Štev. 31.
Cena ednoga drobca 60 fil.
1. August 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer  1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Novomešnik.
Naše malo Prekmurje je letos tri novomešnike dalo Matericerkvi. Te prvi, Varga Štefan, je 15. junija pri Sv. Vidi v Bogojanskoj fari, te drügi, Bakan Jožef, je dnes tjeden v Türnišči, te tretji Horvat Jožef, pa dnes, 1. aug. stopo pred oltar, da moli za svoje ljüdstvo.
Novomešnik! Kak globoko morje božih skrivnosti i poštüvanja vernoga ljüdstva je skrito pod to ime! Kristuš je dobo novoga, močnoga, gorečega namestnika, ki bo ž njegovim srcom iskao nebeskoga Oče čast i zveličanje nemrtelnih düš. V trüdi, v deli za rešenje düš onemogli, osereli dühovniki, sobrati, novoga sobrata, novo, friško pomoč, ki bo hodo po njihovih trnjavih potáh i iskao v nje zapletene ovčice!
Novomešnik! Vsaki den teliko nekrvnih daritev, svetih meš več, keliko mladencov je dobilo mešniško posvečenje i zato teliko več pomi-
Novomešnik! Verige greha odvežüvati z samoga Boga telom hraniti človeče düše na dugo pot večnosti več ljüdi sme i more odsehmao!
Novomešnik! Več src se odprlo pred mladinov, pred sirotami, pred vmirajočimi, pred pokojnimi! Dühovniško srce je Kristušovo, mora biti njegovo v drügoj izdaji. Kolika sreča, Kolika milošča, kolika neprecenljiva dobrota za celi svet je tak samo en novomešnik! Vsigdar je tak, jezerokrat bole pa zdaj, kda je zaistino „celi svet v hüdobijo pogrožen“ (1. Jan. V. 19.) kak piše sv. Janos apoštol.
  Prekmurje je Bogi dalo tri novomešnike. Iz treh oltarov de se zdigavala za nje v nebo srčna molítev: Večna dobrota, obdrži v krščanskom dühi Prekmurje, štero ti je dalo tri novomešnike!
„Gospoda, to je protidržavna gonja!“
Kaj je to? V 29. Štev. „Murske Straže“ je spisao neki liberalček te strašne reči. Kaj drži on za protidržavno gonjo? Obprvim to, ka prekmurci nemajo radi liberalnih i brezvernih vučitelov. Naj si zapomni, ka de to vsikdar tak, či do ravno vsi liberalci po glavi hodili. Naj ne zavija, naj resnico piše! Prekmurci radi majo,
poštüjejo dobre kristjanske i narodne vučitele, šteri so prišli iz Slovenije; ali liberalnih, brezvernih vučitelov ne bodo trpeli; i či višiša oblast v tom oziri ne spuni naših pravičnih zahtev, te bomo proti tem vučitelom pasivno rezistenco pa tüdi strajk vpelali i tak je odženemo ta, kde za svoje poganske ideje bole plodna tla najdejo. Obdrügim se toži liberalni dopisnik „Murske Straže“, ka Okrajni Šolski Svet za Prekmurje nešče dopüstiti, ka bi se med šolskov decov sokolsko ali orlovsko drüžtvo nastavlalo. - Tü njemi ovadimo, ka toga ne zahtevajo samo „nekateri člani šolskega sosveta“, nego vsi ednoglasno z g. civilnim komisarom i g. šolskim nadzornikom vküp; ar vsaki pedagog i splošno vsaki čeden človek more znati, ka je to pogübelno delo, med otroke takša nasprotna drüžtva vpelati. Dopisnik pač obe zvezi imenüje, ali videti je z njegovega izvajanja, da njemi je samo za Sokole žao; ar on pozna svoje pristaše i zna, ka bi oni  ne Orlov nastavlali, nego Sokole. Za to vzkrikne: „Gospoda, to je protidržavna gonja!“ Tü se je izdao. Ar liberalci se povsedi i vsikdar za državotvorne elemente imenüjejo, či ravno oni razdirajo državo! Obtretjim nam očita, ka ščemo svoj materinski jezik za učni jezik meti! Kaj je pa v tom protidržavnoga? Vej je pa naš jezik ne nemški, ne madjarski, ne kitajski, nego slovenski, pa namreč ne na teliko pokvarjen od germanizma, kak kniževna slovenščina, i srbohrvaškemi jeziki bliže stoječi. Ali hoče on tisto krivico činiti proti prekmurskim otrokom, ktero so činili madjari, ka so se morala deca v neznanom jeziki učiti elementarne predmete? Kde je pa te odrešenje Prekmurja?
