zastopništvom vseh rtevrralhiu' dižav in potom varstvenih sil Zedinjenim državam v Ametiki in ententi. Državni urad' zd zunanje stvari JC v ten: fsanju naglašal, da še jd v krvi nedolžnih ljild. utivšilh mirna manifestacija za. Ouo svobodo in pravičnost, ki jo tričakujejo vsi zatirani riafOdi pd mirovnega kongresa Nemško-avstrljska vlada Je vSekdar stremita in sestavljala vse svoje moči, da bi pomirila duhove in zab*a'ula vpPrabo Oborožene sile. V zaupanju nh najnovejše Izjave entfente, da se bodo meje končho-veljavno medile po mirovnem kongresu, je dopustila nemškc-aVstiijska vlada, da so čehoslovaške in jugoslovanske čere zasedle' nerriške pokraj.ne. Postopanje Slovencev v Mariboru pa onemogoča, da bi se zadrževal! izbruhi piavične Jeze in ogorčenosti nad nasilstvom zoper do sedaj svtboden narod. Mir in notranji red v Srednji Evropi sta ogiožena. Za edino sredstvo, odstraniti to nevarnost brez krvoprelitja, smatra nemško-avstrlj-ska vlada 10, da zasedejo Maribor i nobčine v okolici čete tretje she ln jih varujejo nasilstev. Nemško-avstrli-ska vlada Je zatorej nujno apelirala na one, ki so prevzeli odgovornost za novo uredbo države. Prosila Je za nevtralizacijo ozemetl po primernih vojaških garnizijah in pjv.JirJala, ktliko krvi in koliko grenjave bi se bilo pr,hranilo, akc. bi bila ta že večkrat ponavljana prošnja prej uslišana. Men ško-avstrijska vlada je izrazila svojo na do, da bodo ve like demokracije na zapadu slišale klic zatiranega naroda po svobodi In pravičnosti. — Pogajanja avstro-ogrske banke s češko vlado. Dunaj, 29. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Glavni tajnik Avstroogrske banke von Rapp je odpotoval v Prago, da se s češko vlsdo dogovori o obustavitvi prevodnih tirjatev praškega glavnega zavoda. Nadalje se bo sporazumno z nem-.ko-avstrijsko vlado razgovarjal o položaju, nastalem vtled ustanovitve nove češke devizne centrale. Iz Ukrajine. Kijev, 29. janilarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Izredna ukrajinska misija pod vodstvom Hassenka je dospela v Jassy in stopila v dogovor '£ rnmunsko vlado. Druga misija se posvetuje s fraooslrim poslanikom. Ukrajinski oddelki napredujejo zaltodno in severovzhodno Poltave. V guberniji herson-ski je bil z nemškimi vojaki sklenjen dogovor, glasom katerega se po VVilsonovih načelih zavezujejo, da tekom štirih dni odpotujejo iz Nikolajeva. Draginja narašča. Fui*t čn,ega kruha slane Sest karbovancev. 22. lanuar velja v vsej Ukrajini za narodni praznik. — Ogrska garda. Budimpešta, 29. Jan. (LJ. k. u.) Ce-liosiov. tisk. urad pproča: Vojno ministrstvo pripravlja ustanovitev republikanske garde po vzorcu francosko Garde rčpublicaine. V novo gardo se uvrste iz vseh voj-niških skupin izbrani najzanesljivejši življl, zlastj deli služeči podčastniki. Republikanska garda bo postavljena v najkrajšem času. — Bernsteinova misija. Berlin, 30. jan. (Lj. k. u.) Ce-hoslov. tisk. urad poroča: Po naročilu državnega zakladnega urada je Edvard Bernstein odpotoval v Svlco, da se pogovori tamkaj o financialnlh vprašanjih, zlasti o j vprašani alute. — Začasna državna ustava v Nemčiji predložena. Berlin, 30. jan. (LJ. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Začasno državna ustava, ki Je bila sedaj predložena, predvideva federativni sistem. Načrt nove ustave govori izrecno o Nemški Avstriji, ki se utegne pridružiti Nemčiji. Nemška Avstrija ima že sedaj posvetovalni glas v državnem odseiai. — Neodvisni socialist) na Bavarskem. Monakovo, 28. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: S sklicanjem novega bavarskega deželnega zbora bodo delavski, vojaški in kmetski sveti ustavili svoje delovanje. Neodvisni socialisti pripravljajo na Bavarskem splošno stavko; na ta način hočejo tudi po sklicanju deželnega zbora obdržati svojo politično veljavo. — Položaj v Vzhodni Prusiji. Berlin, 29. januarja. (L|. