Poštnina plačana v gotovinL
Leto XV,. štev. 297	Ljubljana, petek 28. decembra I934	Cena t Din
opravnidtvo ujuDljana Knafljeva uUca a. — releton tt «122. «123, 3124. «125. «126
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Teleton 8122. 3123. 8124. 8126, 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon ftt 2440. Celje, Str-ssmaverjeva ulica št. 1. Telefon «t 65
Rokopisi se ne »račajo. — Oglasi po tarifu
Naročnina cna&t mesečno Din 25.— Za inozemstvi Din 40.—
lnseratm jdaeiea: L.ju Dl Jana, ftelen-Durgova ml- Tel 8492, 2492. Poclružmca Maribor. Gosposka ulica
fit L1 - Teleton «t 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica ftt.
2. - Telefon «t 190 Računi pn pošt fiek za vodili: Ljubljana št 11.842 Praga ftlslo 78.180, Wlen « 105 241
Med božičem
in novim letom
Božična premišljevanja, ki so ukoreninjen običaj politične publicistike, razodevajo po navadi ves optimizem, ki ga dopuščajo čas in razmere. V luči bedeli emske zvezde so izgledi svetlejši, kakor v megli vsakdanjosti. Če se tedaj letošnje novinarske variacije na tema božične mirovne poslanice »ljudem, ki eo dobre volje« oddaljujejo od vsakoletne nadepolne harmonije, je to gotovo znamenje, da niti razpoloženje velikega praznika miru ne more popolnoma premagati depresije, ki je legla na svet po malovšečnih izkušnjah minulega leta.
Dr. Beneš je za božič objavil značilen članek, v katerem sicer podčrtava pozitivne strani potekajočega leta evropskih narodov, pa vendar ne more zamoL čati, da smo preživeli »težko leto«, ne le zato, ker niso prenehale skrbi za rešitev problemov gospodarske krize in njenih posJeuiic, maiveč prav posebno zaradi težkih političnih skrbi, M nam ne dajo priti do miru. Cela vrsta nerešenih vprašanj, pravi dr. Beneš, vstaja odprta še za prihodnje leto.
Os, okoli katere se bo predvidoma tndi prihodnje leto sukala evropska politika, bo vsekakor problem nemške zunanje politične opredelitve in njenega razmerja proti ostali Evropi Ne gre zgolj za saarslri problem, ki kot nerešena uganka zapira razgled na najbližji razvoj. Menda ni mogoče ugovarjati francoskemu publicistu, ki je nedavno zapisal, da 13. januar ne bo konec, marveč šele začetek velikega vprašanja bodočnosti, v kolikor je zvezana z Nemčijo in njenim sožitjem v Evropi. Vsekakor utegnejo po plebiscitu, naj bo njega konec kakršenkoli, oživeti vsa zunanje politični načrti hitlerjevskega Berlina, ki so bili začasno zapostavljeni ali se še previdno skrivajo za diplomatskimi kulisami Gre tu brez dvoma za ekspanzijo proti vzhodu, kateri Nemčija noče prejudicirati s pristopom k vzhodnemu mirovnemu paktu. Gre pa tudi za problema A ve,trije in Podunavja, o katerih nifcdo ne dvomi, da ju niti Nemčija ni odstavila z dnevnega reda, niti niso nanju pozabili njeni avstrijski eksponenti.
V zvezi s temi možnostmi se odpira
vprašanje bodoče italijanske orientacije, ali z drugima besedami: vprašanje, kaj bo s toliko pričakovanim itn že tolikokrat na,povedanim italijansko-fran_ coskim zbližam jem. Poročila zadnjega časa ne dopuščajo prevelikih nad, da bd bil fašistični Rini voljan iskreno izpolniti glavni pogoj za tak sporazum: odpovedati se reviriond&tieni politiki, ki je še vedno vir stalnega vznemirjenja v Srednji Evropi. Demonstrativna samozavest madžarskega zunanjega ministra Kanve, ki predpisuje Evropi pogoje za rmadžarsiki mir«, dopušča sklep, da si je Budimpešta še vedno gotova rimske easlom.be, brez katere bd po ženevski obsodbi terorističnega revizionizma ne mogla še naprej izzivati onih, ki se trudijo za likvidacijo nesoglasij in nasprotij, ovirajočili pacifikacijo in konsolidacijo težko preizkušenega kontinenta. Zdi se, da je božična blagovest ljudem »dobre volje« v revizdonistiičnem taboru izzvenela v prazno in da se pripravljajo nove komplikacije, M jih bo mogla premagati le žilava vztrajnost mirovnih pionirjev.
Mirovna organizacija je svoje postojanke brez dvoma utrdila in ustvarja še nove. Mali antanti se je v teku leta tesno pridružila Balkanska zveza, na vzhcdu se je po enakih principih in a kongruentnimi cilji oživotvoril baltski pakt. Te organizacije, katerih prvi dve sta v Ženevi sijajno prestali preizkušnjo smotrenosti in solidarnosti, so krer>ke opore velike mirovne organizacije, ki jo pripravljata z vnemo in doslednostjo velesili, Francija na zapadu, na vzhodu pa Rusija. Prvotna zasnova vzhodnega pakta je morala vsled nerazumevanja ali pa premišljenega nasprotstva Berlina in Varšave biti podvržena potrebnim modifikacijam, njena temeljna ideja pa je ostala živa in trdna ter bo brez dve-da na spremenjeni bazi oživotvorjena kljub manevrom njenih odkritih in tajnih nasprotnikov.
Izkušnja šestnajstih povojnih let je pokazala, da svet še ni dozorel za veliko Wilsonovo idejo mednarodne pravičnosti, ki bd omogočila, da se zaklene marilno orožje v arzenale. Miselnost imperializma in revanže dviga glavo, zdi se, še višje, kakor pred usodnim letom 1911. Pred meseci se je razšla razoro-žitvena konferenca, te dni ji je sledil washingtonski pomorski sporazum. Legalno oboroževanje se nadaljuje v nedoslednost in sili celo najzvestejše pacifiste, da mislijo na svojo obrambo. Sistem regionalnih paktov, ki druži pozitivne mirovne elemente v bojno vrsto, ki bo močnejša od združenih rušilcev obstoječega meddržavnega reda, je edino sredstvo ki ne bo samo garantiralo nedotakljivost zavezniških mej, nesro tudi s svojo =k!enjenostjo in pripravljenostjo izključilo vsako nado na uspeh oboroženih napadov. Kajti le z moralno in dejansko premočjo je v današnjih ^vwaetrah mogoče obvarovati narode 1
Za diplomatskimi kulisami med Parizom in Rimom:
Srednjeevropski garancijski pakt
Zajamčenje neodvisnosti Avstrije naj o tvori pot k ureditvi vseh srednjeevropskih problemov — Jugoslavija naj doprinese nove žrtve za sporazum z Italijo
Beograd, 27. decembra, p. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z naraščajočim zanimanjem spremljajo razgovore in pogajanja med Rimom in Parizom, ki naj bi omogočila zbližanje med Francijo in Italijo in obenem razčiščenje italijansko-jugo-slovenskih odnošajev in rešitev srednjeevropskega problema. Jugoslavija je sicer na teh pogajanjih za enkrat zainteresirana samo indirektno, vendar pa so ta pogajanja za nadaljnji razvoj položaja v Srednji Evropi dale-kosežne važnosti.
Mnogo komentarjev so izzvala v beograjskih krogih zlasti poročila francoskega in angleškega tiska, ki razkrivajo vse bolj jasno načrte, ki se pletejo med Rimom in Parizom in kažejo tudi na težkoče, na katera so zadela pogajanja. Tako poroča n. pr. »Daily Telegraph«, da je sestavljen poseben francosko-italijanski načrt, ki naj ustanovi poseben varnostni sistem v Srednji Evropi. Centralni problem tega sistema tvori jamstvo neodvisnosti Avstrije, ki jo smatrajo v Rimu in Parizu za izhodišče osiguranja miru v Srednji Evropi. Izgleda, da je »Daily Telegraph« dobil te informacije iz angleških vladnih krogov, iz česar se sklepa, da Anglija povoljno spremlja francosko-italijanska prizadevanja in da soglaša s temi načrti. O tem načrtu se je zelo obširno razpravljalo tudi na predbožičnem sestanku angleškega zunanjega ministra Simona v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Lavalom in ministrskim predsednikom Flandinom, ki ju je v svrho podrobnejšega dogovora povabil na obisk v London.
Francosko-italijanski načrt sloni na zasiguranju neodvisnosti Avstrije, smatrajoč, da bi rešitev tega problema otvorila pot k rešitvi vseh ostalih vprašanj, ki se tičejo Srednje Evrope. V to svrho naj bi se sklenil poseben garancijski pakt, ki bi ga poleg Italije in Francije podpisale tudi Nemčija, Anglija ter po želji Francije še Mala antanta.
Predpogoj za rešitev tega problema pa je zbližanje med Francijo in Italijo. Diplomatska pogajanja, ki se vrše med Rimom in Parizom, po informacijah lista, dobro napredujejo, vendar pa še ni mogoče govoriti o skorajšnjem posetu Lavala v Rimu. Pogajanja v veliki meri ovira naraščajoča napetost med Italijo in Abesinijo, ker ta spor v mnogočem otežkoča sporazum v afriških kolonijalnih zadevah.
Druga predpostavka realizacije fran-cosko-italijanskega načrta je sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Po informacijah »Daily Telegraph a« bi morala Italija v to svrho doprinesti gotove žrtve, kakor se na drugi strani pričakuje tudi od Jugoslavije, da bo prispevala svoj delež in pokazala dobro voljo za sporazum z Italijo. Na ta način bi se po mnenju pariških in rimskih krogov dala tndi najlažje premostiti napetost med Jugoslavijo in Madžarsko.
»Daily Telegraph« pa obenem podčrtava, da brez Nemčije izvedba teh načrtov ni mogoča. Stališče, ki ga bo v tem pogledu zavzela Nemčija, pa je v glavnem odvisno od odnošajev, ki bodo zavladali med Nemčijo in Francijo po posaarskem plebiscitu. Francija in Italija bosta vsekakor zastavili vse svoje sile, da pridobita Nemčijo za te načrte, na drugi strani pa pričakujeta tudi od Anglije, da bo zastavila za dosego tega cilja ves svoj vpliv v Berlinu.
Velesile so pripravljene priznati Nemčiji dalekosežne koncesije, ako se pridruži tej akciji za pomirjenje Evrope. Ako Nemčija pristane na razorožitveno konvencijo ter se pridruži skupni akciji velesil za sklenitev nekakega splošnega varnostnega pakta evropskih držav, ki naj bo končni cilj diplomatske akcije Pariza, bi bile velesile celo pripravljene črtati peto poglavje versajske mirovne pogodbe, ki določa omejitve v pogledu oborožitve Nemčije. »Daily Telegraph« ob koncu še dodaja, da obstoja tako v Londonu kakor v Parizu upanje, da se bo posrečilo pridobiti Nemčijo in opozarja na najnovejše miroljubne izpred novo vojno katastrofo. Bolj kakor kdaj, velja dandanes starodavno geslo: si vis pacem, para bellum. V lastni moči in zavezniški zvestobi je kljub do trajnega miru. S tem spoznanjem zaključuje miroljubna Evropa svojo letošnjo bilanco, v tem znamenju bo prestopila prag novega leta. Zato ni čuda, če so v božično razpoloženje odmevale rezke strune skrbi za bodočnost.
jave Hitlerja. Ce se t« npanje uresniči, bi moglo priti takoj po posaarskem plebiscitu do dalekosežnih sporazumov z Nemčijo, kar bi v največji meri okrepilo varnost in mir E .ope.
V beograjskih diplomatskih krogih potrjujejo, da so informacije »Daily Te-legrapha« dokaj točne, vendar pa obenem opozarjajo, da obstojajo še velike razlike v pogledu praktične izvedbe teh načrtov. Pogrešni so tudi vsi oni računi zapadnih velesil, po katerih naj bi
postala Jugoslavija oni drobiž, s katerim bi si velesile plačevale svoje medsebojne koncesije. Jugoslavija je bila vedno pripravljena stopiti z Italijo v pogajanja za ureditev sosedstvenih odnošajev, vendar je za dosego tega cilja že tobko žrtvovala, da o kakih nadaljnjih žrtvah ne more biti več govora. Jugoslavija je s svojo miroljubno politiko že dovolj jasno pokazala, da nima nikakih agresivnih ciljev in je sedaj pač vrsta na Italiji, da to dokaže tudi ona.
Italijanske spletke
proti Mali antanti
Brezuspešno posredovanje Francije v Rimu v prilog Male antante — Italija bi rada razbila Malo antanto in jo odtujila od Francije
Pariz, 27. decembra r. V nasprotju z optimističnimi poročili angleških listov o ugodnem razvoju italijansko-francoskih pogajanj in o skorajšnjem odhodu Lavala v Rim, objavljajo francoski listi dokaj pesimistična poročila. V današnjem »Echo de Pariš« objavlja Pertinax daljši članek, v katerem podčrtava, da je akcija francoske diplomacije dosedaj v Rimu naletela na velike težkoče in da so uspehi razmeroma neznatni. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun je že dvakrat interveniral pri Mussoliniju, vendar se mu doslej nI posrečilo premagati odklonilnega stališča, ki ga zavzema Mussolini napram Mali antanti, posebej pa še proti Jugoslaviji. Fran cija je že dvakrat napravila v Rimu de-maršo In zahtevala kot pogoj za nadaljevanje akcije za medsebojno zbližanje javno izjavo Mussolinija, v kateri naj bi pri-
šlo do izraza prijateljsko stališče Italije do Jugoslavije in v kateri naj bi Mussolini pred vsem svetom jasno in nedvoumno priznal narodno in državno edinstvo ter nedotakljivost jugoslovenskega ozemlja. Vsa ta prizadevanja Pariza pa so ostala brezuspešna.
Razen tega je francoska vlada predlagala, naj bi garancijski pakt velesil, s katerim naj bi se zajamčila neodvisnost Avstrije, poleg velesil podpirala tudi Mala antanta. Temu pa se v Rimu odločno pro-tivijo in zahtevajo, da naj ta pakt podpišejo samo sosedne države Avstrije. V pariških krogih vidijo v tem staro nasprot-stvo Italije do Male antante in poizkus omajati prijateljstvo in zavezništvo med Francijo in Malo antanto. S tem, da v Rimu izključujejo Malo antanto, skušajo obenem zabiti klin med države Male an-
tante ter ločiti Rumunljo od Jugoslavije
in češkoslovaške.
Velike težave so nastale tudi gled« vsebine deklaracije avstrijske neodvisnosti, ker izbegava Italija vse, kar bi pomenilo priznanje Male antante kot enotne mednarodne politične tvorbe. Pertinax zaključuje iz vsega tega, da so francosko-italijanska pogajanja še daleč od zaključka in pozitivnega uspeha, če bo Italija vztrajala na svojem odklonilnem stališču proti Mali antanti, Pertinax ne izključuje možnosti, da se bodo razgovori med Rimom in Parizom razbili in da se bo Francija omejila na dogovor z Nemčijo, ki bi mogel dovesti do sklenitve varnostnega pakta tudi brez sodelovanja Italije. Vsekakor pa Pertinax svari Lavala, naj jse nikar ne prenagli in naj potuje v italijansko prestolnico šele takrat, ko bo že dosežen sporazum, ker bi vsako drugačno po-stopanje moglo odtujiti Francijo od njeni! zaveznikov v Srednji Evropi.
O čem bodo razprav* Ijali v Londonu
Pariz, 27. decembra, d. Povabilu zunanjega ministra Simona Flandinu in Lavalu, naj prideta na obisk v London, pripisujejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih velik poinen. Čeprav ni verjetno, da bi prišlo do obiska pred posaarsbim plebiscitom in pred zaključitvijo francosko-italijanskih pogajanj, vsekakor pa ne pred potovanje Lavala v Mim, pa se politični krogi že sedaj bavi jo z morebitnimi posledicami nameravanih razgovorov v Londonu. Poleg splošne poglobitve političnega sodelovanja Francije in Anglije ima Simon po mnenju političnih krogov v mislih tudi mednarodno izenačenje oborožitve, povratefc Nemčije v Društvo narodov in pristanek Nemčije na vzhodni varnostni pakt.
Pred sestankom
Narodne skupščine
Konference ministrskega predsednika Jevtiča s skupščinskim predsednikom dr. Kumanudijem — Seja vlade Danes se sestane ožji odbor JNS
Beograd, 27. decembra, p. Ministrski predsednik g. Jevtič je danes ponovno konferiral s predsednikom Narodne skupščin« in razpravljal z njim o sklicanju parlamenta. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, sta se dogovorila, da bo sklicana Narodna skupščina za 3. januar. Skupščina pa bo imela samo eno ali dve seji. Predvsem bo na tej sej-i predložen skupščini proračun za leto 1935-36, ki ga je finančni minister že dostavil skupščinskemu predsedstvu. O proračunu bo nato takoj začel razpravljati že izvoljen finančni odbor Narodne skupščine. Pričakuje se tudi, da se bo pri tej priliki predstavila nova vlada Narodni skupščini z deklaracijo, ki jo je napovedal že ministrski predsednik g. Jevtič v izjavi novinarjem ob priliki sestave svoje vlade. V političnih krogih vlada za deklaracijo vlade veliko zanimanje, ker pričakujejo, da bo ministrski predsednik g. Jevtič v vladni izjavi točneje obeležil svoje cilje in program svoje vlade.
Vlada je imela danes popoldne drugo sejo, na kateri je razpravljala o tekočih zadevah in o vladni deklaraciji. Ministri, ki so se mudili na božičnem odmoru izven Beograda, so se v teku današnjega dne vrnili v prestolnico. Med drugimi se .ie davi vrnil v Beograd tudi minister socialne politike g. dr. Marušič.
Veliko zanimanje vlada v političnih krogih za jutrišnjo sejo ožjega glavnega odbora JNS, na kateri se bo razpravljalo o poslednjih političnih dogodkih in o stališču stranke do vlade g. Jevtiča. Člani glavnega odbora so se začeli že danes zbirati v Beogradu ter so imeli med seboj živahne konference. Pozornost je zbudila v političnih krogih vest, da je bila za včeraj v Zagreb sklicana seja poslanskega in senatskega Narodnega kluba (skupina g. Preke) odgode-na do 5. januarja. Na seji bi imeli razpravljati o političnem položaju in izvoliti novega predsednika, ker je dosedanji predsednik dr. Marko Kožulj vstopil v vlado. Odgoditev napovedane seje v vseh političnih krogih živahno komentirajo. vendar pa pravi vzrok odgoditve ni znan.
Minister Jankovič obolel
Beograd, 27. decembra, p. Minister za kmetijstvo dr. Dragutin Jankovič je obolel in mora po naročilu zdravnikov ostati v postelji. Zadnje dni je imel dolgotrajne konference s Savezom srpskih zemljorad-ni^lcJt aa'"vtereui oredsednik ie mi-
nister Jankovič. Savez se nahaja v dokaj težkem finančnem položaju. Konferenc, na katerih so razpravljali o sanaciji te važne zadružne organizacije, se je udeleževal deloma tudi ministrski predsednik g. Jevtič.
Minister dr. Auer v Sisku
Sisak, 27. decembra, n. Za božične praznike se je mudil v Sisku novi minister za telesno vzgojo g. dr. Auer. Na postaji so ga ob prihodu sprejeli številni njegovi prijatelji in drugi meščani z dvema godbama. Pozdravil ga ie tovarnar senator Pero Teslič.
Oba pomočnika finančnega ministra upokojena
Beograd, 27. deccmbra. p. S kraljevim ukazom sta na predlog finančnega ministra upokojena dosedanja pomočnika finančnega ministra inž. Stanoje NedelJ-kovič in Vitomir Konstantinovič.
Tudi upravnik beograjske policije
Beograd, 27. decembra p. Danes je bil upokojen beograjski policijski upravnik g. Manojlo Lazarevič.
Vrnitev starih režijskih kart za železničarje
Beograd, 27. decembra, p. Novi prometni minister g. Inž. Vujič je izdal odlok. s katerim se v pogledu režijskih kart vzpostavlja prejšnje stanje. Kakor znano, je bivši prometni minister general Milosavljevič na«prvo ukinil režijske karte, nato pa povišal njihovo ceno od 10 na 20 odstotkov normalne tarife. Novi prometni minister Je ta odlok razveljavil in odredil, da se računajo režijske karte po prejšnji desetodstotni tarifi. Obenem Je vrnil režijske karte tudi upokojencem, katerim so bile svoifčas-no odvzete.
Vojaška imenovanja
Beograd 27. decembra, p. Z odlokom vojnega ministra so postavljeni za vršilce dolžnosti upravnika inventarja nepremičnin pri vojnem okrožju v Mariboru inž. ka-petan II. ki. Josip Šolar, pri poveljstvu mariborske garnizije inž. poročnik Ljubomir Savič in pri vojnem okrožju v Ljubljani inž. poročnik Bogdnn Mlakar.
Gledališki požar
Amsterdam. 27. decembra. w. Mestno gledališče v Arnheimu je davi do tal pogorelo.
Upokojitev generala Weyganda
Pariz, 27. decembra, d. Generalissimus francoske vojske, general NVevgand, bo zaradi visoke starosti 21. januarja stopil v pokoj. Njegov naslednik bo general Ga-melin, šef generalnega štaba francoske vojske. Novi generalissimus bo vršil obenem posle podpredsednika vrhov, vojnega sveta in šefa generalnega štaba. Nejgov pomočnik bo general Georges, ki je bil ranjen ob priliki marsejskega atentata, ko se je vozil v avtomobilu s kraljem Aleksandrom.
General Korner izpuščen
Dunaj, 27. dec. w. Bivši zvezni svetnik in general Teodor Korner, ki je bil vojaški vodja socialističnega »Schutzbunda« in je bil zaradi februarskih nemirov aretiran, je bil na božični večer izpuščen na svobodo. Sodno postopanje proti njemu, ker ni prijavil veleizdajniškega delovanja socialistov, se bo nadaljevalo. General Korner bo tudi v bodoče ostal pod policijskim nadzorstvom in je moral obljubiti, da ne bo več posegal v politično življenje.
Boncour proučuje marsejske spise
Pariz, 27. decembra, p. Bivši ministrsk predsednik in zunanji minister Paul-Bon-cour, ki bo zastopal v procesu proti marsejskim atentatorjem interese Nj. Vel. kraljice Marije, je odpotoval v Marseille da pregleda sodne spise in obtožni material proti atentatorjem ter vloži morebitne svoje dopolnilne predloge. Danes ga je sprejel v justični palači preiskovalni sodnik Duc de Saint Paul. Tudi stalni delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič je prispel v Marseille, da ga zasliši preiskovalni sodnik kot pričo zaradi terorističnega delovanja vstašev.
Nemiri v Albaniji?
Beograd, 27. decembra, p. Po vesteh raz nih inozemskih poročevalskih agencij so nastali v nekaterih albanskih pokrajinah nemiri, naperjeni proti sedanjemu režimu. Zarotniki so baje v nekaterih krajih že prevzeli oblast. Podrobnosti niso znane. Tukajšnje albansko poslaništvo kategorično demantira te vesti in zatrjuje, da vladi v vsej Albaniji red in mir.
Nevtralci pri posaarskem >!scitu
plebi
Saarbrucken, 27. decembra. AA. Dne 10. januarja bo prispelo v Saarbriicken 950 nevtralnih agentov, da bodo predsedovali volitvam dne 13. januarja. 350 jih bo iz Švice, 350 iz Nizozemske in 250 iz Luksem-burške. Plebiscitna komisija jih bo po prihodu zaprisegla, nakar bodo odšli na svoja volišča. Med božičnimi prazniki je vladal po vsem Posaarju najpopolnejši red in mir. Nikjer ni bilo niti najmanjšega incidenta.
Ameriško oboroževanje v zraku
Washlngton 27. decembra AA. Vojno ministrstvo je sklenilo pospešiti nabavo 900 letaj, ki bodo takoj izročena vojnemu letalstvu,
Krvava sodba v Rusiji
Zagonetna zarota Kamenjeva In Zinovjeva — Tudi boljševiki obešajo le ta tiče, tatove pa izpuščajo
Božične tragedij®
Velika železniška nesreča v Kanadi — 20 ljudi ubitih, SO ranjenih — Eksplozija lokomotive rudniškega vlaka
Chicago, 27. decembra, d. O železniški nesreči, ki se je pripetila v bližini Hamil-tona na božični večer, se poročajo še naslednje podrobnosti:
Nesreča se je pripetila na izogibališču mednarodne železniške proge Ottawa-Chi-cago, kjer je čakal izletniški vlak, poln potnikov, vračajočih se z božičnih obiskov v Torontu, da pride mimo ekspresni vlak. Ker kretnice niso dobro funkcionirale, je eks-presni vlak zavozil s polno brzino v čakajoči lokalni vlak. Z groznim hruščem se je zaletela velika lokomotiva ekspresnega vlaka v lesene vagone osebnega vlaka ter jih razbila. Dejstvo, da so bili prvi vagoni ekspresnega vlaka jekleni, je nesrečo še povečalo. Prizor veselih ljudi se je naenkrat izpremenil v grozo Izletniki so bili v najboljšem razpoloženju ter so si s petjem krajšali čas. ko so čakali, da pride mimo ekspresni vlak; naenkrat pa sta se smeh in petje izpremenila v obupno kričanje ter v silen hrušč, ko je ekspresni vlak trčil v osebnega ter ga razbil. Ker so ugasnile v istem času v vagonih tudi luči, je bilo v prvih trenutkih zelo težko izvleči ponesrečence izpod razvalin. Kolikor so jih našli, so jih položili na odeje, pregrnjene po snegu. Končno so prispeli iz Hamilto-na in drugih postaj pomožni vlaki, ki so pričeli odvažati ponesrečence. Nekaj so jih prepeljali v Hamilton tudi z avtomobili. Žalosten prizor so nudili razbiti poštni vagoni, polni božičnih pošiljatev. ki so ležale daleč raztresene ob progi med mrtveci in ranjenci Dosedaj so potegnili izpod razvalin 20 mrtvih, dočim je bilo nad 50 ljudi več ali manj ranjenih. Prva preiskava je
dognala, da je nesrečo zakrivila napačno postavljena kretnica. Brzi vlak je zaradi tega zavozil na isti tir, na katerem je čakal osebni vlak, v katerega se je zaletel z brzino 100 km na uro.
Pariz, 21 decembra AA. Agencija Ha-vas poroča iz Montgomervja (zapadna Vir-ginija), da je razneslo lokomotivo nekega rudniškega vlaka. 15 rudarjev je bilo ubitih, okoli 20 pa več ali manj nevarno ranjenih
Woutgomerys (zapadna Virginija), 27. decembra. w. Lokomotiva vlaka, ki je vozil 350 rudarjev na delo. je eksplodirala, pn čemer je bilo ubitih Ičj, hudo ranjenih pa 35 ljudi. Triie vagoni in stroj so popolnoma razdejani. Porušilo se je tudi poslopje, ki je stalo v bližini kraja, kjer se je zgodila nesreča.
Newyork, 27. decembra. AA. Med božičnimi prazniki je bilo v Zedinjenih državah 26 ubojev, 12 oseb je utonilo, 7 letal pa se je ponesrečilo Prometne nesreče so zahtevale SS človeških žrtev.
London. 27. decembra. w. >Lloyds< poro ča iz Viga, da se je v višini Viga potopil z vso posadko španski ribiški parnik »Re-publica^.
Amsterdam, 27. decembra. AA. Avtobus, v katerem je bilo devet ljudi, je padel v prekop. Pet oseb je utonilo.
Dunaj. 27. decembra. AA. Blizu Dunaja je vlak prevrnil avto, v katerem so bile štiri osebe in ga popolnoma zdrobil. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, ostali dve so pa v brezupnem stanju prepeljali v bolnico. Nesreča se je pripetila, ker je železniški čuvaj pozabil spustiti zatvornico
Georgijev o
zunanji p
Sadovi dosedanjega dela novega režima na Bolgar-
Pariz, 23. decembra.