Zakaj ste pa vmešali v Sobočko šolsko slavlje svoje Sokole? Potem pa ogovarjate g. dekana i kapelana,
  da sta prezrla Vaše slavlje. Kaj pa več, za reklamo bi Sokoli radi imeli dva popa! Gospodje, gospodje, ne držite nas za tako naivne! V Soboti je tudi eden evangeličanski farar i eden židovski rabbinar; zakaj pa teva ne ogovarjate, ka sta ne prišla k vašoj   slovesnosti?
Dopisnik „Murske Straže“ se je ne podpisao, zato nevem, što je; pa bi to jako potrebno bilo znati; ar on nas za madjarske priganjače imenüje, ki smo se že pred 20 letami borili za
naturalske pravice prekmurskih slovencov, kda je to pogübonosno delo bilo, on je pa te znabiti ponižno lizao nemškutarske podplate. Sakovič.
Šolstvo v Prekmurji.
Namen toga članka je nepristranski pravičen odgovor dati na dve novici „Murske Straže“. V 19. številki 8. maja pod naslovom „Prekmursko učitelstvo“ je napisano več neresnic. V toj stoji, ka so ljüdjé zadovolni, da se slovenski vči. To je istina. Na Dolenskom, šteroga narečje najbliže stoji k književnoj slovenščini, so vnogi veséli pouki v književnoj slovenščini, a velika večina Prekmurcov pa li zahteva, naj se v našem domačem prekmurskom jeziki včijo vsi predmeti poleg njeh pa tüdi književna slovenščina v takšoj meri, ka na konci šolskih let jo obvlada popolnoma naše dete tak v pisavi kak v guči. To je pravična in čedno zahteva Prekmurcov, štero je višji šolski sosvet že itak, odobrio i či se bo v začetki novoga šolskoga leta upoštevala, bo hasnila samo državi zato, ka prirodi zadovoljnost prebivalstva, včenjej decé pa ne bo škodila.
Nikak ne obstane trditev „Murske Straže“ da se ljüdstvo ne toži na tisto vučiteljstvo, štero je prišlo iz Slovenije. Istina, so med njimi jako dobri, s šterimi je ljüdstvo popolnoma zadovoljno a so med njimi tüdi takši, na štere ljüdstvo grozno mrzi zavolo njihovoga protiverskoga držanja. Te dosta več škodijo državnoj misli, kak domači mažaronski, zato ka ljüdstvo naše se drží te pravične sodbe: če što Boga ne poštüje, ki je najvékši gospod, je zavüpanja srčnoga i poštüvanja ne vreden. 