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroča »Nationalzet-tirg«: Položaj v Vzhodni Prusiji je glasom poročil zelo o; asen. Osmi armadi stoji nasproti več boljševiških divizij, deseti armadi pa približno 70.000 mož. Pomisliti se iiiora, da je število mož v vsaki nemški armadi majhno. — Rusija sama odklanja vstop v zvezo narodov. Berlin, 29. januarja. (Ljub. kor, u.) Glasom čehoslov. tisk. urada javljajo iz Ženeve: Po poročilih Iz Pariza Je prejel mirovni kongres oficielen brezžični brzojav sovjetske vlade, v katerem naznanja, da odklania Rusija vstop v zvezo narodov. — Žene v pruski narodni skupščini. Berlin, 29. jan. 'Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: V nemško na-r< dno skupščino Je izvoljenih 38 žensk, in sicer: 18 šo- ulnih demokratinj, 3 neodvisne, 7 demdkratinj, 6 ki- | ščfnsko-socialnib, 3 nemško-naclonalne in 1 pristašinja eniške ljudske stranke. — Pruski volilni uspehi. Berlin, 29. jan. (LJ. k. u.) , Dun. 1 or. urad poroča: Do polnoči Je bil znan izid volitev za prasko narodno skupščino iz 20 volilnih krogov oa skupni 23 volilnih krogov. Izvoljeno je: 69 demokratov, 137 v» čirskih socialistov, 24 neodvisnih, 16 pristašev nemške ljudske stranke, 39 članov nemške narodne stranke, 65 kandidatov centra in 1 kmetijski demokrat. ■=> Boji s špartakovcl v WHheimshafniL Beri n, 28. januarja. (Lj. k. u.) WoJffov kor. urad poroča: O položaju j v Wilhjlmshafnu javljajo od verodostojne strani: Ko so špartakovci včeraj zjutraj pridobili premoč na VVilhelnia-strasse, so uslužbenci brzojava in železnic ter častniki in zdravniki ustavili svoje delo. Danes popoldne so Izbruhnili pehotni in artiljerijskl boji med vojaki (n špartakovcl. Špartakovci so vdrli v vojašnico, kjer so jih ras-orožili. Danes dopoldne Je bila velika napetost med vojaki in ladjedelskimi delavci, ki so se oborožili. Vneli so se majhni boji. Po pogajanjih je bilo zopet mirno. Osobje brzojava in železnic ter častniki in zdravniki nameravajo stavkati, dokler se. ne ugodi njihovim zahtevam, ki do sedaj še niso znane. Na obeh straneh Je 6 mrtvih in 2u ranjenih. , • — V Wllchelmshafnu je mirno. Hamburg, 28. jan. (LJ. k. u.) Kakor poroča »Hamburger Fremdenblatt« iz Wil-chelrnshafnu, je tamkaj vzpostavljen mir. —. »V r^iirts* o bollševizmu. Berlin,. 29. Jan. (L), k. o. — Br*;s.7.ifno.) »Vorvvfirts« objavlja obširen opis od-nošajev, ki so se na Ruskem razvili vsled boljševizma, Izpod peresa neimenovanega demokrata, ki Je pred leti poln navdušenosti za ruski osvobojevalni boj odpotoval ! na Ruski. V tem gksu se dokazuje, da se bo na Ruskem j utrdila samo vlada, ki bo vsakemu kmetu, dala zemljišča. Boijševisti s3 oddali kmetom zemljo, rekoč, naj jo ra.z-dele mi J sabo po svojem preudarku. Vsled tega Je nastalo spltšno n.eilsebcjno uničevanje. Tako Je boljševizem premotil glave proletarcem. Tl so se izkušali pomagati s lem, da so hiteli razdeljevati posestva v mestu, kakor kmetje na deželi. Pod vodstvom boljševistične vlaae Je dosegel proletariijat s »podružabljenjem« produkcijskih sredstev, da Je prenehalo delati na tisoče tvornic, Boljševizem resnično privaja Rusijo naturalnemu gospodarstvu. Omotno in intelektualno nadvlada dežela mesto vsled gospodarskega nazadovanja. 1’etrograd Je pred en.m letom štel še 3 milijone prebivalcev, sedaj Jih ima le 800.000 ■, Moskva Je imela pred enim letom 2‘/» milijona prebivalcev, sedaj pa le 100.000 prebivalcev, ako tudi ovira selitve mnogo največjih težkoč. Obenem je boljševizem povzročil popolno praznoto duševnega življenja. Pri oficiel-nih boljševističnih zborovanjih se spričo terorja nihče no upa izraziti drugega mnenja. Kdor sodi drugače, ga usmrte, ali vržejo v ječo, kjer nikakor ni varen življenja. Ze marsikateri materi, ki Je v Ječi iskala svojega sina, so dali grozoviti odgovor: »Vsled nesporazumenja so vašega tina ustrelili«. Protiboljševističnemu ali ne čisto boljWlstlčnemu delavcu preti v najboljšem primeru odiranje živil, katerih tako ne dobi mnogo. Potemtakem ni mogoča nobena kritika boljševističnih odredb brez nevarnosti lakote in smrtne kazni, ako tudi bi bila ona odredba še tako pogubna. Celo odredbe, ki bi bile času primerne in s katerimi si je hotela sovjetska vlada pomagati, so Imele v zvezi z anarhistično uničevalno strastjo žalostno posledice. Sovjetska vlada je hotela imeti kredit od družb in je zaplenila banke. Ootovine pa ni našla, marvoč le papirje brez vrednosti. Ker Je bila industrija v žalostnem stanju, Je privedla nacionalizacija kredita do njegovega popolnega uničenja in do popolnega uničenja Industrije. V maloštevilnih še obstoječih tvornicah skoraj nič ne delajo, zakaj delavci prejemajo mezdo neodvisno od produkcije. Tudi smatrajo tamkaj zaposleni delavci vsak ndustrijski obrat kot svojo lastnino. Večkrat se dogodi, da prodajo delavci dele strojev kot kovino in rai,. dele dobljeno vsoto med »lastnike«. O korupciii in podkupljivosti boljševističnega uradništva sploh ni govoriti. Carlstič.ii birokratje so bili prave sirote v primerih s so-cialističnimi uradniki. — (Op. ured.: Priobčujemo to poročilo, kj sicer nima nobenih objektivnih znakov In Je očlvidno naperjeno proti revolucionarnemu gibanju v Nemčiji, pač opisuje posledice ruske politike, ne da bi