Na umor Kirova, pomočnika ra desne roke diktatorja Stalina je sovjetska oblast odgovorila s krvavim pokoljem več ko sto ljudi, ki so nedvoumno po velikem delu nedolžni. S tem so boljševiki zopet enkrat dokazali, da njihova vladavina še ni toliko utrjena, da bi ves slučaj lahko izročili v pretres nepristranskemu sodišču, ki naj dožene krivdo posameznih udeležencev zarote in po veličini krivde tudi odmeri zasluženo kazen. Namesto tega je sovjetska oblast postopala sumarično in dala ustreliti kar 104 osebe, ne da bi se uve-rila, v koliko so posamezni res sodelovali pri umoru Kirova. Posegla je tedaj daleč nazaj v prva leta komunistične strahovlade in zopet posegla po orožju, ki bo še dolgo metalo črno senco na prve dneve sovjetske revolucije. Po-služila se je množestvenega terorja, še preden je bilo količkaj dokazano, da gre tudi za množestveno zaroto proti državni oblasti.
Vsa stvar je do danes še zavita v meglo, kajti uradna obvestila iz Moskve so skopa in nejasna in se je verzija o zaroti nekdanje opozicije pojavila šele prav zadnji čas. V koliko je verjetna, je še veliko vprašanje, saj se obenem z njo čujejo tudi glasovi, kakor bi bila v zadevo vmešana tudi inozemska emigracija. Ostali svet pa ima že dovolj izkustva, da z izvestno dozo skepse presoja moskovske uradne izjave, ki so vse prej nego nedvoumne. Po večini so celo tako sestavljene, da dopuščajo naravnost nasprotujoče si slutnje. Vse kaže. da je mogotcem v Kremlju manj do tega. da bi javnost vedela, v čem je stvar, pač pa si prizadevajo, da bi z uradno nejasnostjo udarili čim več nasprotnikov režima. Le na ta način se da razumeti, da se z uradne strani trosi mržnja tako proti emigraciji, kakor proti nekdanji opoziciji.
Po zadnjih vesteh iz Moskve bi se pa vendarle dalo sklepati z do voljno gotovostjo. da gre za opozicionalno zaroto pod vodstvom nekdanjih prvakov komunizma Zinovjeva in Kamenjeva. Preden pa si ie oblast upala nad oba nekdanja prvaka, je dala v sumaričnem postopku postreliti že celo množico oseb, ki so v gibanju imeli večinoma podrejen značaj. Zinovjev in Kamenjev sta bila samo izključena iz stranke; za oba izključitev ni nič novega, saj sta bila že parkrat v nemilosti, pa sta se po daljšem ali krajšem pregnanstvu zopet skesano vrnila na edino zveličavno uradno linijo.
V tem pogledu se boljševiški veljaki bistveno ločijo od vodilnih osebnosti francoske revolucije. Zapad namreč silno rad išče analogij med ruskim in francoskim prevratom, pričakujoč, da se bodo v Rusiji prilike uredile, brž ko bo nastopil trenutek, o katerem se bo lahko reklo: revolucija požira svoje otroke Te analogije s francosko revolucijo na Ruskem ni opaziti. Zdi se celo. da se moskovski mogotci ogibajo tega. da bi kakega bivšega voditelja obsodili na smrt. Pred leti je bil svet priča ogromnega padca Trockega. Mož je bil pregnan v Srednjo Azijo, ves ruski tisk je z brezprimerno ironijo dajal v nič njegove zasluge, končno pa so mu dovolili, da ie zapustil državo; po njegovi glavi ni segel nihče. Račune so plačali pristaši podrejenega pomena, le da ne v taki množici in tako krvavo, kakor v primeru zarote Zinovjeva in Kamenjeva. Ta kruti način brezobzirnega terorja je morda boli učinkovit, kakor je bil način francoskih revolucionarjev, ki so sekali glave v prvi vrsti voditeljem.
Mogotci v Kremlju nočejo ustvarjati mučenikov opozicionalne ideje, marveč veliko rajši uničujejo pristaše, da bi si
'aponski prestolni govor
Tokio 27 decembra AA Včeraj so na svečan način otvorili novo zasedanje japonskega parlamenta V prestolni besedi pravi laponski cesar med drugim, da bo moral parlament poleg državnega proračuna proučiti tudi zakonski načrt o tehnični in finančni pomoči ki io bo Japonska podelila Mandžurii' pri preureditvi tamoinie Iržavne uprave V odsNvku o finančnih vprašaniih navqja prestolni govor da znašajo državni dolgovi Japonske okrog 10 mi-Mard jenov.
v bodoče vsakdo temeljito premislil, preden se bo zavzel za kako novotari-jo naperjeno proti režimu. Boljševiški način je morda učinkovitejši, zahteva pa množine nedolžnih žrtev in je v tem pogledu nad vse nečloveški. Res da sedanji moskovski obračun po številu žrtev ne dosega letošnjega pokolja v Nemčiji, ali v njem je videti sistem, ki hoče napraviti množestveni teror za stalno institucijo sovjetskega pravosodja, medtem ko so slioni izbruhi drugod le trenutna mera prevelike strogosti.
Pri vsem tem pa je svetovni javnosti popolnoma skrito, kaj sta zagrešila Zinovjev, ki je že obsojen na pregnanstvo. in Kamenjev. zoper katerega še teče preiskava. Tudi ne vemo, katera skupina v stranki je zahtevala zrušitev obeh. Ko je bila uvedena gonja zoper Trockega ji je stal na čelu Buharin, takoj po porazu Trockega je prišla vrsf na Buharina in njegove tovariše. Ti so se zdeli Stalinu tako opasni. ko so pokazali svojo silo v borbi z opozicijo, da se Buharin do danes vkljub opetovanim izjavam kesanja ni mogel povzpeti na nekdanjo višino. To pot ni onega besednega boja, zato pa tem kruteje opravlja svoj posel rabljeva puška. Sodeč po tej podrobnosti to pot menda res ne gre za razliko v ideoloških pogledih na posamezna temeljna vprašanja državne uredbe, marveč za zaroto proti nosite-ijem režima, proti vladajočim mogotcem.
Le na ta način se da pojasniti izjemna strogost napram soudeležencem zarote, o kateri pa bo svetovna in ruska javnost gotovo še dolgo na nejasnem tako glede nje resničnega obsega, kakor glede ciljev, ki jih je zarota zasledovala. Vsekakor oa je krvavo obračunavanje močno pokolebalo ugled Rusije, ki se je bil komaj začel nekoliko DODrav-Irati.
Pariz, 27. decembra d. Francoska vlada je vnovič opozorila izgnanega bivšega voditelja ruskih boljševikov Leva Trockega, ki živi sedaj v Franciji, naj se vzdrži vsake politične delavnosti, ker bo v nasprotnem primeru takoj izgnan preko meje. Storila je to predvsem na podlagi obvestila sovjetskih oblasti, da je Trockij sodeloval pri zaroti teroristov, ki so io n«-davno odkrili v Rusiji. V zunanjem ministrstvu sicer zagotavljajo, da Stalin ni oficielno obvestil francoske vlade o akciji Trockega, vendar pa poroča »United Press«, da govore poročila iz Moskve tudi o soudeležbi Trockega pri zadnjih dogodkih v Rusiji. Francoska policija poudarja, da živi Trockij pod strogim nadzorstvom v kraju, ki širši javnosti ni znan in da se ni mogla ugotoviti niti najmanjša njegova politična delavnost, odkar se ie preselil iz Barbizona v okolico Fontaine-bleaua. Kakor znano, je bila ta preselitev svoj čas odrejena zaradi akcije Trockega za četrto internacionalo, ki jo je snoval.
Moskva, 27. decembra AA. Po nalogu iz Moskve so v ruskem mestecu Dnepro-petrovsku aretirali vse tamošnje ugledne prvake komunistične stranke. Kaže. da bo zapleteni v umor Kirova.
Po uradni obtožnici proti morilcu Kirova in njegovim sokrivcem je preiskava dognala, da je umor Kirova delo teroristične organizacije s prevratnimi načrti. Člani te organizacije so bili pristaši Zinovjeva. Sam umor je pripravila petro-grajska podružnica organizacije. Tu 60 imeli prvo besedo Katalinov, Sacki, Rum-jancev, Mandelstam, Mjasnik, Oljovin. So-sicki in sam morilec Nikolajev.
O preiskavi proti atentatorju Nikolaje-vu krožijo vedno bolj zamotane verzije. Tako pravijo, da je vojaškim preiskovalnim sodnikom priznal, da je protirevolu-ctonarna 6truja nameravala spraviti s sveta ne le Kirova, nego tudi Stalina. Stalinov naslednik naj bi postal Trockij, Zinovjev in Kamenjev pa bi zamenjala Molotova fn Kaganoviča. Nadalje naj bi bil Nikolalev priznal, da so bili zarotniki v zvezi t nekimi tujimi konzulati.
Zaroka španskega princa
Rim, 27 decembra. AA Danes so razglasili zaroko dona Jaima Bourbonskega, dru gega sina bivšega španskega kralja Alfonza XIII z Emanuelo de Dampierrovo. hčerjo viconta Plerra pooblaščenega ministra, ki opravlja funkcijo svetnika francoskega poslaništva pri Kvirinalu
Izpopolnitev grške oborožitve
\tene. 27 decembra w Vlada trenutno intenzivno bavi z vprašanjem izpopolnitve vojnega materiala. V vladnih krogih cenijo, da bo treba za oborožitveni načrt ©ribližno pet milijonov drahem.
Odhod bana dr. Mamica
Ljubljana, 26. decembra
Kakor smo že poročali, se je novi minister za socialno politiko in narodno zdravje, bivši ban g. dr. Drago Marušič mudil čez božične praznike v Ljubljani. Ob tej priliki je izročil banske posle svojemu dosedanjemu pomočniku g. dr. Pirkmajerju. ki jih bo odslej vodil kot namestnik bana. V ponedeljek so se od svojega dosedanjega šefa poslovili uradniki banske uprave, o čemer smo tudi že poročali.
Snoči se je g. dr. Marušič vračal z orient-skim ekspresom v Beograd. To priliko so porabili predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter raznih korporacij, da se poslovijo od njega kot dosedanjega vrhovnega predstavnika državne uprave v naši banovini. Tako so se na kolodvoru zbrali divi-zionar general Cukavac bngadna generala Jovanovič in Pekič, načelnik divizijskega štaba podpolkovnik Orlovič. polkovnika Iskric in Nedeljkovič, večje število drugih višjih oficirjev, namestnik bana dr. Pirk-majer z načelniki in drugimi uradniki banske uprave, župan dr. Puc z večjim številom mestnih svetovalcev in magistratnih uradnikov, zastopniki Zveze slovenskih zadrug, primorskih akademikov in emigrantov, Soče, Tabora, vojnih dobrovoljcev, rezervnih oficirjev iti
G. dr. Marušič se je v kratkem nagovoru zahvalil za izkazano mu pozornost in nato še s skoro vsemi vodilnimi predstavniki spregovoril po par besed, dokler ni prišel čas odhoda in se je z vlakom odpeljal med živahnimi pozdravi vseh navzočih.
Pomorsko sodelovanje Amerike in Anerlijr
London, 27. decembra, d. Po vesteh iz Washingtona je ameriški državni departe-ment že nekaj časa v st<kih z angleško vlado zaradi zaključitve posebnega pomorskega dogovora med obema državama. Sedaj pripravljajo podrobne načrte. K pogajanjem nameravajo kasneje pritegniti tudi Francijo. Italijo in Nemčijo. Kar se tiče Japonske, zahteva ameriški državni depar-tement slej ko prej, da se mora odreči svoji zahtevi po pomorski pariteti z Anglijo in Zedinjenimi državami.
Roosevelt proti inflaciji
Washington, 27. decembra, d. Roosevelt je včeraj objavil svoj tako zvani strateški načrt borbe za obnovo Amerike. Doslej je samo jasno, da se odločno izreka proti inflaciji. Dne 4. januarja bo zahteval od kongresa najprej kredit 5 milijard dolarjev za zaposlitev brezposelnih pri javnih delih.
Angleška letala za Španijo
Paril, 27. decembra. w. Dvanajst angleških dvokrilnikov, ki so določeni za špansko vojaško letalstvo, je prispelo danes na letališče v Le Bourt-et, odkoder so nadaljevali polet v Bordeaux. Odtod bodo letala v etapah letela dalie v Madrid.
Poostritev orožnih predpisov v Franciji
Pariz, 27. decembra, g. Federacija republikanskih rezervnih oficirjev je sprejela resolucijo, v kateri nastopa odločno proti agitaciji desničarskih krogov, ki napadajo vlado v zvezi z zakonskim osnutkom glede prepovedi zasebne posesti orožja. Resolucija naglaša, da dotični zakonski osnutek nikakor ni naperjen proti rezervnim oficirjem, temveč ima samo namen, da bi pseu-do-fašističniin organizacijam preprečil med zasebniki protizakonito last orožja.
Poglavje o zamorčkih
Naročili naiii piše:
Neki ljubljanski dnevnik je slovensko javnost za Božič razveselil z Izrednim presenečenjem. Priobčil je namreč fotografijo s sedemnajstimi ljubkimi zamor-čki, ki vneto prebirajo »Slovenca«, »Slovenskega Gospodarja« in »Bogoljuba«, pod sliko simpatičnih zamorčkov stoji besedilo, da se je črna deca v 10 mesecih naučila tako dobro našega jezika, da lahko čita omenjene liste in da se silno veseli novic iz mile očetnjav«. Obče znano je, da so zamorčki zelo bistre glave, vendar je to vsekakor rekord bistroumnosti, da so se naučili slovenščine že po desetih mesecih. Kako ti ljubki zamorčki iz Bei* gijskega Konga prekašajo nekatere Nem ce, ki so že po deset in več let med nami, pa jim naša beseda ne gre in ne gre v trde glave. Uverjeni smo, da bodo ti zamorčki čez nadaljnjih 10 mesecev enako gladko čsitali tudi pisanje Frtavčkovega Gustlja in za to priliko si zopet želimo njihovih ljubkih obrazkov.
Trije izmed zamorčkov znajo tud! pisati, tako vsaj dokazujejo podpisi, ki jih je več, izdajajo pa k večjemu tri različne pisave. Zamorčki se pišejo Upela, Bayon go, Buebuele ali kako drugače, ime pa jim je Pierre, Antoine, Loucas, Camille itd. Iz slednjih se da sklepati, da znajo francoščino še dokaj bolje nego slovenščino. Vendar nam naš informator zagotavlja, da »z velikim veseljem čitajo »Slovenca« in druge slovenske katoliške liste«.
Tega uspeha naše ljube materinščine na bregovih daljnega Konga se mora odkrito radovati vsak dober slovenski domoljub Tako je tudi prav, da se znanje našega jezika širi po tujem svetu Končno smo le našli način za propagando v tujini in nobenega dvoma ni, da bo Slovencem to v veliko korist, ako bo 17 zamorcev v afriških pragozdih prebiralo izredne duhovitosti Korenčkove Nežke Ob koncu prejšnjega stoletja je bil naš narod v živahnih kulturnih stikih s črnim plemenom Iz slovenske zbirke za afriške misijone smo bili kupili črnega zamorčka-pogančka teT ga presadili na mila slovenska tla Krstil' smo črno dete na ime patrona kranjske dežele sv. Jožefa in mu dali Izrazito slovenski priimek Ta gojenec naše pobožno-sti se je imenoval Jožef Slovenski Na žalost pa se niso izpolnile naše nade. stavljene v vrlega zamorčka Učil se je nekako slabo, vendar pa se je kasneje le preživljal s krošnjarstvom Reklame za misijonsko delo pa nam ni napravil, začel je piti. zapil se je popolnoma in razmero ma mlad umrl. Presn^iev na naša tla st-nl obnesla Novi način bo eotovo boljš' Tam naj berejo »Slovenca* in druge slo venske katnPSVe liste ln brn naj tu* ostaneta, mi smo imeli že Jožka popolne ma dovolj.
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
skem in njegove
Sofija, 27. decembra d. Ministrski predsednik Georgijev je izjavil dopisniku »Vol-kiseher Beobachter« o bolgarski zunanji politiki naslednje:
Naša zunanja politika je politika miru in sporazuma z vsemi državami, na prvem mestu pa z našimi sosedi. Tej politiki sledimo neomajno in lahko rečemo, da nam naš mednarodni položaj ne povzroča nobenih bojazni. Sedanja vlada je učvrstila politiko zbližanja z Jugoslavijo. Vzpostavila je normalne diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo ter pospešila zaključitev trgovinskih pogodb in drugih konvencij, da bi normalizirala in ojačila
Sanghaj, 27. decembra d. Maršal Cang-kajšek je započel energično nove vojaške operacije proti komunistom. V pokrajino šečuan je poslal generala iz svojega generalnega štaba, ki so mu podrejene vladne čete in ki je istočasno prevzel vrhovno poveljništvo nad vojaštvom v omenjeni pokrajini. Pokrajinska vlada je bila pre-osnovana v sporazumu z nankinško vlado ter so bili odstavljeni tudi vsi nezanesljivi generali. Nove vojaške operacije bo nankinška vlada tudi denarno podpirala v največji meri. Ob priliki neke spominske
Požar v veliki mariborski tovarni
Maribor. 27. decembra Kmalu po 17. uri je zvon oznanil požar, ki je nastal v tekstilni tovarni Doktor in drug, v kateri dela 1200 delavcev. To je drugo največje tekstilno podjetje v Mariboru. Požar je izbruhnil v oddelku za mešanje bombaža. Pri nekem stroju so nastale iskre in se je vnel bombaž, ki je začel naglo tleti Takoj so bili alarmirani delavci, ki so ogenj kmalu pogasili. V tovarno so prihiteli tudi gasilci, ki pa niso imeli več nikakega opravka. Škoda sorazmerno ni velika.
Tragična smrt v službi
Split, 27 decembra n. Včeraj ob 2. zjutraj se je zgodila v območju pomorske letalske komande huda nesreča. Poročnik fregate Djuro vukelič je pregledoval stražo. Stražnik Mihajlovič ga v temi ni spoznal in mu je velel, naj se legitimira Kljub trikratnemu pozivu se poročnik ni odzval Tato je straža namerila nanj puško in ga ustrelila, vukelič je bil zadet v srce in je obležal na mestu mrtev.
nadaljnje naloge
bolgarsko zunanjo trgovino. Sklenjeni sta bili trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Italijo, trgovinski sporazum z Madžarsko, konzularna konvencija s Poljsko ter sporazum o zvezi železniškega prometa z Rumunijo med Ruščukom in Giureevim a pomočjo železniške ladje.
Na vprašanje, kakšne naloge čakajo sedanjo bolgarsko vlado, je Kimon Georgijev odgovoril:
Nadaljevanje započetega dela za preosnovo državnega organizma, organizacija narodne gospodarske sile v službi nove države ter delo za mir na Balkanu in v Fv-ropl.
svečanosti je bilo objavljeno, da je samo tretja vladna armada imela v bojih s komunisti 3-000 mrtvih in 7.000 ranjenih.
Po neki brzojavki guvernerja pokrajine Kuejčava postaja položaj zelo vznemirljiv, ker skuša 40.000 komunistov vdreti v to ozemlje. Komunisti so že zasedli okolico Kuejčava, vendar pa se jim doslej še nI posrečilo prekoračiti reke č-.iea.
Peking, 27. decembra. AA. Po nalogu oblasti so na javnem trgu sežgali več ko tO.OOO knjig in spisov, po večini komunistično - propagandne vsebine.
Prepoved avstrijskega inonarhi-stičnega lista
Dunaj, 27. decembra. w. Korespondenca Herzog poroča, da je dunajska policija prepovedala nadaljnje izhajanje lista »Staats-wehrt, ki ga je izdajal predsednik cesarju zveste ljudske stranke Gustav Wolf, in sicer z utemeljitvijo, da je često napadal tuje državnike in narode in ga je bilo treba zaradi tega ponovno zapleniti. Polkovnik Wolf je vložil zoper ta odlok priziv
M u da zima v Ameriki
Newyork, 27. decembra AA. V nasprotju z dosedanjimi napovedmi ameriških vremen oslove ev. ki so trdili, da bo vsa zima blaga, se je sedaj na severozapadu Amerike pojavil val mraza. Ponekod so imeli 40 stopinj Celzija pod ničlo.
VrptnpncU nannvAr!
Novosadska vremenska napoved za petek: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi, dež na Primorju, sneg v notranjosti države
Dunajska vremenska napoved za petek: Ponekod padavine: marsikje sneg. posebno aa vzhodu. Temperatura bo okoli ničle.
Za spravo med Prago
in Budimpešto
Izjava češkoslovaškega poslanika v Budimpešti o možnosti zbližanja med češkoslovaško in Madžarsko Rezerviranost madžarskega tiska
Budimpešta, 27. decembra, w. Češkoslovaški poslanik v Budimpešti Miloš Kobr je objavil v božični številki »Prager Tag-blatta« članek, v katerem poudarja med drugim, da se mora tudi med Češkoslovaško in Madžarsko najti možnost za sporazum, kakor se je to zgodilo med Nemčijo in Poljsko To velja predvsem v gospodarskih pogledih. Češkoslovaška je pripravljena pristopiti k rimskim dogovorom.
Madžarski tisk je sprejel njegova izvajanja sicer blagohotno, a nekoliko rezervirano. »Magvar Orszag« smatra, da se Kobrova izvajanja nekoliko razlikujejo od dosedanje Beneševe politike in pozdravlja najbolj izjavo, da Češkoslovaška ne prisoja Madžarski, da bi se odrekla političnim ciljem, ki si jih je zastavila. Madžarska bi se rada ^edla za mizo in po-
gajala, če bi nasprotna stranka ne zahtevala od nje, da se mora odreči bodočnosti in svojim nacionalnim sanjam. Glede izjave češkoslovaškega poslanika, da tudi manjšinsko vprašanje ni tako zapleteno, kakor se zdi, naglaša list, da se Madžarska tudi na tem polju ne bo dala pregovoriti, da bi se odrekla svojim pravicam, in bo vztrajala na tem, da Češkoslovaška enkrat za vselej napravi konec povojni tehniki v zatiranju narodnih manjšin. Oficiozni »Pester Llovd« pripominja v kratki uredniški notici, da v interesu sporazumevanja noče pristaviti izjavam češkoslovaškega poslanika nobenih komentarjev ter pripominja le toliko, da ni bila Madžarska ona, ki je doslej vezala gospodarske dogovore na politične momente.
Blomfier
Le Reichswehr more biti nosilec orožja vsega naroda Za splošno vojaško dolžnost
Berlin, 27. decembra, d. Vojni minister general Blomberg je sprejel dopisnika agencije »Associated Press« in mu je med drugim izjavil:
Po 30- juniju je prenehalo vsako vojaško igračkanje v narodno-socialističnih napadalnih četah. Po izrecni naredbi državnega voditelja samega more biti samo državna obramba nosilec orožja vsega naroda- Novi šef štaba napadalnih čet Lutze ee popolnoma strinja s to odredbo-
Na vprašanje, ali namerava nemška vlada zopet uvesti splošno vojaško dolžnost, je izjavil Blomberg:
Če ae izrekam za splošno vojaško dolžnost, nočem zanikati uspehov dosedanjega poklicnega vojaštva Nasnrotno. če bi Nemčija mislila na kake osvojitve ali celo na vojno, moram kot strokovniak priznati da je vojska sestavliena iz poklicnih vojakov z dolgo službeno dobo. boljša za ta namen ka-
kor pa vojaka vojažkih obveznikov s kratko službeno dobo- Na tehničnem področju napreduje razvoj tako naglo v sedanji dobi strojev, da je boljše malo število mož, ki pa so bili izvežbani v teku dolgih let, kakoi velika množica le malo časa vežbanih. Naše nemško pojmovanje vojaštva je seveda povsem drugo. Mi ne vidimo v njem sredstva za napad in osvajanje, temveč visoko šolo za izoblikovanje značaja. Želimo, da bi vsak za vojaško službo sposoben Nemec dovršil to šolo zaradi izpopolnitve značaja.
Na vprašanje ameriškega novinarja, ali moreio nuditi napadalni in zaščitni oddelki ter delovna služba izbiro za to šolo izpopolnjevanja značaja, je odvrnil minister Blomberg. da bodo te tri organizacije narodno-sociapatičnega pokreta brez dvoma glavni rezen-oarii. iz katerih se bo mogla iznonol-nievati obrambna pila. Vojaki pa bodo postali njihovi člani šele tedaj, če bodo izvežbani v vo jski.
Boji s kitajskimi komunist!
Čangkajškova ofenziva proti komunističnim četam Velike izgube vladnih čet
Naši ft
Socialna politika in božični mir
Ljubljana, 27. decembra
Razen velike božičnice v unionski dvorani in drugih manjših človekoljubnih prireditev, s katerimi je mestna občina tudi fetos olajšala in olepšala božič številnim siromakom, predvsem pa mladini, moramo v bilanci letošnjega božičevanja omeniti tudi poživljeno podporno akcijo, ki jo je mestni socialno-politični urad izvedel v zadnjih dneh pred prazniki. Kakor vsako leto, je bil tudi letos zadnji teden pred božičem na pisarne socialno-politič-nega oddelka ogromen naval prosilcev. Mestna občina je osvojila geslo, da ne sme čez božič nihče trpeti pomanjkanja in je v tem smislu poskušala ustreči prav slehernemu, ki je bil podpore potreben. Vsega skupaj so posamezni odseki socialno političnega urada zadnje dni nakazali blizu 60.000 Din podpor. Referenti so dobili nalog, naj pri podeljevanju za praznike tudi zatisnejo kakšno oko in naj podpro tudi kakšnega potrebnega prosilca, ki morda ne ustreza vsem običajnim pogojem, kakršne stavlja sicer mestna socialna politika v svojem delu.
Danes pa je socialno-politični urad spet začel delati po svojem strogem pravilniku in poslej nakazuje podpore samo prosilcem, ki so pristojni v Ljubljano ali ki vsaj že delj časa bivajo v mestu, prednost pa imajo družinski očetje, ki imajo mnogo otrok. Za mezde pri zasilnih delih je mestna občina nekaj pred prazniki prejela še 50.000 Din iz sredstev banovinskega bed-nostnega sklada, toda ta vsota je šla za kritje stroškov, ki jih je socialno-politični nrad prej poravnal iz drugih virov. Zasilna dela čez zimo nikakor ne bodo oživela, če ne bo banska uprava mestni občini nakazala večjega zneska.
Dejstvu, da je mestni socialno-politični urad s tako širokogrudnim in plemenitim razumevanjem nudil vsem resnično potrebnim vsaj skromno podporo za praznike, gre brez dvoma tudi zasluga, da je bila policijska kronika letošnji božič tako dostojna in brez vsakih »senzacijNajveč majhnega priložnostnega kriminala se brez dvoma rodi iz trenutne bede in tako je razumna in dobra socialna politika obenem najboljše orožie za pobijanje z ločina.
Božič v prestolnici
Beograd, 25. decembra Naj bo kakorkoli, ali če božič ni ogr-njen z belo odejo, prav za prav ni božič. In je vse kazalo, da ne bo snega. Toda v soboto dopoldne je po tolikih bolj ali manj jasnih dneh začelo pomalem naleta-vati. Kosmič za kosmičem, kot za poizku-snjo. Proti večeru pa je začelo vsipati vse gosteje in gosteje. Prvi sneg in prav za božiči Le žal, da ni bil suh, temveč južno vlažen. Dasi ga je padlo kake pol pedi, ga danes, ko je spet posijalo jasno »olnčno jutro, že ni bilo nikjer nič. Zaman so se veselili beograjski smučarji, da bodo te dni že na domačem gričevju tam za zvez-darno mogli preizkusiti svoje smuči, aH jim niso strohnele od lani. Toda če ga ni snega sedaj, ga bo menda vsaj za pravoslavni božič in za 13 dni se že še počaka.