Nadaljna trditev, lista da so med sprejetimi prekmurskimi vučiteli v večini skoz in skoz mažarskoga mišljenja, v toj meri ne odgovarja resnici. Žalibog so, ki sprejmejo od države plačo i vendar se ne pobrigaja tak za njéni hasek kak bi dužni bili, je istina. Ali ka bi v večini bili tei i ka bi naravnost proti državi delali (skoz in skoz mažarskoga mišljenja bili) se ne sme trditi i se ne more posvedočiti. Nikak ne zagovarjamo krivcov i odločno zahtevamo naj slovenske države vučiteo Slovenec bo ne samo v šoli nego i zvüna njé i ešče v familiji, vendar ne dopüstimo to, da bi se pod plaščom „domoljubja“
2
NOVINE
1920. 1. august
podpirala nepoštenost i preganjala poštenost. Mejmo potrplenje, či šteri vučiteo kakše vogrske pesmi, štere neso protidržavne dajo gorpraviti i na slovensko prestaviti ali či v svojoj, familiji poleg slovenščine tüdi vogrski, guči, naj njegova deca jezika ne pozabi. Zato ga nemoremo obsoditi.Lehko ja kritizirati tistim, ki majo okoli 30-000 kr. plače na leto pa nešteri z med njih delajo menje kak nešteri prekmurski vučitelje, šteri majo komaj po njihove plače pa niti teliko ne.
Ešče ednok, mejmo potrplenje povsod, gde količkáj dobre volje ■najdemo i na poštenost nalejmo. Nepoštenjake pa bičajmo so Slovenci ali Mažafoni.
Murska Straža v 29. Štev. od jul 17. pod naslovom Murska Sobota vesélo naznanja, ka so Vidov dén junija 28. na državnoj pétrazrednici deca zaistino v narodnom dühi obhajala z lepimi igricami i deklamaci-jami. Mi se tomi iz srca veselimo ise vučitelstva zahvalimo za njegov trüd. Slovenska deca Slovenska naj bo v dühi i jeziki. Nikak pa ne odobravamo raznih napadov, štere se pod tov noticov skrivajo. Ka je Sobota ne bila tak okinčena kak člankar žele, je ne kriv g. Puš, nego tisto staro mišlenje, štero nahitroma ne zbriše iz src prebivalstva Vsa Policija, nego samo po-mirljivo sporazumljenje.
Ka sta g. dekan in g. katehet ne prišla na slavnost čeravno sta bila Povabjeni va, bi samo te smeli obsoditi, če sta to iz protidržavnoga namena včinola,-ka bi se pa moglo posvedočiti i či sta nej bila zadržanja od drügih svojih dühovniški!! dužnosti. Čüdno se nam zdi, ka se samo dühovniki napadajo, ka so ne prišli na slavnost, drügim pa ki so ne dühovnik^ člankar milostivno odpüsti ne vdeleži te v.
Kak spada pod té glas napad ■na kotrige šolskoga sosveta, je ne mogoče inači razložiti kak da pisec teh vrstic sovraži krščansko misleče ljüdi i predvsem dühovnike i išče povsod priliko, da bi je brsne, čeravno je brsánje nerazumnoga bitja jakost, Zaistina lüšno smo se zasmejao trditvi, ka j.e protidržavi naša zahteva, naj se vučiteljsko v šoli ne briga ne za sokolstvo ne za orlovsko nego naj vči predpisano telovadbo; s tem se naimre pripomore za složnost in mir pri mladini ka je pa najvékše važnosti za državo. O čedna glavica i to bi proti državi bilo? Te po tistih neštetih mestah, Jugoslavije, kje spoznajo naraščajov se vsi moro zobešiti, ár so protidržavni! Kakše norije more trošiti med svet, ki nešče krščanske pravice poznati.