navajalo vire opozicije, ki hočejo privesti rusko politiko v stare tire.) — Razdelitev nemških kolonij. Pariz, 29. januarja. (LJ. k. u.) »Telegraphen Compagnie« poroča: Glede usode nemških kolonij so se ententne države domenile takole: Nobena nemška kolonija se ne vrne Nemčiji. Kolonije pripadajo zvezi narodov. Ker pa uči izkušnja, da Je mednarodna uprava pokrajin zelo pomanjkljiva, bodo posauno dišave upravljale kolonije. Nemške kolonije nameravajo razdeliti takole: Togo se združi s francosko zapadno Airiko, Kamerun s francoskim Kongom, en del i pa z LibjriJo. Nemška Jugozapadna Afrika pripada Južnoafriški kuniederacijii ozek pas pa Portugalski Angoli. Anglija debi nemško vzhodno Afriko, pač pa zahteva belgijski Kri go ozek pas zase. Kitajska dobi zopet Tsing-tau. Cesarja Viljema in Bismarckovo otočje dobi Indija. — Mednaroden socialističen, kongres. Bern, 28. januarja. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poročajo listi, da Je 40 delegatov iz 18 dežel dospelo semkaj, da prisostvujejo mdnarodnemu socialističnemu kongresu. Med drugimi so dospeli afriški minister Sakacess, ogrski minister Garami in zastopnik Nemške Avstrije, Domes. Pričakujejo, da bo zastopana tudi Ukrajina. — Iz irancoske zbornice. Ženeva, 29. Jan. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroča Bureau Europa Press: Petkova seja francoske zbornice, kj Je razpravljala o interpelaciji socialističnega poslanca Bartha glede na delovanje komiteja fužinarjev, je bila zelo živahna. Barthe je očital komiteju in francoskim kovinarskim industrialcem, da so še tekom vojne imeli zveze z nemško industrijo in posebno s Kruppom. Uradniki tega komiteja so dobili več stotisočev podkupnine. Nevtralnim ladjam, ki so natvorjene z nikljem plule v Nemčijo, so v nasprotju z vojaškimi interesi nalašč dali dovoljenje za plovbo. Pri splošnem umiku leta 1914. francoski fužinarji niso uničili longayJskih rudnikov, kar je imelo za posledico, da so ti rudniki za časa zasedbe izborno služili sovražniku. Odkritja Barthejeva so v zbornici povzročila velik nemir in neljubo pozornost. Debata se nadaljuje prihodnji petek. — Mirovna konferenca. . Pariz, 29. jan. (Lj. k. u.; Agence Havas poroča: Predsednik Zedinjenih držav, ministrski predsedniki in ministri zunanjih zadev Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Italije ter zastopnik Japoi.. ske so imeli včeraj dve seji. Najprvo je prišlo vprašanje nemških kolonij v Afriki na razgovor. Zastopniki domi- | nfonov so prisostvovali obema sejama, zastopnik Kitaj-! ske dopoldanski, zastopnik Italije pa popoldanski seji. Do-i poldne so zaslišali delegate iz Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Kitajske. Popoldne Je francoski minister ! za kolonije obrazložil nazore svojega ministrstva glede I vprašanja kolonij. Nadalje so tudi načela zveze narodov i in njih izvedba prišla v razpravo. Prihodnja seja v sredo. — Ljenlnov oklic. Moskva, 28. januarja. Glasom dun-kor. urada objavlja »Pravda« okl.c LJeninov, ki poživlja vse delavce, pomagati pri popravi prometnih potov, da se omogoči dovoz živil. Ljenin se obrača tudi do inteligentnih delavcev, da začnč borbo proti lakoti. Predlaga, naj bi se Javili prostovoljni ljudje, da bi obvarovali pri,-b valstvo s svojim delom lakote. Ljeninovo delo je znano po vsej Rusiji Vsak pošten delavec naj vztraja na svojim mestu. — Upor v Omsku. Moskva, 29. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Petrograjska branjavna agentura: V Tomsku Je izbruhnil upor. Uzornikl so izpustili vse Jetnike iz zapora. Cehi in Kozaki so zatrli vstajo. Kmalu potem Je izbruhnil upor v Omsku; uporniki streme po obnovi sovjetske moči. — Petrograjska komuna in delavski svet v Beri nu. Dunaj, 29. Januarja. (Lj. k. u.) »Neues VViener Journal« poroča iz Berlina: V včerajšnji seji delavskih svetov Velikega Berlina Je odposlanstvo petrogradskega delavskega in vojaškega sveta izročilo rdečo zastavo, ki so jo mod sejo razvesiil nad predsednikovim sedežem in ki nosi napis: »Berlinskemu delavskemu in vojaškemu svetu — Petrogradska komuna«. — Angleži bodo prodirali v Rusijo. Haag, 30. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Hellande Nieuw Bureau Javlja iz New Yorka: Ameriško časopisje je vsled položaja v Rusiji, posebno po predvčerajšnjem ne majhnem porazu boljševikov vznemirjena. Meni, da mori 1 imeti konferenca na otokih Prinkipi v sedanjih razmeri popoln neuspeh. Newyorška »Tribuna« Je baje izvedel* * tla nameiava Ljenin sklicati posebno konferenco, za : tero pričakuje tudi precejšnje pomoči iz Amerike, Francoske in Nemčije. Ljenin je baje tudi dosegel, da je bol!