Že pred 14 dnevi so se pojavila na beograjskih trgih božična drevesca, smrečice in jelke. Pa se ve, odkod so. Jelka je pač domača, toda smreko tu komaj poznajo, pa prihajajo smrekova božična drevesca naravnost iz naših slovenskih krajev. Kar po celi vagoni. Pa so zato tudi precej slana- Izpod petnajst dinarjev ga sploh ni. Jelova so seveda cenejša, toda ne veljajo. Prešibke vejice se obesijo navzdol, če se le količkaj obesi nanje. V ostalem pa tudi letos vkljub vse bolj in bolj se razširjajo-čemu tujemu običaju užiganja božičnega drevesca kupčija ni bila preveč sijajna. Je še vedno kriza in ljudje, ki ne vedo. kako naj pregarajo do konca meseca, ne kupujejo in ne užigajo božičnih drevesc. Jaslice so pa tu itak skoraj popolnoma neznane in bi menda v vsem Beogradu mogli našteti na prste dveh rok vse hiše, v katerih bi jih našli.
K polnočnici pa se je zlasti ▼ nadškofijsko cerkev v Krunski in frančiškansko v Bregalniški ulici zgrnilo toliko ljudstva, da ni bilo zanj dovolj prostora v cerkvah. In seveda niso bili samo katoličani, temveč med njimi dobršen del pravoslavnih. Seveda pa ne gre tu toliko za pobožnost, kolikor za staro navado in radovednost. Polnočnica je pač vedno polnočnica in marsikomu de celo prav dobro svoje vrste vesela božična pesem po gostilniški »sev-dalinki« s ciganskim cigom-migom.
Danes pa je bilo zlasti dopoldne silno živahno vrvenje po prestolnionih ulicah.
Spominski večer
Naše operno gledališče je ob deseti smrtni obletnici počastilo slovenskega skladatelja Viktorja Parmo e spominskim večerom 23. t. m. Ako smo prav informirani, gre večji del zasluge za dovolj skromno prireditev ljubljanski radijski postaji, ki je večer prenašala, ga izdatno podprla ter bo opero »Ksenijo« v spomin Parme zarisala na gramofonske plošče. Bilo bi to obenem prvo slovensko odrsko - glasbeno delo, ki bi ga doletela ta čast Zasedba na ploščah bo menda 'sta kakor je bila v nedeljo zvečer in takisto pod vodstvom dirigenta g. A. Neftata Ob priliki desetletne obletnice zaslužnega pionirja na suhi in malo rodovitni njivi naše operne produkcije, Viktorja Parme, ne bomo raziskavali, ali je prav, da pride na plošče ravno »Ksenija«; ah »Ksenija« v taki ali drugačni zasedbi; brez vsakega pridržka pa moramo pozdraviti izredno lep in pietetni način počastitve moža, ki je za našo scenično glasbeno ustvar-ianie tako mnogo žrtvoval ter tudi tako mnogo storil To bo spomenik prav tako trajen kakor bi bil iz samega marmorja, a še zgovornejši še živejši Sicer je ze in-tendant mariborskega gledališča, g. dr K Brenčič sprožil po njegovi smrti misel, da se mu postavi spomenik. Menda se je v ta namen sestavil že tudi posebni odbor. Kaj
it in
Milijoni za cestno mrežo v ljubljanski okolici
Ljubljana, 27. decembra
Sreski cestni odbor ljubljanski je prav-ščinami izkazuje predvsem, da je za vzdrževanje vseh banovinskih cest v Ljubljani in ljubljanskem srezu, ki merijo skupaj nad 293 km, določenih 3,822.655 Din. Za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam (2.7 km) je potrebnih 20.220 Din. Za obnovitev in zgradnjo banovinskih cest je vpisan znesek 910.000 Drn, od tega za nove gradbe in preložitev cest 140.000 Din. Za potrebe sreskega cestnega odbora je predvidenih 1,438.000 Din. Občinam je za vzdrževanje občinskih cest namenjenih 250.000 Din podpore. Primanjkljaj 899.640 Din k celotnemu proračunu namerava sreski cestni odbor kriti s pobiranjem 5 odst. cestne sreske doklade na vse neposredne davke v mestu in okoliškem srezu. Davčni predpis neposrednih davkov, od katerih se bo omenjena doklada pobirala, znaša 18 milijonov Din.
Med preložitvami klancev in cest so zlasti važni naslednji načrti: za preložitev klanca pri Jezeru (občina Preserje) je določenih 100.000 Din, za znižanje horjulske-ga klanca 20.000 Din, za razširjenje ceste Ligojna-Horjul 30.000 Din. Nujno potrebna je ureditev banovinske ceste Vič-Mala voda in tja do Polhovega gradca, kjer je živahen promet, zlasti tudi z motornimi vozili; za razširjenje te ceste je namenjenih 150.000 Din. Za zavarovanje banovinske ceste pri Zalogu, ki jo vsako leto ogražajo povodnji, določa proračun 100.000 Din, za razne nove gradbe je namenjenih 910.000 Din; polovico tega bo prispevala kr. banska uprava. Sreski cestni odbor se je odločil, da letos nabavi prepotrebni cestni valjar za 250.000 Din. Novi proračun je nabit na občinskih deskah od 23. t. m. da-lje.
PREGLED
Viktorja Parme
pa je ta storil, da bi svojo nalogo izvršil, ne vem.
Večer, ki ga je spominu Parme posvetilo naše operno gledališče, je obsegal dva dela. V prvem smo slišali drugo Parmovo enodejansko opero »Ksenijo«. Besedilo ji je napisal dr. Fran Gosti. Parma je »Ksenijo« dovršil 1. 1896., torej pred 38. leti. Prvo uprizoritev je »Ksenija« doživela v Ljubljani 5. januarja leto kasneje, mesec nato pa so jo peli že v Zagrebu, a pozneje v Osijeku, Opatiji, na Sušaku, v Trstu, Mariboru in Sarajevu. Glasbeno kulminaci-jo doseže »Ksenija« v intermezzu, ki je obenem tudi najdragocenejši del opere. Nič ne stori, da je ta intermezzo nastal pod vplivom intermezza iz Mascagnijeve opere »Ca-valleria rusticana«, nič ne stori, da je vsa muzika Parme v »Kseniji« poobčutena. Povejte mi samo enega izmed naših odrskih komponistov, ki bi lahko dejal, in to tudi danes, da ni imel nobenih vzorov, da je bodil da hodi samolastna, originalna pota Pa ne samo pri nas. Onih. ki so bili kakor solnce. da so obsevali in ogrevali drugim pot je bilo in je silno malo Parma ni nikdar tajil, da je njegov vzor romanska muzika, ki jo je srečaval vsa leta svoej mladosti zdai v tem, zdaj v onem iužnem kraju. Tudi njegovo ime kaže, da je bil njegov rod
Zasilen pristanek letala v Savinjski dolini
Polzela, TI. decembra V torek ob 14.15 je v bližini Polzele v Savinjski dolini pristalo majhno letalo pilotske šole beograjskega Aerokluba. Letalo je športno in ga je vodil šefpilot Blagoje Radosavljevič v spremstvu pilota Svetisla-va Šajiča, tajnika civilne letalske šole Aerokluba. Letalca sta se dvignila ob 13. v Zagrebu, sta pa kmalu zaradi nizkih oblakov in megle izgubila orientacijo. Šele nad Savinjsko dolino sta se spet znašla, pri tem pa sta morala ugotoviti, da jima zaloga bencina ne zadostuje več, da bi dosegla pravo letališče. Nizko sta krožila nad dolino in slednjič našla pri Polzeli primeren kraj za pristanek. Imel sem priliko opazovati letalo z daljnogledom z bližnjega griča. Letalo se je po gladkem pristanku prekucnilo. Ko sem pohitel na kraj nezgode, sem mogel vesel ugotoviti, da sta letalca nepoškodovana. Vzrok, da se jc gladki pristanek ponesrečil, je pač v tem, ker je ravna poljana zelo razmočena po dolgem deževju in so se kolesa preveč vgreznila ter je letalo bilo spredaj pre-
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefo-vo« vodo. »Franc Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mmmmmmtomamasmammmmammm
južnega izvora, a kri ni voda; tudi v muzi-ki govori, hočeš nočeš, svoj jezik. Vendar je bil naš človek z vsako kapljo svoje krvi, z vsako svojo mislijo.
Drugič Parma ni nikoli tajil, da je mu-zik — ljubitelj, da je samouk, nadarjen, iznajdljiv, pogumen, širokopotezen, kakor je bilo med nami in je nuizikov - ljubiteljev malo, ali nobeden za njim. Hitro je sprejemal vse vase, kar je bilo njegovi do dna z muziko prežeti duši u«odno in se učil neprestano. Spominjam se. da sem kot krat-kohlači dijak nekdaj iz doma ušel v ljubljanski Narodni dom, kjer so praznovali neko narodno slavnost. »Zašancal« sem se na galeriji za našo mestno godbo. — če se ne motim, jo ie vodil takrat celo Talich, — in med pavzo poslušal gospoda, ki je sede1 k hornistu ter ga izpraševal, kako daleč seže obseg roga zgoraj in spodaj ter si je vse to kar hitro zapisoval na manšeto. Hornist ga je ves čas nagovarjal z gospodom Parmo. Kasneje sem kot deček vodil prvi ljubljanski tamburaški zbor »Zvezda« ter za hrbtom svojih staršev z njim enkrat bil v Logatcu. Po neki, menda celo lastni kompoziciji. je prišel k meni na oder gospod, me prijazno prijel za ušesa ter dejal, to in to bi bilo boljše tako. to in ono je prav do bro in kako sem si to stvar mislil in kako se piše za tamhurice. Mnogo Časa ni imel. da bi se razgovarjal z menoj, kajti prišli so ponj, ga dvignili na ramena, ga nosili po dvorani, _ zakaj, ne vem. — in bili silno dobre volje, še pozneje pa sem videl njegovo glasbeno delo v Kamniku iz oči
več zavrto. Skoda Je bfla neznatna, vendar
na nadaljevanje poleta ni bilo misliti. Orožniki so letalo zastražili preko noči. dočim sta letalca bila gostoljubno sprejeta na gradu Novem Kloštru.
Večkrat se primerijo zasilni pristanki, ki se navzlic spretnosti pilotov končajo s poškodbami na aparatih. To mora biti pristojnim oblastvom v pouk. V Jugoslaviji imamo le majhno število oficielnih letališč, ki so zelo, zelo oddaljena. In ker ni izgleda, da bi v doglednem času dobili še kaj novih letališč je izhod edino v tem, da se določijo in uredijo kraji za zasilne pri-stranke. To naj bi bili veliki travniki, po možnosti v bližini mest. Takšne kraje je potem treba samo primitivno označiti, da jih bodo letalci spoznali. Velikopotezno akcijo v tem pogledu je treba toplo priporočiti.	P.
600.000 Din škode
po požaru
Ptuj, Zi. decembra
Poročali smo o požarni katastrofi pri Sv. Barbari, kjer je ogenj uničil veliko domačijo trgovca in gostilničarja Žige Primožiča. Kakor se doznava, je začelo goreti naenkrat na več straneh stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Prva je ogenj zapazila domača dekla Ana in je takoj zbudila vse domače, ki pa so se le s težavo prebili skozi ogenj in si tako rešili golo življenje. Poleg poslopij je zgorela vsa gostilniška in trgovska oprava, da znaša dosedaj ugotovljena škoda 600.000 Din, ki je le delno pokrita z zavarovalnino. ker je g. Primožič še nedavno, zaradi slabih gospodarskih prilik, zavarovalnino znatno znižal. Po dosedanjih ugotovitvah je bil ogenj vsekakor podtaknjen iz maščevanja.
D»ne 20. t. m. je pa nenadno nastal ogenj v listnjaku posestnika Janžekoviča Martina v Brezovcu, občina Osluševci. Ogenj se je kmalu razširil na vse gospodarsko poslopje, ki je bilo zidano in z opeko krito, ter ga je popolnoma uničil. Poleg poslopja je zgorelo tudi 20 stotov sena. Škoda znaša 12.000 Din. Sumijo, da so ogenj zanetili brezposelni, ki so hodili v listnjak prenočevat. Naslednji dan okoli pol 20. ure je začelo goreti stanovanjsko poslopje posestnika Franca Pečuha v Botkovcih, občina Juršinci. Tudi tu je ogenj uničil s slamo krito in deloma leseno poslopje. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki, škode je okoli 8000 Din.
Velik vlomilski plen v Šaleški dolini
Velenje, 27. decembra
Ni še dolgo tega, kar smo v Velenju in okolici kar v eni noči doživeli celo verigo drznih vlomov. Malo pred božičnimi prazniki pa je trgovina Hinka Marna v Pesjem pri Velenju doživela ponoči obisk, kakršnega že dolgo ni zabeležila kriminalna kronika pri nas. Ta čas sta se potikala po Velenju in okolici dva človeka, eden okrog 25, drugi okrog 40 let star, oba menda iz Zagorja ob Savi doma. Vsa dosedanja poizvedovanja kažejo, da sta onadva sama ali pa v družbi kakšnih neznanih tovarišev izvršila vlom in odnesla plen.
Marnova manufakturna trgovina je bila takorekoč izpraznjena od vrha do tal. Vlomilci so odnesli cele bale vsake vrste blaga in cele kupe dragocenega najboljšega perila. Z njimi je šla cela bala črne hla-čevine, veliki kosi pepita blaga za pum-parice, rjavega in sivega žameta, 30 m modrega gradla za ključavničarske obleke in prav toliko modrega Mollno blaga, potem sivega moškega cajga, črnega klota in več drugih kosov blaga, 200 moških srajc, 30 pletenih svitrov, 100 parov volnenih moških nogavic, potem rokavic, naramnic, čepic, dežnikov, cele ducate raznih rut in žepnih robcev itd. Poleg drugega so vlomilci odnesli tudi 8 električnih žepnih svetiljk in več baterij, da so si lahko svetili na begu, v rjavi aktovki pa so vzeli s seboj tudi naročilno knjigo, kakor da jo mislijo uporabiti pri organizaciji svoje trgovine, ki jo bodo vsekakor nekje začeli z naropanim blagom. Prav tako so vzeli c seboj tudi škarje za rezanje blaga. Mimo raznih drugih dragocenih malenkosti so odnesli tudi 8 steklenic likerja, 100 komadov jajc in še nekaj malega jestvin za popotnico. Po približni cenitvi je naropano blago vredno okrog 22.500 Din. Kakor smemo upati, bo roka pravice vlomilce kmalu dosegla.
Žrtev nevarne ženske
Lendava, 26. decembra V nedeljo proti večero sta se vračala iz vinograda v Lendavi zakonska para Gene Jurij z ženo Terezijo in Vereš Karel z ženo Rozo domov v Gornji L&koš. Vso pot so se razgovarjali bolj mirno, ko pa so se bližali domu, je prišlo do prepira. Vereseva Rozalija je hitela naprej in
DOVRŠENI GENTLEMAK uporablja za umivanje samo Lavender Soep Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
zavila domov. Kmalu pa se je vrnila na
cesto in počakala ostale. Najprej je napadla zakonca Genca z ostrimi in grdimi izrazi, nakar je Terezijo s palico udarila po glavi. Tcrezin mož Gene je seveda nastopil v obrambo svoje žene, kar je storil tudi Vereš. Tako se je vnela pravcata bitka med obema paroma. Dočim je za za-konea Genca prišlo vse nepričakovano, je bila Vereš Rozalija oborožena s palico in tudi z dolgim kuhinjskim nožem. Z njim je obdelovala zlasti Genca Jurija m mu zadala več zelo nevarnih ran. Na rokah mu je na več mestih prerezala žile.
Huda ženska je nehala še le, ko se je Jurij zgrudil na tla. Nevarno ranjenega moža so takoj odpeljali v čakovsko bolnico, od koder so javili, da so rane tako hude, da ni upanja na okrevanje. Nevarno žensko so spravili v zapor. Kaj je dalo povod prepiru, ki je imel tako nesrečne posledice, še ni povsem jasno. Rozalija je znana kot sila razburljiva in prepirljiva ženska, ki jo je jeza tokrat prijela v taki meri. da se ni mogla brzdati. Dogodek je izzval v domači vasi in v vsei okolici obžalovanje.
Glasbena vzgoja mladine v črnem revirju
Trbovlje, 27. decembra
2e svoj čas smo poročali o akciji, ki jo je započel dirigent Trboveljskega si srčka g. šuligoj, da se v Trbovljah ustanovi glasbena šola. Takšna ustanova je revirjem nujno potrebna iz kulturnih in socialnih razlogov. 2e večkrat smo pisali o ta-redni glasbeni nadarjenosti rudarske mladine, ki jo poleg Trboveljskega slavOta izpričujejo še drugi številni zbori in orkestri iz črnih dolin, in naši mladi ljudje bi se brez dvoma lahko uveljavili v glasbenih poklicih še v večji meri. kaikor d<*s&e$. Zdaj se je sestal pripravljalni odbor, ki bo izvedel priprave za ustanovitev »Glasbenega društva«. Tako bo glasbena šola v Trbovljah pričela svoje delo na podoben način kakor svoj čas Glasbena Matica v Ljubljani Min. dr. MaruŠte, pomočnik bana dr. Pirkmajer in tudi prosvetni minister so akciji že obljubili svoje pomoč; prav tako bo to koristno akcijo podprta brez dvoma tudi naša občina. Poleg Soie se bo v okrilju Glasbenega društva ustanovil tudi reprezentativen pevski zfror ta po možnosti tudi orkester. Obenem M gola tvorila stalno osnovo Trboveljskemu sterč-ku. Mlade pevce, ki prihajajo iz tega našega elitnega mladinskega zbora, bi bflo treba tudi v poznejših letih ohraniti skopaj, da se dragoceni, že šolani material ne porazgubi. Pevovodja gtiligoj je iz mladine, ki je odrasla Soli, že Zbral 35 pevcev broječ zbor, ki je prvi zbor te vrste pil nas. Ta zbor, ki doslej Se ni imel nobenega javnega nastopa, je že vabljen, da priredi koncerte v rudarskih revirjih Bosne, t Osi jelen, Vojvodini in drugod.
V zvezi z vsem tem delom pa pilpmr^a Trboveljski slavček tudi gostovanje % Adamičevim večerom v Ljubljani za to pomlad. Ta večer, ki naj bi podal revijo Adamičevih mladinskih skladb, bo nekaj posebnega tudi po tem, da bodo nastopali na njem mladi pevci v treh skupinah: otroci v starosti 5 do 7 let, šolska mladina ln odrasli zbor letnikov 14 do 18. Tako bo koncert nazorno prikazal ves pevski razvoj mladega naraščaja. Morda bodo ▼ posebni skupini nastopili tudi najmanj?! otroci z odraslimi. Adamičev večer obeta biti po vsem tem resnično izreden dogtv dek v našem glasbenem svetu, priprav^ ki 9e vrše zanj že nekaj let, pa tudi nazorno pričajo o tem, kako globoko je g. šuligoj zajel svoje pevsko vzgojno delo med našo mladino.
*
Za praznike je rudnino vodstvo pripravilo delavstvu to veselo presenečenje, da je družinskim očetom dovolik) večje in manjše predujme za nabavo živiL Pred prazniki so pripeljali s Hrvatskega večje število prešičev in s pomočjo tega predujma si je marsikatera rudarska družina, ki sicer ne bi bila mogla misliti na takšen božič, lahko privoščila koline. Kadar rudarske gospodinje nakupujejo živila, jim izdatek za mast in slanino, ki sta pač najdražji od vsega, kar je treba za kuhinjo, zmerom dela težke skibi. Zdaj so se mnoge družine založile z mastjo za dolgo dobo, obenem pa »o si naložile noro skrb, kako bodo krile obroke, ki so pri nakupu prešičev ostali. Sicer pa so se rudarji polagoma vživeli v krizo in s svojo mano stoično modrostjo čakajo Silvestra. Hvala bogu, pravijo, krizo 1934 smo vendarle premagali, zdaj se začne pa kriza 1935.
j v oči, ga pobliže spozna, ga jel še globlje [ spoštovati in spoštujem njegovo glasbeno delo še danes
★
Viteza je v »Kseniji« r nedeljo zvečer pel g. Janko, meniha Aleksija g. Franci, Ksenijo ga. Ribičeva in Tatjano ga. Kogeje-va. Vodil jo je, kot že povedano g. Neffat, režiser pa je bil g. Janko. Mnogo več, kakor so vsi našteti iz »Ksenije« naredili, se pač ne da narediti. Za čase pred skoro Štiridesetimi leti in še posebno za tedanjo Ljubljano, bi bilo to nezaslišano mnogo. Tudi v nedeljo so pevci, sta dirigent in režiser bila deležna polnega priznanja publike. Te publike pa, v sramoto vsem Slovencem bodi povedano, skoro ni bilo nič v teatru. Takega mraza v naši operi prav gotovo nisem še doživel. Tresel me je mraz še pri spominskem govoru, ki sem ga govoril ob pričetku drugega dela. Evo tebi usode, ki te bo doletela deset let po tvoji smrti! —
Po mojem kratkem spominskem govoru bilo mi je dano 5—6 minut — je g. Gostič ob klavirskem spremljevanju g. Neffata zapel »Projekt« in nekdaj tako zelo priljubljeno »Poslednjo noč« Parme, orkester pa je zaigral predigro k njegovi operi »Stara pesem«, baletno glasbo operete »Caričine amaconke« ter predigro Jurčič - Govekar-jeve narodne igre »Rokovnjači«.
Ne morem, ne smem in nočem reži, da nismo v danih razmerah slavili vseh, da nismo počastili spomina Viktorja Parme,
vendar zopet ne morem, ne smem in nočem reči, da bi to ne mogli storiti lahko obsežnejše in z večjim spoštovanjem, ako bi razpolagali z večjimi sredstvi, materialnimi in časovnimi. Radijski postaji in gledališča velika hvala, da je bilo vsaj to, saj je nekaj časa kazalo, da niti tega ne bo.
Grozotno prazna hiša, svečano publika, — kar je je pač bilo — to je učinkovalo tako, da se mi je zdelo, kakor bi Viktorja Parmo drugič pokopavali. Ali bo res, kakor sem ob koncu svojega govora dejal, ostalo ime Parme edino le Se zapisano z zlatom na straneh naše glasbene zgodovine?	_g.
Zagrebški kvartet izvaja Oster ca
Na tretjem družabnem koncertu Hrvatskega glasbenega zavoda je »Zagrebački kvartet« (Miranov, Graf, Arany, Fabbri) izvajal štiri Gradnikove pesmi, ki jih je uglasbil za kontraalt in godalni kvartet Slavko O s t e r c. To delo, ki je pri nas pomenilo novost, je našlo v omenjenem odličnem kvartetu in v altistki Marijani Radev interprete, s katerimi je lahko avtor popolnoma zadovoljen.
Slavko Osterc je ustvaril na štiri Gradnikove pesmi elegično razpoloženje, ki preveva vse štiri stavke. In v tem je obenem majhen minus dela: enolično razpoloženje, ki se vleče skozi vse štiri dele, mora kajpak oslabiti učinek ciklično zasnovane kompozi-eije. Čustvenih kontrastov, ki smo jih za-
KULTURNI
Pozna se, da leto za letom raste pritok prebivalstva iz »prečanskih« krajev in je razumljivo, da je posebno sedaj, ko je v prometu novi zemunski most, na današnji praznik pritisnilo z one strani Save v Beograd na tisoče božičnih praznovalcev, pa naj so katoličani ali evangeličani, kakor so to večinoma Nemci in Slovaki, ki so kar najgosteje naseljeni prav med Savo in Fruško goro. Čisto praznična je bila danes dopoldne naša prestolnica, dasi je naš sveti dan za večino njenega prebivalstva in za vse urade in poslovne ljudi čisto navaden delavnik. Silno so redki trgovski in obrtniški prostori, ki so danes zaprti, kajti pač osobje ne praznuje, če že praznuje gospodar, in so v naši prestolnici pač le židje tako strogo verni, da ob svojih praznikih praznujejo / vsem svojim obratom, dasi ves ostali Beograd vrvi v delu.
Popoldne pa so se začele prazniti ulice in se je lahko opazilo, kako se vse bolj in bolj črni ljudstva Prizrenska, sprejemajoč s Terazij zemunske izletnike, dopoldanske, ki se vračajo, in popoldanske, ki hočejo božič popraznovati onstran vode, v Ze-munu in švabskem Franztalu, ob pečeni goski ali puranu, »protviršlama sos kiseo kupus« ter ob iskrem sremcu ali fruško-gorcu »sa sifonsode«. Mize, na katerih ni »sode«, so slovenske.
Posebnega razmetavanja pa ni, kajti je kriza in ima katoliški božič visoko številko ter je jutri tudi še Štefanovo. Ali se sedanji primanjkljaj nadoknadi ob pravoslavnem božiču, ki prihaja tako srečno po prvem ter pade badnji dan na praznik treh kraljev. Tedaj bo seveda gospodovalo božično »prasence«!
Dolenjska na sveti večer v temi
Novo mesto, 27. decembra
Vsi kraji po Dolenjskem, koder svetijo z velenjsko in zagraško elektriko, so na sveti večer ostali zavoljo neke neslane šale nekaj časa brez luči. Po vseh teh krajih so žarnice ob 16.45 iznenada ugasnile. Neznan hudobnež jc namreč vrgel nekje na daljnovod žico, obteženo na eni strani s kamnom, na drugi pa z električno baterijo, in tako povzročil kratek ?tik. Prvi je opazil vzrok nenadne teme avtopod-jetnik Simčič iz Stične, ki je takoj pohitel v Zagradec, da so strojniki odpravili napako. Tako so v Ribniški dolini in na Kočevskem zagorele luči že čez pol ure, kraji po Suhi krajini in drugod pa so dobili luč šele proti 19. uri. Orožniki so ne-duhovitemu šaljivcu, ki je hotel na tak način pokvariti sveti večer vsej Dolenjski, že na sledu. Poleg občutne kazni ga čaka tudi povračilo stroškov, ki jih trpi elektrarna v znesku 3000 Din.
Kdo želi otročička?
Ljubljana, 27. decembra
Kr. banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli ali zapuščeni zaradi velike bede ali zaradi brez-vestnosti staršev in svojcev. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah je pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da banski upravi z omejenimi krediti nikakor ni mogoče nuditi vsem tem sirotam potrebno oskrbo. V mnogih primerih pa želijo dobri zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok in taki, ki so jim lastni otroci odrasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka po lastni izberi (tudi šoloobveznega) v brezplačno oskrbo ali za svojega.
Na te družine ali osebe se z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok obrača po tej poti kr. banska uprava in pror.i, da bi sprejeli katero teh sirot in ji nudili trajen dom, oskrbo in vzgojo in s teni nadomestili starše. Dobrotniki, ki so pripravljeni sprejeti katerega teh otrok, naj sporočijo to preko svojih občin upravam banovinskih dečjih domov in sicer oni iz srezov Maribor desni in levi breg. Slovenjgradec, Prevalje, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava in Konjice banovinskemu dečje-mu domu v Mariboru, Strossmaverjeva ulica 30. iz ostalih srezov pa banovinskemu dečjemu domu v Ljubljani, Streliška ul. 14. V zadevnih prijavah naj navedejo: Ime in priimek reflcktantov, natančno bivališče, oddaljenost od kolodvora in od šole, družinske, premoženjske, pridobitne in nravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem rejenca in ali nameravajo obdržati rejenca stalno ali samo začasno; dalje kakšne starosti naj bo re-jenec ali rejenka.
Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—.

DANES MONUMENTALiNI VELEFILM
K LE O PATRA
«. ^.zltošje in zabave Egipta proti osvajalskemu Rimu. Najzanimivejše poglavje iz svetovne zgodovine!
Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24
Predstave ob 4., 7.15 in 9.15	Predprodaja od 11.—%13. ure.