Pisca teh vrstic je proti konci nikaj strašno svadilo. Z rokami i nogami se brani proti prekmurščini,
— sezná da je neve, se brani proti napovedanomi Štrajki šolske mladine — nevüpa pa povedati, ka je Štrajk napovedao zavolo nekrščanskoga miá-ienja 'vučitelov i ka Sosvet žele naj idejo iz Prekmurja samo protiverski vučitelje, pridejo pa naj krščansko moléči. To zadnje nepozabi^ gospod pisec, Sosvet zahteva enoglasno naj pridejo slovenski vučitelje, ki krščansko mislijo zato ka Prinas državno misel samo tei moro v trditi takši pa, kak ste ví, naj odidejo. Jako se motite, gospod pisec. gda s celim svojim žučom pišete i naznanjate prekmurskoj dühovščini i vučitejjstvi; „za-pomljite zaenkrat za vselej tű smo mi gospodari naš rod in naši kralji”. Odgovorimo vam enoglasno vsi: ví ste prišlek i ne naš gospodar. Vi bi gospodar samo radi bili, zato zahte-vate pét plügov grofovske zemljé za sébe i vsakoga vam ednakoga vučitela, ka bi se tem ležej norca delali iz vervaiočega Prekmurca na tistoj zemlji, štero bi sirmak on mogeo dobiti. Povemo vam odkrito: ,,Ne brü-site si zob naprej, skomino dobite".
Na opazko urednikovo pa odgovorimo, ka ne varno v Sosvet!, nego niti v državi nema mesta, ki proti državi rova, ali to se posvedočiti more.
Glasi.
Velika ' slavnost orlovskoga tabora se v prihodnji!! številkah Novin bo popisaía.
Naročnikom Novin naznanjamo, da do 1. Septembra bodo Novine vrejüvali g. Berden Andraš, kaplan v D. Lendavi. Vsi rokopis!*, oglasi, spremembe pri Pošiljam! lista naj se njim naznanijo, t
Vučitelje prekmurski odidejo te dni na en mesečni tečaj v Ljubljano, ka se dobro slovenski navčijo.
Augusta 8, v Gornjo Radgono! Pred poidnom ob 9. bo veliko spra*-višče zavolo Radgone i naših severnih ..mej, zavolo mostov i železnice. En-tetnoj komisijo Šče slovensko ljüdstvo pokazati, ka je Radgona Slovenska. Prekmurci v Radgono té dén!
Misijonarje, Sinovje sv. Vincen-cija so po boji razrüšeno hižo v Mirni pri Gorici prevzeli. Superior je postao vlč. g. Klančnik. — Za kratek čas odprejo novo hišo v Grobljah na Kranjskom, kam pride 5 dühovnikov i 6 bratov.
Naša Vlada je odstopila. Pogajanja se vršijo za novo.
Vogrsko. Nova Vlada pod mi-nisterskim predsednikom grofom Teleky je začela svoje delo. Vlada je na krščanskom fundamenti.
Brez dovoljenja občine zedne v drügo odávati ne smemo zrnja, márhe itd. smemo pa z dovolenjom občine tržiti vsakomi tržci, ki má pravice tržiti.
Shod za krščanski tisk so meli Bunjevci v Subotici (Szabadka) na šteroga je telko lüdi vküpprivrelo, ka Subotičke Novine vesélo pišejo, ka je Subotica celomi sveti naznanila, ka je krščansko katoličanski varaš. Na tom spravišči so odločili sledéče: 1) pozdravijo vsa krsčanska zdrüženja v Jugoslaviji i se pridrüžijo tistim, ki s cele moči delajo za razvijanje krščanskoga tiska; 2) drügi protestirajo proti vsakoj nepostavnoj cenzuri i zahtevajo slobodo tiska; 3) nedopüstijo, da bi se cérkev preganjala posebno ne dopüstijo, da bi se krščanski navuk iz škole pregnao; 4) nedopüstijo, da bi se pri volitvah krajšale pravice dühovnikom i vučitelom.