-ševiška vojska tako organizirana, da šteje sedaj dva Bilijona hm,. Kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada,s , niso še n*» iasnem. Intervencija Je baje že v teku. Angl«! 1 bodo namreč pričeli prodirati iz mesta Baku in ob sever« Volgi. —■ Zop2r vojaške svete. Curih, 29. januarja. (Lj. k.» Cehoslov u'.ki tisk. urad poroča: Italjanska vlada Je naJ' strožje t-rc povedala ustanovitev vojaških svetov. Orl«1’-do odide v Rim in nato za nekaj časa v Milan, kj«f ' torišče re\ < luclje. — Ameriški kred!t za živila. Ženeva, 29. Jatiuarl’ (LJ. k. j.) Glasom čehoslov. tisk. urada javlja »EuroP1 Press«; Ameriški senat je dovolil kredit za živila v zi* sku 100. a!0 milijonov dolarjev samo s pogojem, da s1 uporabi ta vsota zunaj centralnh držav samo za Arme» ce in dri: ,e narode, tlačene po Turkih. — Carigrad mednarodno mesto. Dunaj, 29. Januarl* (Lj. k. u.) »Neues Wiener Journal« poroča iz BukareŠt* Glasom poročila iz Carigrada se sultan v kratkem n* merava prešel ti v Konio. Carigrad bo mednarodno mest’ — Bagdadska železnica. Zurich, 29. Jan. (LJ. k. ^ Cehoslov. tisk. urad poroča: Bagdadsko železnico so p<*‘ I vzele angleške oblasti. Oeneralni ravnatelj Je odpuščal Zelezn čarje v evropski Turčiji Je prevzela francosk1 uprava. — Wllson je zahteval internacionalizacijo kolonij, lj Ne\v Vr ika javljajo, da se Je dne 16. februarja vkrcalo lj fabr kantov in trgovcev, ki zastopajo usnjarsko in čeVI Ijarsko obrt, da dobe pregled o usnjarskem problerpu V1 Evro;>i. London, 28. Jan. (LJ. k. u.) Reuterjev urad poročaj »Daily Chronicle« Javlja iz Pariza, da je predsednik VVil' son zahteval internac onalizacijo kolonij. — Ameriške obsodbe. Bern, 28. jan. (Lj. k. u.) Ceh°j slov. tisk. urad poroča Iz New Yorka: Sodišče Je, uH rahljajoč še veljavne vojne zakone, vodilne ameriške s0' druge, med njimi člana kongresa, Borgerja, uredn ka ne^' yo:fkega jliar.kinega glasila ter tajnika strankine org*1' nizacije, obsodilo v ležko ječo. Umetnost in književnost. Narodno gledališče. V petek, dne 31. t. m. ob pol ^ zvečer: Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »C« abonement — V soboto, dne 1. februarja t. 1. ob pol 8. zvečer: Cai' kovskij: »JevgeniJ Onjegin« za »A« abonement. — V n«j deljo, dne 2. februarja popoldne ob pol 3. opereta »CoH nevillski zvonovi« izven abonmenta. — Zvečer ob pol 6-Ivo Vojnovič: »Smrt majke Jugovičev« izven abon«' menta. — V pondeljek, dne 3. februarja t. 1. zvečer 0& pol 8. opereta »Mamselle N:touche« za »A« abonement. Baletna šola. Kakor Je bilo že dogovorjeno, pričfl^ pouk v soboto, dne 1. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne v »Narodnem domu« v mali dvorani. Vsi, ki so se zglasi11 za šolo, se torej vabijo, da pridejo točno ob napoved«111 uri s kostumi, predpisanimi za skušnjo. Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cafl-I kar. — Po Vojnivičevi »Jugovički«, ki je s svojo vprizo: ritvijT v letošnjem repertoarju dramskih predstav zavzel1 tako odlično umetniško, višino, da smo bili Slovenci res nično lahko ves« li bodočnosti svojega gledišča, sem upravičeno pričak >val sinoči nov literarno-umetniški užite* To pričakovanji se mi, žal, ni izpolnilo; nudila se natf je zopet povprečnost, diletantizem. Ko bi ne bilo gdč. Šaj ričeve, ki nam je v ulogi Ane dala zaslutiti nov doka* njenih umetniških vrlin, bi odšel človek iz gledišča zopc1 s to trpko zavestjo, da nimamo še drame, ne še umetn ških predstaviteljev njenih. — »Jakob Ruda« Je eno prvi" dramskih del Cankarjevih in ne njegovo najbolje; v njem je bil pokojni pisatelj najbolj realist, ni b lo še tiste ga najosebnejšega gledanja na življenje, kakor v nje«; ' yih poznejših stvareh; ni še zažvižgal njegov bič s to£:‘ < vehemenco preko družbe, značaji še niso Izklesani ostro in reliefno, — a vzlic temu odseva iz drame ves . intimnih lepot. Naš ansambl se ni izkazal zrelega, da b izčrpal te lepote. Prvo dejanje, ki je nas čeno pridušen' napetosti nad ugrezajočim se domom Rudovim, je ostal* brezbarvno, drugo se Jo nekoliko dvignilo, sklepna sce»> zadnjega akta je zbežala mimo nas . . . Sama rutini, be sede in kretnje. Ruda g. Danila, mestoma iskren, je sice skušal naznačlti tisto zadušno temo, ki se zgoščuje krol njegove osebe kakor v mrkih kolobarjih, vendar pa se m1 v celoti ni posrečilo najti izraza za ta omahujoči znača! ki je v svojem bistvu globlji misterij, nego ga je zamisli gosp. Danilo. Površen v igri in neizpiljen ter pogrešek stereotipen v maski Je bil gosp. Železnika slikar