• Iz vojaške službe. V službovanje so prideljeni: za veterinarja 1. planinskega polka vet. poročnik Karlin Franc, k štabu 2 planinskega bataljona veterinarski pomočnik IV. razreda Drinovec Boris, v vojni higienski zavod glavne vojne bolnice sanitetni pomočnik IV. razreda Znidar Viktor, k sanitetnemu referentu I ar-anijske oblasti pa sanitetni pomočnik IV. *rzreda Hribar Jernej. — Upokojeni in »raveden! v rezervo so bili: kanetan bojnega broda Kršnjavi Janko, ki je bil odlikovan z redom jugoslovenske krone UI. stopnje, intendantski podpolkovnik »omarice Bleiweis Josip in peh. kapetan razreda Kob Rudolf.
»OTO*P»«*TI
NA ODPLAČILO!
i4nr(v*<t( »ioi»i»*ii
bJUOCACEJ«CIJA'» ZACnsa, D»»t*evi{eva 34
•	Dva nova inženjerja. Na tobnični visoki šoli v Pragi sta bila pretekli teden diplomirana g. Ljudevit Senica iz Dolskega pri Rajhenburgu za hidrotehničnega inženjerja in g. Ivo šoštarič iz Maribora za strojnega inženjerja. Obema članoma Slovenske dijaške zadruge v Pragi Iskreno čestitamo!
•	Vinarski kongres, ki se ga bodo udeležili vinogradniki in trgovci z vinom iz vseh pokrajin, se pripravlja v Vršcu. Glavna točka tega kongresa bo razpravljanje o izvozu vina v inozemstvo.
« Iz največje beograjske knjigarno. Beograjska »Politika« je priobčila te dni zanimiv razgovor s knjigarnarjem Geco Konom, ki je izdal letos 183 novih knjig. Najprej po ga vprašali, če se je kriza raztegnila tudi na knjige, g. Kon pa je odgovoril: Imnmo krizo knjigarn, ni pa krize knjig. Zanimivi so podatki, ki jih je navedel o knjigah, ki so bile najbolj iskane v nir-sovi veliki knjigarni in založbi.
Ce hočeš dobro musko imet' kupuj ori
Liiibliana, Kongresni trg 8.
Največji uspeh so imeie stalne biblioteke, kakor n. pr. »Biblioteka javnega prava«, dela Slobodana Jovanoviča, dela Branisla-va Nušiča, zlasti pa biblioteka »Naša knjiga«. Ene same najbolj uspešne knjige ni mogel navesti ter je povedal, da je bilo največ povpraševanja po delih Slobodana Jovanoviča, Branislava Nušiča, po »Zgodovini evropske diplomacije« in po romanu že pokojnega mladega pisatelja čosi-ča »Pokošeno polje«.
« Spominske p!osče na džamijah. Vodstvo islamske verske zajednice je odredilo vsem vakufskim upravam, naj poskrbijo, da bodo na islamskih svetiščih Her-ceg-Bosne nameščene spominske plošče z imeni zgraditeljev svetišč. Ta ukrep bo služil v prvi vrsti poznavanju zgodovine, ker so mnoge džamije spomeniki važnih zgodovinskih dogodkov in delovanja zaslužnih mož. Tudi tujci se zanimajo za
starinska svetišča. V sami Banjaluki je 33 džamij, a tudi v raznih drugih krajih so številni starinski objekti in bo treba šele iz starih listin poiskati njihove ustanovitelje.
•	Nova torišča zimskega športa v okolici Užica. Lansko zimo so že mnogi smučarji obiskali okolico Užica in niso mogl: prehvaliti ugodnih terenov. Od šargana do Kraljeve vode bo letoe urejeno idilično torišče za vse vrste zimskega športa po inicijativi Društva za tujski promet v Užicu. Društvo je uredilo tudi razna zavetišča za zimske športnike. Dobro je urejen banovinski hotel »Kraljeve vode«, ki lahko sprejme na prenočišče 130 gostov. Večja zavetišča so tudi v Palisadu in Ribnici. Sedaj urejujejo zavetišča za zimske športnike v Kaludjerskih Barah. kjer bo okrog 130 prenočišč.
•	»Svoji k svojim« v Zagrebu. Oblastni odbor Narodne odbrane v Zagrebu priredi 30. t. m. v veliki industrijski dvorani Za grebškega zbora v imenu gospodarske ak
Danes velika senzacionalna premiera
Napete scene, lepe pokrajine, divja plemena
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v šiški — Telefon 3387
Prerniero vesele operete
predvajamo samo še danes ob 7. In
9. uri zvečer. Glasba, petje, smeh ter krasni naravni posnetki. Rezervirajte vstopnice telefonično! Pride:
»PRIPOVEDKE IZ SPALNICE«
cije »Svoji k svojim« velik zbor. Govorniki, ki bodo nastopili na zboru, bodo obrazložili zborovalcem, kako je potrebno v korist nas vseh, da se tudi pri nas do skrajnosti izvaja načelo, da je treba kupovati domače proizvode pred tujimi. Narodna odbrana poziva Zagrebčane na čim večjo udeležbo.
♦ Novi grobovi. V Idriji je umrl gospod Josip B u r n i k, rudniški uradnik v pokoju in hišni posestnik. Dosegel je častitljivo starost 81 let. Pokopali so ga na Štefanovo. — Iz Hradeckega ceste 41. bodo danes spremili k večnemu počitku g. Janeza Z r i m c a, bivšega vrtnarja tobačne tovarne in posestnika. — V Ljubljani je umrl 60 letni krojaški pomočnik g. Ignac č e p o n. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 9. Pokojni je bil
M a dio - (Ocberlet
d. z o. z.
Kongresni trg 8
Zaatopmtvo-{Ho*—yphon
vnet pevec in dober družabnik. Udejstvoval se je tudi med ustanovitelji »Ljubljanskega Zvona«. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
•	Padec meteorja. Dne 8. t. m. ob 18.25 srednje-evrop6kega časa se je pojavil v smeri Linz (Avstrija) preko obmejnih krajev Jugoslavije in Italije izredno svetel padec meteorja. Zvezdami dunajske univerze je bilo poslanih nad sto prijav od ljudi, ki so opazili ta pojav, vendar pa po teh prijavah ne morejo ugotoviti kraja, kamor naj bi meteor padel. Uprava zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani prosi vsakogar, ki je opazil ta pojav, da to prijavi na njen naslov Označiti je treba po možnosti točno smer, od kod in kam je letel, kakor tu-di opis svetlobne barve letečega meteorja.
•	Za božič 35.000 kg rib. Na splitskem trgu za ribe, ki je največji v našd državi, so v božičnih dneh prodali preko 35.000 kg rib. Okrog 120 ribičev iz okolice, ki oddajajo ribe na trg, je imelo toliko dela, kakor že dolgo ne. četudi je trg za ribe zelo velik, vsi ribiči na dan pred božičem vendarle niso našli na njem proetora in je potem tržna oblast odredila, da so lahko prodajali tudi po stranskih ulicah.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In plfsira tovarna JOS. REICH.
man iskali v Osterčevem delu, nemara res ni moglo biti, če je skladatelj hotel biti veren teksti* Takšno razps!oženje namrirf neizogibno Sledi iz samega besedila, vendar pa avtor ni prav storil, ko je štiri taka enaka razpoloženja postavil drugo poleg drugega, ne oziraje se na učinkovitost takega postopanja. Evo, prav v tem se zopet kaže skladateljeva duša. ki ji ni mar za nikak vnanji učinek, marveč ustvarja iz sebe z ■ezadržnim vzgonom in intuicijo.
Ce torej abstrahiramo to majhno slabost pri iskanju logično potrebnih kontrastov, moramo priznati, da je Osterc izdelal svoje delo z mnogo znanja in toplote. Zdi se, da je polagal največjo važnost na pevski delež, ki se pri njem vedno razvija na široko in ki ima v mehkem in finem zvoku godalnega kvarteta svoj adekvatni naslon. Godalni kvartet posega kdaj pa kdaj samostojno v delo, na drugih mestih pa ga samo tolmači; zdaj ga ilustrira, zdaj zopet inspiri-ra Osterc je pravilno občutil, da mu zvok godalnega kvarteta daje za Gradnikovo li-riko najsubtilnejše ozadje, a njegovo vživetje v razpoloženjsko vsebino pesmi mu je narekovalo žal premalo kontrastov v izra-ažnju. V ostalem ej občinstvo simpatično sprejelo to zanimivo skladbo.
Žiga Hirichler.
»Življenje in svet" t; novem letniku
Pravkar je izšel prvi zvezek sedemnajste knjige priljubljenega ilustriranega tednika »življenje in svet«. — Z literarnega področja priobčuje med diugim novo daljšo prozo Cvetka Golarja »Zgodba o Krevsovem
Jurju« in poročilo A. D. o dr. Sl. Ježiča spisu »Uvod u ilirski pokret i njegovu književnost«. Nadaljuje se mikavni potopis dr. Antona Debeljaka po južnih krajih Jugoslavije, tokrat pod naslovom >Skozi Črno eoro in črnogorico«.
Izmed ostale vsebine posebej opozarjamo na prevod daljšega spisa »Zarota zoper svet«, ki ga je v nemščini spisal ruski intelektualec iz Kavkaza Essad beg. Pisec prikazuje delno na podlagi lastnih dožive-tij^ delno pa na osnovi obsežne literature začetek in razvoj boljševiške revolucije, zlasti pa delovanje grozotnega G. P. U. Bolj-ševiški terorizem je prispeval k zgodovini človeštva strani, ki sodijo med najbolj krvave. Spis je bil napisan zato, da prikaže kar le mogoče verno in nepristransko ves boljševiški teror, ne da bi se spuščal z boljševizmom \ načelno prerekanje.
Ostali članki so večjidel naravoslovni in časoslovni: »Neumrljive 6tanice«, »Nastanek časovnih štetij«, »Elektrika _ vir energije«, »Novo leto na zemljevidu«, »Eskimi in civilizacija« itd. Zadnje strani zavzemajo tudi v novem letniku rubrike z zanimivim drobižem. Ilustracije so obilne. »Življenje in svete naročiš pri upravi v Ljubijani, Knafljeva ulica 5. Najceneje ga dobiva oni, ki ga naroči celoletno (80 Din) ali vsaj pol letno (40 Din).
L. M. Skerjanc v švicarskem radia. V soboto, dne 29. t. m. bo prvič izvajan kvintet na pihala (Havto, oboo, klarinet, fagot in rog) našega skladatelja L. M. Škerjan-ca v radiu - Ženeva. Izvajal ga bo ženevski kvintet na pihala (Socičtč des instni-ments & vent) in prenašala ga bo švicarska
•	Usodepolno kuhanj« žganja. Ve«
kmečkih družin is vasi okrog KurSumlije se je zastrupilo s žganjem, kuhanim v
kotlu, ki Je imel s svincem xalito dno. Nagla zdravniška pomoč je 20 ljudi rešila smrti, nekaj pa jih je vendarle umrlo zaradi zastrupljenja. Smrtonosni kotel je bil last kmeta Simiča iz Višeselja. Najprej je kmet Simič v nesrečnem kotlu kuhal žganje sam, potem pa so ei kotel izposodili njegovi sosedje. Prvi primer! zastrupljenja so se pojavili v neki hiši, kjer so pili vsi člani rodbine še toplo žganje, ki je teklo iz kotla.
•	Rušenje levega brega reke Vrbasa pri Banja luki še ni prenehalo. Te dni so morali porušiti nekaj poslopij, ki so bila v največji nevarnosti. Na levi obali reke Vrbasa se zemlja premika in seseda že več mesecev, položaj pa se je znatno poslabšal po hudem deževju pred nekaj tedni. Kakor je »Jutro« že poročalo, domnevajo strokovnjaki, da se je voda iz reči-ne struce vlila v izčrpane rove premogovnikov na levem bregu Direkcija rudnikov Lauš je zaradi tega že prenehala z delom v rovih blizu reke Na poziv banske uprave je bila sestavljena strokovrlaška komisija, ki bo te dni pregledala ves teren.

SAMO SE DANES

LJUBEZEN
m
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9^4
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Z.
as?
cr;, GODBA, MLADOST, M
--------
as?
f/4
» Stara Kanjiža — Pavlov grad. Stara Kanjiža v Bački ob Tisi, visoko gori skoraj ob madžarski meji, sredi najrodovit-nejše -ravnine, je staro mesto z zelo razvito žitno trgovino, ki ima okoli 30.000 prebivalcev. Toda ko se je začelo govoriti o novem zakonu o mestnih občinah, eo starokaniški mestni očetje začeli premišljevati in so naposled sklenili, da naj se Stara Kanjiža odreče mestnih pravic in postane kmetska občina, češ, ker je tav-o — cenejše. Stvar se pa naposled menda ni končala tako, kakor se je sklepalo tedaj. Ali so starolcanjiški mestni očetje iz-premenili svoje mnenje, ali pa jih je prehitel novi zakon o mestnih občinah: Stara Kanjiža je mesto. Ali ime Kanjiža ni več všeč mestnim očetom, kar pač ni nič čudnega, ko ve ves svet. da so se v Kaniiži
Z. K. D. film
Pride gigantski kmetsld punt
PASJEGLAVCI
— seveda ne naši Stari Kanjiži, temveč madžarski Veliki Kanjiži — izžrebali morilci za našega kralja. Zato je sedaj sklenil starokanjiški mestni občinski svet, da naj se mesto odslej imenuje, pač po prvem kraljevem namestniku, knezu Pavlu; Pavlov grad.
• Gorje brezposelnosti v Južni Srbiji
Pri borzi dela v Skoplju se oglaša vsak dan več brezposelnih delavcev iz vseh krtsjev Južne Srbije. Povpraševanj po zaposlitvah Je vedno več, ponudb dela pa vedr.o manj. Brezposelnost je silno narasla, ker so bila dovršena razna javna dela in ker je zelo omejena gradbena podjetnost v Skoplju in drugih mestih. Po statističnih podatkih borze dela se je zaradi tega brezposelnost povečala za 32 ln pol
Jladic - (O oker let
d. z o. z.
Kongresni trg 8 it(«p«tP0 - (B*aupu**Gt
oastotkov. V hudih stiskah pa so tudi še zaposleni delavci, ker eo se mezde znižale za 20 do 22 odstotkov. Borza dela v Skoplju ima veliko področje in 1e zaradi tega v Skoplju nujno potrebna zgradba velikega zavetišča za brezposelne delavce, k; prihajajo od daleč v Skoplje k borzi dela Eorza dola je že napravila načrt za zgradbo delavskega azila in se je zanj zavzela tudi mestna občina, ki pa čaka na odobritev potrebnega posojila v znesku 2 milijonov dinarjev.
» Velik vlom v Prekmurju. Pred prazniki so neznani vlomilci ponoči obiskali trgovino Kolomana Pressa v Domanjšev-cih pri Murski Soboti in odnesli s sabo sila izdaten plen. Vlomilci so izropali skoraj vso trgovino. Med drugim so vzeli e seboj 144 moških in otroških srajc, 3 bale belega platna v dolžini okrog 100 m.
60 pletenih jopic ln ve« pletenih ženskih ogrinjal, posteljnih pregrinjal, spodnjih hlač in 3 bale sivkastega cajga. Razen tega so odnesli še 30 kg črnega usnja ln 5
kož črnega boksa, izropani trgovec trpi škodo v znesku okrog 11.520 Din.
Iz Ljubljane
o— Božičnica gospodarskega in kulturnega društva za Vodmat in št. Peter je
bila v soboto ob 18. v 6alonu gostilne Banko na šmartinski cesti. V dvorani so bili razloženi božični darovi ob lepo okrašenem božičnem drevescu. Predsednik S. Praprotnik je iskreuo pozdravil predsednika mestne občine gosp. dr. D. Puca, pov-darjajoč njegovo skrb za revne v vseh okrajih mesta Ljubljane. Nato se je oglasil k beeedi g. dr. Puc, ki je ogovoril 4o obdarovancev. Marsikateremu izmed navzočih je ob tem lepem govoru zable-stela solza v očeh Nato se je pričelo razdeljevanje darov, obsegajočih živila in tudi blago za obleke. Ginjeni so se obdaro-vanci zahvaljevali gospodu predsedniku mestne občine in odbornikom za obilno obdaritev Gospodarsko in kulturno društvo si more le čestitati na tako lepem uspehu.
u— Občni zbor društva Kazino se bo
vršil v nedelje 30. t. m. ob 10. dopoldne v sekretar:jatu glavnega odbora JNS, Kongresni trs št. 1-1. nadstropje z že naznanjenim dnevnim redom in ne v soboto 29 t. m., kakor je bilo prvotno objavljeno.
u— Rotary-klub v Ljubljani je naklonil društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani namesto božičnih in novoletnih voščil 1000 Din. Iskrena hvala!
u— Nenadna smrt stare ženice. Na Ižanski cesti štev. 34 stanujoča 65 "Hna vdova Neža g k u 1 j e v a, doma nekje 'z okolice Velikih Lašč, je včeraj menda že dopoldne, nenadno preminila. Okoli 10. dopoldne so jo sostanovalci v teti hiši še videli na dvorišču, potem pa se ni več prikazala na svetlo. Zaradi snma. da se je
Samo se danes otroška predstava
Z. K. D.
JANKO In METKA
Predstava danes ob en četrt na 8.
zgodila nesreča, so jo sostanovalci okoli pol IS. začeli skozi zaklenjena vrata klicati. Ker se ni oglasila, so poklicali na pomoč policijo. Stanovanje so nasilno odprli in so našli ženico mrtvo na tleh poleg postelje. Na kraj nesreče je šla policijska komisija, ki sta jo sestavljala zdravnik g. dr. Avramovič in policijski uradnik g. Kette. Dr. Avramovič je ugotovil, da je neerečnico zadela kap, in je odredil prevoz trupla v mrtvašnico.
u— Ciril-Metodove razglednice za novoletna voščila se dobe v trgovinah, trafikah in C. M. pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Kupujte Ciril-Metodove razglednice! Podpirajte družbo!
u— Sam je prišel po božični dar. Tik pred božičem je nekdo vlomil v gostilno Antona Bajca v Mostah in odnesel lonec s 5 kg masti, 7 kg težko šunko, nekaj sira in ciearet ter liter žganja. Okradeni gostilničar trpi okrog 750 Din škode.
u— Kopališče hotela Slon bo na silve-strovo odprto. Parna kopel samo za moške. Na novega leta dan pa bo zaprto.
u— Tvornica biciklov na policiji. Preiskavo o nedavno odkriti ilegalni kolesarski delavnici in trgovini, ki so jo organizirali trije mladi fantje v šiški, policija z vso vnemo nadaljuje. Fantje so doslej priznali samo tatvino šestih koles. Posameznih delov biciklov je policija pri hišnih preiskavah zasegla sicer precej večje število, toda mnogo teh delov je še povsem novih in jih je eden iz aretirane trojice brez dvoma nakradel v mehanični delavnici svojega mojstra. Poročila o razkritju tega tatinekega kolesarskega podjetja so vzbudila v vsej javnosti veliko pozornost..
Jtadic - (Doberlet
d. z o. z.
Kongresni trg 8 Zastopstvo - Standard
saj ni menda v nobeni drugi stroki toliko neprestanih tatvin kakor v kolesarski. Na policijo prihajajo vsak dan ljudje, ki so jim bila pred očmi ukradena kolesa, in med njimi se javljajo celo stranke iz oddaljenih krajev Gorenjske in Dolenjske Doelej se je priglasilo že okrog 50 interesentov. Aretirani trije fantje iz šiške pa so »delali« seveda samo v svojem domačem okolišu in niti po mestu niso kdo ve kaj na široko razprezali svojih mrež. Da
postaja »Suisse romande«. To bo prva izvedba tega novega dela, obenem ie to prvi primer, da se izvaja skladba jugosloven-skega komponista v švicarskem radiu. Prenos bo od 20. do 20.30. Delo obstoji iz štirih stavkov in traja okrog 30 minut. Ob tej priliki prinaša revija »Le Radio«, ki izhaja v Lausanni, sliko in biografsko skico z navedbo del L. M. Škerjanca. Navedeni ženevski pihalni kvintet je sprejel delo v svoj stalni repertoar ter ga bo predvajal tudi na svojih nadaljnjih koncertih v Švici in Franciji.
Žiga Hirschler: Muzika za djeeu. Znani zagrebški skladatelj in glasbeni esejist Žiga Hirschler je pravkar izdal pod tem naslovom in prevodom (Musik fur Kinder) v ediciji Peters pod št. 1806 zbirko šestih, začetnikom namenjenih skladb za violino in klavir. Skladbe obsegajo vsaka okrog 20 taktov ter so zložene kar najbolj preprosto, a ne banalno. Naslanjajo se v nekaterih potezah na folkloro, toda nevsiljivo in umetniško preoblikovano. Nazivi skladbic bo: Tužaljka, Kolo, Na orientalski način, Uspavanka. Melodija v kanonu in Majčica. Vse skladbe se odlikujejo po lahki izvedljivosti, dojemljivosti in umetniško strokovni neoporečnosti. Tisk je odličen, fraziranje vzorno in pozorno. Revizijo violinskega glasu je oskrbela violinistka Marjana SchOn. — V celoti lep prispevek naši mladinski glasbi, po katerem bodo gotovo radi segli naši violinski pedagogi kot po učnem pripomočku za mladino. — L. M. S.
Literarno pismo is Jngoslavlje pri občujejo v pravkar izišli tretji številki praške »Literarni novinv«. Prispeval ga je B. Borko.
—V tem izborno urejevanem informativ-
FRIDE!
PRIDE!
nem štirinajstdnevniku izhajajo razni aktualni članki načelnega značaja. V božični številki smo opozorili na članek P. Eisner-ja o prevajanju. Eisner nadaljuje svoja izvajanja o prevodih in se v tretji številki bavi z jezikovno funkcijo prevodov. (Prevodi tujih literarnih mojstrovin prispevajo k obogatitvi domačega jezika, zlasti če jih izvršuje prvovrsten prevajalec. Eisner želi, da bi leposlovna dela prevajali najboljši le-poslovci: samo tako izvršujejo prevodi svojo jezikovno funkcijo). Zanimiva sta nadalje članka »Gideova pot k sintezi« (M. Hlav-ka) in »Literarni snobizem« (Fr. Kocou-rek). Literarni Novinv« izdaja založba »Sfinx< (B. Janda) v Pragi.
Nova biografija Heinrirha Heineja. Amsterdamska založba Albert de Lange je pravkar izdala 500 strani obsegajočo knjigo »Heinrich Heine«. Nje avtor, znani pisatelj Max Brod tu na osnovi dosedanjega gradiva, ki ga ni več mogoče izpopolniti z novimi, presenetljivo važnimi podatki, podrobno riše Heinejevo osebnost in okolje, v katerem se je izživljala in odkoder je rasla njegova poezija. Posebej se bavi z židovskim kompleksom v Heineu in skuša tudi temne strani tega »poete maudit« današnje Nemčije prikazati kar moči objektivno.
»Glasnik knjižara«, ki ga izdaja »Savez knjižarskih organizacija«, priobčuje v pravkar izišli 10—11 številki izčrpno poročilo o nedavnem ljubljanskem kongresu jugoslovenskih knjigarnarjev z vsemi referati. V isti številki je Mihailo Podoljski priobčil skoraj deset strani četrtinke formata obsegajočo ostro polemiko z dr. Jožo A. Glonar-jem zaradi njegove kritike »Jugoslovenske bibliografije«.
pride:
PRIDE!
je pa razen te organizirane trojice tudi mnogo manjših in bolj priložnostnih tati čev stalno na delu, pričajo prijave o zone rom novih tatvinah, ki dotekajo policaji vsak dan. Tako je bilo pred palačo Ljubljanske kreditne banke ukradeno Mak«u Trtniku 900 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Jogo« z evidenčno številko 1—1658-2. Z dvorišča Delavske zbornice je Jožetu Gorjancu nekdo odpeljal 500 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Tribuna« z evitiacčno štev. 2—4923-1. Pred prazniki je ponoči neznan storilec vlomil v drvarnico Valterja Knafeljca v Orlovi ulici in odpeljal 800 Din vredno kolo znamke »Durkopp« z evidenčno štev. 4-624. Izpred mlekarne v Kopitarjevi ulic' pa je nekdo odpeljal Josipu šašku 800 Din vredno kolo znamke ,-Dolamit« i evidenčno štev. 756«.
h Maribora
a— Ministrski svet bo sklepal. Poročali smo že, da ee je vodstvu Pohorske vzpenjače posrečilo dobiti ugodno 3 milijonsko posojilo od neke švicarske družbe. Denar v omenjenem iznosu pa leži »zamrznjen« v beograjski Hipotekami banki in ga ni mogoče likvidirati. Dovoljenje za izplačilo more dati samo ministrski svet in je upati, da se bo posrečilo zadevo čimpreje spraviti pred ministrski evet in da se bo izrekla rešitev v prilog Mariboru, ki bo z gradnjo vzpenjače veliko pridobil. Tudi se bo o tej važni zadevi razpravljalo na jutrišnjem občnem zboru zadruge »Pohorska vzpenjača«.
a— Iz sokolskega gihanja ob severni mej'. V nedeljo dopoldne Je bil v mali dvorani Narodnega doma zbor sokolskih starost, ki ga je vodil župni starosta dr. Milan Gorišek. Na zboru je bilo podanih več pomembnih »-eferatov in je bilo sprejetih tudi več važnih sklepov o bodočem sokolskem delu ob severni meji. Včeraj dopoldne je bil otvorjen v spodnji kazin-ski dvorani prosvetni tečaj mariborske sokolske župe, ki se ga je udeležilo nad 130 tečajnikov in tečajnic iz posameznih edinic na področju mariborske sokolske župe. Tečaj je otvoril župni prosvetar Rupert Lintner, spregovoril pa je tudi poslevodeči župni starosta Ludvik Kranjc. Tečaj bo trajal 3 dni in eo na dnevnem redu važni referati.
a— Naš kmetijski naraščaj. Na Štefanovo je bil v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli občni zbor mariborske podružnice absolventov kmetijskih šol. Ob te.i priliki so se naši mladi bodoči napredni gospodarji porazgovorili o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo našega kmetijskega gospodarstva.
a— lz pazniške službe. Za jetniške paznike zvaničnike so pri tukajšnjem okrožnem sodišču napravili izpit pazniki pripravniki Slavko Florjančič, Gustl Lešnik in Rudi Bučar.
a— Slikarska bilanca. Ob zaključku lepo organizirane slikarske in kiparske razstave »Brazde« v tukajšnji kazinsk: dvorani so razstavljajoči umetniki pre-gnantno označili svojo sodbo: število obiskovalcev bi še šlo in bi ne bilo v kulturno nečast Maribora. Kupcev pa ln mecenov porazno malo...
a_ Vojaški obvezniki, ki so ob prilik!
zaprisege 16. t m. na tezenskem vojaškem vežbališču prejeli modre listke kot dokaz, da so se zaprisege udeležili, se pozivajo, da se z listki javijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11 med uradnimi uram' najpozneje do konca tega leta, sicer bodo pozvani k ponovni, naknadni zaprisegi skupno z obvezniki, ki zaprisegi 16. t. m. iz kateregakoli razloga niso prisostvovali.
a_ Razpuščeni občni zbor. Te dni Je
bil redni občni zbor tukajšnje železničar-ske kreditne zadruge. Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik Rudolf Tumpej. že pri otvoritvi je prišlo do besednih nastopov proti Tumpeju, ki ni dopustil, da bi se bil predsednik občnega zbora izvolil. Ker ni prišlo med zborovalci do po-mirjenja, je zastopnik mestne policije nadzornik Cajnko razpustil občni zbor.
a— v procentih. Najvišjo procentualno postavko v razhodkih novega mestnega proračuna tvorijo anuitete mestnih dolgov, ki znašajo 35-65% vseh razhodkov, potem sledijo postavke za ceste, ulice in trge z 18%, osebe! izdatki 16.20%, socialno skrbstvo 11.1d%, splošna mestna uprava 5.57%, šolstvo ravno toliko, raznoterosti 3.85, znanost, umetnost in proeveta 1.57%, mestne davščine 1.16%, obrt, trgovina in tujski promet 0.50, gasilstvo 0.48, zdravstvo 0.23%, vojaštvo 0.09%. Med dohodki pa zavzemajo najvišji odstotek mestne davščine z 68.32%. potem vplačila mestnih dolsov 26.61%. ceste, ulice in trgi 3.38%, splošna mestna uprava 1.40%, eocialno skrbstvo 0.16%, raznoterosti z 0.13% so na zadnjem mestu.
a— Tragikomičen dogodek ob meji. Glede dogodka, o katerem smo pod tem naslovom poročali v božični številki našega lista, smo izvedeli, da se bo z zanimivim primerom obmejnega spora ukvarjala mednarodna komisija, ki prične svoje raziskovalno delo še pred novim letom.
a— Krvavo Štefanovo. Veliko pretepov in spopadov je bilo na Štefanovo. Najznačilnejši Je slučaj, k1 se je pripetil v Fra-mn. Pred cerkvijo so se sporekli in zagrabili, kot žrtev je padel neznvesten in ves okrvavljen na tla 25 letni posestnik Franc
AGitlPPi
je kartoteka brez kartonov ali knjiga brez posebnega indeksa. Najpopolnejši pripomoček pri vsakem knjigovodstvu. Nudi vam sigurno in brzo kontrolo ter prihranek na prostoru. Praktična navodila in pojasnila daje brezobvezno knjigovodstvo tvrdke
M. TIČAR
Ljubi,jana, šelenburgova ulica štev. 1.