Dolenski plivanuš. G. Klekl Jožef, mlajši, je ešče izda zaprt. Sodili ga bodo zavolo tistih nedužnih člankov, štere je v Novinah objavo, kda je ešče urednik Novin bio, i s šterimi je nikomi nekše krivice ne včino. Té članke, kak pri čüjemo, predstavlja na mažarsko dr. Cifrák, sobočki fiškališ. Té gospod, ki je bio eden najvékših sovražnikov našega naroda i naše krščanske vere kak zagriženi prostozidar; té gospod, šteri si je v Prekmurji spravo lepo palačo i meo dober zaslüž, plačüje vse to z tov žalostnov hvalov: 1) ka pripravlja pot k obsojenji ednoga nedužnoga človeka; 2) ka toži na madjarsko vlado zavedne Slovence, tostran demarkacijske črte in neprilike dela s svojimi krivičnimi tožbami Slovencom prek meje tüdi. — Dolenski plivanuš je meo posel prek meje kajti njegova fara séga prek mejé; po posli je prišeo v Monošter, tü ga je dao zgrabiti Horvat Pavel bivši sobočki okrajni glavar (főszolgabiró) izroči, ga je vojaštvi, štero ga je nesmileno mantralo i odpelalo v vozo, v šteroj šče dnesdén ječi.— Horvat je znamkar za to dao Klekla zgrabiti, gda ga je obprvim tam prek varao, ka je on Horvat vsakiva dva tjedna smeo v Soboto priti na obisk? — Dr. Cifrák znankar tüdi, zato dela proti našim zavednim ljüdem, ka večkrat dobi dovoljenje, da sme priti v Soboto domo? Pred kratkim smo ga vidili doma. Naše ljüdi zapirajo prek mejé v Somboteli, Egersegi, sovražniki naše države najhüjši hujskači pa prosto hodijo prek mejé i torijo vsakovrstne laži, s šterimi podirajo državno miseo. Naznanjamo našoj oblasti, da so tak Madžari kak Prekmurci, šteri so si prek mejé zvolili krüh šteri pridejo večkrat domo i razširjajo po vesnicah glase, šteri ljüdstvo vznemirjajo in njemi državo odürjavlejo. Oblast ségni vmes i napravi red.
3
NOVINE
1920. 1. august
Na afrikanski misijone je poslala drüžba rožnoga venca z drügimi verniki vküp z D. Lendave 600 K.
Prle kak je Nj. kr. Visokost prestolonaslednik Aleksander zapüsto Slovenijo, se je blagovolo etak izraziti: „Kratko prebivanje, štero niti cele tri dni nej trpelo, mi je dalo zadosta prilike, da se v stalnom i neprestanom stiki z vsemi sloji (strani) uverim (močno verjem), ka se slovenski del našega naroda narodnoga jedinjenja nikaj menje ne oklepa, kak pa drügiva dva dela (Srb i Horvat.) Zvün Ljubljane sem z zadovolnostjov obiskao neštera sosedna mesta pa Maribor i vsepovsedi se mi je tisti veličasten vtis, nakeliko je to sploh bilo mogoče, ešče poglobo. Prisrčne i tople manifestacije (slavnosti) v Sloveniji so mi šle prav do srca i v srci mi bodo ostale. Težko zapüščam to krasno deželo i krepki rodoljübni slovenski narod z živov želov, da páli pridem i nagostci prihajam med Svoje drage Slovence.“
Králjevičova odlikovánja (kitüntetés) v Sloveniji. Aleksander králjevič je podelo ljubljanskomi knezoškofi dr. Jeglič Bonaventura — Antoni i dr. Brejc Janki, predsedniki deželne vlade red svetoga Save I. razreda, ravniteli Ijubljanskoga vseučelišča pa II. razreda; Izmed Orlov so dobili odlikovanje, Pirc Jožef, predsednik, koga v Prekmurji že dobro poznamo, red sv. Save VI. razreda, Kržana Pavel i Hvale Jože, pa V. r.