Dolina' Gosp. IJeček je ulogo Broša kar na debelo karikiral, da-* mu ne odrekam sposobnosti in rutine. Ampak treba je rfl' zumeti značaj ulogel Kar Je podrejenih oseb, se Je gosf Bratini njegov Dobnik še najbolj posrečil. Alma (gdč. fjl Danilova) je diletirala v nekakšni narejeni veselosti, br«j prirodnega fundamenta, inženir Koželj gosp. Rasbergarl* Je bil boli brezbarven, kot je bilo nujno, isto velja o J11 stinu (gosp. Ločnik) in skorajda še o Marti g. Bukšeko^ Zmožnosti g. Hlebajne, novoangažirane moči s SpicarJc voga odra na Jesenicah, v tej ulogf še ni mogoče pres^ nori diti. Naj se mu da prilika, da pokaže, kaj zna! Rutine, se eralj zdi, mu ne manjka, tudi njegov dialekt me ne odbija. -jeW Režija Je ponekod popuščala; igralci so stali včasi, kakor \t-' so baš pali na oder. F. A. Shodi. Ljubljana: Zenski shod v »Mestnem domu«, velika dvorana, nedelja, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne. Poročajo sodr. AL Š tebi, dr. Korun, dr. Leinež in inž. S t e b i. . Vodrnat-Zelena Jaina. Soboto, dne 1. iebruarja ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Sušniku«. Poroča sodrug ga&ka Slatina: V nedeljo, dne 2. februarja. Poroča sodrug Rože. Ura in čas se določi. Clrkovcl: V nedeljo, dno 2. februarja ob 8. dopoldne. Poroča sodrug Erjavec. Likole, gostilna Set, v nedeljo, dne 2. februarja ob 2. popoldne. Poroča sodrug Erjavec. Odborniki železničarske organizacije. V petek, dne 31. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši seja centralnega odbora splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo. Tajništvo. Hra8tn’k. V soboto ob pol 8. zvečer se bo vršilo v dvorani »Delavskega doma« predavanje o predmeti: Natege slovenskega ■ proletariiata v Jugoslovanski državi. Predava sodr. Petejan iz Ljubljane. Dnevne vesti. — Popravek k včerajšnjemu uvodniku. Tiskarski škrat je začel zopet nagajati. V včerajšnjem članku o »Pripnv h konfiskaciji vojnih dobičkov«, je precej iz-Premem! zmisel prvega stavka v tretjem odstavku. Glasiti se mora »Osnovna misel nemškega predloga je ta, da se ne dopusti, da bi si kdo pomnožil svoje imetje meu vojno za več kot 199.500 mark«, in ne 919.500 mark, kot beremo to v onem stavku. —■ Jezikovni kurzi »Akademije«. Srbohrvatski tečaj Piof. Vlad. Fal.jančiča se prične v petek, dne 31. t. m. g. ob 6. uri zvečei v realki. — Francoski tečaj prof. Vlad. ne. I abjančlča Si prične v soboto, dne 1. februarja ob 6. un zvečer v reulki — Uradni List Narodne vlade v Ljubljani. Izšli ste ■43. in 44. številka. — Čudno rtštvanje pritožbe. Preiskava glede apro-vinacije, o kateri Je pisal »Naprej«, je končana. Okrajno £la\arstv> Je kiutkomalo odgovorilo, da ni vse resnično, kar je bile v pritožbi navedeno ter da Je poučilo go, -Spr.darskl odsek v Radečah, da vbodoče ne bo več pritožb. Kako ti*im!Jita so bila poizvedovanja, dokazuje to, da priče, ti smo j h navedli, niti zaslišane niso bile. Ra-tiočani nismj rz dovoljni s takim odgovorom in zahteva-mo, da se sivar še enkrat preišče temeljito, in sicer ker okrajno glavarstvo tega ne mara, naj pa prehranjevalni tirad v Ljui.ljaiti pouči okrajno glavarstvo, kako se treba prepričati o reednostih in nepravičnostih pri aprovlza-c.j.sk: '-.stanovi in rekviri ranem blagu. pel — Gospod Karl Pollak jun. ima na svoji graščini v n,- Radohovi vasi na Dolenjskem v službi še vedno petnajst iril> laških vojn h ujetnikov. In domačini so brez zaslužka. v . ~ Prl okr°žnem rudarskem uradu SHS v Ljubljani tf Je razpisana služba kancel sta v XI. činovnem razredu praktikanta- Pranje ie vlagati da ,. februarja 1919. Pn rudarskem glavarstvu SHS v Ljub- VCČ P0VC ,lradni list «• XLIH. z dne 28. januarja viy. — Vsied ponovnih pritožb občinstva, da Špeh zaklanih prašičev no prihaja na trg, ampak da se pod roko Prodaja, in ker trpi vsled teh pritožb ugled mesarjev in nrtl-rjevalcev mesa, je izvolila zadruga istih na svojem sestanku komisijo, katera bo imela nalogo strogo nadzorovati trgovino s Špehom posebno pa paziti na to, da pr.de ves špeh tukaj zaklanih prašičev na stojnice. Da se pa to omogoči, se cenjeno občinstvo opozarja, da se prične p.odaja špdhu na stojnicah vsakokrat šele ob 8. uri dopoldne. — I spehi mezdnega boja v Trstu. Iz Trsta, dne 20. t. m. poroča LJ k. u.: Kot rezultat poslednjega delavske-su gibanja v Trstu za izboljšanje gmotnih razmer delav. xV -^a in i-tadnistva je organizacija delodajalcev predlo-sP ž*la komis.Ji delavskih strokovnih organizacij te sklepe. ,Vj 1. Od 1. Januarja t. I. se določajo plače v lirah za vso ■e' trsjeiHii.ke brez razlike spola in starosti. 