Obenem vam ta tvrdka priporoča svojo veliko zalogo raznih trgovskih knjig in vseh pisarniških in tehničnih potrebščin.
Stern iz Planice št. 6 pri Framu. Zadobil je smrtno nevarno poškodbo z nožem v vrat. Nezavestnega so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnico.
a— Posledice noža. Ko je šel na božični večer k polnočnici iz Orašnje k Sv. Jan-žu na Dravskem polju 27 letni posestn; ški sin Janez Forstnerič, ga je napadel neznani napadalec in mu zasadil nož v desno plečo. Isto noč je v Framu napadel neki kmečki fant 25 letnega posestniške ga sina Mihaela Turnerja in mu s kolom prebil lobanjo. Oba napadenca se zdravita v mariborski bolnici.
Iz Cslja
Božičnica v celjski bolnišnici. Kakor vsako leto, je uprava javne bolnišnice v Celju tudi letos priredila lepo božičnico za deco in bolnike, ki so preživeli božične dni na zdravljenju v bolnišnici Z oblek-camd m perilom je bilo obdarovanih nad SO otrok. Za vse bolnike pa je bilo v izdatni meri poskrbljeno za praznične pri-boljške v prehrani, za kar gre zahvala velikodušnim dobrotnikom, ki so k temu pripomogli v blagu in denarju. V nedeljo popoldne sta priredila celjski Sokol in »Soča« lepi božičnici z obdaritvijo revnih otrok.
e— Mladeniči, rojeni 1. 1915., ki stanujejo v občini Celje - okolica, se ne glede na pristojnost, pozivajo, da se do 21. januarja prijavijo v občinskem uradu na
Bregu v popoldanskih urah zaradi vpisa v rakrutne spiske.
e— Obnova brvi čez Voglajno. Mestna občina namerava obnoviti gornji del nosil ne konstrukcije brvi cez Voglajno, ki tvo ri prometno zvezo Masarykovo nabrežje— Cesta na grad. Osnutki proračuna in za devni načrti so na vpogled pri tehničnem oddelku mestnega poglavarstva dnevno med 10. in 12. dopoldne. Ponudniki naj oddajo pravilno kolkovane ponudbe na naslov mestnega poglavarstva v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za obnovo Voglajneke brvi« najkasneje do 2S. t. m.
e— Občinski urad za Celje - okolico poziva vse lastnike biciklov in fijakarskih voz, da dvignejo takoj v občinskem uradu tiskovine za prijavo biciklov za 1. 1935.
e— Umrl je na Štefanovo na Bregu 12 pri Celju znani posestnik in gostilničar g. Ivan R a d e j, oče sodnika gospoda Antona Radeja Pokojnik je bil značajen naroden mož Pogreb bo v soboto ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče, časten mu bodi spomin, žalujočim iskreno sožalje!
e— Zopet ukinitev toka. Falska elektrarna bo v nedeljo 30. t. m. od 8. do 12. ukinila dobavo toka za Celje tn okolico.
e— Dve tatvini. V nedeljo okrog 21. je nekdo ukradel dimnikarskemu pomočniku Viljemu čonču v Celju med večerjo v neki gostilni plašč in klobuk v vrednosti 800 dinarjev Storilca so v ponedeljek izsledili v osebi brezposelnega zidarja Zdenka Drapčinskega iz savske banovine in ga izročili sodišču. V noči na Štefanovo so bile nekemu gluhonememu v nekem hlevu, kjer je prenočeval z raznimi brezposelnimi, ukradene žepna ura, vredna 200 Din, žepna svetilka in prazna denarnica. Tudi v tem primeru je bil storilec izsleden že drugi dan v osebi brezposelnega delavca Antona S. iz Šmarja pri Jelšah, v obeh primerih so ukradeno blago našli in ga vrnili lastnikoma.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo v ponedeljek 31. t. m. ves dan odprto.
e— Obnovite takoj srečke drž razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20 30 zvočni velefilm »Dirižibl« in zvočna predigra.
o s p o d a r s t v o
Poslovanje zavarovalnic v preteklem letu
Nedavno smo na tem mestu podali kratko sliko poslovanja zavarovalnic v panogi življenjskega zavarovanja v preteklem letu. Sedaj objavlja g. Vladimir Rosenberg v beograjskem i-Privrednem pregledu« zanimive podatke o celotnem poslovanju zavarovalnic v lanskem letu na podlagi statistike ministrstva za trgovino in industrijo.
\ letu 1933. smo imeli v Jugoslaviji 24 zavarovalnic, in sicer 14 domačih in 10 podružnic inozemskih zavarovalnih družb.
Vse te zavarovalnice so imele v državi 33 podružnic. Od skupne bilančne vsote teh 24 zavarovalnic v višini 1184 milijonov Din odpade na domače zavarovalnice 718 milijonov aH 61 odst., na podružnice inozemskih zavarovalnic pa 466 milijonov ali 39 odst. Domače zavarovalnice prevladujejo v elementarnem zavarovanju, kajti od skupnega računa izgube in dobička v elementarnem zavarovanju odpade 81 odst. na domače zavarovalnice in 19 odst. na tuje; v življenjskem zavarovanju pa prevladujejo inozemske zavarovalnice, kajti od skupnega računa izgube in dobička v življenjskem zavarovanju odpade na inozemske zavarovalnice 62 odst.. na domače pa le 38 odst.
Od 10 podružnic inozemskih zavarovalnic so 3 avstrijske, 2 italijanski, 2 francoski, 2 angleški in 1 švicarska. Pri tem pa odpade največji del poslov na podružnice italijanskih zavarovalnic, kajti od skupne bilančne vsote vseh podružnic inozemskih zavarovalnic v naši državi odpade 46 odst. na italijanske, 39 odst. na avstrijske, 13 odst. na francoske in 2 odst. na angleške.
Skupna bilanca vseh 24 zavarovalnic v naši državi izkazuje 17 milijonov Din gotovine, 199 milijonov naložb pri denarnih zavodih, 216 milijonov naložb v vrednostnih papirjev, 252 milijonov naložb v nepremičninah in 221 milijonov naložb v posojilih. Glavnica vseh teh zavarovalnic znaša 61.4 milijona Din, zakonski rezervni
fond 14.2 milijona Din, ostali fondi pa 19.2 milijona Din; premijske rezerve (skupaj z delom rezerv pozavarovalcev) so izkazane v bilanci v višini 831 milijonov, od tega odpade 638 milijonov na lastni del rezerv. Primerjava številk za leto 1933. z ustrezajoči številkami za leto 1932. ni v celoti mogoča, ker niso na razpolago popolni podatki. Gibanje poslovanja pa je vidno tudi iz podatkov, ki so zbrani za večino zavarovalnic in ki predstavljajo 90 odst. skupnega posla. V tej statistiki vidimo, da se je postavka nepremičnin povečala od 214 milijonov v letu 1932. na 236 milijonov v letu 1933. Hipotekama posojila so narasla od 48 na 35 milijonov, posojila na menice od 138 na 162 milijonov, gotovinska sredstva in naložbe pri denarnih zavodih pa od 97 na 107 milijonov.
Dohodki od premij so v letu 1933. znašali pri vseh zavarovalnicah 345 milijonov dinarjev, od tega lastni premijski dohodki 207 milijonov. Od te zadnje številke 207 milijonov odpade na premije v elementarnem zavarovanju 84 milijonov in na premije v življenjskem zavarovanju 123 milijonov. Ostale dajatve zavarovancev so znašale 37 milijonov, dohodki od imovine zavarovalnic pa 47 milijonov. Izplačane škode so v lanskem letu znašale 46 milijonov, izplačane dospele glavnice v življenjskem zavarovanju 29 milijonov, za odkupljene police pa so zavarovalnice izplačale 37 milijonov.
Domače zavarovalnice so v celoti zaključile z dobičkom 9.1 milijona Din (10.6 milijona dobička in U milij. izgube), inozemske pa z izgubo 2.9 milijona Din (3.4 milij. dobička in 6.3 milij. izgube). Pet domačih zavarovalnic je lani plačalo za di-vidende 2,650.000 Din na glavnico 27 milijonov Din, tako da znaša dividenda povprečno 10 odst.; ostalih 9 zavarovalnic z glavnico 27.5 milijona Din pa ni plačalo dividende.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz .Narodne banke od 22. decembra zaznamuje znatnejše spremembe. zlata in devizna podlaga se je zmanjšala v tretji četrtini decembra za 36.5 na 1942.2 milijona Din, istočasno pa so devize, ki se ne vštejejo v podlago, narasle za 44.6 na 111.1 milijona Din, tako da je navzlic znatnejšemu zmanjšanju podlage skupna vsota podlage in deviz izven podlage narasla za 8 milijonov Din. Devize izven podlage so v tem izkazal dosegle izredno visoko stanje, kakršnega nismo zabeležili od jeseni 1931. Zmanjšanje podlage pa ni šlo na račun zlatih rezerv, ki so se celo povečale za 1-6 na 1825.9 milijona dinarjev, dočim so devize v podlagi nazadovale za 38.2 na 116 milijonov Din. Kakor običajno sredi meseca se je zaloga kovanega denarja v niklju in srebru povečala za 23.4 na 242.2 milijona Din. Posojila kažejo nadaljnje nazadovanje. Menična posojila so se skrčila za 6.1 na 1561.3 milijona Din. lombardna posojila pa za 0.2 na 235.8 milijona Din.
Obtok bankovcev se je v tretji četrtini decembra skrčil za 31.0 na 4238.0 milijona dinarjev. Tudi obveznosti na pokaz so se zmanjšale za 79-9 na 1215.5 milijona Din. V posameznih računih je tu prišlo do znatnejših sprememb, obveznosti na pokaz po raznih računih, kjer so knjižen! klirinški dinarji so nazadovale za 114.0 na 514.9 milijona Din; istočasno pa so narasle obveznosti z rokom za 57.2 na 876.8 milijona Din in razna pasiva za 98.2 na 414.3 milijona Din. Te znatnejše spremembe so oči-vidno posledica prenosa dela klirinških dinarjev z računa obveznosti na pokaz na dru-e račune, kar je v skladu s ponovno na tem mestu izraženim naziranjem, aa te postavke ne spadajo v obveznosti na pokaz za katero je potreba zlato ln devizno pokritje Kritveno razmerje je ostalo v glavnem nespremenjeno in znaša kritje obtoka bankovcev in oDveznosti na pokaz v zlatu in devizah 35.62% (P° zadnjem izkazu 35.56%). kritje v samem zlatu pa 33.48% (32 781
Kupuj domače blago!
Gospodarske vesti
«*= Obdavčenje latentnih rezerv. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodila glede prijavljanja in obdavčenja latentnih rezerv. Vsa podjetja, ki imajo la-tentne rezerve v aktivah ali pasivah bilance, so bila dolžna v letu 1934 predložiti posebne prijave s kalkulacijami, po katerih 60 bile te rezerve ugotovljene. Podjetja, ki doslej še niso predložila davčnim oblaetvom bodisi pozitivne ali negativne izjave, se morajo takoj pozvati, da predložijo te izjave. V nasprotnem primeru se bo a pregledom knjig ugotovil obstoj teh rezerv in ©e bo uvedlo kazensko postopanje. Davčna oblastva morajo prijavljene latentne rezerve preizkusiti in primerjati s kalkulacijami in drugimi podatki. V primeru, da podjetje ni predložilo podatkov, iz katerih je razvidno, na kakšen način je nastala rezerva, mora davčno oblastvo zahtevati manjkajoče podatke- Na podlagi zbranih podatkov bo davčno oblastvo pregledalo knjige podjetja in ugotovilo točnost prijavljenih latentnih rezerv, ki jih bo potem neodvisno od odmere družbenega davka za leto 1934 obdavčilo s 6% davkom na osnovi posebnega odloka, proti kateremu bo možna pritožba na finančno direkcijo v teku 30 dni. Prav tako se bo ta 6"/» davek odmeril na latentne rezerve, ki so bile na podlagi pregleda ugotovljene pri podjetjih, ki so dala negativno izjavo in pri podjetjih, ki sploh niso priložila izjave. Istočasno se bo uvedlo proti podjetiu kazensko postopanje zaradi utaje davka. Enako se bo postopalo pri podjetjih, ki 60 predložila nepravilno prijavo, bodisi da so rezerve prijavila v manjšem iznosu, ali pa da so katerokoli rezervo zamolčala. Posebni odloki o odmeri 6°'o davka na latentne rezerve so podvrženi predcenzuri od strani finančne direkcije, naknr ee morajo dostaviti finančnemu min;etretvu v cenzuro- Navodila na koncu opozarja io davčne uprave, da morajo posvetiti posebno pažnjo podjetjem večjega obsega. kakor tudi podjetjem, katerih <?din;ce se nahajajo v rokah malega števila delničariev ali podietjem, ki pripadajo domačim ali tujim koncernom ali kartelom.
■= Izvorna odprava h?apa. Finančno ministrstvo ie onazilo. da so nekatere carinarnice opravljale izvozne odprave b'aga v po-
samezne države, ki kot namembne države
niso bile označene v potrdilih o zavarovanju valute. Ker tako ravnanje nasprotuje devizno - valutnim predpisom, je finančno ministrstvo odredilo carinarnicam, naj izvozne odprave izvrže samo v tiste države, za katere velja potrdilo o zavarovanju valute.
= Pobiranje takse na kavcije. Z razpisom od 26. marca t. 1. (št. 24471) je ministrstvo financ odredilo, da se od onih podjetnikov, ki so položili kavcijo, pa se pozneje iz kateregakoli povoda niso udeležili licitacije, pobere od iznosa kavcije taksa po tar. post. 170. taksne tarife, ker se z ozirom na to, da se licitacije niso udeležili, ne morejo smatrati za licitante po zakonu o državnem računovodstvu. Z nadaljnjim razpisom od 26. novembra t. 1. (št. 96623/111) pa je ministrstvo to tolmačenje popolnilo v toliko, da se taksa ne pobere na kavcije, ki se dvignejo pred licitacijo. ampak samo na one, ki jih hranijo državne blagajne po končani licitaciji, ako se podjetnik, ki jo je položil, ni udeležil licitacije.
= Sklepi seje Zeinalj^kega saveza gostinskih združenj. Pretekli teden je zasedal odbor Zemaljskega saveza gostinskih združenj v Beogradu, ki je po štiridnevnih razpravah formuliral zahteve v posebni spomenici, ki je bila preložena na merodajnih mestih. V spomenici se zahteva poleg revizije letošnje odmere davkov med drugim, da se go stinska stroka izloči iz trgovinske stroke in se proglasi kot posebna stroka. S tem v zvezi naj se ustanovijo prisilna združenja gostinske stroke ločeno od združenj trgovcev. Nadalje zahteva spomenica, da se povsod, kjer to še ni izvršno, ustanovijo pri zbornicah gostinski odseki. Na koncu poudarja spomenica potrebo nujne sanacije gostinstva, zlasti hotelirstva. V ta namen naj se skliče posebna strokovna konferenca.
= Dobavi. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja ponudbe glede dobave 300 komadov žicovodnih kolen in 1450 kg jekla, strojni oddelek pa do 6. januarja ponudbe glede dobave električnega materi sila. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 3. januarja ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materiala, do 5. januarja pa glede dobave 6 akumulatorskih baterij. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. januarja ponudbe glede dobave armatur. 80 komadov klin-gerrit-stekla 475 kom. sadnih sadik, 1000 kilogramov cilindrskega olja, 50 plošč angleške pločevine, 40 kom. termometrov in 2 kopalni kadi. Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 10. januarja ponudbe glede dobave 55 kg suhih barv 50 kilogramov cinkovega belila, 10 kg kleja, 5 kg kolofonije. 20 kg solne kisline ln 25 litrov špirita razne žice, podložnih plošč vreč od jute itd. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 10. Januarja ponudbe glede dobave 100 kg bele kovine za ležaje Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. januarja ponudbe glede dobave 2000 komadov pil.
Borze
27. decembra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le London se je za malenkost dvignil. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje 8.10 do 8JO. (V Zagrebu 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 236.87 in v grških bonih po 29.75, dočim so se španske pezete nudile po 5-55, madžarski pengi pa po 8.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala nespremenjeno po 336.50 in 337. (V Beogradu po 337.50). V 6 odst. begluških obveznicah je tendenca čvrsta in je bil zabeležen promet po 57.50. V ostalem je prišlo do zaključka v 8 odst. Blairovem posojilu po 63 in v delnicah Trboveljske po 97.50 in 100.
Devue
Ljubljana. Amsterdam 2309.63 — 2320.99,
Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 800.10 — 804.04, Curih 1105.85 — 1111.35, London 168.31 — 169.91, Newyork 3385.28—3413.54, Pariz 225.35—226.47, Praga 142.74—143.60. Trst 291.69 — 294.09 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20
Curih. Pariz 20.37875. London 15.24, New-vork 308.6250. Bruselj 72.50, Milan 26.42. Madrid 42.25, Amsterdam 208.90. Berlin 124, Dunaj 57.50, Stockholm 78.60, Oslo 76.60, Kobenhavn 68.06, Praga 12.8875, Varšava 58.35. Atene 2.90. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. Kliringu.) Beograd 12.30, London 26.62. Milan 46.05, Newyork 537.83, Pariz 35.60, Praga 21.86, Curih 174.35 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 336 — 838, 7*/«
investicijsko 70 — 71, 8°/» Blair 63 — 64, 7°/o Blair 55 — 57, 7°/» Drž. hipotekama banka 64 — 66, 4®/'o agrarne 40 — 41. 6*/o begluške 56 — 57.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 336—337, za februar 337—339, 7% investicijsko 70—71.50, 4% agrarne 40.50 den., 7% Blair 5625—57.50, 8% Blair 62.50 do 64, 7% Drž. hip. banka 64.50, 6% begluške 56.75—57; delnice PAB 228 do 230, Trboveljska 97.50—100.
Boograd. Vojna škoda 337—338 (337.50) za januar 338—338.50 ( 338.50), za februar 338.50—339-50 (339), 7% investicijsko 71 do 7150, 4% agrarne 41.50—42.50. 6% begluške 57.50—57.60 (57), 8% Blair 65.25 do 66 ( 65), 7% Blair 56.25—57 (57), 7% Drž. hip. banka 64.50 den., Narodna banka 4650—4700, PAB 228—229 ( 230, 228).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90, Državne železnice 19.30, Trboveljska 13.70. Alpine-Montan. 10.37
Blagovna tržišča
ZIT0
+ Chicago, 27. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99.75. za julij 93.6250; ko ruza: za maj 90, za julij 86.75.
4- Winnipeg. 27. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 78 3750. za maj 83.25.
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. — Nudi se (vse fco nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, gornjebanatska, 77/78 kg in sremska. 78/79 kg 108—110, dolnjebanatska. 77/78 kg 106—108. slavonska. 76/77 kg 114—116. potiska 78/79 kg 116—118: koruza: baška 60—62. sušena 66—68; banatska 58 — 60; sušena 63 — 65; moka: baška ali banatska >0« brez prometnega davka 175 _ 195: baška >2< IGO — 175; >5« 140 do 155.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednii. Pšenica: hašk« okolic.i Nov ^ad ^ombo>. sredniebaška in gorniebnška. eremska »n gornjehanat. 105 - 107; baška ladja Tisa 114—116; ladja Begej 113—115; slavonska
112—114. južnoban. 104—106. Oves: baSki in
srem. 76—78. sla von. 81—83, baški ladja 84 — 86. - Bi: baška 106 — 107. _ Je* men: baški. sremski. 65/66 kg 105 — MJ&. jari, 67'68 kg 125 - 127.50. — Koruza: bafcka in sremska 57—59. za januar 59—60; sušena 63—64; banatska 54—55. sušena 60 do 62. srem., ladja 72—73 Moka: baška in banat (v oklepajih srem., slavon.) >0g« in >0og< 170 - 190 (167.50 _ 177-50). ,2« 150 — 170 (147.50 - 157.50); >5< 130-l5<j 1.127.50 - 137.50), >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120). >7« 100 _ 105 (100 _ 105); .8« 90 - 96 (90 - 95). - Otrobi; baški sremski 69 — 71; banatski 68 — 70; baški ladja 79—81. — Fižol: baški. sremski beli 127 50 - 130.
+ Budimpe.štanska terminska borza (27. t m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za marc 16.37 — 16.38, za maj 16.78 — 16.79; koruza: za mai 11.23 — 1124
VINO.
-I- Vinsko tržišče. (27. t. m.). Tudi december ni prinesel zaželjenega razvoja v vinski kupčiji zaradi vsestransko pojemajočega konzuma. Nakupovalo se je po malem. dočim so bile vagonske pošiljke v naši banovini prav redke. Zaradi te.aa niso cene nič poskočile, marveč so ostale stalne ter ponekod celo pojemajo. Začasno imaio še vedno rdeča vina prednost pred belimi ter cencna vina izpod 5 Din pred dražjimi nad 5 Din. Domača vina od 3.50 do 4.50 Din dobijo še najhitrejše kupca. Veliko konkurenco domačim vinom delajo banatska in dalmatinska vina, ki gredo po kvaliteti in jakosti od 9 do 11 odst. po 1.60 do 2 Din ter dalmatinska v jakosti 11 do 13 odst. po 2 do 3 Din liter. Vinogradniki. ki svojega vina do sedaj še niso prodali, so sedaj v zadregi, ker morajo
URAN KREMA
Vas napravi lepo is mlado. — lzgladi nrapavo kožo. Odstrani likaj«. Priporoča s« smučarjem, moSkim pred in po britju in u negovanje otrok. — Mala ikatla stane 5 Din, velika pa 12 Din.	K»Jl
vsa vina pretočiti in jih ločiti od jesenske gošče ter čakati na zopetno oživljenje kupčije tja do marca—aprila.
ŽIVINA
-f- Mariborski živinski sejem. Na sejem dne 24. L m. je bilo prignanih 5 kouj, 8 bi kov, 48 volov, 157 krav in 7 telet skupaj 225 glav, prodanih pa je bilo 97 glav. Cene so bile: debeli voli 2.75 — 3.50 Din, polde-beli 2 — 2.25, plemenski 2.50 — 3, biki 2 do 2.50, krave debele 2.50 — 2.75, plemenske krave 3 — 2.25. klobasarice 1.50, molzne in breje krave 2.50 — 3. mlada živina 2.75 — 3. teleta 3.50 — 4.SO
— Na zadnji živinski sejem v Ptuju dne 18. in 19. t. m. je bilo prignanih skupaj 240 glav živine in 119 komadov svinj. Od tega je bilo prignanih 78 krav, 35 telic, 60 volov, 22 bikov, 45 konjev, 17 prascev in 102 svinji. Cena kravam je bila 2 do 3 dinarjev, telicam 2.75 do 3.50, volom 2.50 do 3.50 in bikom 2.50 do 3.50 za kg žive teže; konje so prodajali po 700 do 3200 Din za komad. Prasci so se prodajali po 60 do 150 Din za komad, pršutarji po 4.50 do 5 Din, polmastne svinje pa po 5 do 6 Din za kg žive teže; plemenske svinje pa po 200 do 450 Din za komad. Prodanih je bilo vsega 137 glav in 77 rilcev.
BOMBAŽ.
■f Newyork, 26. decembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: loko 12.75 (12.80), za maj 12.66 (12.70)
Javna ubožnica v kamniškem srezu
Kamnik, 22. decembra.
Na zadnji občinski seji je župan g. Krat-nar poročal o uspehu komisije, ki si je ogledala prostore za postavitev spomenika vojnim žrtvam, za Majstrovo spominsko ploščo in za vsaditev spominske lipe. Lipo so zasadili z lepo slovesnostjo na praznik uedinjenja nad Samčevim predorom na zelenem trikotu pred poslopjem mestne občine, slavnostni govor pa je imel župan g. Kratnar. Za spomenik vojnim žrtvam je komisija izbrala prostor pred pokopališčem pri veliki lipi.
Pri obravnavanju prošnje kranjske občine za sodelovanje Kamnika pri zgradbi velike javne bolnišnice v Kranju, je občinski odbor podal ugotovitev, da Kamnik ni in-teresiran na kranjski bolnišnici, ker nima s Kranjem nobene zveze, z Ljubljano pa vsak dan enajst Ob tej priliki je član uprave poslanec g. Anton Cerer apeliral na občinski odbor, naj se Kamnik na drug način oddolži spominu nepozabnega kralja Aleksandra. Omenil je socialne prilike na našem podeželju, kjer je ponekod prav slabo poskrbljeno za občinske reveže. Po večini so na stara leta obsojena, da se potikajo od gospodarja do gospodarja, ki so jim dolžni nuditi streho in hrano za nekaj dni. Kakor v Litiji, bi bilo zato tudi v Kamniku potrebno pričeti akcijo za ustanovitev velike javne ubožnice za ve« kamniški srez. S tem bi na zelo primeren način rešili pereče socialno vprašanje in bi najlepše počastili spomin vladarja. Za ustanovitev ubožnice bi prispevale vse občine kamniškega sreza, v njej pa bi lahko dobili na stara leta zatočišče vsi ubožci, ki jih občine danes težko oskrbujejo. V veliki javni ubožnici. ki bi jo vzdrževal ves srez. bi bilo oskrbovanje mnogo cenejše, zato bi bil ta način rešitve primernejši, kakor pa zidanje manjših ubožnic v posameznih občinah.
Predlog poslanca g. Cererja je našel splošno odobravanje in izmed občinskih odbornikov je bil takoj izvoljen štiričlanski odbor, ki bo proučil »o vprašanje do vseh podrobnosti in zbral potrebne podatke ter sklical sestanek zastopnikov vseh občin kamniškega okraja V odbor so bili izvoljeni župan g. Kratnar, banski svetnik g. notar Zevnik, poslanec g. Cerer in občinski odbornik g. Skala.
Smučarski izleti
Bomo kaj kmalu zagledali sneg? Božič brez snega, je kakor poletje brez solnca; zato ga vsi želino pričakujemo, posebno pa oni, ki jih vleče na smuk. Smučanje se je v zadnjih letih razširilo med vse vrste ljudi, med stare in mlade. Posebno mladina kar ne more pričakati bele opojnosti, željno se ozira v planine, kjerkoli so zavite v belo odejo. Vse križem se je pogovarjalo, kam jo bodo mahnili za praznike; in še zdaj ugibajo. kako in kam bi se dali. Pa si oglejmo nekaj izletov, ki so nam na razpolago. Misliti moramo pa tudi na to, da skuša dandanes vsakdo s čim manjšimi stroški doseči čim yeč.