    Dari na Afrikanski misijone. Na krst poganske decé, šterim so z
ednim krstno ime dali, so darüvali po 25 kr. eti: Celjske romarice, Kelenc Marija, Mesarič Kata, Beltinci, Kelenc Magda, D. Bistrica,. Kolarič Martin,
Trnje, Horvat Katá, Trnje, Tkalec Katá G. Bistrica, Ftičar Štefan, Hotiza, Kreslin Marija, D. Bistrica, Krampač Katá z Žižkov, na štiri pógančke 100 kr; Zadravec Treza z Trnja na krst pogančka 25 kr. in 5 kr. na podporo prvejšega krščenca. Na misijone so dali: Pétek Janoš z Beltinec 5 kr; Horvat Jóžef z Bratonec 20 kr. Rebrica Mihal z Lipovec 10 kr; Zver Bara z Nedelice 10 kr; Kozar Mihal z Satahovec 40 kr; Gibičar Jožefa z Gederovec na krst Jozefè 30 kr. Penezi odposlani Klaverovoj drüžbi julija 10.
Kraja. V Velkoj Polani so črensovski Orožniki odkrili veliko tatvino. Pri Knaus Ivani je Odnešena bila obleko v približno 100 jezero koron vrednosti. Najšli so to vkradjeno blago , pri Hozjan Stefana hiži. Te je ovado, da so že dugši čas hodili cigani spat v njegovo hižo. Zadnjič sodili fokovski, Z temi cigani je mela ta nesrečna, pomilüvanja vredna hiža zvezè i kradne la. Celo familijo so odegnali Orožniki zvün ednoga,'Šteri jé odskočo. Cigani so tüdi spovujšli.
Na Martinišče .so darüvali dühovnik!, ki so se zbrali pri zlatoj meši ví. g. Moško Martina, pleb. svet. pri Kapeli 740 K. Zaistino zlata srca so bila pri zlatoj meši .tüdi v Prekmurji dobro poznanoga dobroga g. plebanoša, zlafomešníka. Srčna hvala vsem, slávljenci pa „duga, srečna leta".
Zlato mešo da slüžili v Veržeji g. pleb. Janžekovič Lovrehc, aug. 10.
Vožnja na železnici bo odsehmao 100% dragša. 1
Najnovejše.
Naša prejša Vlada,.štera je .odstopila, se bo znova osnovala z malimi spremembami. Kukorice 40 jezero vagonov je dovoljeno iz nO:še države izvažalo V Prekmurji iz edne občine v drügo je ne dovoljeno voziti brez dovoljenja pismenoga zrnje, stvari, meso, olij, zlat, srebro, železo vuno, melo, konoplje, len, grah, krumpiš, med, cuker, kože, premog (štajfftol), sodo. Ki nema dovoljenja od občine, se njemi blágo zapleni (vkraj vzeme). Dovoljeno nam je pa vse té reči, márhe i zrnje zato tüdij prek Műre voziti po celoj Jugosláviji, -f Ki šče v Ameriko iti, mora meti potrti list s slikov (fotografijov) i sam ga Prinesti v amerikanski konzulat v Belgrad. Občina mora na potni list zapisati 1 spečatom potrditi, da dovoli potüvanje. Dečki pod 16 let stari, dekle pod 21 let stare so ne dužni iti na konzulat pa tüdi ne potrebüjejo poscbnoga potnoga lista, nego z stariš mi vred se na ednoga spišejo. Vsi moro meti zvüntoga svedočanstvo od policije kakšega obnašanja so i kak so vojaštvo prislüžiti. Edno fotografijo obdrži konzul, zato naj si vsaki. dve poskrbi. — Prlmicijo g, Bákána so jezeri Obiskali. Manuduktor novomešnika so bili g. Stuchly, prefekt z Veržeia, predgar pa Klekl Jošef vp. pl. podi tű mešnikov i klerikov je počastilo no-vomešmka. ^ t*ja va. Jíoien ko Ferenc iz G. Bistrice naznanjam Amerikancom, da sem peneze poslane zterjSo i z interešom vred vložo v črensovsko ppsojilnico v 3100 K vrednosti.
Podlistek.
Kraljevičov govor v Ljubljani.