2. Za določati* •'ie plat posameznim kategorijam se bodo jemale za fo Podlago plače, veljavne v drugih mest h in Italiji, v ta s/i ^ameu odide krrrislJa zastopnikov delodajalskih in dedkih organ zacij v večja italijanska industrijska In trzinska suvitffa v svrho potrebnih poizvedb. 3. Do- kli" se ne i: vrše te poizvedbe, so bodo plače še nadalje izplačevale v kronah v doslej veljavni izmeri. Delodajalci se zavežejo, da svojim nameščencem takoj izplačaj-) po. ilHl kron kot posojilo, ki se obračuna ob končno-velj.tvni ureditvi plač po izvršenih poizvedbah. 4; Do-čim si i/mera plač določa samo v lirah, morejo deloda-Jal -i izplačevati plače tudi v kronah na podlagi menjal-r.ega ključa, kakoi ga od primera do primera določi vla-1a. — K emisij a delavskih strokovnih organizacij je sprejela te prediosic in že imenovala svoje zastopnike v ko-j misijo za presojo plač v italijanskih mestih. Ta komisija | odide v krajcem v Italijo. — Visokošolcem Slovencem so v Gradcu zabranili predvčerajšnjem vstop k predavanjem z ozirom na mariborske dogodke. S tem se godi dijakom krivica, ki so odgovorni zanjo povzročitelji mariborskih škandalov, pa naj bode kdorkoli. — Poslanik Jugoslavije Ivan Hribar je danes izročil svoje poverilne listine predsedniku češkoslovaške republike v Pragi. — Jugoslovanska a.kaderaična Omladina (?) priredi dne 2. tebruaija protestne shode proti italijanskemu im-periaiizmu. — 2lvila za čehoslovaško republiko v Trstu. Minl-| ster dr. Švihla je dobil obvestilo, da je v Trstu že 500 | ton moke za čehoslovaško republiko ter da pripelje parnik »Gorgoi i:an . dne 1. februarja še 6200 ton maščobe. Zadnje vesti. Ameriška komisija na Koroškem. Celovec, 30. jan. (Lj. k. u.) Glasom du-! najskega kor. urada poroča narodno - politični . odsek: Ameriška komisija je dne 28. t. m. do-| spela na Koroško in je posetila kraje Spodnji j Dravograd, Labod, Ruda, Grobinj, Vobre, j Djekše in Trušnje. Povsod so jih z veseljem sprejeli. Prebivalstvo, ki so večinoma slovenski i kmetje, so soglasno izrazili željo ]>o nedeljeni Koroški v okviru nemškoavstrijske republike, i Na slovenske nagovore jugoslovanskega komi-! sarja so kmetje brez izjeme odgovarjali nemški. Izražali so tudi željo po nemških in ne utra-kvističnih šolah. Dunajčani bodo demonstrirali proti mariborskim dogodkom. Dunaj, 30. jan. (Lj. k. u.) Celiosiovaški i tiskovni urad poroča: V nedeljo opoldne bo j pred dunajsko mestno hišo veliko demonstracijsko zborovanje zaradi dogodkov v Mariboru in na južnem Štajerskem. O položaju na južnem Štajerskem bo govoril med drugimi tudi državni svetnik Marckhl. Nemška radikalna stranka, zveza nemških udeležencev na vojni, nemška ljudska zveza, nemška gospodarska stranka in narodno-demokratska stranka so vsled dogodkov v Mariboru sklenile simpatij-ske izjave za žrtve. Kakor se čuje, nameravajo tudi Nemci v Gradcu prirediti slične demonstrativne shode. Seznani vojnih ujetnikov v Italiji. Dunaj, 30. jan. (Lj. k. u.) Celiosiovaški tiskovm urad poroča: Italijanske vojaške oblasti so izdelale obširne seznamke o vojnih ujetnikih. Seznamki vsebujejo 18.500 častnikov 111 več »ego 600.000 imen moštvu pripadajočega vojaštva. Imenski seznamki'bodo že prihodnje ; dni izročeni pristojnemu dunajskemu mestu I. oddelka za vojne ujetnike, ki bo nato razgla- : sil, kje in kdaj bo mogoč vpogled vanje. Kakor I je nadalje zvedel Čehoslovaški tisk. urad, je ! preči vsako nepotrebno krvolitje, se sklicuje Cehoslovaška republika na dejstvo prostovoljne ustavitve operacij in podarjajoč iznova dokaz spravljivosti, predlaga, naj poljske čete nemudoma ustavijo sovražnosti. Za ministra zunanjih zadev: Švehla. Poljaki zapuste Lvov? Stanislava, 30. jan. Razne vesti poročajo, da odvažajo poljske oblasti vse umetnine iz Lvova. Njihovo ravnanje se tolmači na ta način, da Poljaki računajo z dejstvom, da se bodo morali umakniti iz vzhodne Galicije do črte, ki jo tvori reka San. V Indiji preti velikanska stavka. Berlin, 30. jan. (Lj. k. u.) Glasom Ceho-slovaškega tiskovnega urada poročajo iz Berna, da v Indiji obstoja gibanje za velikansko stavko, največjo v zgodovini Azije. Gibanje je veliko večje, nego dosedanji nemiri na Kitajskem in Japonskem. V Bombaju stavka 100.000 pre-dilniških delavcev. Vest o nemirih je na Angleškem popolnoma presenetila, dasiravno je pred par dnevi Reuterjev urad poročal, da ruski boijševikl na Kitajskem, v Perziji in Indiji razvijajo velikansko propagando za nemire. Zveza Špartakovcev s sovjetsko vlado. Berlin, 30. jan. (Lj. k. u.) Glasom Čeho-slovaškega tiskovnega urada poroča »Daily Mail« iz Petrograda: Ljudski komisar Petro- grada je sporočil v sovjetski vladi, da so Špar-takovcl v' Nemčiji in sovjetska vlada sklenili formalno napadalno zvezo. Razen Radeka so bili še drugi znameniti sovjetski zastopniki v Nemčiji. WIIson in londonska pogodba. L u g a n o, 30. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Kakor poroča pariški dopisnik lista »Secolo«, so imeli Wilson, Son-nino in Lloyd George v torek konferenco, ki je trajala eno uro in pri kateri je Lloyd George prevzel vlogo posredovalca. Wilson meni, da so vsled odobritve njegovih 14 točk po zaveznjjjjfc razveljavljene vse tajne pogodbe, tako n. pr. tudi londonska pogodba z Italijo. Wilson polaga razen tega največjo važnost na načelo gospodarske svobode in priznava vsakemu narodu pravico do dohoda k morju. Zato pospešuje rešitve kakor internacionalizacijo in ustanovitev prostih mest, n. pr. Carigrada, Gdanskega. Reke in Gibraltarja. Z mednarodne soc. konference v Švici. Bern, 29. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča Švicarska brzojavna agentura: Branting, ki je predsedoval seji mednarodne socialistične konference, poroča q poslednji seji to-le: Huysmans je ugotovil, da bo razgovor o vprašanju krivde neizogiben. V seji v sredo se je sukal razgovor zlasti okoli teri-torijalnih vprašanj. Koncem seje sta izjavila Branting in Miiller, da bo potrebno v konferenci v okviru vprašanj o zvezi narodov obravnavati tudi vprašanje o ravnanju proti narodom, ki se Ji ne bodo hoteli pokoriti. Branting je v svojem govoru opozarjal zlasti na to, da morajo biti v zvezi narodov vsi narodi in da ne smejo manjkati majhni in nevtralni narodi. O tem si morajo biti v Parizu na jasnem. V Italiji zmagujejo maksimalisti. Bern, 29. jan. (Lj. k. u.) Dunajski kor. italijanska vlada razdelila vojne ujetnike v na- J...... rodnostne skupine. Pripadnikom čehoslovaške- j urad poroča: Na socialističnem kongresu v ,ro — I—i Aw«n-« — —^ Bologni je maksimalistična struja zmagala nad zmernejšo. Za resolucijo Brunnellija je glasovalo le 150 zborovalcev, dočim je Bombacci-jeva resolucija dobila 800 glasov. To resolucijo je sprejelo tudi strankino vodstvo. Proti skrajni tendenci sta glasovali parlamentarna socialistična skupina in delavska zveza. ga naroda bo najprej dovoljen j)ovratek v domovino. Zopet zarota v Sarajevein? Split, 30. jan. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Milanski »Popolo d’Italia« prinaša 29. t. m. senzacijonalno telefonsko depešo iz Rima: »V Sarajevu so zaprli 46 oseb, ker so bile sumljive, da so zasnovale zavratni napad proti srbskemu regentu kraljeviču Aleksandru. Zarotniki so Mohamedanci, Hrvati in en srbski socialist. Srbska okupacijska oblast taji vso stvar najoprezneje.« Brzojavka je vrlo značilna in kaže, kako italijanski poročevalci sleparijo svoje liste, oziroma listi svoje čitatelje. Boji med Čehi in Poljaki. Praga, 30. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Minister Švehla je poslal poljskemu ministru za zunanje stvari Paderew-skemu nastopno brzojavko: Vzlic temu, da je čehoslovaška republika dne 29. t. m. prostovoljno ustavila sovražnosti v kneževini tešinski, so ljuto napadle poljske čete po čehoslovaških četah dne 29. t. m. doseženo črto. Da se pre- Vprašanje kolonij odgodeno. R o 11 e r d a m , 29. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Kakor javlja »Temps« iz Pariza, so zavezniki odločbo o usodi nemških kolonij preložili na nedoločen čas. Predlog angleške vlade glede obsoje Viljema II. po mednarodnem sodnem dvoru je bil izročen Jtistični komisiji. Predloga, da se preišče, v kakem javnem zavodu duševno stanje Viljema II., niso sprejeli. Mirovna konferenca. Pariz, 29. januarja. (LJ. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Agence Ha vas«: Odbor desetih zastopnikov velesil Je včeraj nadaljeval razmotrivanje o usodi nemških kolonij. Dopoldne se Je bavil z vprašanjem nemških kolonij na daljnem vzhodu in v Tihem oceanu. Zaslišal je zastopnike Japonske, ki so Karolinške in Mar- žic** in tekoči račun proti ugodnemu obn-stovaniu. — Oelnltka glavnica — K 15.000.000. Sprejema vloire na knji* Liublaani. šolske otoke zahtevali zase, ter delegate Avstralije, ki zahteva Novo Gvinejo. Nova Zelandija zahteva Samojsko otočje, Kitajska pa Kiaučau. V popoldanski seji je francoski kolonialni minister Simon energično zastopal francoske in anegleške kolonialne zahteve. Znano je, da so francoske čete odvzele Nemcem Kamerun in da sta se Anglija in Francija leta 1916. domeniH glede obojestranskih uplivnih