Podajmo se najprvo proti severu, s kam-ničanoin. Pred nami je cela vrsta planin, belih, lesketaiočih se v solncu, oko se kar ne more ločiti od njih. Prvi izlet je Velika planina. Pot ni huda in kmalu zagledamo celo kopico koč, vse so skoraj skrite pod snegom. Možno je z Velike planine napraviti celo kopico izletov: v Dol. na Malo planino. Gojsko planino. Vsem, ki so bili na tem kraju, ostane vsekakor v spominu tako-zvana Tiha dolinca, kjer je po navadi naj-dalje in najboljši sneg in ker ni skoraj nikdar vetra, ki tako rad razsaja okoli koč.
V	Kamniških planinah je dalje eden izmed najbolj priljubljenih izletov Krvavec. Lep dom sloji na njem. pod njim so zopet razstresene planinske koče dveh pašnih zadrug, Kriške in Jezerske planine. Če se ozremo s Krvavca okoli, nas zadivita Kočna in Grintovec. ki se zdita čisto blizu. Bela Košuta leži pred nami. Julijske planine, Storžič, vse se nam odpre. Ti dve turi. namreč Krvavec in Velika planina sta splošno znani in kaj lahko dostopni. Pa Korošice tudi ne smemo zanemariti, vendar ta pride v poštev le bolj pomladi, kajti tamkaj leži sneg zelo dolgo, dostop pa je nekako težaven. Kamničani imajo tudi močno v čislih Menino planino, kjer stoji sedaj nova koča.
V	Julijske planine se tudi često dvignejo navdušeni smučarji. Vsem je 'gotovo že poznana Planica. Vršič. Sleme in tako dalje, zato teh ne bi posebno jemal v poštev. Ena izmed veličastnih tur v Julijskih planinah ie Staničeva koča in Krodar;ra. Do Kranjske gore se pripelješ z vlakom: pot gre spočetka po ravnem nr^ko go7dov. kmalu zagleda? pred =eboi 7a«inskn planino z lepimi kodami. To je Dolnja Krma. Pomeie se svet dvigne na levi in desni kipe strme planine v nebo.
Vse polno snega leži naokrog, eele smre-kice so skrite pod grmadami snega. Velik plaz vsako leto zbrzi iz Malih vratc nad Velim poljem in zasuje skoraj vso dolino. Višje in višje se vzpenjaš in kmalu si v Zgornji Krmi. Dalje, dalje, pa si na Stanicevi koči. Cisto tam pod Triglavom pa domuje Kredarica. Lep je izlet zaradi krasnih slik, ki ti jih nudi razgled, pa tudi zaradi smuka, ki ga imaš nazaj grede. Možna je pot preko Kredarice, Aleksandrovega doma na Velo polje in dalje čez planino v Lazu do Sedmerih jezer. Še dalje lahko greš tja do Planine na kra'u. A treba ie pot vseskozi dobro poznati, če te mahoma zajame megla, se ne spoznaš sredi vrhov in zajed, sredi žametov in snežnih streh. Na Planino na kraju moreš dospeti pa kar naravnost iz Bohinja; dalje so še izleti na Vogel in Govnjač. Iz Bohinja hodijo zelo veliko ra Mrzli Studenec, ki ima pravcat hotel na svojem vrhu; tudi planina Uskovnica je močno obiskana. Iz Bohinja je dalje lep in ne naporen izlet na Ratitovec ali pa na Blegaš.
To so vsi izleti, ki si jih človek, posebno pa kak študent more dovoliti le enkrat, ali pa celo nikoli pozimi. Pa saj ni treba tako daleč. Skoraj vsak Ljubljančan pozna Krim iz Ljubljane, gori jih pa še ni bilo dosti. S svojimi planotami, z redko poraščenimi bregovi nudi lep smuški užitek. Rakitna, Kurešček, Turjak so hrioi, ki jih imamo pred seboj in ki jih lahko skoraj vsakdo obišče- Cim bo dovolj enega, ne tratimo časa, moči in denarja po kavarnah iii zabaviščih, ampak pohitimo v naravo. Koiiko iepse ie pričakovati novo leto sredi žametov in vrhov, kakor pa sredi vsakdanje mestne enoličnosti.
Kaj pa Karavanke? Tudi tam je smuško veselje doma, saj toliko obiskovalcev kakor jih imata Kofce in Zelenica, nima vsak hrib. Pa kako jih tudi ne bi imela? Pot je lahka, kratka, koča velika in udobna in sneg po navadi dober. Tudi lep je razgled z vrha Košute tja na Koroško, avstrijske planine se svetijo od daleč, blizu pod teboj pa dremlje Obir.
Obup na sveti večer
Rogatec, 27. decembra
V družini posestnika Kovačiča v vasi Ceste, občina Rogaška Slatina-okolica, so imeli letos zelo žalosten sveti večer. Domači so se odpravili k polnočnici, ostala sta za variha le oče in 211etni sin Leopold. Zadnje dni je bil Polde nekam potrt, vendar nihče ni pričakoval, da ga bo ravno božična noč spravila v obup. Okoli 1. ponoči se je molče odstranil v stransko sobo. Cez čas sta se iz sobe cula dva strela. Polde si je bil s samokresom pomeril v sence. Ker prvi strel ni dovolj dobro zadel, je obupanec sprožil še drugič. Domači so našli Poldeta nezavestnega Rešitve zanj ni bilo več, kmalu nato je v bolečinah izdihnil. Poleg samokresa, ki je ležal na tleh so domači našli tudi poslovilno pismo: »Oprostite mi, nisem mogel drugače, kakor da sem se odločil za pot v večnost.«
Vzel si je življenje iz malodušnosti. Pravijo, da je bilo nekaj malega nesporazum-ljenj v družini in pa neko majhno kazen bi bil moral te dni nastopiti. S potrto družino sočustvuje vsa okolica.
Turneja Milana Longerja
Znani ljubljanski šahist Milan Longer je odigral štiri simultanke. 17. t. m. je igral v Mežici, 18. v Slovenjgradcu, 19. v Šoštanju, 23. pa v Trbovljah. Skupno je odigral 84 partij, od teh je dobil 73, re-miziral 3, izgubil pa 8. Dosegel je 74»/i točk od 84 možnih. Procentno je dosegel 88.72%, kar je vsekako zelo lep uspeh Tudi časovno je gospod Longer dobro odrezal. Skupno je porabil za vse štiri tekme 9 ur in 15 minut, kar da povprečno za vsako simultanko 2. uri 20. min. naravnost rekorden čas. Vsekakor je g. Longer še voljan odzvati se povabilu ostalih šahovskih klubov. V Trbovljah je odigral proti tamošnjemu prvaku slepo partijo in re-miziral Končala se je v 50 minutah.
Zahvala
Ob priliki desete obletnice smrti moie-ga soproga se je vsestransko izkazala velika pozornost njegovemu spominu, tako z uprizoritvijo njegovih oper »Ksenija« in »Urh, grof celjski« kakor s predvajanjem njegovih skladb in priobčenjem spominskih člankov, izrekam zahvalo vsem, ki so se spomnili pokojnika. Predvsem pa se zahvaljujem vodstvom radio postaje in opernega gledališča v Ljubljani in narodnega gledališča v Mariboru za izvedbo njegovih oper, g Franu Govekarju za spominske članke in gospodoma Env'u Adamiču in Antonu Zobcu za spominske govore.
Po desetih letih njegove smrti — vsem moja najprisrčnejša zahvala.
Pavla Parma, vdova skladatelja Viktorja Parme.
PRAVKAR IZTflLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVTJK
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Naslovna slika: V SRE2U IN SNEGU (Foto) Slika na ovitku: ELO JUSTIN: >V NOVO LETO«
NEUMRLJIVE STANIČE (Kaj pravijo biologi o smrti — Po razpr. dr. L. Sperlinga) — NASTANEK ČASOVNIH ŠTETIJ (Kolikokrat se je svetovna zgodovina začela a »novim letom« - H. V.) — Dr. Anton De beljak: SKOZI ČRNO GORO IN CRNOGORICO (1) — KAKO PESNIK USTVARJA — ZAKAJ NE IZKRVAVTMO — ELEKTRIKA IN ENERGIJA (Ert) — NOVO LETO NA ZEMLJEVIDU (tk) — Cvetko Golar: ZGODBA O KREVSOVEM JURJU (1) — DR. STANKO JE2IC: UVOD U ILIRSKI POKRET I NJEGOVU KNJIŽEVNOST (A. D.) — Essad beg ZAROTA ZOPER SVET (1) — ESKIMI IN CIVILIZACIJA (Colin - str.) — STRUPENE KUŠCARICE — ŽENSKA ODISEJA (N. K.) — TEHNIČNI OBZORNIK (Hišni telefon - tma — Daljnogled, merilec visokih temperatur - tma — Kmetijstv« in tehnika - tma) — ČLOVEK IN DOM (Manj pohištva, več prostora) — S AH — ZA MISLECE GLAVE — IZ MODERNE MEDICINE — NEKAJ ZA VSE - Ni platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
■■■■■■■■■■■MHnBnBnBHli^HHiH
Antimon se draži
Kaj neki naj
V	zadnjem času je cena antimana zelo narasla, na Angleškem n. pr. v enem samem dnevu za 7 funtov šterlingov pri tona. Prej je veljala ta kovina na londonskem kovinskem trgu 67 in pol funta, sedaj pa 74 in pol funta. Pri tem je povpraševanje po njej s strani — oboroževalne industrije tako veliko, da normalni kupci sploh ne prihajajo več v poštev.
V	rednih časih so antimon, katerega glavna ležišča so na Kitajskem, v Boliviji, Mehiki in Burmi, uporabljali za izdelovanje ležajev v strojni industriji, posebno pa za izdelovanje tiskarskih črk, ki jim
to pomeni?
šele ta kovina daje potrebno ostrino,
nost in trdoto. V dobi, ko sta vojna ta oboroževanje predmeta človeškega zanimanja pa se ga je polastila vojna industrija, ki izdeluje iz njega šrapnele. ftrap-neli sestoje normalno iz 12 odstotkov artta-mona in 80 odstotkov svinca in prva kovina daje drugi trdoto in probojnost To zanimanje vojne industrije za antimon pa je tudi vzrok, da je njegova cena od letošnjega januarja sem poskočila na dvakrat-no višino in več. To nam kaže pač jaaoa da je danes glavna skrb držav nakopiftUS si kolikor mogoče velike zalog« vojnega materiala.
Francoski poslanik v Beogradu N a g g i a r s osobjem poslaništva s palmovo vejo iz Francije za na grob kralja Zedinitelja na Oplencu
Katastrofo »Letečega hotela"
Francoski državni predsednik Albert Lebrun pogosti vsako leto izbrane otroke pariških šol. Na slild vidimo prvega državljana Francije s soprogo med mladino
Dnevi sončnega povratka
Zmaga svetlobe nad temo
V soboto 22. decembra je bil dan »zimskega sončnega povratka«. Zjutraj proti 5. je sonce namreč znova nastopilo svojo pot proti pomladi, potem ko je na svojem navideznem letnem potovanju doseglo najbolj južno točko od ravnika, že v najstarejših časih so ljudstva, kakor Grki, Rimljani Egipčani, Babilonci in Asirci, Kitajci in ameriški Indijanci slavili ta dogodek kot »zmago svetlobe nad temo« s posebnimi kulti
Največji krog na nebesnem svodu, ki ga sonce opiše v svojem teku od zapada proti vzhodu v enem letu. se imenuje, kakor znano »ekliptika«. Ta krog je proti ravniku nagnjen in se ga dotika v dveh točkah, v točkah tako zvanega »enakonočja«, kjer vzhaja za nas sonce 21. marca oziroma 23. septembra, torej tedaj, ko sta dan in noč enako dolga Na poti od ene teh točk do druge se dotakne sonce 22. junija oziroma 22. decembra še dveh točk, tako zvanih ;solsticialnih« oziroma »povratnih točk. V dnevih okrog teh dveh točk spočetka ne opazimo nobene posebne spremembe v sončni višini, šele čez nekaj časa opazimo, kako začenjajo v prvem primeru postajati dnevi odločno krajši, v drugem pa odločno daljši.
Ni čudno, da so ljudstva severne poloble poseben pomen pripisovala zimskemu sol-sticiju, po katerem je polagoma začela zmagovati svetloba nad čemernim mrakom poznojesenskih in zimskih dni, čeprav razvije prava zima vsaj v severnem zmernem pasu vso svojo moč šele v januarju. A vendar nam daje daljšanje dni občutiti skorajšnji povratek pomladi. V dnevih zimskega povratka so se vršile že nekdaj posebne slavnosti mitično-verakega značaja in običaji teh dni so se celo še globlje zakoreninili v ljudstvih nego običaji ob času najvišjega sončnega stanja, najdaljšega dne, okoli kresa. Ko je začela rimska cerkev zmagovati nad poganskim svetom, je imela prave težave, da bi odrinila poganske običaje zimskega povratnega dne in si na koncu ni vedela drugače pomagati, nego da je v ta čas postavila božični dan, ki naj bi simbolno tudi pomenil rojstvo novega leta, zmago luči nad temo. Toda v mnogih krajih, posebno v germanskih praznujejo Se danes noč od 21. na 22. decembra kot pravi povratni praznik in to z zažiganjem kresov in drugimi navadami, ki spominjajo na naše običaje kresnega dne.
Naočniki Waleškega
Državni predsednik pri otrocih
Ladja se je potopila
Holandska ladja »Orania«, ki je imela na krovu 122 potnikov in 168 mož posadke, je blizu vhoda v pristanišče Leixos trčila v portugalsko ladjo »Loanda«. Takoj po trčenju se je začela »Oranla« pogrezati. Brodolomcem so poslali na pomoč rešilne čolne iz pristanišča. Rešili so vse do zadnjega, ladjo pa so kmalu nato pogoltnili
morski valovi
Prekop skozi Nicaraguo
Ameriški kongres razpravlja o načrtu za zgradbo novega prekopa skozi Nicaraguo, ki bi veljal 722 milijonov dolarjev in ki bi bil ploven tudi za največje ladje, kakršne sedaj gradijo. Večina poslancev se baje strinja s tem načrtom, ki daje Ze-dinjenim državam za primer vojne možnost v najkrajšem času spraviti vse vojno brodovje iz Atlantika v Pacifik in narobe.
Ideja tega prekopa je stara, starejša nego ideja Panamskega prekopa. Že v 16. stoletju so ga imeli Španci v mislih in ko so začeli graditi Panamski prekop, so gradili obenem tudi Nicaraguaškega. Po Les-sepsovem polomu s Panamskim prekopom so imeli obe podjetji v rokah Američani, tedanji promet pa seveda ni upravičeval gradnje obeh prekopov, zato so se v ameriškem kongresu nekaj časa hudo prere kali o tem katerega naj opuste Večina je bila že naklonjena Nicaraguaškemu prekopu. ko je neki poslanec, nasprotnik tega načrta, segel po drastičnem sredstvu, v*kopal. Baš na dan glasovanja
je dobil vsak poslanec pismo z neko niča-raguaško znamko, na kateri je bila kot posebnost dežele naslikana skupina — delujočih ognjenikov. Tako velika gradbena dela v deželi s takšnimi okoliščinami se niso videla potem nikomur več posebno varna in tako je ideja nikaraguaškega prekopa zapadla. Toda silni porast pomorskega prometa v našem času je dal Zedinje-nim državam že 1. 1916. priliko, da so si od tedanjega nikaraguaškega državnega predsednika, generala Diaza, za 3 milijone dolarjev zagotovili pravico za morebitno zgraditev prekopa. Danes je stvar, kakor vidimo, zopet na dnevnem redu.
Zavarovani rokopisi
Angleški Lloydsi dajejo pisateljem v novejšem času možnost, da si za razmeroma nizko premijo zavarujejo celo del svoje duševne lastnine, t. j. svoja nova dela v rokopisu. Delo mora biti vsaj polovico že spisano in vsakih osem dni mora avtor zavarovalnici potem poročati o tem, kako napreduje. Čim je rokopis dogotovljen in prepisan, zavarovanje ugasne. Velja pa drugače zoper požar, vlom, izgubo itd.
K a m e n e v bivši ruski poslanik v Rimu ter prve čase eden najvidnejših predstavit eljev rdečega režima v Rusiji
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
čudna župnija
2000 km dolgi in 2 m široki sta skupaj obe cevi, ki prenašata petrolej iz ležišč pri Kirkuku (Irak) v Tripolis (Sirija) in Hajko (Palestina). V dvajsetih taboriščih vzdolž teh cevi živi kakšnih 1000 uradnikov in delavcev. Zanje so na Angleškem osnovali posebno župnijo, ki jo vodi vikar Henry Moss Ta uporablja pri obiskih svoje župnije letalo, ki ga nosi preko gorovij in puščav. V vsakem taborišču ostane teden dni, vso pot opravi tedaj v 4 mesecih in pol.
»Vidite, to je prišlo od tega, ker je tekal v dežju okrog brez dežnika.«
Nova zvezda
Kako pozno doznavamo za katastrofe v vesoljstvu - Največja „nova zvezda", ki so jo astronomi odkrili v zadnjih štirinajstih letih
Kakor smo te dni na kratko že poročali, so astronomi v ozvezdju Herkula odkrili novo zvezdo. Prej ni bilo tam nič posebnega, kvečjemu kakšna zvezdica desetega ali enajstega razreda, kakršne navajajo samo najbolj natančni zvezdni katalogi. Hipoma pa se je pojavila zvezda, ki se da dobro opaziti že s prostim očesom na severnem nebu med zvezdo »Joto« v Zmaju in žarečo Vego.
Kaj pomeni nova zvezda? Nje nenadni pojav nam sporoča, da je ena izmed neznatnih zvezdic, ki jih običajno niti ne opazijo, dobesedno eksplodirala tn se zasvetila v žareči svetlobi. V Greenwichu so spektrum nove zvezde že fotografirali in odkrili v njem posebno znake vodika in kalcija, znamenje, da sta ti dve prvini pod silnim pritiskom privreli iz zvezdne notranjosti ln zgoreli. Ta svetovni požar bo trajal kakor običajno, še nekaj časa v vsej
princa
Vpliv, ki ga imajo člani angleške kraljeve hiše na modo, je naravnost čudovit, za »ljudi na kontinentu« skoraj nerazumljiv. Zadnji epohalni dogodek v tem pogledu je ustvaril princ NValeški, ko je pred kratkim govoril na nekem mitingu. Sam se bržkone ni zavedal dalekosežnosti svojega dejanja, toda ko se je pripravljal, da spregovori, in je izvlekel iz žepa naočnike, je cela vrsta možakarjev, ki so hoteli prej prikriti svojo kratkovidnost, storila isto tako, in danes ima angleška optična industrija pravo visoko konjunkturo, kar se tiče naočnikov. Angleži so vanje naravnost zaljubljeni.
Ali bo nova stara moda segla tudi na kontinent? Težko je prerokovati, toda čudno bi ne bilo, saj so kontinentalci 2e dovoljkrat posnemali angleške modne do-misleke. Spomnimo se n. pr. na navzgor obrnjene robe hlačnic. Od kod izvira ta povsem nepotrebna in neumljiva zadeva pri moških hlačah? Enostavno od tega, da si je kralj Edvard VII. nekoč v dežju in blatu zavihal konca hlačnic navzgor, da se mu ne pomažeta. Potem pa je na to pozabil in je priše! takšen v London. Drugi dan so morali londonski krojači vsem hlačam zavihati robove navzgor, čeprav je sijalo sonce in tako je ostalo do današnjega dne.
V boljševiško pregnanstvo
Zaradi umora Stalinovega prijatelja Ser-geja Kirova je sklenila ruska vlada uporabiti najostrejše odredbe proti nevidnim silam, ki so organizirale ta zločin. V pro-gnanstvo bosta morala
Zinovjev o katerem je dokazano, da je Imel zveze t morilci, in pa
Te dni je zgorelo blizu oaze Rutbah v Afriki holandsko potnfiko letalo »P—(gl—a. Letalo je zašlo kakšnih 18 km od imenovanega kraja v sflen vihar. Ker nI bfl» drugega izhoda, je pilot zaokrenil aeroplan v dobri veri, da mu bo mogoče pristati v Rutbahu. Ker je bilo nebo popolnoma temno, je pilot skušal pri ožtgaaju MMeev razbrati teren, kjer bi mogel pristatL Videl pa ni dobro in se je dotakni! s enim krilom letala zemlje. To je bilo dovolj, da je letalo strmoglavilo na tla, se prevrate in zgorelo. Sedem članov posadke in potnikov so našli v zoglenelem stanja
svoji divjosti, potem pa bo polagoma uga-šil. Zvezda bo zgorela in po njej bo ostala samo še z najmočnejšimi teleskopi vidna sled. Sicer pa, če hočemo biti prav natančni, lahko povemo, da je te katastrofe na nebu že davno konec. Ce jo šele sedaj vidijo naše oči, je to le posledica velikanskih razdalj, ki nas ločijo od nje in ki jih celo svetlobni žarki premerijo v dolgoletnih potovanjih Eksplozija, ki so jo opazili astronomi te dni, se je v resnici primerila že pred dolgimi leti, a svetlobni žarki so nam jo šele zdaj sporočili.
Po 14 letih je to prva izmed »novih« zvezd kar so jih odkrili in ki postanejo vidne ob času, ko jih doleti podobna katastrofa. To ni niti ena izmed posebno značilnih novih zvezd. Bile so prej takšne, ki so zagorele še z vse drugačnim sijajem in ki so svojo barvo v kratkem času spremenile od najbolj bleščeče se beline v najtem-
Vlomilec in mtna
Pustolovec, ki si je z velikim uspehom osvajal ženska
srca
V	poletju preteklega leta se je pojavil v luksuznem francoskem kopališču La Baule eleganten, mlad človek, ki si je nadeval ime markija Rolanda de Segonzaca, se kretal v najodličnejši družbi in si osvajal ženska srca kar mimogrede. Čez nekaj časa je postala policija nanj pozorna zaradi njegovega izredno razsipnega življenja in ni dolgo trajalo, da je ugotovila njegov pravi značaj. Dognala je namreč, da ni dozdevni markiz nihče drugi nego Jules Rivet, slovit vlomilec, ki je bil navzlic svojim 24 letom že 18 krat obsojen v ječo in bi moral še dolgo sedeti v njej, da ni obenem eden izmed najbolj pretkanih begunov.
Riveta so takoj postavili pred sodnike in med razpravo je prišla na dan še romantična zgodba, ki si jo je dovolil pustolovec kot lažni marki. Med pričami je bila namreč mlada nuna, ki je s solznimi očmi povedala, kako se je kot 18 letno, neizkušeno dekle zagledala v pustolovca. Bila je ljubezen na prvi pogled, ki se je pa zanjo končala zelo nesrečno. Nekega
Na svatbenem potovanju znorela
V	bližini Marseillea se je zgodil nenar vadni primer, da sta mlada zakonca na poročnem potovanju znorela. S taksijem sta ae hotela odpeljati v Toulon, toda med potjo sta začela vozaču hipoma groziti s samokresom in sta ga prisilila, da se je ustavti, nakar sta stekla do najbližje orož-niške postaje tn povedala, da ju že od Nancyja, kjer sta doma, zasledujejo ban-diti. Komaj so ju malo pomirili. Vrnila sta se v Marseille in se ustavila tam v nekem hotelu. Ponoči je vse stanovalce hotela prebudilo grozovito vpitje mlade žene. Hotelski nameščenci so vdrli v sobo in videli, da hoče mož ženo umoritL Ko jih je zagledal, jo je ostavil in skočil skozi okno. Zdravniška preiskava je ugotovila, da sta oba zblaznela in oddali so ju v neko bolnišnico.
dne je Rlvet izginil, kmalu potem pa je
slišala, da ga policija išče zaradi vloma v neki grad. To bridko razočaranje j« imelo zanjo to posledico, da je vstopila v strogi red »belih žena« ln se odrekla svatu.
Med tem ko je to pripovedovala, j« sedel Rivet nemo na svojem mestu in okofi ustnic mu je igral bridek nasmeh. Vlomilec izvira iz zelo bogate in ugledne meščanske rodbine, želja po senzacijah ia pustolovskih ga je zavedla med zločince. Sedaj bo zaključil svojo kariero na Hudičevih otokih.
ANEKDOTA
Kralj Oskar II. Švedski je obiskal neko dekliško šolo in je učenkam zastavil več vprašanj. Med drugim je vprašal neko deklico: »Kateri so največji švedski kralji?« — »Gustav Adolf, Karel XTL in — Oskar II.« je odgovorila, deklica. Kralj se je nasmehnil mali prilizunki in ji dejai, naj bi mu povedala, katera bi bila velika dejanja njegovega vladanja. Deklica je dolgo premišljevala, postala je rdeča od zadrege in je začela nazadnje jokati: »Ne vem...« — »Nikar ne joči, otrok,« je dejal vladar tolažeč, »jaz namreč todi ne vem.«
VSAK DAN ENA
nejšo rdečino, v starih časih so takšne zvezde zbujale veliko strahu Ln pripisovali so jim prilično isti zločesti pomen kakor repaticam. Danes vemo, da so bili to iz-rodki praznoverja Vendar pa so nam značilno opozorilo na možnosti, ki jih skrivajo v sebi celo ugašajoča nebesna telesa. Kaj bi bilo n. pr. z nami, če bi se našemu soncu primerila takšna nesreča ter bi končala z eksplozijo?
Francoska palma za na grob kralja Muce nika
V Atenah že spet vodi urcija
Grčija : Rumunija 2:2 (1:2)
Atene, 27. decembra. Današnja tekma
med Grčijo in Rumunijo se je končala neodločeno 2:2 (1:2). Rumuni so v prvem polčasu igrali zelo dobro in tehnično popolno z dobrimi kombinacijami. V drugem polčasu je postala igra zelo ostra in je večkra.t prekoračila dovoljene meje. V tem polčasu so Grki igrali z neverjetnim ela-nom in precej ostro, pri čemer jim je krepko pomagalo občinstvo in tudi godba, ki je svirala po izenačilnem golu Grkov koračnice.
Rumuni ao v prvem polčasu vodili do 15.
minute 2:0. Gola so dosegli v 8. tn 15. minuti. Grki so dosegli prvi gol v 17. minuti prvega polčasa, v deveti minuti drugega polčasa je sodnik prekinil igro, da se s tišino in molkom izkaže čast pokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Grki so izenačili v 31. minuti drugega polčasa po idealno streljanem kotu. Po tem golu so Rumuni igrali nervozno. Grki so pritiskali, toda rezultat je ostal neizpre-menjen.
Sodil je zelo objektivno bolgarski sodnik
Došev. Po tej tekmi imajo Grki mnogo na-de, da si osvoje balkanski pokal. Stanje točk: Grki 3, Jugoslavija 2, Rumunija 1,
Bolgarija 0.
*
Spored ostalih tekem za balkanski pokal se je izpremeniL V nedeljo 30. t m. bo tekma Bolgarija : Rumunija, v torek 1. januarja pa bosta dve tekmi, in sicer Bolgarija ; Grčija in Jugoslavija : Rumunija.
O R T
(tekmovanje je določeno za Ljubljano), dalje termin, kdaj naj se vrid drž lahkoatletsko prvenstvo za družine in sistem, po katerem naj se vrši to prvenstvo. Na znanje se vzame ostavka gdč. Jelenčeve na mesto podpredsednice s tem v zvezi se Pozove TKD Atena, da predlaga podsave-zu za to mesto drugo »ebo in to najkasneje do 30. t. m. V upravni odbor se koop-tira g. Poschl Hugo. Upravni odbor je pregledal arhiv, katerega je prejel potom saveza od komisarijata, ter je ugotovil, da komisarijat ni izročil razen enega dopisa SK Gorenjca 10 verif. prijavnic s 6 slikami Istega kluba, zadnjega zapisnika komisarijata in prepisa blag. poročila, ničesar. Prepds blagaj. poročila je brez vseh prilog, zato se naprosi savez, da stori vse korake, da dobi v roke ves arhiv, zlasti pa vse blagajniške priloge. — Tajnik.