V soboto 26. m. jun. je pri slavnostnoj večerji v Ljubljani držao kraljevič Aleksander sledéči govor:
„Gospoda“! Vstanimo za trenotek in zahvalimo Njemi, ki deli pravico med ljüdstvi in narodi na zemlji, da nam je v svojem nezmernom smiljenji podelo veliko srečo, da smo pobrateni slobodni mogli vküp priti v toj hiži pri tom stoli, da tüdi tü odičimo naše narodno zjedinjenje.
Slovenec, Horvat i Srb so tüdi do denešnjega dne živeli kak bratje; naša skoro, 15. stoletna zgodovina ne pozna ne ene borbe med našimi tremi enakopravnimi plemeni. Samo ka smo toga našega pobratimstva do dnes nesmo mogli niti nesmo smeli javno povedati, ar je toga ne dopüstila tüja sila. Naš troimeni, ali enodüšni narod je slednjič sprevido, da je njegova
rešitev samo v popolnom edinstvi, i s pomočjov naših zaveznikov i prijatelov, največ pa svojov odločnostjov i s svojim silnim trüdom je vrgeo iz sebé tüji jarem ednok za vsikdar in se zjedino v našo kraljevino, trdno odločen, da svoje edinstvo in svobodo oskrbljava in čuva bole, nego vse na sveti.
V velikoj in težkoj borbi za obstanek so naši Slovenci mogli vzdržavati brezprimerne trüde ves čas, od kdaj so prišli v te kraje. Vi, bratje moji, ste stali skoz punih 15 stoletij na mrtvoj straži za našo sküpno brambo pred najhujšimi napadalci. V tom dugom časi ste bili prisiljeni popüščati od svoje dedovine stopaj za stopajom ali vaš sovražnik je meo pri tom ljute borbe i velike zgübe kak napadalec. V tom neprestanom boji je Vaša odporna sila neprestano rasla. Ojačila se je posebno te, kda so Vaši predniki prišli do jasne zavesti, da je Vaše in naše narodno rešenje v spo-
razumi i slogi z Vašimi brati Horvati i Srbi.
Tak je prišlo, da so Komtár 4 Mikloša, Prešeren i Gregorčič bili med prvimi boritglji . jugoslovenske misli, da je naglo preminuli Krek ' zmislo program našega narodnoga edinstva sredi germanskoga Beča,: na veliko iznenadenje Europe i to v najbolje kritičnom hipi svetovne vojáke. Svetovni aeropág (zbor), ki bi mogeo, kak je svečano obljübo, zajamčiti svobodo malim narodom i jih v pravican zenači tivelikim, ne bio pravičen proti nam, najmenje pa proti Vam, Slovenci. Dopüsto je, da ostane pod tüjim jarmom velki del naših nájbol ših bratov. Pod tem jarmom Ostáne do zdáj še tüdi, znaten del Srbov ,i Hrvatov, ali razmeram nájveč j Slovencov. Ta krivica pa ne more dpgb vstati. Zato nam jamči podobna preteklost drügih deior našega naroda.
(Dale.)
4
NOVINE
1920. 1. august
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg., vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	    Zmerne cene.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Franc Seršén, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmirom veliko izbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Što šče meti lepo i trpežno blago po zmernih cenah naj ide k Seršeni v Ljutomer.
Pazite!
Odprla se je
„Državna posredovalnica za delo“ v
M. Soboti. Vsi, ki potrebüjete delavce, ali vsi, ki iščete delu, se Zglasite pri toj posredovalnici v Soboti v Cifrákovoj hiži poleg rk. cerkvi.
Prekmurci, pazite! Tü najdete taki delo i jelo! Ne de vam trbelo več brez krüha i slüža hoditi, poiščite gor to priliko prehasnovito, priglasite se pri posredovalnici.
Voditeo	 	Kerec  Franc Prekmurec.
Tisk: E Balkanji Dolnja Lendava
  Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.