sfer. Francija se je obvezala, uvesti liberalno gospodarsko upravo, ako ji pripadajo ta ozemlja. Ta uprava bi ščitila tamošnje prebivalstvo in mu zajamčila napredek. Izvajanja Simona so napravila živahen vtis na zastopnike, od katerih je nekaj delegatov, posebno Lloyd George, živahno pritrjevalo. Odbor se je nato posvetoval o \Vilsonovetnu predlogu, ki gospodstvo nad nemškimi kolonijami prisoja zvezi narodov, ki bi upravo posamnih pokrajin poverila po njej določeni velesili, do-čim bi zavezniki izvrševali -kontrolo. Da se dosežejo praktična sredstva za uresničenje te misli, bi zastopniki morali splošno razmotrivati načela mednarodnega prava. Zastopniki včeraj niso ničesar sklenili glede tega zamotanega problema. Niso ga razmotrivali, ker so na dnevnem redu nujnejša vprašanja. Poljske in čehoslovaške čete so na mejah obeh dežel na spornem ozemlju v boju. Odbor, ki je proti temu nasilnemu postopanju že protestiral, bi rad poravnal sovražnosti. Zato bodo zastopniki v sredo zaslišali poljske in čehoslovaške delegate. Aprovizaeija, Nasoljeno kumarce na rdeče izkaznice B št 2200 do konca. Stranke z izkaznicami ubožne akcije s črko B, dobe kumarce v Soboto, dne 1. februarja pri MUhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red; dopoldne od 8. do 9. štev. 2201 do 2380, od 9. do 10. štev. 2381 do 2560, od 10. do 11. štev. 2561 do konca. Stranka dobi pol kilograma na osebo, kar stane 30 vinarjev. izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. Štev. 648. Razglas, Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečevalo oskrbništvo državne cinkarne SHS v Celju neposredno svoje izdelke. Prodajale se bodo: Cinkove pločevine različnih debe osti, čis i cinek in cinkov prah. Vsi dopisi in naročila, katera se bodo reševala z obratno pošto, naj se pošiljajo plav-žarskemu oskrbništvu SHS v Celju. Naročila se bodo izvrševala ločno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu. Zaboji se bodo zaračunjevali po dobavni ceni. Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju, dne 25. januarja 1919. Ako rabite vrtna ali poljska semena piilte po cenovnik. Trgovina s semeni SEVER i Ko. Ljubljani. v regisfrova na zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne r loge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitatizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1 *|2 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. 8846 Razglas. Jugoslovanska tovarna za milo v Spodnji Šiški ima večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih cenah: - 20 pralno milo v kos. po 100 g, kom. po —-40 K 30 . „ . „ . „ 100 „ „ „ --60 K 0 30 . „ „.„»'200, „ 1-20 K 38—40 » toiletno „ . „ „ 100 » „ v 2'50 |£ 66 » milo zabritjo , „ . 50 „ „ „ 2;— K 10 „ milni prašek.............. . kg „ 2 50 K Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarn« po naslednjih cenah: 20 % pralno milo v kos. po 100 g, kom. po -- •30 K. $ • • " • . » 100 , . „ - -^45 K • • „ „ „ 200 „ „ . --90 K 38-40 » toiletno ».„„„100. „ „ 1 80 K 66 „ m. o za britje „ „ „ 50 „ „ „ 140 K 10 „ rojliji prašek.................. kg 2■— K Blago se mora plačati ntprej, ker se razpošilja sicer le proti povzetju. # Naročila je nasloviti na Jugoslovansko1 tovarno za milo v Sp dnji Šišk*.* V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: Inž V. Remec, I. r. Draibeni oklic. Lesene barake se bodo potom javne dražbe prodale in sicer: dne 3. februarja t. 1. v Podutiku pri Ljubljani 1 baraka; dne 4. februarja t. 1. na Selu občina Moste pri Ljubljani 2 baraki, v Vevčah (pri vojaški prainici) 1 baraka; dne 5. februarja t. 1. v Gor. Kašlu št. 8 občina D. M. v Polju na posestvu Antona Robida 2 baraki, v Zalogu št. 39 na posestvu Franceta Sicherl 1 baraka, 1 ograja; dne 6. februarja v Ljubljani na parceli štev. 450/3 (Kapucinsko predmestje) Ivana Zakotnik, tes. mojstra v Ljubljani 1 baraka; dne 7. februarja t. 1. v Brezovici pri Ljubljani v vasi ob državni cesti, več praznih barak. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija se snide vsaki dan ob 9. uri dopoldne na licu mesta. Ljubljana, 30. januarja 1919. Za vodstvo stvarne demobilizacije: Jelenc stotnik. a a h!HSs 11111111 obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000. okoli«! i Ijubljii brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881. Poslovnica razredne loterije. Podružnice: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Raiarvnl fondi okroglo K 4 OOO.OOO. Knpuje in prodaja v 8 e v rute ^TPdmistnih papirjev, financira srnrične nnb„ve in dovolnt o - HDruvifcMctlHke krr«Hte