LZSP (službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone Prosimo sigurne in polnoštevilne udeležbe.
ASK Primorje (centralni odbor). Danes
ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik IV., seja sanacije. Vabljeni gg. prof. J are, dr. Bir-sa, Buljevič, Fabjan, Goslar, Hafner, dr. Kosti, Kopajtič. Luin, podpolkovnik Ma-ras, Peric, Slamič, Stanko in ravn. šetina.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes od 14. naprej obvezen trening, ob 19. v zbornici
Službena oojava LZSP
Spored zimsko športnih prireditev LZSP za sezono 1934/35.
L januarja littd.: Mladinska tekma v priredbi Srn. kl. Ljubljane.
6- januarja: Kluoaki aan, obvezen za vse klube.
12. in 13. januarja: Prvenstvo v klasični
kombinaciji za prvenstvo GZSP, obvezno tudi za LzjSP, ker je obenem izbirno tekmovanje za vseslovansko prvenstvo. Medklubska sankaška tekma pri Sv. Ani, priredi SK Tržič.
15. in 16. januarja: Klubski slalom. Goto brdo ali Krvavec, priredi JASO in obenem je to tekmovanje tudi tekmovanje za prvenstvo jugoslovenskih univerz.
20. januarja: Medkluhska skakalna na Mostecu in mladinska tekma za dr. Gradnikov pokal, priredi SK Ilirija.
22.—27. januarja: Vseslovansko ki drž. prvenstvo na Bledu: 22. januarja štafeta 5 krat 10 km, 24. januarja teka na 18 km, 25. januarja smuk, 26. januarja slalom, 27. januarja skoki, kombinacija in konkurenca. 27. januarja: Mladinska tekma v Tržiču, priredi SK Tržič.
2.	in 3. februarja: podsavezno prvenstvo za LZSP, alpska kombinacija, smuk in slalom na Kofcah v izvedbi SK Tržiča to Slalom kluba 34.
3.	februarja: Medkluhska sankaška tekma pri Sv. Ani, priredi SK Tržič.
10 februarja: Klubska tekma na 18 km za. saniorje, 5 km za juniorje in dame ter skoki na GorJuSah, priredi Slalom klub 34. Pokalne skakalne tekme v Kamniku, priredi SK Kamnik. Medklubski slalom na Mrzlici priredi smuški odsek SPD Trbovlje.
17 februarja: prvenstvo Zasavja v kombinaciji. priredi Smuški odsek SPD Zagorje. Srednješolski slalom, priredi SK Ilirija. Medklubski smuk za Zeleniški pokal,
priredi SK Tržič.
24.	februarja: Medklubski tek na Golovcu, priredi SK Korotan. Rovanov memori-al, medklubska tekma v skokih na Bledu,
priredi Sm. kl. Ljubljana.
3. marca- Mednarodne skakalne tekme
v Planici.
10. marca: Medrklubska tekma v umu-Skem teku Menina planina—Gozd, priredi SK Kamnik. Medklubska tekma v smuku Veliki vrh—Kofce, priredi SK Tržič.
17. marca: prvenstvo v klasični kombinaciji za prvenstvo LZSP, odprto za vse podsaveze, na PolUjuki, priredi Sm. kl. Ljubljana.
19. marca: podsavezne štafete za juniorje in seniorje na Pokljuki. OdborničkA !■ damska tekma v smuškem teku na Pokljuki, priredi Sm. kl. Ljubljana
25.	marca: Medklubska tekma v smuku z Bogatin? priredi SlaW*m klub 34.
31. marca: Medklubski slalom in eventualno klubsko prvenstvo v skokih na Pokljuki. priredi Sm. kl. Ljubljana.
22. aprila: Medklubska slalom tekma za prehodni pokal dr. Gucklerja na Zelenici, priredi SK Tržič.
Pozivamo vse klube, ki dosedaj Se niso javili nikakega termina za svoje prireditve, da izvedejo eno tekmo, in sicer obvezno na klubski dan, t. j. 6. januarja, ln o njeni izvedbi poročajo podsavezu.
Klubi, ki bi prijavili naknadno kak termin, jim ga bo podsavez odobril le, če ne bo konkuriral z že kakšno prijavljeno tekmo Le take tekme se bodo priznale in potrdile.
Vsi klubi, ki še niso izpolnili svojih finančnih obveznosti do podsaveza, se pozivajo. da to store najkasneje do 5. januarja. sicer bomo primorani poseči po ostrejših sredstvih.
Prispele so legitimacije za polovično vožnjo na železnici. Legitimacija stane 10 Din, ki jih mora vsak poslati v naprej. Poleg tega mora poslati tudi svojo fotografijo, podpisano čitljivo na hrbtu. Vse prijave za legitimacije je pošiljati preko svojega kluba, in sicer vsak teden najkasneje do srede, sicer legitimacije ni mogoče izstaviti do sobote Za naš podsavez jih bo izdajal g Mahkovec in je vse dopise za legitimacije naslavljati izključno samo nanj.
Dobili smo tudi zdravstvene liste za zdravniške preglede vseh tekmovalcev. Vsi klubi naj si po možnosti te zdravstvene liste nabavijo čim prej ter naj puste zdravniško pregledati svoje tekmovalce. Zdravstveni listi se izdajajo samo na podsavez-nih sejah delegatom posameznih klubov.
Službene objave ljubljanskega podsaveza JSŽS (Seja u o. dne 19. XII.). Na znanje se vzame zapisnik I redne seje u. o. JSŽS SK Ilirija in PKD Atena. kakor tudi drugi vpoštev prihajajoči klubi se pozivajo, da javijo najkasneje do 29. XH. na naslov podsaveza termin, kdaj naj ^ *rši lahkoatletsko prvenstvo za poedinke
važen sestanek. Na programa so nedeJJalte
tekme, podpore brezposelnim Igralcem ln družabni večer na Silvestrovo. Ob 20. seja u. o., katere se naj sigurno udeleže val odborniki.
ASK Primorje, Danes ob 13.30 morajo biti vsi juniorji in subjuniorji v garderobi. Igra se handicap tekma.
Slalom klub 34. Obveščamo vse naše članstvo, da je dom na Gorjušah popolnoma dograjen, opremljen in oskrbovan. Vabimo vse članstvo kakor prijatelje kluba, da se udeleže Silvestrovanja v novem domu. Zraven doma je tudi dograjena skakalnica. Oficielno otvoritev skakalnice ln doma bomo še objavili. Vse informacije glede vožnje, doma in sličnega dobite v klubovem lokalu, Aleksandrova cesta 5, pritličje desno — (Damski odsek: Danes redna damska gimnastika ob 19. Po gimnastiki sestanek vseh, .catere bi šle v tečaj na Gorjuše One. ki gredo, naj po možnosti prineso po 30 Din za vsak dan, kolikor dni pač ostanejo v tečaju, za hrano in prenočnlno.
Sneg v Julijskih Alpah. Smučarji, ki so se na Štefanovo zvečer vrnili s Kredarice poročajo: Na Kredarici je jasno, mirno vreme. 2 m snega in 20 cm pršiča na trdi podlagi, čez dan je temperatura minus 4 stopinje Celzija Smuka je idealna. Pot iz Krme je pregažena pod Ržjo. Koča ostane popolnoma oskrbovana do 2. januarja ali po potrebi še dalje. Izgledi so za smučarje prav dobri. Z Možaklje poročajo: 60 cm snega, smuka idealna. Trening se vršd. Vsak gost dobrodošel.
Za Dom {etičnih
Zveza protituberkuloznih lig je te dni započela v javnosti posebno akcijo za zgraditev Doma jetičnih v Ljubljani, ki naj bi bil obenem posvečen spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Na to akcijo naj navežemo naslednji izvleček iz zanimivih in aktualnih izvajanj šefa zdravilišča za tuberkulozne na Golniku dr. Neubau-erja, ki je prejšnjo nedeljo predaval v Ljubljani o vprašanju jetike na deželi.
Marsikdo se bo najbrž začudil: čemu sploh borba proti tuberkulozi na deželi? .vlar ni kmečko ljudstvo zdravo, neokuženo in mnogo bolj odporno proti tej bolezni, kakor delavstvo in meščani? To naziranje pa je prav tako staro kakor zmotno. Jetika je bila na kmetih vedno razširjena. Stati-'ik» ' ii m i « ch poslušamo stare ljudi, čujemo o velikem številu žrtev, ki jih j« ta bolezen zahtevala posebno med kmečko mladino. Kako zelo je bila ravno ta mladina podvržena obolenju za jetiko, kadar je prišla študirat v mesto, je splošuo znano. Za naše oko in za naše čuvstvo je imt.la jetika v siromašnih delavskih četr tih pač povsem drug značaj, kakor jetika na kmetih. Tam zatohla, z ljudmi natrpana, nezadostna, temna, vlažna stanovanja in trudni, bledi, shirani ljudje, polni obupa nad svojo usodo, tu pa nagelni in rožmarin in na postelji mlado dekle, ki mu pomlad jemlje mlado življenje. Tako je imela jetika na kmetih dostikrat nekaj otožno poetičnega na sebi. Spomnite se samo Tavčarjevega >Cvetja v jeseni« in še marsikatere druge slične povesti. In vendar kosi jetika
eu-miljeno kakor v mestih in ropa narodu cvet njegove mladine.
Ko se je začela borba proti jetiki in so navijati prva zdravilišča r lepih gozdnatih kraj'ih na čistem zraku, se je to zmotno naziranje še bolj ojačilo. A če si pogledamo te razmere v luči stvarne stati-iKe. leda j se nam izgubi zadnji dvom, da gre pri borbi proti jetiki med kmečkim i . n^ 7a vprašanje ogromne važnosti za ljudsko zdravje in za narodno gospodarstvo. Jugoslavija je agrarna država. Skoraj v etra njenega prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Pa tudi med onimi deseti-<i .>u-iotki obrtnikov in delavcev in med onimi štirimi odstotki trgovcev je še dobršen del takih, ki stanujejo po vaseh in se jih tiče to vprašanje prav tako kakor kmetov samih. Statistika za 1. 1933. izkazuje okiog 41.000 smrtnih primerov za jetiko v naši državi. To bi pomenilo približno 804/» na 10.000 prebivalcev. Nočemo se spuščati v gorostasno nesorazmerje nasproti drugim
•	vrni. k"n državam, ki izkazujejo na 10 tisoč prebivalcev samo po 10, po 8, da celo po 7 smrtnih žrtev za tuberkulozo. Res je, da smo mlada država, res pa je tudi, da gre največji del teh ogromnih izgub na rova* našega pomanjkljivega smisla za organizacijo. V resnici pa niti razmerje 30^ na 10.000 za našo državo ne drži. Naša držav-
*	zdravstvena statistika v pogledu jetike nikakor ni točna in tudi ne more biti. Mnogo tehtnih razlogov govori za to, da se umrljivost za jetiko giblje pri nas med 33 do 40 na 10.000 prebivalcev, in da šteje armada mladih življenj, ki jih zahteva smrt v imenu jetike 50 do 60.000 vsako leto. V dravski banovini so razmere nekoliko boljše, vendar pa so še zmerom zadosti daleč od zapadnih razmer. V povprečju zadnjih desetih let lahko ugotovimo pri nas umrljivost 25 na 10.000, povprečno v zadnjih petih letih pa 21 na 10.000 Kakor državna statistika, pa tudi naša ožja statistika ni popolna in po vsej priliki čaka med nami pomoči približnjo 10-000 z odprto tuberkulozo.	. ..
V agrarni Jugoslaviji pomeni pn enaki prekuženosti kmečkega in mestnega prebivalstva, da odpade na kmečke kraje 45.000 smrtnih žrtev na leto. V dravski banovini štejemo po zadnjih statistikah okrog 60®/« poljedelcev, h katerim moramo prišteti se najmanj I0°/o trgovcev, obrtnikov itd., ki živijo na deželi. Od teh 10.000 bolnikov z odprto tuberkulozo jih živi torej 7000 po vaseh in trgih Slovenije. Natančna statistika pa je pokazala še neko drugo, na prvi pogled nekoliko čudno dejstvo. Pretežno industrijski srez, kakor je n. pr. Radovljica z velikimi tovarnami na Jesenicah, ima v zadnjih petih letih povprečno 15 smrtnih žrtev za jetiko na 10-000, čisto kmečki srez, kalcor je Dolnja Lendava, pa ima še danes 25 smrtnih primerov na 10.000- Jasno nam mora biti iz tega. da so najbolj okuženi med slovenskimi srezi srezi s pretežno kmečkim prebivalstvom: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ptuj-okollca, Brežice. Gor nji grad. Novo mesto, Črnomelj in drugi. Padanja števila jetičnih, ki ga, čeprav v skromni meri, opažamo zadnja leta, gre v glavnem v dobro mest. Iz tega lahko sklepamo, da se splošne življenjske razmere med delavstvom sicer niso toliko izboljšale, toda začela se je organizirati borba proti jetiki in proti drugim boleznim, ki posredno ali neposredno tudi vplivajo na razšir-
jenost tuberkuloze po mestih, medtem io se na deželi U borba še ni prav začela.
Zato bo moralo biti naše prizadevanje v bodoče, da temu vprašanju posvetimo vso pozornost in da z vso energijo poiščemo poti in sredstva za njegovo rešitev. Velike 30 težk< če, ki se protivijo organizaciji jor be proti jetiki na deželi. Poleg denarnih, ki so danes najbolj pereče, so dane tu še predvsem terenske ovire. Vasi so precej oddaljene druga od druge in od glavnih prometnih žil, kar vse povzroča proti tuberkulozni akciji precejšnje težkoče. Zaradi vsega tega so tudi najbolj napredne države začele s pobijanjem jetike na deželi razmeroma pozno, a danes imajo vendar £e precej razširjeno mrežo protituberkuloznih ustanov. One razpolagajo s celo vrsto protituberkuloznih dispanzerjev, deloma stalnih, deloma ambulantnih, ki se vozijo v posamezne vasi, kjer imajo po potrebi enkrat ali večkrat na mesec ordinacijske ure. Podobno bi se dalo uvesti tudi pri nas, z razliko, da imamo v nekaterih krajih že zelo lepe in urejene zdravstvene domove, ki bodo za tako protituberkulozno delovanje kakor nalašč. Za oskrbo zdravljenja potrebnih bolnikov imajo te države zadosti veliko število zdravilišč in bolnišnic, a v manjših krajih oddelkov za pljučne bolezni pri obstoječih bolnicah. Večje občine imajo svoje hiralnice ali azile za tuberkulozo. Vse to so stvari, ki bi jih mogli posnemati tudi pri nas. Treba je samo, da se združimo vsi, ki poznamo nesrečo svojih bratov in sester in ki imamo dovolj srca in požtvovalnosti, da jim pomagamo in da s svojimi rokami gradimo to protituberkulozno organizacijo, ki je na deželi še bolj potrebna kakor v mestih. Težko je apelirati na požrtvovalnost ljudi, ki se sami težko bore za svoje življenje. Toda še vedno je dajal siromak siromaku rajši kakor bogataš. Vsi pa, ki jim je življenje lažje, naj pomnijo, da jetika nI samo bolezen siromaka in da nihče ne ve, ali mu bo jutri še prizanesla.
Zavod za pobijanje kužnih bolezni med čebelami
Ljubljana, v decembra.
Pri državnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani pripravljajo ureditev novega oddelka, ki bo pomenil lepo in koristno izpopolnitev veterinarske službe pri nas. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč dovolilo na prošnjo vodstva večji znesek da se pri zavodu organizira poseben oddelek za raziskovanje in pobijanje kužnih bolezni med čebelami. Zavod je že dobil na razpolago sredstva, da si nabavi potrebni 'abora-torijski inetrumentarij in da svoje propagandno in diagnostično delo na tem polja podvzame v večjem, izdatnejšem obsegu. Da je ministrstvo v teh časih skope štednje dalo kredit za ustanovitev novega oddelka, pomeni pač dostojno priznanje vzornemu strokovnemu delu, ki ga vršita šef zavoda dr. !<eo Hribar i® njegov najo*r sodelavec Leo Kocjan. Novi laboratorij bo v dravski banovini, tej klasični domovini modernega čebelarstva, našel brez dvoma prav hvaležno polje dela, njegova izkustva pa bodo s pridom služila tudi vsem drugim veterinarskim zavodom v državi, izmed katerih doslej še nobeden nima tako organiziranega oddelka.
Kužne bolezni so našemu čebelarstvu že od nekdaj prizadevale ogromne gmotne izgube. Nihče pa ni vedel, kje tiči pravi vzrok tako pogostega umiranja čebel. Šele ko je veterinarski zavod pričel 1. 1927. z delom, se je začelo globlje in sistematično raziz-kovati to vprašanje. Takoj prvo leto je bila v zavodu 5krat ugotovljena kuga čebelje zalege. L. 1928. je bila prvič ugotovljena no-zematoza (kužna črevesna bolezen pri čebelah) in samo tedaj je bilo izvršenih 256 preiskav. Odtlej je zavod ves čas sistematično nadaljeval to delo in danes je znano dejstvo, da je z nozematozo okužen velik del banovine. — Žrtve, ki jih terja, so zelo velike, ker se nozematoza nikoli ne omeji na en sam panj, ali en sam čebeljnjak, temveč jo čebele raznašajo po vsej okolici na 3 km daleč in tako zavzema vedno širši obseg, Letos so preiskave v zavodu prvikrat ugotovile tudi akrozo (pršičavost). ki je bila doslej pri nas še povsem neznana. Dosedanje preiskave sicer še niso pokazale točnega rezultata za početo delo pa bo nujno treba nadaljevati. Prav tako so bili letos odkriti pri čebelah zanimivi primeri paratifu-sa. Za izsledke na tem področja, o katerih je dr- Kocjan poročal v jugoslovenskem strokovnem tisku, se je zanimal tudi znanstveni institut na univerzi v Itaki v Filadelfiii (USA). Primerov akaroze je bilo letos 1963 v preiskavi, prav toliko nozematoze. para-tifuea 39. kuge čebelje zalege pa 7 satov V prejšnjih letih je bilo na nozemo preiskanih 517 vzorcev, na čebelfo ku?o 49. na notranio akarozo 146. na zunanio akarozo 45. na čebeljo grižo 1 Vse te številke pa so v primeri z delom, ki ga vrše bakteriološki zavodi dragih držav, prav skromne in neznatne, posebe} fe še pomislimo, da izmed jugoslovenskih zavodov vrši vse delo samo zavod v Ljubljani. Švicarski bakteriološki za-
vodi n. pr. preiSčejo na razo« bolezni okrog
20.000 vzorcev na leto. A za raziskovanje čebeljih bolezni je bakteriološka preiskava nujno potrebna, ker ni niti ene med njimi, ki bi jo lahko diagnosticirali brez mikroskopa.
V	interesu čebelarjev je, da vsakokrat, kadar opazijo kakšno sumljivo umiranje čebel, takoj pošljejo satje ali mrtve čebele v bakteriološko preiskavo zavodu v Ljubljano Samo na ta način bo mogoče poiskati vse zakužene kraje in zatreti vsako kužno bolezen- Ta poziv še posebej velja tudi vsem tistim, ki vozijo svoje čebele na paše, da ne bodo svojih panjev eksponirali v zakužeTiib krajih, prav tako pa tudi vsem gospodarjem v pokrajinah kamor čebele dovažajo na pašo. Drž- veterinarski bakterijološki zavod vrši vse preiskave brezplačno in bo lahko svoje poslanstvo opravljal v mnogo izdatnejši meri zlasti v bodoče, ko bo imel v ta namen vzorno urejen oddelek.
Prikupna proslava
Odzval sem se povabilu ter kljub hudim nalivom pohitel v nedeljo 16. t. m. na Rakovnik na akademijo, ki so jo priredili dijaki rakovniškega konvikta »v proslavo uedinjenja in v spomin blagopokojnega Viteškega kralja Uedinitelja«. že sam tiskani spored me je navdal z radovednostjo: na čelu državni grb v narodnih barvah z jugoslovenske trobojnico, nato kot geslo pomembne Krekove besede: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite samo na to, kako boste posvetili vse svoje sile in moči združeni Jugoslaviji.« Tudi po vsebini sporeda sem domneval kaj dobrega; saj sem že mnogo slišal o podobnih prireditvah na Rakovniku, ali tako globoke in prepričevalne domovinske ljubezni, ki je vela iz vseh točk sporeda, nisem pričakoval. Vsa čast zavodu, kl tako resno pojmuje nacionalno vzgojo poverjene mu mladine.
Namesto uvodnega govora je bfl pod naslovom »Sveto služimo sveti domovini« prizor iz šole, kjer učenci na podlagi predavanja nekega učenca o Župančičevi Dumi pridejo do sklepa, da mora biti ljubezen do domovine sveta, nesebična in požrtvovalna. Končno pripnejo na sliko blagopokojnega kralja Aleksandra, ta vzvišeni simbol požrtvovalne domovinske ljubezni, jugoslovensko trobojnico.
V	prizoru »Na Bledu« se pojavi na odra učenec v gorenjski narodni noši ta poziva blejski zvon, naj le joče, ko Je za vedno Izgubil tako odličnega gosta, kl ga ne bo nikoli več veselo pozdravljal. Nenadoma se stemni, z druge strani odra se pojavi v temi senca — kralja Aleksandra. S prepričevalnim glasom zatrdi, da jugoslovenski kralj ni umrl, da sploh ne more umreti, živi med svojim narodom, se pojavlja sedaj tu, sedaj tam in podžiga narod k ljubezni do domovine. Pravi, kako se Je sestal s kraljevičem Markom to kosovskimi junaki, ki so ga burno pozdravili, ker je izvršil ogromno delo, ko Je združil Jugoslovane v eno nerazdružno celoto.
Neosvobojenim bratom so bile posvečene »žalostinke preroka Jeremije«, kjer Žid je v suženjstvu silno žalujejo zaradi podjarmi j ene domovine, isto misel Je Izražala posrečena skupina treh učencev, kl so deklamirali 3 Resmanove pesmice »Ter-cet z onstran meja«: Povejte ve planine, Vrbico in Koroško pesem.
Eden izmed klerikov, Ceh po rojstva. Je proslavljal v češkem jeziku kralja Aleksandra kot najmočnejšo osebnost ▼ če-ško-jugoslovenski zvezi, drugi, Slovak, Je govoril slovaški: Kakor Cehi ln Slovaki romajo na gomilo svojega narodnega Junaka Stepaneka, tako naj romajo tudi JU-gosfloveni na Oplenac, da se tam napajajo in krepe v domovinski ljubezni.
Orkester je zaigral štolcevo »Osvobpje-nje« in odlomek iz Zajčeve opere »Zrinj-ski«, pevski zbor pa je zapel zelo učinkovito »Iz bratskog zagrljaja« z besedilom, prikrojenim novim razmeram, to še Ju-vančevo »Slovansko«.
Melodramatični prizor »Majka Je zapla-kala« je obsegal pet slik: 1. odhod ladje z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom iz Jugoslavije v Francijo; 2. pričakovanje francoskega naroda, da dostojno sprejme voditelja jugoslov. naroda in kralja mira;
3.	narod zazna za katastrofo, ki ji sledi žalovanje našega to francoskega naroda;
4.	ladja se tužna vrača z mrtvim kraljem.
5.	Vstani, Jugoslavija, imaš novega kralja! Simbolične slike na odru je spremljala odgovarjajoča glasba to petje pred odrom. Končala se Je z državno himno ,ko se Je pojavila pod sliko blagopokojnega kralja Aleksandra ožarjena slika kralja Petra n.
Prof. Raič.
!z življenja na dežel?
Iz Ptuja
j— Božični prazniki so pri nas minili v najlepšem miru. Polnočnice v obeh cerkvah so bile dobro obiskane. Kvartet ptujske mestne godbe pa je na sveti večer ob polnoči na mestnem stolpu sviral božične komade. Smučarji so zaman čakali snega.
j— Božičnica ptujskih mestnih revežev in brc poselnih. Letos se je ptujska mestna objina spomnila poleg mestnih revežev tudi brezposelnih. Na sveti večer jc bilo obdarovanih 55 mestnih revežev in drugih siromakov v hiralnici z veliko štruco belega kruha ter drugimi živili ter z enomesečno podporo v gotovini. Poleg tega je obdarovala 60 brezposelnih z živili v vrednosti za vsakega do 75 Din.
j— Društvo jugoslovenskih akademikov vabi na svoje debatne večere v Mladiko, II. nadstropje. Začetek točno ob 20. Poročali bodo: 29. t. m. tov. Šalamun ^Medicina včeraj, danes, jutri; 3. januarja: učitelj: Jurančič: Zadrugarstvo v južni Srbiji; 6. januarja: dr. Kovačič: Akademiki in So-kolstvo; 12. januarja: Literarni večer: Anton Ingolič, Edvard Kocbet. Miško Kranjec, Franc Onič. Janez Potrč in Alojz Remec.
j— Lovski tatovi se pojavljajo vzdolž Drave od Ptuja do Markovcev in so uničili še ono malo število fazanov, kar so jih pustile povodenj in druge vremenske nezgode. Pred lovskimi tatovi pa tudi niso varni čolni, ki jih imajo posamezni posestniki priklenjene ob Dravi in jih rabijo za prevoz čez Dravo. V noči na 19. tega meseca je bila v mestnem lovišču pravcata kanonacLa na fazane. Ob tej priliki so lovski tatovi tudi odpeljali čolne posestniku Karlu Folknerju iz Budine, posestniku Jožefu Zemljiču iz Zabovcev, njegovemu bratu Janezu Zemljiču in Čehu Mihi iz Spuhlje. Med tem ko je Čeh svoj čoln našel, so ostali posestniki zaman iskali svoje čolne vzdolž Drave do Borla.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19 in pol 21. ari zabav-
ni film »Hči polka« z Ani Ondro in Otom Walburgom. Dodatek kulturni film in Foxov tednik.
*
DOL PRI LJUBLJANI. Na pobudo šolskega upravitelja g. Einspielerja smo tudi v Dolu sadili 23. t. m. spominsko lipo, ki naj vedno spominja nas in naše potomce na mučeniško smrt Viteškega kralja in na nastop vlade Nj. Vel. kralja Petra II. Slovesnosti so se udeležili vsa šolska mladina, predstavniki lokalnih oblastev in organizacij ter mnogoštevilno občinstvo. Spored je bil zelo pester: govori, deklama-cije šolske mladine, ki jih je priučila učiteljica ga. Einspielerjeva, katera je oskrbela tudi primerno okrasitev mlajev, in petje, nastopil pa je prvič tudi tamburaški zbor sokolskega društva v Dolu, ki je zaigral za uvod državno hinmo. Lipo smo vsadili na vidnem, z mlaji okrašenem mestu pred cerkvijo. Govorili so g. predsednik občine, o splošnem pomenu sajenja slovanske lipe je govoril učitelj g. Andoli-šek. Med sporedom je g. šolski upravitelj položil h koreninam lipe žaro s spominskim listom, ki so ga podpisale vse javne in zasebne korporacije in organizacije. Zelo učinkovit govor je imel organizator svečanosti sam, ki je v kratkem poudarjal pomen in važnost saditve spominske lipe. Zaključil je svoj govor s pozivom na občane, naj čuvajo »Spominsko lipo« kot največjo nacionalno svetinjo. Njegovim vzklikom se je pridružila vsa množica. Slovesnost se je zaključila s himno, ki jo je zapela šolska mladina.
LESKOVEC V HALOZAH. Dne 23. tega meseca se je vršil pri nas javen političen shod. Gostilniški prostori g. Vrega so bili nabito polni. Shodu je predsedoval šolski upravitelj g. Vobič Ciril, ki je v uvodu pozdravil sreskega načelnika g. dr. Bra-tino, narodnega poslanca g. Lovra Peto-varja in sreskega tajnika g. dr. Ivana Fer-mevca, obžaloval tragično smrt našega velikega kralja in nato dal besedo narodnemu poslancu, ki je v enournem govoru orisal notranji in zunanji politični položaj, pri čemer se je dotaknil tudi vseh aktualnih gospodarskih vprašanj. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem ter izreklo g. poslancu zahvalo in popolno zaupanje. Na razna vprašanja je dal g. poslanec zadovoljiva pojasnila. Zlasti so se zanimali ljudje za nabavo modre galice, ki dela že zdaj Halozanom velike skrbi, saj je znano, da morajo vinogradi, od katerih sc ljudstvo v Halozah živi, propasti, ako nc bo pravočasne pomoči
REPERTOAR
DRAMA.
Začetek ob 20. Petek, 28.: žalujoči ostali. Sreda. Sobota, 29.: Matiček se ženL B.
OPERA.
Začetek ob 20. Petek, 28.: Izgubljeni valček. Četrtek. Sobota, 29.: Štirje grobjani. C.
Drevi se poje Stolzova opereta »Izgubljeni valček« za red Četrtek. Prikupna godba z lepimi šlagerji in zabavno dejanje, prepleteno z liriko in komiko ustvarjajo prisrčno spevoigro, ki je za srce in prinaša obilo smeha. Zasedba premierska. Dirigira g. Anton Neffat, režiser g. Ciril Debevec.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Nedelja, 30.: Hčerki njene ekscelence. Torek, 1. januarja: Hčerki njene ekseelenee. Zadnjič.
*
»Hčerki njeno eksc^ienee«, zabavno in duhovito veseloigro ponove na splošno željo zadnjič v sezoni v Šentjakobskem gledališču v nedeljo 30. t m. in v torek na novega leta dan ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Ker je bila tudi zadnja predstava razprodana, naj kupi občinstvo vstopnice že v predpro-daji od nedelje dalje. Kdor se hoče dve uri dobro zabavati, naj poseti predstavL MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Petek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: Idealen soprog. Znatno znižane cene od 15 do 2 Din. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 30. ob 15.: Carjevič. Znižane cene.
— Ob 20.: Izgubljeni valček. ★
WiIdoovo komedijo »Idealen soprog« odlikuje duhovito pisano in vse do konca napeto dejanje, ki splošno ugaja. Režija je Skrbinškova, glavne uloge igrajo Starteva, Sever jeva, Grom, Skrbinšek H Furijan. Najcenejši sedež velja le 4 Din.
Fallova opereta »Stambulska roiac j« muzikalno krasna, vsebinsko pa nad vse zabavna. Lani je razen »Vijolice z Montmar-tra« dosegla največji uspeh. Režija je Ha-rastovideva, v večjih ulogah nastopijo Udo-vičeva, Barbičeva, Sancin, Harastovič, Go-rinšek in Rasberger. Kdor kupi pri tej predstavi sedež, prejme listek s številko ter bodo na Silvestrovo o polnoči izžrebali eno številko. Na kogar pade ta številka, prejme mladega, živega prašička za novoletno darilo
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomnijo L Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, g. vrsta padavin. — Temperatura: prve Številke pomenijo.
najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
27. decembra Ljubljana 7, 764.1, 1.4, 82, NI, 10, —, —; Ljubljana 14, 763.7, 2.8, 70, NE1, 10, —, —; Maribor 7, 763.5, 2.0, 80, Wl, 0, —, —; Zagreb 7, 764.4, 2.0, 90, ESE3, 10, —, Beograd 7, 765.2, 0.0, 90, ESE1, 4, —, —; Sarajevo 7, 766.8, —4.0, 90, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 765.2, 2.0, 80, SE3, 10, —. —; Kumbor 7, 762.4, 8.0, 70, NE2, —, —; Split 7, 762.5, 5.0, 60, NE2, 7, —> —; Rog. Slatina 7, 1.0, 73, SE1, 10, —, —.
Temperatura: Ljubljana 3.0, 1.0; Maribor 4.0, 2.0; Zagreb 4.0, 2.0; Beograd 4.0, —1.0; Sarajevo 3.0, —5.0; Skoplje 11.0, 2.0; Kumbor 13.0, 6.0; Split 9.0, 4.0; Rab 9.0; Rog. Slatina 2.0, 1.0.
Vremensko stanje 27. t m.: Glavni ciklon nad britanskimi otoki, sekundarni nad Sredozemskim morjem, visok pritisk v drugih delih Evrope. Oblačno v vsej Evropi, sneži v Nemčiji, Poljski ln Rusi-Jl- ~ V Jugoslaviji je prevladovalo oblačno ln nmirjeno hladno vreme v vsej kraljevini. Preko noči je pritisnil lahek mraz, minimum Kalinovik —6, maksimum Er-cegnovi 13.
ItoreeU« Tiaajre>
97
Upornica
ttom&n
Zdaj je skoraj nista več spoznala, tolikanj jo je izprenrfnjala doc, letni čas in nenavadna, nenaravna svetloba.
In mahoma je obšlo .Noela čuvstvo minulega časa — dveh mesecev. Že je bil pred durmi september, ki bo izpremenil barvo neba in obraze vrtov. Dih jeseni se bo dotaknil reci in duš.
Začutil je, da se nocoj, v tej sobi, s tem poslednjim avguetovim večerom, končava tudi najbolj razgibano obdobje njegovega življenja, tisto, ki je bilo najbolj bogato z dogodki.
>Ah ne veš,< je dejal, >da se nama med rokami osiplje najino lepo ljube-^nsko poletje, kakor roža, ko nam je dala svoj vonj, ki ga ne bova nikoli več vdihavala?... AH ti ga ni žal? ... Kadar se vrnem iz Lusignana, bodo dnevi že krajši in večeri hladnejši — In tedaj se pričnejo časi zaupnega besedovanja ob kaminu... Skupaj bova delala... Izza moje rame boš brala strahovito dolgočasne reči, ki jih bom pisal... Časih mi boš kaj svetovala... Tako prijetno nama bo ... In potem pride nova pomlad in novo poletje .. A chevreuških dni ne bova uživala nikoli več .. .<
Nežno, še nežneje kakor po navadi, jo je poljubili na lase:
>Jozana _ nocoj — je še poletni čas.. .<
Skoraj upirala se je, ko jo je objel, in skoraj nerada mu je rračala poljube.
>£aj ti je?< jo je vprašal. >AM sem ti nadležen? Utrujena ei.. Se nikoli te nisem videl takšne.. .< >0, moj Noel.. .<
Zajokala je in se ga okflenila, kakor da M iskala varstva.
»Poslušaj... Nisem ti hotela povedati... a ko si me privil na svoje srce, sem začutila, da ti ne morem ničesar prikriti... Preveč sem se navadila, da ti vse zaupam: vsaka najmanjša skrivnost me teži! O, prijatelj, če bi vedel.. .<
>Kaj pa?<
»Nisem ti hotela povedati ... Bala sem se ... zaradi otroka... Spominjala sem se najinega nedavnega razgovora.... In mislila 6em, da imam pravico in cedo dolžnost, da ne storim tvoje skrbi še večje ... in tebe še bolj zagrenjenega proti Claudeu .. .<
>Kaj pa je? Govori razumijive.ie,« je vzkliknil Noel. >Kaj si mi hotela prikriti?«
»On — je prišel.«
»Kdo?«
»Maurice Nattier.«
Izrekla je bila ime, ker ji je bilo na jeziku. Noel ga je ponovil:
»Maurice Nat...«
In zdajci je uganil:
»To je ... prejšnji ? ...«
»Da... je polglasno zastokala Jozana. Noel se je vzravnal. Oklenila se ga je. Nič več ni tarnala, nič več jokala, a Noel je čutil krčeviti pritisk njenih rok, ki so ga objemale in topli dih njenega solznega obraza, ki se je privijal k njegovemu vratu. S hitro kretnjo se ji je izvili.
»Ali si govorila z njim?«
V polmraku sta sedela vštric na robu postelje. V višnjevka-stem, migljajočem odsevu je Jozana videla njegov obraz — bil je bled kakor smrt... Ze nekoč, tisti večer, ko je opravila svojo strašno izpoved, je bila Jozana videla ta prestrašeni izraz, ta sre-pi, ogorčeni pogled, te brezkrvne ustnice...
| »Ne!... Nek je za vpila. »Nisem govorila s njim in tudi ne
bom... Včeraj, ko uiene ni bdAo, je prišel v uredništvo ... Danež sem našla njegovo vizitko ... To je vee ... verjemi mi... prisežen ti... Ali mi verjameš? Reci, da mi verjameš?«
»Prišel je ... Ta predrznost!... In zakaj ?... Kaj je hotel o< tebe?«
»Ne vem ...«
>Prav nič ne slutiš?... Kes ne?« »Niti malo ne!... Ne vem!...« Krčeviti izraz je izginil z Noelovega obličja. »Torej je tvoj trdni namen, da ga ne sprejmeš? Naročila si tako? ... Da ... Upam, da nimaš temu gospodu ničesar povedati in ne želiš ničesar slišati od njega .. .< »Ničesar... Kar miren bodi!«
»Saj vidiš, da sem miren___Ne razburjam se... Popolnoma
pametno govorim s teboj... To pot ne boš mogla reči, da sem ti nehvaležen za tvojo odkritosrčnost... Ničesar se nama ni bati ... Lahko se zaneseva drug na drugega.«
Noel je bil miren, ker je hotel biti miren, a vendar so zveneli v njegovih besedah razburjeni odmevi ...
>Zakaj,« je nadaljeval, >zakaj mi nisi takoj povedala tega pripetljaja, ki se ni zgodil po tvoji krivdi? ... In te solze, ta strah? ... Prestrašila si me... Ko bi biio toliko bolj preprosto, da bi mi bila povedala takoj ob svojem prihodu ...«
>Tako preprosto?... Ali Noel, spomni se strašnih prizorov, ki sva jih imela vsakikrat, kadar se ti je zazdelo, da me obhaja spomin!... Spomni se najinega razgovora pred Armenonvillskim paviljonom... Ze najmanjši namig o preteklosti te stori bednega! — Da, bala sem se te, strašno sem se te bala!«
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par Ka besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas Ul enkratno pristojbino Din 8.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. Id Ifičejo •Jnžb. Najmanjši znesek sa enkratno objave oglam Oin 12^—, Dopisi tn tenitve se zaračuna jc po Dtn 3.— sa vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov Najmanj« znesek za enkratno objave oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— ea besedo, Dtn 2.— davka zs vsak oglas ln enkratno pristojbino Din ft.— sa Slfro ali dajanje naslovov Najmanj*) znesek n enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilaga 1te znamk! Le. te zantevate od Oglasneera oddelka »Jutra« n;M m	, .
odernvnr nriložite 1*111 J« V Znamkah.
Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih ie vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11R42. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, ttčoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Litsfeliana,
I
Službe išče
Beseda 5» para, davek 2 Din, u Šifro ali dajanj« oaslova S Din. Najmanjši loeoek 12 Din.
Natakar
B&e s 16. januarjem slui-bo v restavraciji ali kavarni. Jiaalov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
355#5-2
Fant
88 let star, vojaščine prost in zmožen kavcije, ieli službo slug«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod imačko »U3S0*. .'€649-3
Šivilja
RS« sinžbo r Ljubljani. —
Gre tndi k strankam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	355423
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2 Din. sa Miro aH dajanje aaslova
i Dia. Najmanjši snesek 17 Din.
Pošteno dekle
pridno in snažno, ki dobro kuha in tndi dobro opravlja vta draga bitna dela, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
S583M.
Mlado dekle
■dobi službo za majhno pomni v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«
35339-H
Knjigovodjo (injo)
i večletno prakso v knjigovodstvu in dopisovanju, absolventa (injo) trg. šole, »amsko osebo, ne nad 35 let, z lepo, prijetno pisavo, s perfektnim znanjem srbohrvaškega ftudi cirilice), slovenskega in nemškega jezika. hrvatske in nemške stenografije ter strojepisja, zanesljivo in marljivo moč, veščo modernega knjigovodstva —• iščemo za tvoraiško pisarno v Maribora. Izčrpne, lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače in referenc prosimo na naslov: »Publicitasc, Zagreb, lika št. 9, pod značko »Knjigovodja T. 33«. 3SS50-1
Praktfkanta (rnjo)
absolventa (injo) trg. šole, t nekoliko pisarniške prakse, s perfektnim znanjem srbohrvaščine (tndi cirilice) in po možnosti tudi ■nemščine, hrvaške stenografije, strojepisja, z lepo pisavo, iščemo za tovarniško pisarno v Maribora. Ponudbe pod šifro »Tvor-niška pisarna T. 2R« na »Publicitas« d. d., Zagreb, Hira 9.	SKS-l
Kontorfeflnjo
z večletno pisarniško prakso, sa srbohrvaško it nemško korespondenco (tndi cirilico), z znanjem hrvaške in po možnosti tndi nemške stenografije, spretno strojepisko, iščemo u tvorniške pisarno v Maribora. Lastnoročno pisane ponudbe t navedbo plače pod značko »Tvorniška pisarna T. 23« na »^Pnblici-tas« d. d., Zagreb, Ilica 9
sasai-i Kflfteovodinjo
dobro Izurjeno sprejmem takoj. Ponudbe na: Saša, Ljubljana, Gradišče St. 1(7 3537)1-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifra ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio
trieevni. na električni tok, 350 voltov, ugodno prodam Vprašati dnevno med 6. i«
7. zvečer. Golob, Čopova ulica 21.	36507-9
Kupim
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aK dajanj* naalova 5 Dta. Najmanj« znesek 17 Dim.
Pand kotel
nov ali rablje«, od 8—<W mi ogrevne površine, rabim. — Ponudbe > opisom prosim n oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kotel«.
a53H-7
Več steklenih stefaž
kupim sa detajlno trgovino. Ponudbe na: »faša«, tovarna kanditov, Ljubljana, Gradišče 37. 35r37i-7
Prodahi
Beseda 1 Dtn, davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslov« 5 Dta. Najmanjši caeaek 17 Dta.
Pumparice
povrinfkl, obleke, perilo
itd. najceneje pri tvrdki Presker, Sv. Petra e. 14.
■BS5-C
Nogavice, rokavice,
dansko perilo, kravato itd. od dane« naprej ]£ % popusta od reklamnih cen v Izložbi. — Nogavice »Bem bere«. Miklošičeva cesta 14
3 steteše lo 3 pro-dajataiške mize
za mano faktor« — in blagajno (Sitzkassa) po zelo ngodni ceni prodam. Pojasnila daje Avgnst Križan v Celju, Aškerčeva št. 5.
35B8T7-*
G. Th. Rotman:
Vožnja s kolesom In njene posledice
Oče se jima je zasmejal. »S takimi neumnimi otroki je res križ!« je dejal. »Brcati morata, z rokami ln nogami 1 Zlezita dol. da vama pokažem, kako je treba!«
SmocJ te sanke
od najcenejših do najfinejših, v največji izbiri nndi izdelovale« M. FAJFER, Ljubljana, Trnovska ulica i tev. 25 — telefon 94-10.
35487-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro aH dajanje naslova S Dia. Naimanjtl znesek 17 Dta.
Parno žago
novozgrajeno, opremljeno s
prvovrstnimi stroji, tik ie-lezniške postaj« v večjem mestu Bosne, veliki kompleksi odličnih bakovih, jelovih in borovih gozdov v oddaljenosti 6—ilIJ km, prodam radi rodbinskih razmer. Vsi pogoji za siguren nspeh. Resni knpci dobijo naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«,
■TX5S.-v.90
Stavbno parcelo
kupim ob Tyrševi (Dunajski) eesti proti takojšnjemu plačilo s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Ljubljani. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značka »-Parcela <1665« 335S5-S0
Beseda t Dta. davek i Din, za Hira il dajanje aaslova
S Dta. Najmanj« caeaek 17 Dta.
Vsakovrstno zlato
Iropoje Bih^ft
ČERNE - JaveHr
LjoMlaaa. WoHora alica 9.
Oblačila
Beseda 1 Dia, davek 2 Din, za Ilir* aH dajanje naslova 5 Dta. Najmanj« znesek 17 Dta.
Moške srajce
najnovejše zimske in športne, krasne modne, eefir in poplia, bele, mehke in trde, spodnja hlače, trikotažo in pit testne, veliko izbiro kravat nndi F. I. S o r i i a r, Ljabljana, Sv. Petra cesta 2». S408VJ2
Lokali
Beseda 1 Dia, davek 2 Din, ta šitr* aH dajanje aaslova % Dta. Najmanj« znesek 17 Dta.
Trgovski krfcal
v strogem centru Ljublja ne iščem ia takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lep lokal«.	«555&-il9
Lokal
na prometni točki W5m glavnega kolodvora, primeren za vsako obrt, takoj oddam po ngodni ceni Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	3V770-19
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Mfro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Oin.
Vina
prvovrstna, črna tn beta. Vam nndi za praznike po ugodni ©eni, bi postavi na dom od 50 litrov naprej
»Belokranjska klet«
Ljubljana VIL Gasilska nI. it. *.	84833-33
Kapital
Beseda I Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanj« saeaek 17 Dia
Knjižice
Ljubljanske kreditne banke z manjšim zneskom, kupim Ponudbe na naslov: Jelen, Celje, Glavni trg štev. 9.
85377-tf
Bančne vi. knjižice
kiupa)emo. prodajano, kun ba.ndira.mo najknlaotDoje. — Isplsčamn takoj v gotovini Poslovni zavod d. d. Za greb. Praška at. 6TCL Tel. int 86-98. Z« odgovor prf-loiiti 3 Din v znamkah. — Gen. zastopstvo ta Ljnb ljane ia dravsko banovino Menjalnica Frantar. Ljnb Ijana. rjrieva (Dunajska cesta 91.	882-16
Hranfino knjižico
Ljubljanske mestne hranilnice z vlogo cca. «7.000 Din, prodam najboljšemu ponndniku. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vloga«.
30574-46
Posredujem denar
v s e k denarnih zavodov
na hranilne knjižice Rudolf Zore, Ljubljena
Gledališka IS, telefon 38-10 287-136
Vlogo
Ljubljanske kreditne banke do 100.000 Din kspim. Ponudbe z navedbo cene pod »Gotovina — vloga« na oglasni oddelek »Jutra«.
&55&1-16
2J2BSEE22
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro aH dajanje aaslova 5 Dta. Najmanj« znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
parketirano, s kopalnico oddam s L januarjem. Trnovo, Eoiezijska nI. 28.
85M5-31
Enosob. stanovanje
prijetno, za 300 Dta mesečno takoj oddamo pri stari cerkvi r fl i S k i — Jugointr.	36667-31
Štirfcob. stanovanje
parket in kopalnica, v bližini Tivolija takoj n godno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jstra«. 35900^31
Dvosob. stanovanje
oddam takoj za 350 Din mesečno — tistemu ki plača nekaj naprej za 2150 Din Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	35o8:-21
Sobe išče
Beseda M para. davek t Din. ta iifro aH dajanje oaslova S Dia Najmanjši tneoek 12 Dta.
Iščeva sobo
separirano, v centra aH Sentpeterskem okraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dva kolega« 3554£-33/a
Lepo sobo
s souporabo kopalnice	takoj oddam stalnemn	go-spodn. Naslov v vseh	poslovalnicah »Jutra«.
Sobo
iSteai blizn Tabora ali Most. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro
»Triglav«.
3fi36£-33/a
frfHTTTri
Seseda I Din, davek 2 Din. za Slfro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Din.
Lepo sobo
toplo, oddam. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
36500®
Opremljeno sobico
• posebnim vbodom, oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
sg9eb-9
Lepo sobo
opremljeno, s souporabo kopalnice oddam takoj v najožjem eentru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35664-33
Sobo
moderno opremljeno, s se-pariranim vhodom iz stopnišča, oddam. Ogled med ■1. in 3. nro. Dvakrat zvoniti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
35506-23
8eseda 1 Din, davek 2 Din. ca Slfro ali dajanje aaslova S Din Naimanjši znesek 17 Din.
Klavir
dobro ohranjen, za 3000 Din takoj prodam. Naslov v vseh posiovaln. »Jutra«.
Swi>-28
Živali
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krasen pes
čistokrven angleški Pon-tier (ptičar), 8 mesecev star, takoj naprodaj radi odpotovanja. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 3j0&2-37
Mlada psica
volčje pasme, se je zatekla Najditelj naj jo proti nagradi vrne: Acetto, Trnovski pristan M. 33n»>7-2!7
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob prebridki izgubi mojega ljubljenega moža, gospoda
floika Hotdiia
trgovca In rez. kapetana I. klase
ml pomagali tn stali ob strani, srčna hvala. Posebno zahvalo sem dolžna kaplanu g. dr. Matkoviču za zadnjo tolažbo, g. dr. Kačarju za požrtvovalno pomoč, komandantu mesta div. generalu g. Cukavcu za izraženo mi sožalje, celokupnemu oficirskemu zboru, rezervnim oficirjem, Triglavskemu šahovskemu klubu, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Maša za dušni ca se bo darovala v petek, dne 28. decembra, ob 6. uri v trnovski cerkvi.
V Ljubljani, dne 27. decembra 1934.
žalujoča soproga
11527	Gita Kordiš roj. Baloh.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri oče, stari oče in soprog, gospod
Svan ttadej
posestnik in gostilničar
dne 26. t. m. ob pol 21. uri, previden s tolažili sv. vere, po dolgem, mučnem trpljenju, v starosti 78 let mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 29. decembra, ob 15. uri iz hiše žalosti na Bregu na celjsko okoliško pokopališče.
Celje, dne 27. decembra 1934.
11534
Žalujoči ostali.
Beseda 2 Din. davek 2 Dio za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeče šifre:
Akademik, Božič 1034, Bodočnost, Blondinka 30, Denar, D 650, Dijak, Dobra gospodinja. Dobra duša, Eksistenca, Fabrika d. d., Februar, Gotovina takoj, Gotov denar. Hipoteka in knjižice mest. hranilnice, Idealnost, Ideal 36, Ideal, Koncipijent, Knjižna omara, Kavcije zmožen in upeljan. Kameradsehaft, Lepa prilika, Ljubljana 1i10, Ljubitelj narave, Ljubljana ali okolica, Moj dom. Mili dom, Mesečno 10<j0 l>in, Marta, Marljiva, Mir. Osamljena, Pribor, Plačam o/o v gotovini. Prometna točka, Priložnost, Rabim, Redkost, Stalna služba. Sijajna prilika, Stoli, Samec, Sv. Križ, Sigurnost 1000, Stroke, Sigurna sreča, Samo gotovina, Takoj denar. Takoj ali pozneje. Točnost. Uradnik, Vzgoja, Vestno, Zaloga, zmožna, Zanesljiva, Zares, Značajni I>i'najčan, Zvestoba za zvestobo, lrio, 3000, l»3o, 32, 41, 300, 38.
Zelo poceni prodam
razne stroje in orodje —
kakor: veliki vrtalni stroj, mali vrtalni stroj, mrzlo žago, križne škarje (Kreis-schere), varilni aparat, vzvod Stanco, ravnalno ploščo (Richtplatte), vozove, železo — razno ročno orodje in materijah Naslov v vseh poslovalnicah
Pisalni stroj
»Underwood«, prav dobro ohranjen, poceni proda Matelič, Ljubljana, Gradišče štev. 81) Ul. nadstr.
Obrt
Beseda 1 Din, davek 1 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanišl zoesek 17 Din.
Smučarske
potrebščine
prvovrstno izdelane, a poceni dobite pri tvrdki J. TISLAR, Slovenj gradeč
Uzorci in ceniki na razpolago. — Ižčem zastopnike.
33336-30
Beseda 50 oara, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din
Obroč s 5 ključi
je bil izgubljen v nedeljo. — Proti nagradi oddati na policiji.	33583-36
Rdzno
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
Telefon 2059
Premog mT .varbopakete If drva ln koks f^l nndi
POGAČNIK
Bohoričeva nlica 5.
»Jutra«.
35573-:»
TVORNICA LINOLEJA
ki je zelo sposobna v proizvodnji dražjih in cenejših vrst,
išče ZASTOPNIKA
ki je vešč in marljiv ter pri odjemalcih dobro vpeljan. — Ponudbe z referencami, sliko in ostalimi podatki naj se pošljejo pod šifro »\V. E. 276-31« na: Interreklam d. d., Zagieb, Masarykova 28.	11517
STAREJŠIM LJUDEM ZAGRENJUJE-JO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.	222
Reg. S. br .18117-32.
Čitajte tedensko revijo ..ŽfVUENJE rw SVET"
Dar Sokolu Ljubljana IL Na fantovščini br. Emila Zavadlava je zbrala sokolska družba za dom Sokola II 126 Din. Vrlim darovalcem bratska hvala. Posnemajte!
Sokolsko društvo Škofja Loka priredi drevi ob 20. predavanje o Bolgariji. Predava predavatelj ZKD. Predavanje spremljajo skioptične slike.
Sokol v Št. IIju v Slovenskih goricah.
V nedeljo 23. t. m. je uprizoril dramatski odsek Sokola igro »Vrnitev«. Igra je bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana. Posebno priznanje gre režiserju br. Adamu Kardoču in g. L. Štandekerju, ki sta umela voditi igro v popolno zadovoljstvo obiskovalcev. Vsem igralcem pa moramo priznati, da so igrali kljub težkim vlogam zelo dobro in zahvala jim gre za ves trud, ki so ga imeli z učenjem. Šentiljčani bi želeli videti slične igre še večkrat.
Sedanj© približno stanje našega Sokol-stva je sledeče: imamo 25 žup s 932 društvi in 1425 četami, torej ekupno 2357 sokolskih edinic. V njih je vpisanih skupno 343.08'-pripadnikov. ki ee dele takole: 170-411 članov, 29.216 članic, 24.041 moškega in 11-785 ženskega naraščaja ter 59-075 moške in 48-554 ženske dece. Telovadečih članov je 38.891, članic 7778, tako da znaša skupno število izvršujočih pripadnikov 189.124 oseb. Napram prebivalstvu Jugoslavije pripada našemu Sokolstvu okrog 2,4 %.
Radio
Petek, 28. decembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. _ 13: Čas, plošče. — 18: Pregled naše mladinske književnosti (Jos. Vandot).
—	18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Novo gledališče (prof. F'. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 18.30: Nacionalna ura: Stevan Šupljikac (iz Beograda). — 20: Čas, jedilni list. program za soboto. — 20.10: Nedvedove samospeve poje g. J. Gostič (uvodno besedo govori dr. A. Dolinar, vmes radio - orkester). — 21.30: Čas, j>oročila. — 21.50: Harmonika solo (g. Kokalj).— 22.20: Valčkova ura na ploščah.
BEOGRAD 16: Orkester. — 20.30: Iz Zagreba. _ 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Solisti. — 20.30: Koncert A. Manoševskega. _ 21: Recitacije.
—	21.15: Pevski kvartet. — 22.15: Havajske kitare. — PRAGA 19.30: Ples. — 20.10: Iz Brna. — 21.25: Godalni kvartet. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Iz Prage. _ 20.10:
Gulliverjevo potovanj« v Liliput. _ 21.25:
Iz Prage. — VARŠAVA 19: Lahka glasba.
—	20-15: Simfoničen koncert _ 22.40: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.20: Otroške pesmi. _ 16.10: Koncert solistov. — 17.55: Koncertna ura. — 19.45: Orkester in solisti. — 21.40: Nadaljevanje koncerta. — 23.05: Dunajska glasba.
—	24: Plošče. — BERLIN 20.15: Koncert vedre glasbe iz Leipziga. _ 22.20: Lahka in plesna muzika. — KONIGSBERG 19.10: Komorna glasba. _ 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Brucknerjeva III. simfonija. — 22.30: Plesna muzika.
"1"
Globoko potrti naznanjamo, da je naš dobri tn skrbni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Josip Btirnik
rudniški nradnik v pokoju in hišni posestnik
previden s svetimi zakramenti dne 24. decembra umrl po daljši mučni bolezni v starosti 81 let.
Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 26. t. m. v Idriji.
Idrija, Radicondoli, Ljubljana, Zagreb, Maribor, Litija, Velenje, dne
27. decembra 1934.
Žalujoči ostali.
11528
Ure tuje Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani